123 Glasnik SED 61|1 2021 * T ina P alaić, univ . dipl. e tnologinja, k ultur na antr opologinja in pedagoginja, k us t osinja, Slo v enski e tnog r af ski muzej; tina.palaic@e tno-muzej.si. ** Maja Hakl Saje, v odja Službe za pr emično dediščino in muzeje s sedežem pr i N ar odnem muzeju Slo v eni je; maja.hakl.saje@nms.si. Muz ejsk e s tr ani T ina P alaić* in Maja Hakl Saje ** Strokovno izpopolnjevanje z delavnico z naslovom Do- stopnost in inkluzivnost v slovenskih muzejih in galerijah sva organizirali Maja Hakl Saje, vodja Službe za premično dediščino in muzeje (v nadaljevanju SPDM) s sedežem pri Narodnem muzeju Slovenije, in Tina Palaić, samozapo- slena v kulturi kot pedagoginja, kustosinja in interpreta- torka kulturne dediščine ter nacionalna koordinatorka EU projekta v Slovenskem etnografskem muzeju. SPDM je ustanovilo Ministrstvo za kulturo z namenom vzpostavi- tve in skrbi za dolgoročne in kvalitetne strategije razvoja slovenskih muzejev. Med njenimi nalogami je med drugim spodbujanje izobraževanja muzejskih strokovnjakov ter skrb za zagotavljanje kvalitete muzejskih storitev. Skladno s to usmeritvijo sva zastavili serijo izpopolnjevanj; v letu 2020 sva izbrali temo povečevanja dostopnosti do kultur- ne dediščine različnih obiskovalcev dediščinskih ustanov. Tema je bila usklajena z ICOM-ovo temo Mednarodnega muzejskega dne za leto 2020, ki je bila Muzeji in enakost: Raznolikost in inkluzivnost. Strokovno izpopolnjevanje z delavnico sva zastavili v dveh delih. Poleg najinega uvoda je devet vabljenih pre- davateljev vnaprej posnelo prispevke, s katerimi so pred- stavili svoje izkušnje v različnih projektih, v katerih so sodelovali bodisi kot strokovnjaki za dostopnost, izvajalci projektov ali uporabniki iz ciljnih družbenih skupin. Ti prispevki so objavljeni na spletni strani (www.nms.si/si/ muzej/spdm#dostopnost) in YouTubovem kanalu SPDM (www.youtube.com/channel/UCtRzYlyQfM3T0DmK- TiYt_eg), vključujejo pa posnetek predavanja in njegovo transkripcijo, nekateri pa tudi PowerPoint predstavitve in drugo gradivo. Vsebina bo za vse zainteresirane trajno do- stopna. V drugem delu izpopolnjevanja sva 23. in 30. no- vembra 2020 organizirali spletni srečanji, na katerih smo s predavatelji najprej razpravljali o različnih vidikih večanja dostopnosti do dediščine. Razpravi je sledila delavnica, na kateri so udeleženci po skupinah razmišljali o konkretnih korakih za izboljšanje dostopnosti. Namen delavnice je bil ob upoštevanju dosedanjih izkušenj muzealcev s tega po- dročja ter njihovih idej in želja za prihodnost premisliti o ključnih ovirah in priložnostih. Odziv na pripravljeno izpopolnjevanje z delavnico je poka- zal, da si muzealci želijo tovrstne vsebine in jih prepozna- vajo kot aktualne in nujne za njihovo dejavnost. Od objave na YouTubovem kanalu 15. novembra do drugega spletne- ga srečanja 30. novembra 2020 so posnetki skupaj dosegli 718 ogledov. Uvod v strokovno izpopolnjevanje je imel v omenjenem času 116 ogledov, predstavitev dostopnosti za slepe in slabovidne 114, predstavitev projekta »COME- -IN!« 106, predstavitev projekta »Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam« 73, predstavitev spletne do- stopnosti 71, predstavitev dostopnosti za gluhe in naglušne 60, predstavitev projekta »Kulturni mediatorji« 48, pred- stavitev Društva študentov invalidov Slovenije 47, pred- stavitev izkušnje kulturne mediatorke 43 in predstavitev dostopnosti za gibalno ovirane 40 ogledov. V obdobju med 1. in 23. decembrom 2020 so imeli prispevki še dodatnih 18 ogledov, kar za celotno obdobje od objave 15. novembra do 23. decembra 2020 pomeni 736 ogledov. Udeležba na spletnih srečanjih je bila zaradi dela po skupinah prvotno omejena na 25 udeležencev, vendar sva zaradi velikega zanimanja omogočili večjo udeležbo. Tako se je prvega spletnega srečanja 23. novembra 2020 udeležilo skupaj 38 udeležencev, drugega, 30. novembra 2020, pa skupaj 52 udeležencev. Poleg muzealcev iz državnih, pooblaščenih in drugih muzejev in galerij so bili med udeleženci tudi dva turistična vodnika in dve študentki etnologije in kulturne antropologije. Pred izvedbo izpopolnjevanja z delavnico so na spletnem portalu RTV Slovenija objavili intervju z nama in tako opozorili na pomembnost obravnavane vsebine. 1 Prvi del izpopolnjevanja: Predavanja Dostopnost muzejev in galerij je že nekaj desetletij v ospredju prizadevanj muzejskih institucij. K temu jih naj- prej zavezuje zakonodaja, med drugim Konvencija ZN za pravice oseb z invalidnostjo, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008, in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, sprejet leta 2010; oba poudarjata predvsem arhitektonsko dostopnost in dostopnost do muzejskih vsebin vsem obi- skovalcem. Pomemben vidik dostopnosti je spletna dostop- nost, ki jo podrobneje ureja leta 2018 sprejeti Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. K omogoča- nju dostopnosti dediščine vsem družbenim skupinam pa muzealce zavezuje tudi ICOM-ov Kodeks muzejske etike iz leta 2005, ki v členu 1.4 poudarja posebno pozornost pri zagotavljanju dostopnosti do dediščine za ljudi s po- sebnimi potrebami (Kodeks 2005: 12). Poleg pravnih in 1 Intervju si lahko preberete na povezavi: www.rtvslo.si/dosto - pno/clanki/dostopnost-in-inkluzivnost-v-slovenskih-muzejih-in- galerijah/542773. DOS T OPN OS T IN INKL UZIVN OS T V SL O VENSKIH MUZEJIH IN G ALERIJ AH S tr ok o vno izpopolnje v anje z dela vnico Glasnik SED 61|1 2021 124 Muzejsk e s tr ani T ina P alaić in Maja Hakl Saje etičnih zavez pa omogočanje dostopa do muzejskih vsebin ranljivim in spregledanim družbenim skupinam (glej npr. Bračun, V odeb in Lipec Stopar 2009), še zlasti pa pomen njihovega vključevanja v različne muzejske procese, po- udarjajo številni pisci s področja muzeologije (glej npr. Sandell 2002). Temi dostopnosti in vključenosti, tako na muzejskem kot na drugih področjih, je bila posvečena tematska številka revije Etnolog (2015), v kateri je nekaj avtorjev med drugim osvetlilo tudi konkretne muzejske aktivnosti, ki so prispevale k boljši dostopnosti muzejskih vsebin in večji vključenosti različnih družbenih v skupin v muzejsko delo. Številni slovenski muzeji in galerije so v zadnjih letih izvedli uspešne projekte za večanje dostopnosti do dedi- ščinskih vsebin. Z namenom izmenjave izkušenj, ovir in rešitev, ki so jih oblikovali med izvajanjem, je predstavitve pripravilo devet vabljenih predavateljev. 2 Snježana Kari- nja, muzejska svetnica v Pomorskem muzeju »Sergej Ma- šera« Piran, je predstavila srednjeevropski projekt »CO- ME-IN!« (2016–2019), v katerem je kot edini slovenski muzej sodeloval Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran. Projektni partnerji so bili mali in srednje veliki muzeji, združenja oseb z oviranostjo, predstavniki akademske sfe- re, izobraževalnih ustanov in oblikovalcev politik iz Slo- venije, Italije, Nemčije, Poljske, Hrvaške in Avstrije. Avto- rica je poleg pilotnih projektov, ki so prispevali k večanju dostopnosti, predstavila tudi oznako »COME-IN!«, ki jo podeljujejo vsem muzejem, ki si prizadevajo za izboljša- nje dostopnosti, promocijo, demokratičnost, nediskrimina- cijo, enake možnosti in večjo dostopnost kulture. Tina Palaić, samozaposlena v kulturi in nacionalna koordi- natorka evropskega projekta v Slovenskem etnografskem muzeju, je predstavila projekt »Dostopnost do kulturne de- diščine ranljivim skupinam (2013–2015)«, ki ga je vodil Slovenski etnografski muzej. Skupaj s še petimi nacional- nimi muzeji in z nacionalno galerijo so se v projektu po- svečali fizični dostopnosti, dostopnosti do vsebin dediščine in soustvarjanju dediščinskih pripovedi z nosilci dediščine. Avtorica se je osredotočila na aktivnosti za večanje fizične dostopnosti in dostopnosti do muzejskih vsebin ter pouda- rila ključna spoznanja ob njihovem izvajanju. Maša Malovrh, strokovnjakinja za dostopnost, ki od leta 2018 vodi Beletrinino ekipo za spletno dostopnost, je v predavanju opozorila na zavezanost javnih institucij k izva- janju Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Poudarila je priporočila o zagotavljanju spletne dostopnosti in še zlasti zahtevo po pripravi Izjave o dostopnosti. Vsak zavezanec mora omenjeno izjavo objaviti na svojem sple- tišču, v njej pa navesti, komu, zakaj in katere vsebine niso dostopne, prav tako pa mora svojo odločitev utemeljiti na izvedeni oceni t. i. nesorazmernega bremena, ki bi ga prila- gajanje nedostopnih vsebin predstavljalo za ustanovo. 2 Nekateri povabljeni se iz različnih razlogov niso odzvali. Društvo študentov invalidov Slovenije, reprezentativno or- ganizacijo za študente invalide v Sloveniji, je s svojim pre- davanjem zastopala Nina Knaus. Poudarila je glavne cilje društva, ki so zagotavljanje enakovrednih študijskih pogo- jev za študente s posebnimi potrebami ne glede na vrsto in stopnjo oviranosti, vzpodbujanje njihovega samostojnega življenja in socialnega vključevanja ter osveščanje javnosti za sprejemanje drugačnosti. Predstavila je tudi delavnico Izkušnja spreminja, ki vključuje več izkustvenih »postaj«, kjer lahko udeleženci spoznajo določene oviranosti: 1) ti- panke, braillova abeceda in simulacijska očala; 2) družabne igre za slepe in slabovidne; 3) hoja z belo palico oziroma s spremljevalcem; 4) uporaba invalidskega vozička; 5) okva- re fine motorike; 6) sluh in komunikacija. Sonja Kogej Rus, vodja Oddelka za muzejsko pedagogi- ko in andragogiko v Slovenskem etnografskem muzeju, je predstavila projekt kulturnih mediatorjev v muzejih in galerijah. Prvo resno umeščanje kulturnih mediatorjev v delo muzeja se je začelo leta 2008, ko je Univerza za tretje življenjsko obdobje slovenske muzeje povabila v projekt Starejši nosilci in posredniki nesnovne kulturne dediščine. Podala je ugotovitve dolgoletnega sodelovanja s kulturnimi mediatorji. Svoje izkušnje in spoznanja so delili tudi posamezniki iz ciljnih skupin, ki so v različnih projektih pomembno pri- spevali s svojo uporabniško izkušnjo in z razvijanjem re- šitev za večanje dostopnosti. Antun Smerdel, ekonomist, slep od rojstva, se je s fizično dostopnostjo začel ukvarjati leta 2012, ko je sodeloval z Urbanističnim inštitutom. Že naslednje leto se je pridružil Beletrinini skupini za splet- no dostopnost. Sodeloval je tudi pri projektu »Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam« v Slovenskem etnografskem muzeju. Zaposlen je v Arhivu Republike Slovenije na projektu »e-ARH.si«, kjer se posveča tako prilagajanju arhivskega gradiva ranljivim skupinam kot orodij za dostopanje do tega gradiva. V prispevku je pred- stavil svoje številne izkušnje. Maja Kuzma Ganić, gluha samostojna podjetnica in cer- tificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika, je z muzeji sodelovala kot tihi mentor za gluhe vodiče, izva- jala delavnice za turistične vodnike, med katerimi so bili tudi muzejski vodiči, za Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran pa je interpretirala njihove muzejske vsebine. Pred- stavila je možnosti prilagajanja muzejskih in galerijskih vsebin gluhim in naglušnim osebam. V slovenski znakovni jezik in iz njega je tolmačila certificirana tolmačka Nata- lija Spark. Barbara Šamperl, po izobrazbi ekonomski tehnik, je bila med letoma 2012 in 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, leta 2016 pa na Zavodu za razvoj mobilnosti mladih MOVIT. Med letoma 2010 in 2016 je bila večkrat- na državna prvakinja v standardnih in latinskoameriških plesih (paraples). Leta 2017 je ustanovila društvo PLAN BE, ki o pomenu gibanja ozavešča osebe z gibalno ovi- Glasnik SED 61|1 2021 125 Muz ejsk e s tr ani T ina P alaić in Maja Hakl S aje ranostjo in druge. Predstavila je svoje izkušnje s fizično dostopnostjo in opozorila na možnosti zaposlitve oseb z oviranostmi. Upokojenka Brigita Rupnik je leta 2008 postala prosto- voljna kulturna mediatorka v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer sodeluje pri več projektih. Zlasti je ponosna na Galerijo pripovedovalcev, ki jo v muzeju soustvarjata s kolegom prostovoljnim mediatorjem. Predstavila je svoje izkušnje in pogled na mediatorstvo. Drugi del izpopolnjevanja: Delavnica V drugem delu izpopolnjevanja sva udeležence razdelili v skupine, v katerih so razmišljali o možnostih in ovirah pri povečevanju dostopnosti za osebe z oviranostmi v svojih zavodih. Kljub uspešno izvedenim projektom, s katerimi so v nekaterih muzejih bolj ali manj trajno povečali do- stopnost do dediščine, ta prizadevanja najpogosteje niso kontinuirana. Pregled tovrstnih praks kaže, da se po kon- cu projekta, ko se za prilagoditve in pripravo dostopnejših programov ustavi financiranje in zmanjša kadrovska raz- položljivost, najpogosteje ustavijo ali vsaj precej zmanjša- jo tudi prizadevanja za večanje dostopnosti. Z delavnico sva tako hoteli identificirati ključne ovire in priložnosti na področju večanja dostopnosti do dediščine ter zbrati ideje in želje tistih, ki te aktivnosti izvajajo. Cilj je rezultate de- lavnice uporabiti za pripravo prihodnjih ukrepov za veča- nje dostopnosti v sodelovanju med SPDM, Ministrstvom za kulturo RS (MK) in muzeji. Na delavnicah je vsaka skupina udeležencev izbrala ciljno skupino, ki jim pri njihovem delu predstavlja največji iz- ziv, in razmišljala o prilagoditvah, ki bi jih lahko pripravili za večjo dostopnost do dediščine. Nekoliko večji poudarek je bil na skupini slepih in slabovidnih oseb, udeleženci pa so razmišljali tudi o prilagoditvah za gluhe in naglušne ter gibalno ovirane osebe. Te izbire so pokazale, da se v ne- katerih muzejih še vedno soočajo z izzivi pri arhitektonski dostopnosti, še zlasti v spomeniško zaščitenih stavbah, ki jih je, ker zahtevajo večji finančni vložek, težje prilagajati. Pri drugih dveh skupinah so udeleženci poudarili željo po prilagajanju razstav in pripravi prilagojenih obrazstavnih programov. Med ključnimi ovirami, ki so jih udeleženci izpopolnje- vanja prepoznali pri večanju dostopnosti za izbrano ciljno skupino, so: arhitektonska dostopnost muzejskih in galerij- skih stavb; kadrovski izzivi (zaposlenih, ki se ukvarjajo s tem področjem, je v muzejih premalo in so preobremenje- ni z drugimi delovnimi nalogami; nekateri udeleženci so poudarili, da je zaradi manjšega odziva ciljnih skupin na pripravljene prilagoditve motivacija zaposlenih za večanje dostopnosti upadla); strokovni izzivi (večina udeležencev je poudarila, da preslabo poznajo potrebe ciljnih skupin in možnosti večanja dostopnosti); finančni izzivi (predvsem pomanjkanje sredstev za zahtevnejše prilagoditve). Udeleženci so razmišljali o možnih rešitvah in svojih pri- čakovanjih do Ministrstva za kulturo in SPDM. Pri prema- govanju arhitektonskih ovir si želijo, da MK vzpostavi di- alog z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s katerim bi se skupaj dogovarjali glede večjih arhitekturnih posegov, nujnih za zagotavljanje dostopnosti. Poleg nji- hovega posredovanja v teh procesih si želijo tudi finanč- ne spodbude v obliki razpisov za večanje arhitektonske dostopnosti. V zvezi s kadrovskimi izzivi so udeleženci predlagali, da SPDM organizira praktična izobraževanja za muzejske delavce s strokovnjaki za dostopnost ter let- na srečanja muzealcev za izmenjavo dobrih praks. Prav tako so predlagali, da bi bila izobraževanja o dostopnosti obvezna za vse zaposlene (sedaj se jih udeležujejo večino- ma pedagogi), saj si z ozaveščanjem o zavezanosti k zago- tavljanju dostopnosti in načinih, kako lahko vsak k temu prispeva, obetajo več podpore tudi od svojih kolegov in vodstev muzejev. Udeleženci so poudarili tudi pomen krepitve sodelova- nja med zavodi z več izkušnjami in tistimi, ki se doslej z dostopnostjo niso veliko ukvarjali. Izrazili so željo, da jih SPDM podpira pri njihovem medsebojnem povezo- vanju in sodelovanju pri pripravi prilagoditev ali razvo- ju metodologije. Želijo si tudi, da bi SPDM v slovenskih muzejih zbrala primere dobre prakse in jih predstavila na novo vzpostavljenem spletnem portalu, na katerem bi bi- lo dostopno tudi drugo gradivo o dostopnosti ter kontakti strokovnjakov za dostopnost, društev oseb z oviranostmi in posameznikov, ki lahko sodelujejo pri izvajanju pri- lagoditev. Spletni portal bi lahko sproti dopolnjevali in posodabljali ter tako prispevali k razvoju tega področja v Sloveniji. Prav tako so opozorili na trenja z oblikovalci pri oblikovanju vsem dostopnih razstav. Predlagajo, da SPDM pripravi dokument, ki bi oblikovalce zavezoval k upošte- vanju dostopnosti za vse obiskovalce. Od MK pričakujejo, da zagotovi zaposlitev strokovnjaka za dostopnost v vsakem posameznem zavodu ali da financi- ra nekaj strokovnjakov za dostopnost (npr. z ustanovitvijo službe za to področje s sedežem pri enem od muzejev), ki bi nudili pomoč in podporo muzejskim in galerijskim in- stitucijam pri njihovih prizadevanjih za večanje dostopno- sti. Predlagali so tudi, da se v obrazec za pripravo letnega delovnega programa vključi kategorija prilagoditev ranlji- vim vsebinam, s čimer bi bilo povezano tudi financiranje programa. Poleg tega bi lahko finančne izzive reševali z vzpostavitvijo fonda za dostopnost na MK, od koder bi lah- ko muzeji sredstva črpali s prijavljanjem svojih projektov. Za konec Tokratno strokovno izpopolnjevanje z delavnico je bila lepa priložnost za muzealce, da so delili svoje izkušnje z zagotavljanjem dostopnosti v ustanovah, v katerih delu- jejo. Izmenjali so primere dobrih praks in se povezali s predstavniki ciljnih skupin. Strokovno izpopolnjevanje je Glasnik SED 61|1 2021 126 Muzejsk e s tr ani T ina P alaić in Maja Hakl Saje bilo časovno omejeno, zato je ostalo nekaj odprtih vpra- šanj za predavatelje. Po izpopolnjevanju sva zbrali njihove odgovore in jih skupaj z literaturo na temo dostopnosti ter s seznamom društev in zavodov, ki združujejo osebe z raz- ličnimi vrstami invalidnosti v Republiki Sloveniji, združili v poseben »paket« gradiva. Gradivo, za katerega upava, da jim bo v dodatno pomoč, so udeleženci izpopolnjevanja prejeli po e-pošti. Na delavnicah so udeleženci podali kar nekaj želja in idej za nadaljnje delo; SPDM ga bo med drugim uporabila tu- di za pripravo prihodnjih dogodkov. Tokratno strokovno izpopolnjevanje je bilo prvo v seriji izpopolnjevanj, ki bodo sledila v naslednjih letih. Leta 2021, predvidoma novembra, bova ponovno združili moči in pripravili izpo- polnjevanje, ki se bo osredotočilo na sodelovanje z nosilci dediščine pri raziskovanju in predstavljanju dediščine. V kakšni obliki bomo dogodek izvedli, bo pokazal čas. A ne glede na to, ali se bomo srečali v živo ali pred ekrani, bo gotovo ponovno zanimivo, povezovalno in produktivno. Literatura in viri BRAČUN SOV A, Rajka, Vlasta V odeb in Mojca Lipec Stopar: Dostopen muzej: Smernice za dobro prakso. Ljubljana: Skupnost muzejev Slovenije, 2009. ETNOLOG 25/76, 2015; https://www.etno-muzej.si/sl/etnolog/ etnolog-25-2015, 15. 2. 2021. KODEKS muzejske etike: Icomov kodeks muzejske etike. Ljub- ljana: Icom, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor, 2005; http://www.icomslovenia.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/ eticni_kodeks/eticni_kodeks.pdf. 21. 12. 2020. SANDELL, Richard: Museums and the Combating of Social Inequality: Roles, Responsibilities, Resistance. V: Richard San- dell (ur.), Museums, Society, Inequality. London in New York: Routledge, 2002, 3–23.