Poštnina plačana v gotov?n‘.
Posamezna številka Din 1*—.
Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
C LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Cek. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA
Jubilej angleškega kralja
Današnja številka vsebuje:
Rezultat volitev Bolgarija pred preokretom
Trsnica in drevesnica v Pekrah
Skrb za telesno in duševno zdravje naše vasi
Naše vinogradništvo Ekskurzija v Levanto
Št. 18
Izhaja dnevno razen ponedeljka in dneva po prazniku
V Ljubljani V sredo, dne 8. maja 1935	Rokopisov ne vračamo Leto l
Rezultat volitev
V strankarskih časih je bilo običajno, da je vsaka stranka tolmačila volilni rezultat kot svoj uspeh, če že ne dejanski pa vsaj kol rnoralični. Tudi najbolj na volitvah decimirana stranka je še našla v volilnem rezultatu nekaj uteh, s katerimi je skušala ohrabriti svoje pristaše, da ji vsaj nekateri ostanejo še zvesti. Naš lisi, ki je temeljito prelomil z vsemi strankarskimi zaprekami prejšnjih dni, tudi pri presoj volilnih rezultatov ne more slediti bivšim strankam, temveč bomo zato volilne rezultate presodili in ocenili objektivno ter stvarno, in prepričani smo, da bomo s tem tudi najbolje ustregli svojim bralcem.
Najvažnejši znak za vsake volitve je udeležba volilcev. V tem pogledu moremo mirno reči, da so bile nedeljske volitve uspešne. Od 3,8 milijona volilcev je prišlo na volišče 2,6 milijona volilcev ali približno 68%. To je odstotek, ki je bil v predvojnih časih le redko dosežen. Ta rezultat je tem bolj pomemben, ker so nekateri krogi naravnost propagirali za abstinenco. Na nedeliskih volitvah so bili ti propagatorji tepeni in jugoslovanski narod je abstinenco odklonil. Tistih par izjemnih primerov, ko je v posameznih okrajih bila abstinenca nekoliko večja, le potrjujejo pravilo.
Drugi nedvomni rezultat nedeljskih volitev je zmaga kandidatne liste predsednika vlade Bogoljuba jevttča, ki je zbrala daleko višje število glasov, ko vse druge kandidatne liste skupaj. Ta uspeh pa ]e bil dosežen v borbi in zato je tudi tem realneiši jn pomembnejši. Volitve so dale predsedniku vlade vso legitimacijo, da vodi državno politiko, ker se je ogromna večina volilcev izjavila za njegovo politiko.
V primeri z novembrskimi volitvami 197)1. pa imajo nedeljske volitve še to posebno prednost, da je pred štirimi leti bila postavljena le ena lista, sedaj pa so bile postavljene štiri ter se je bil boj med vlado in opozicijo ostro in z vso odločnostjo. Treba samo pogledati volilne rezultate v nekaterih banovinah, pa je ta konstatacija takoj potrjena. Narod je tako imel priliko, da se je opredelil, in to je tudi storil in zato so bile nedeljske volitve ne samo manifestacija, temveč prave vchb/e.
E oj se je bil med vlado in združeno opozicijo. V enem ko v drugem taboru so bdi Slovenci, Hrvali in Srbi, v enem ko v drugem kraju so tih člani vseh veroizpovedi in prebivalci iz vseh banovin. Tako je celo boj med vlado in združeno opozicijo na svoj način potrdil enotnost jugoslovanskega naroda. Zlasli za položaj Jugoslavije v zunanjem svetu je ta konstatacija važna in tuji listi so tudi v resnici to ugotovitev podčrtali.
Pri izberi med politiko vlade ter ono združene opozicije se je narod z ogromno večino izrekel za politiko vlade. Kaj je jedro politike vlade, je predsednik vlade na svojti velikih shodih v vseh treh prestolnicah Jugoslavije odkrito in odločno poudaril, da ne more bili o tej politiki nobenega dvoma. Na podlagi dejstva našega narodnega in državnega edmstva, na temelju veljavnih zakonov in brez vseh nepotrebnih ter nevarnih ustavopravnih eksperimentov začeli z izvajanjem pozitivne gospodarske, finančne in socialne politike, ki naj da narodu to, kar on najbolj potrebuje: več kruha in več delal S poživljenjem vsega gospodarskega življenja, kar je najodličnejša programatična točka vlade, naj se ustvarijo narodu trdni iemelji za njegovo blagostanje. Velike reforme se bodo za ta cilj izvedle na vseh poljih in tako ho, tudi preudarno izvedena upravna dekoncentracija dala narodu možnost, da tudi v banovinskih samoupravah izvede pogram, ki je postal z nedeljskimi volitvami oijicielni program jugoslovanske državne politike.
Na tej osrovi se bo gibala bodoča jugoslovanska politika in tej osnovi bo morala prilagoditi svom delovanje' öpoz’cha. Kajb jugo'lo enski narod je v nedei o odioč’ 0 odklonil usta'ooravne prepire, temveč hoče v tej težki d bi sbske pozitivno delo da bo njegovo breme lažje.
Jubileine svečanosti v Londonu
London ni bil še nikoli	, _
tako vedro in veselo razpoložen
London, C. maja. AA. Lep solnčni dan skoraj brez oblačka je še bolj polepšal današnje svečanosti kraljevega srebrnega jubileja. V katedrali sv. Pavla sla se suverena zahvalila Bogu za s-'voje dolgo vladanje. Službo božje je opravil cantorburyjski nadškof. Ko sta kralj in kraljica šla iz katedrale in krenila po ulicah, okrašenih z zastavami, so ju vso pot navdušeno pozdravljale velikanske množice ljudi, ki so že zgodaj zjutraj zasedle prostore na ulicah, po katerih je šel svečani sprevod. Iz vseh krajev države in prostranoga imperija fe je zgrnilo v prestolnico morje ljudi. Nikoli še London ni bil tako vedro in veselo razpoložen kakor danes. Na sto tisoče ljudi, med njimi mnogo tujcev se je prizadevalo, da Se prerinejo do vrst tistih, ki so bili že zavzeli ugodnejše prostore.
Noizmerna množica ljudi, zbrana pred buckinghamsko palačo, se ni hotela razkropiti vne 'dotlej, dokler ni videla svečanega sprevoda, v katerem sta se suverena vrnila v svoj dvorec |>o svečanem cerkvenem opravilu v katedrali sv. Pavla. Množice so dolgo in viharno pozdravljale svojega vladarja in vladarico, dokler se nieo v prvem nadstropju palače odprla okna in sta se pojavila na balkonu kralj in kraljica. Nato je ostal kralj sam in se neprestano zahvaljeval in odzdravljal na navdušene pozdrave
Konstruktivno delo je zahteva jugoslovanskega naroda in fej zahtevi se mora uklonih tudi združena opozicija. Potem evolucije do napredka, to je smisel, ki ga je dal jugoslovanski nared nedeljskim volitvam.
V novi skpuščim bo več ko dovoli prilike, da se uveljavijo ta, na nedeljskih volitvah od naroda sankcionirana poliiična načela. Vsa pravica kontrole; vse možng-sii boljšega dela sp opoziciji dane m samo na njei ie, kako bo te možnosti uveljavila, kako sc bo zaradi nienega sodelovanja pospešil razvoj našega naroda. Na volitvah je morala opozicija zmagali šele prvo ralogo parlamentarne skupine, •druga in težja io čaka v skupščini, ko bo morala svoje lepe obljube konkretizirali ter ko bo morala v praksi pokazati, koliko je programahčno enotna, koliko je res ena parlamentarna skupina
London, 6. maja. AA. Z vsega sveta prihajajo pozdravne brzojavke kralju Juriju za 251etnico njegovega vladanja. Pozdravi prihajajo predvsem iz vseh koncev in krajev^ britanskega imperija, potem pa tudi iz tujih držav in celo iz najbolj oddaljenih krajev na svetu. Mnogo pozdravov je prišlo z Japonskega, iz Mandžurije in s Kitajskega, kjer jo prebivalstvo pri tej priložnosti izreklo britanskim zastopnikom svojo srečo, da more izraziti čestitke britanskemu imperiju.
London, 7. maja. W. Sinoči se je kralj Jurij V. po radiu zahvalil vsem podanikom britanskega imperija, ki so mu te dni manifestirali toliko udanosti in zvestobe.
V Beogradu
Beograd. 7. maja. A A. Včeraj ob 11. uri je bita v beograjski saborni cerkvi svečana služba- božja za 251etnieo vladanja Jurija V. Službo božjo je opravil ob asistenci mnogoštevilnega sveče» ištva N j. sv. patrijarh Varna va, udeležili so se je j>a Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nji kr, Vis. kneginja Olga, kr. nam. dr. Baden ko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič s člani vlade in člani diplomatskega zbora tor generaliteta, člani britanske
Ker baš na io največje vprašanje združena opozicija na nedeljskih volitvah še ni mogla odgovorih, zalo tudi ni mogla in tudi ne smela dobili večine, ker bi sicer stali pred kaosom Zmaga Jevtiča nas je pred tem obvarovala in z njo ie harmoničen ter soliden razvoj naših notranjih razmer zagotovljen. Dale pa so nam nedeljske volitve tudi parlamentarno opozicijo, kaiere pomembnost in vrednost pa mere dokazati le opozicija sama s kakovostjo svojega dela v parlamentu.
Z nedeljskimi volitvami je prehod v parlamentarno življenje izvršen, zmaga Jevtiča jia jamči, da bo ta prehod brez nevarnosti za enotnost jugoslovanskega naroda ter za zunanji ugled ter notranji mir Jugoslavije..
Ih to je največji in najbolj pomembni rezultat petomajskih volitev.
kakor sta jo Nemčija in Poljska igrali v vprašanju vzhodnega pakta, napori Italije, da spe; pridobi Madžarsko zase in jo pripravi do večje popustljivosti, nedvomno niso bili lahki. Kanva je v Benetkah trmoglavo vztrajal pri zahtevi po ukinitvi vojaških statutov trianonske mirovne pogodbe, češ da je ta ukinitev pred pege za madžarsko sodelovanje na konferenci v K mn. Tu zatrjujejo, da se je Suvichu koncu posrečilo doseči kompromis, ki je pripomogt do popuščanja pri madžarski delegaciji. Madžarske zahteve so postale skromnejše in Kanya j« baje uvidel, da je vendarle boljše odreči se trenutno vsem »nacionalnim« aspiracijam, ka kor pa izgubiti koristno diplomatsko podpor. Italije na napovedani podonavski konferenci Rimu. Po zatrdilu uradnih krogov Italija n nikakor pripravljena odreči se konkretnem uspehu te konference na ljubo madžarskih re vizionističnih teženj. Zato vztraja slej k« pre na stališču, da podonavska konferenca v Rimu. ki naj v prvi vrsti zagotovi neodvisnost avstrijske republike, ni primeren kraj *a razpravijlinje o madžarskih vojaških in drugih zahtevah. Malijo trenutno skrbi predvsem Avstrija in ž nje zvezana nemška nevarnost, ki je imanentna. Zato hoče v Rimu najprej to vprašanje rešiti, ter t'e zaveda, da bi mešanje drugih »odprtih« vprašanj delo. konference že v naprej onemogočilo. Verjetno je zato, da se bo Italija' zares z vso silo zavzela, da prepriča Madžarsko o neumestnosti njenih posebnih ; zahtev na rimski, konferenci in bo vsaj na štiri oči dala Budimpešti nekaj dobrohotnih lekcij zaradi njenih pretiranih revizionističnih aspiracij, kakor so te v zadnjem čaeit storili tuda nekateri odlični angleški prijatelji madžarskega naroda (Barker, Sclnveng i.dia). Vprašanje je seveda, če in ' koliko bo hotela Budimpešta parirati; ker nj.i nobena tajnost več. da' se je Madžarsko v začujem času zelo naslonila na Nemčijo. Podo.nac ska konferenca bo zato nudila dövolj prilike da še madžarsko’ »jagnje« pokaže: v pravi Uu::
Madžarski glas
Budiniepšta, 7. maja. č. List »Magyä Orszag« pravi, da je Madžarska do seda sledila z veliko simpatijo težki borbi male Avstrije z njenim mogočnim sosedom — Rajhom in da si je vedno želela biti v so sedstvu z neodvisno, zdravo, zadovoljno ir samostojnega življenja sposobno Avstrije Toda, ko gre za udeležbo r.a konferenci v Rimu ob strani Italije in Avstrije kot sestavni del »trikota«, se mora MačEjarska nujno postaviti na stališče njenega svetega egoizma: gre za dva nadvse važna madžarska interesa: za ohranitev možnosti »mirne!!) revizije« in za priznanje svobode in enakosti v oboroževanju.
Lerroux je sestavil vlado
Madrid, 7. maja. W. Bivši ministrski predsednik Lerroux. ki je pred dnevi podal demisijo, je danes sestavil novo konreutracij-ko vlado s jmmočjo desnice. Zunanje ministrstvo v novem kabinetu je prevzel radikal Rocka.
Venizelos obsojen na smrt
Sbluu, 7. maja. 1. Vojno sodišče je v odsotnosti obsodilo na smrt Venizelosa. Pla-tirasa. Kon-durioti-a iu Tasnaki*;«. Venizelosov sin je bil prav tako v odsotnosti obsojen na 10 let ječe, Gonatas na 5 let, poslanec Burdoras pa na 15 let ječe. Premoženje vseli obsojencev je zaplenjeno v korist države.
Potrjena smrtna obsodba bolgarskih ustašev
Sofija. 7. maja I). Kasačijsko sodišče v Sofiji je potrdilo razsodbo sodišča v Gor. Džumaji, s katero se obsoja šef razpuščene ilegalne revolucionarne organizacije Vanče Mihajlov, ki se nahaja v pregnanstvu, ter revolucionar Ivan Metikarov in Stevan Milenkov, v smrt na vešalih.
Bolgarska kraljica na poti v Italijo
Beograd. 7. maja I). Nj. Veličanstvo kraljica Ivana je snoči potovala skozi Beograd na poti v Italijo, kamor potuje na krajše bivanje. Na jiostaji je kraljico pričakal bolgaiski poslanik. Birno Kazasov.
Gering pride v Split?
Berlin, 7. maja. W. V krogih, ki so blizu »roškega ministrskega predsednika Göringa se zatrjuje, da bo minister prebil krajši dopust i Splitu, ki mu je že od lani ostal v najboljše® spominu.
veliaknske množice. Čez neka jtrenutkov je prišla nazaj tudi. kraljica, nato. Pa 8o_.se zbrali okoli kralja in kraljice vsi člani kraljevske, rodbine. Takrat je navdušenje prebivalstva doseglo vrhunec.
kolonije v Beogradu in mnogo drugih uglednih osebnosti. Po službi božji je imel Nj. šv, patrijarh prigoden govor.
Danes popoldne ob 16.30 se je vršil v prostorih britanskega poslaništva svečan sprejem.
Po sestanku
v Benetkah
Uradni komunike
Rim, 6. maja. Agencija Stefani poroča iz Benetk:	Madžarski zunanji minister Koloman
Kanvia, avstrijski zunanji minister Borger-Wal-denegg in italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Fulvio Suvich so imeli več sestankov na temelju italijansko - avstrijsko - madžarskega rimskega protokola. Razgovori so se vršili v duhu prijateljskega sodelovanja. Pri -tej priliki šo proučili vse tiste probleme, kj se tičo.p neposredno njihovih držav, tako v političnem kakor v gospodarskem pogledu. Posebno pozornod so posvečali pripravam za konferenco, ki se ima vršiti na podlagi rimskega protokola od 7 januarja t. I. Omenjeni trije državniki so pri svojih 'razgovorih proučili najvažnejša vprašanja, ki jili zanimajo, in ugotovili popolno enakost ciljev, po katerih streme vse tri vlade. Pri tej priliki so mogli ugotoviti svoje prepri-čanje, da bo razčiščevanje teli problemov olajšalo syoraznm med vsemi prizadetimi narodi na omenjeni konferenci.
Pred razstankom so vsi trije državniki poslali pozdravne brzojavke gg. Mussoliniju, Gömbösu in Sehuschniggu.
Madžarska
ie popustila?
Rini, 7. maja. (pr.) Konferenca v Benetkah je včeraj zaključila svoje delo. Komunike o popolnem soglasju med Italijo, Avstrijo in Madžarsko glede na bližnjo konferenco v Rimu je bil tu sprejet z velikim zadovoljstvom. V rimskih krogih žele zdaj. da bi sc pred sestankom v Rimu na podoben način preventivno posvetovala s svojimi zavezniki tudi Francija. Taka posvetovanja bi po mnenju tukajšnjih krogov zelo olajšala delo podonavske konference, kjer bi na ta način prišlo gotovo do zaželenih konkretnih sklepov gtede vseh aktualnih sfednjčovropskih problemov. Italija, tako pravijo tukaj, je s svoje strani storila vse, da bi Avstrijo' in Madžarsko (in Madžarsko še prav posebno) pripravila do pravilnega razumevanja srednjeevropskega položaja. Ker ni dvoma, da se je Madžarska zadnje čase zelo oddaljila od sodelovanja z Italijo in Avstrijo na bazi rimskih protokolov z dp.'"' 17. marca 1931 in je prav do zadnjega celo očito (kazala, da hoče v podonavskem vprašanju igrati podobno vlogo
Nadalnii volilni rezultati v drugih banovinah
Savska banovina:
S”ez gračački: 5592, Jevtič: Dušan Fran-čević 3G48, Maček: dr. Vladkovič 1646, Maksimovič 276, Ljotič 2.
Srez donjolopaiki (3), glasovalo 3129. — Jevtič: Vladimir Tišma 1754, Ste-vo Stojanovič ttUSjjfskkpdj	Maček:. Rajko Miladi-
novy 472, Maksimovič: Jovan Jovič 1, Ljotič: Mijo Eakeževač "0.
Srez dotijo mikoljski, glasovalo 6091. — Jevtič: Dragotin Domainko 550', Ilija Karlina HKS, skupaj 1524; Maček: dr. Ivan Maj-ean 4518, Maksimovič: Živko Živkovič 0, Ljotič: Dragotin Modercin 40.
Srez..čab&rnki (4), glasovalo 2090. Jevtič: dr, . Bogdan .Koritnik 521; Maček: dr. Ante ■Cividini 1569, Maksimovič: Peter Mijovič 0, Ljotič: Pran Puhalovič 0.
Srez dugoselski (5), glasovalo 5832, Jevtič:
Ignjat Sever 153, Mio Kokot 209, skupaj 362, Maček: šuman Bugarin 5400, Maksimovič: Andrija Stanojevič 0, Ljotič: Vuk Ma-glajič 0.
Srez Novogradiški (8), glasovalo 12.945. Jevtiči Karlo Cvijič. 213, Peter Bačič 352, Simi Djurič 2896, skupaj 3456; Maček: Nikola Špehar 8772, Miloš Birič 690, skupaj 9362, Maksimovič: dr. Kotur 6, Ljotič: Ga-vrilovič 11.
Srez slatinski 9330, Jevtič: Života Miloj-kovič 2647, Milan Jurišič J 75, Prerod Prera-dovič 1817, skupaj 4639; Maček: Rajko Ko-kanovič 4689, Maksimovič: M. Cvetkovič 4, Ljotič: Djordje Perič 0.
Srez sejnski (3), glasovalo 3613, Jevtič: Viktor Pivo česi 0, dr. Josip Rogič. 2442; Maček: Božo Kakalinič 1171, Maksimovič: Nikola Kisič 0, Ljotič: Dragutin Sorta 0.
Srez Ogulin. (4), 10.733. Jevtič: Bogdan Žagar 888, B. Vujinovič 357, Vladimir Mr-voš 780, D juro Mikašinovič 2043, skupaj 4068-; Maček: Sava Kosanovič 6055, Maksimovič: Iričanin 1, Ljotič: Ivan Belihar 9.
Srez Krapina (6), 8560. Jevtič: Makso Do-menič 126, Milan Bauer 10, skupaj 136; Maček: Dane Malič 8424, Maksimovič: Života Markovič 0, Ljotič: Korenič 0.
Srez rabski (3), 2832. Jevtič: Vjekoslav Miletič 1954; Maček: dr. Ivo Andrev_ 1192, Maksimovič: Milorad Petrovič 0, Ljotič: Ante Bačič 46.
Srez pakrački (8), 7898. Jevtič: dr. Milenko Markovič 3334; Maček: Valerijan Pribi-čevič 4045, Maksimovič: Stane Kosir 4, Ljotič: Raškovič 9.
Srez novski (8), 7033. Jevtič: Karlo Kovačevič 2044; Maček Josip Selaič 4055, Jovan Škara 292, skupaj 4347, Maksimovič: dr. Kotur 192, in Ljotič: Bačič 450.
Srez vrbovski (8), 388. Jevtič 1. Josip Ma-jevac 74,	2. dr. Šime Pulišič 1709, skupaj
1783; Maček: Rudolf Sušič 2104, Maksimovič: Nikola Obronski 1, Ljotič: Lazar Markovič 0.
Srez daruvarski (8), 7158. Jevtič: Milan Dobrovič 3440; Maček: Juraj Zrinščak 3706, Maksimovič J, Kosir 2, Ljotič: Rade Kovačevič 5.
Srez vukovarski (9), 10.807. Jevtič: 1. Žarko Tomaševič 6219.	2. Jovan Rogoluč 765,
3. Marin Glavina 322, skupaj 7375; Maček: F. Matijevič 3406, Maksimovič: Stevan Voj-vodič 5, Ljotič: Peter šoškatanin 17.
Srez kastavski (4), 2621. Jevtič: 1. Aiite. Širova 1173, 2. Josip Jagodinac 430, skupaj 1603; Maček Ante Vrtljan 637, Maksimovič: Dušan Naumovič 1, Ljotič: Ivan Vardiš 180.
Srez sušaški (4), 7596. Jevtič: Milan Banič 3845; Maček: Ante Vrhi jan 3374, Maksimovič: Oton Gavrilovič 1, Ljotič: dr. Boža Frančič 376.
Srez čakavski, 9987. Jevtič: Ante Vitez 1341; Maček: dr. H. Krizman 8641, Maksimovič: Ljubomir Petrovič 5, Ljotič: Fr. ži-brak 0.
Srez sisaški (5), 10.934. Jevtič: dr. Aver 1744; Maček: Ivan Marinčič 8189, Maksimovič: Hugon Kozovac 1, Ljotič: Ivan Žalu-bič 0.
Mesto Beograd:	volilnih upravičencev:
80.277, glasovalo 43.587. Jevtič: 31.973. Maček 9.731, Maksimovič: 1.508, Ljotič 375.
Srez gračački (3), 5572. Jevtič: Dušan Ivančevič 3648; Maček: dr. Danilo Vladkovič 1646, Maksimovič: Bogdanovič 276, Ljotič: Rakeževac 2.
Mesto Zagreb:	Vpisanih volilcev 66.896,
glasovalo 39.297. Jevtič:	9.619; Maček:
29.530, Maksimovič 25, Ljotič 113.
Srez varaždinski (6), 13.164. Jevtič: Rude Pijeski 21; Stojan Novakovič 1962, skupaj 1983; Maček: dr. Ante Kožič 11.181, Maksimovič:	Miljutin Popovič 0, Ljotič: Adam
Hudovac 0.
Srez preloški (6), 9515. Jevtič: dr. Bariče-vič 4591; Maček: Ivo Ikovič 4821, Maksimovič: Miljutin Popovič 1, Ljotič Dobronovič2.
Srez korenički (H), 3855. Jevtič: dr. Mirko Doš&n 3317; Maček: Milan Pribičevič 536; Maksimovič: Kuškovič 1, Ljotič: Volf 2.
Srez Virginmost (5), 8251. Jevtič: Petar Galogaža 3989; Maček: dr. Rade Pribičevič 4257, Maksimovič Crevar 5, Ljotič: Baron 0.
Srez Virovitica, 10.450. Jevtič: Aleks. Markovič 1942, Ilija Gakovič 592, Pučik 835, skupaj 3349; Maček: Miljutin Mesaroš 7044, Maksimovič Grujič 0, Ljotič: Radulovič 37.
Srez zagrebški (5), 15.704. Jevtič dr. Milan Štajner 438, Franjo Čim jak 151, skupaj 589; Maček: Franjo Miljačič 15.146, Maksimovič: Tomovič 0, Ljotič: Kuhar 0.
Srez crikvenički (4), 2395. Jevtič: Ivo Polič 334, dr. Kazimir Jelušie 307, skupaj 641; Maček: Franjo Borić 1694, Maksimovič Stojkovič 1, Ljotič: Nanestija 9.
Srez Osijek (9). 13.744. Jevtič: dr. Milovan Pinterovič 7322; Maček: dr. Milan čučnovič 6367, Maksimovič: Živkovič 0, Čirič 46, Ljotič: Sušič 0, čutkovič 0.
Srez vojnički (4), 7898. Jevtič: dr. Jovo Grubič 1990, Milovan Grba 2934, Mijo' Ure-nič 131, skupaj 5045; Maček: Srdjan Budi-savljevič 2787, Maksimovič: Brkič 0, Mijuše-vič 64, Ljotič: Nenadovič 0.
Donavska banovina:
Velika Kikinda: 11.539, Jevtič dr. Marko Kostič 6453,	(2 kandidata skupaj 10.287),
Maček 1274, Maksimovič 5, Ljotič 13, zemunski: 7642, Jevtič dr. Svetislav Popovič 4947, Maček 2286, Maksimovič 383, Ljotič 26,
srez in mesto Palanka: 7890, Jevtič 3 kandidati, 6336, Maček 1506, Maksimovič 2 kandidata 376, Ljotič 45,
sinčanski Srez: 20.757, Jevtič dr. Trpko Vukanič 18.944, Maček (Milan Grol) 1800, Maksimovič 9, Ljotič 4,
Kala: 10.031, Jevtič 2 kandidata 8662 (dr. Štefan Kraft 5268), Maček 1353, Maksimovič 5, Ljotič,
srez in mesto Dardjan: 6631, Jevtič 4 liste 5968, Maček 498, Maksimovič 54, Ljotič 121, Ali Bunar: 9732, Jevtič 3 liste 7191, Maček 2235, Maksimovič 295, Ljotič 11,
Kozmanjski: 5411, Jevtič 3 liste 4382, Maček 910, Maksimovič 101, Ljotič 18,
orošeski srez: 7667, Jevtič Ilija Mihajlovič 3921, Maček 3619, Maksimovič 114, Ljotič 13, Srez jasenički: 10.266, Jevtič 2 listi 4787 (Dragoljub Ivanovič 2664), Maček 2 listi 2802 (Milan Sočič 2090), Maksimovič 267, Ljotič Milan Celic 2410.
Jaša Tomič: 10.229, Jevtič 4 liste 9960, (dr. Vojislav Došen 3549), Maček 199 Maksimovič 13, Ljotič 57,
Ilok: 6786, Jevtič 2 listi 5127 (Dušan Popovič 3678), Maček Marjan Koronovič 1723, Maksimovič 22, Ljotič 5.
Srez gružanski: 10.813, Jevtič dr. Dragotin Kojič 6245, Maček 3 kandidati 2167, Maksimovič 2291 (Dragoslav Petrovič), Ljo-tič 54.
Srez cetinjski: 1715, Jevtič Niko Žuber 1026, 2 kandidata, skupaj 1613, Maček 101, Maksimovič 0, Ljotič 1.
Srez beranjski: 6474, Jevtič Joksimovič 2646, 2 kandidata, skupaj 4278, Maček 771, Maksimovič 1323, Ljotič 2.
Srez istočki: 5949, Jevtič Luka Mijuško-vič 3053, 3 kandidati, skupaj 5925, Maček 22. Maksimovič 21, Ljotič 1.
Vršac: 14.699, Jevtič 3 liste 13.332, Maček 912, Maksimovič 13, Ljotič 442.
Drinska bano vina:
Srez poeerski: 8947, Jevtič 5899 (Mile Isa-kovič 4155, Lozanič 1714), Maček dr. Miloš Moskovljevič 2359, Maksimovič Milosav Da-vič 617, Stevan Jankovič 2, Jjotič 70.
Srez užički: 5810, Jevtič čedomir Zaharič 6363, Maček Ilija Jovičič 1248, Maksimovič Dimitrije Vučinič 157, Ljotič Veljko Jovič 142.
Srez raeanski: 6476, Jevtič 6475 (Jovan Mitrovič 2045, Milovan Rajakovič 4430), Maček dr. Vladkovič 1646, Maksimovič Bogdano 276, Ljotič 2.
Srez perušički: 4958, Jevtič dr. Mile Mi-školin 3742, Maček dr. Karlo Brkljačič 1215, Maksimovič 0, Ljotič 1.
Srez osješki: 13.744, Jevtič 7332 (dr. Milovan Pinterovič 7332, Nikola Gavrilovič 0), Maček 1, Maksimovič 0, Ljotič 0.
Srez kladanski:	2708, Jevtič Mehmed
Preljubovič 1645, Maček 1064, Maksimovič 0, Ljotič 0.
srez (mesto) Niš: 7123, Jevtič (Dragiša Cvetkovič) 6889, Maček 192. Maksimovič 38, Ljotič 14, Ijubiški srez: 7377, Jevtič 4 kandidati, 6201, Maček, Ljuba Davidovič 111, Maksimovič 62, Ljotič 3,
posavski srez: 5844, Jevtič 5507, Maček 291, Maksimovič 67, Ljotič 19,	_	...
radževski srez: 5519, Jevtič, inž. Nedeljkovic 4868, Maček 669. Maksimovič 10, Ljotič 179, ranjski srez: 7757. Jevtič 3928, Maček 3033, Maksimovič 428, Ljotič 168.
Vrbaska banovina:
Bihać (11) 8002, Jevtič Ilija Djuranič 1588, dr. Sime llošević 2056, skupaj 3674, Maček Selim Ibrahim Pašič 4357, Maksimovič Milan Cvetkovič 1, Ljotič Derviš Debič 0,
Banjaluka (10) 15.924, Jevtič Dušan R. Miloševič 3029, Jovan Popovič 2891, Ostoja Ivankovič 1553, Stanoje Milič 268,. skupaj 7731, Maček Jovan Jovanovič 8580. Maksimovič Zec 12, Ljotič Mile Felič 1,
Srez petrovački: 6314, Jevtič dr. Vaša Ilič 2306, 2 kandidata 4457, Maček dr. Mile Gavrilovič 2857, Maksimovič 0, Ljotič 0. ad Moravska banovina:
Srez in mesto paračinsko: 7845, Jevtič Velimir Popovič 6811, Maček 959, Maksimovič 39, Ljotič 36.
Moravska banovina:
Despotovac: 5667, Jevtič 3356, Maček 2303, Ljotič 7, Maksimovič 1,
gica Cvetkovič 14.370.-8, ..Ž.fi';,M Ijzuniaematx Niš (srez): 16.289, Jevtič 2 listi 14.580 (Dragica Cvetkovič 14.370), Maček 1256, Maksimovič 10, Ljotič 133,
Kolubara: 4315, Jevtič 2 listi 4302, (Dimitrije Markovič 2435), Maček 18, Maksimovič 2 kandidata in 2 glasova, Ljotič 2,
kopaniški srez: 4357, Jevtič 2 listi 4089, (Srcten Ilašič 4040), Maček 11, Mfaksimovič 257, Ljotič 0,
Zvornik: 7527, Jevtič 2 listi 7441, Maček 85, Maksimovič 0, Ljotič 1.
Brza Palanka: 4927, Jevtič ,2 listi 4925, Maček 2,
srez (mesto) Cetinje: 2983, Jevtič 1326, Maček ■ 2 listi 1289, Maksimovič 263, Ljotič 5, srez Trebinje: 4803, Jevtič 3 liste 4020, Maček 2 listi 725, Maksimovič 21, Ljotič 57, srez boljavškr: 8321, Jevtič 2 listi 8284, Maček 36, Maksimovič 1, Ljotič 0,
Bela Palanka: 5088, Jevtič 2 listi 3184, Maček 1856, Ljotič 3, Maksimovič 43,
Paračin: 3923, Jevtič 2 listi 3920, Maček 2, Maksimovič 0, Ljotič 1,
Negotin: 11.102, Jevtič 2 listi, 10.941, Maček 66, Ljotič 4, Maksimovič 1,
Mlavlje: 12.762, Jevtič 2 listi 8146 (dr. Dragoljub Jevremovič 7939), Maček 4603, Ljotič 4, Maksimovič 9,
Banja: 6057, Jevtič 3702, Maček 2185, Ljotič 21, Maksimovič 99,
Caribrod: 4209, Jevtič 2860, Maček 1325, Maksimovič 21, Ljotič 3,
Vardarska banovina:
Kavadar; 5082, Jevtič 3204, Maček 1716, Maksimovič 159, Ljotič 3, gorenički srez: 2254, Jevtič 2 kandidata 2239, (Vojislav Todorovič 1368), Maček 1, Maksimovič 14, Ljotič 0, poreški srez: 3813, Jevtič 2 listi 3813, Maček, Maksimovič in Ljotič 0,
Gornji Polog: 5411, Jevtič 2 listi 4784, Maček 319, Maksimovič 308, Ljotič 0,
Kačanica: 2621, Jevtič 3 kandidate 2621, Štip: 4216, Jevtič 2269, Maksimovič 79, Ljotič 2,
Morihojski srez: 3230, Jevtič 2 kandidata 2893, Maček 336, Maksimovič 1, Ljotič 0, Ključ: 4749, Jevtič 2 kandidata 4745 (dr. Vi-mirovič 2549), Maček 1, Maksimovič 0, Ljotič 3.
Srez moraviški: 5616, Jevtič 3 liste 5494 (Vu-kašin Spasojevič 2576), Maček 22, Maksimovič 0, Ljotič 0.
Srez pasavotamnovski:	3825, Jevtič 2 listi
3719 (Milorad Markovič 1960), Maček 91, Maksimovič 9, Ljotič 6.
Srez Srebrenica: 7726, Jevtič 2 listi 4930 (Ri-sto Petrovič 3611), Maček 2 listi 2288, Maksimovič 0, Ljotič 0.
Srez jadranski; 9595, Jevtič 2 listi 9286 (Ži-vojin Dimitrijevič 5559), Maček 2 listi 288, Maksimovič 21, Ljotič 1.	'
srez maleški: 3166, Jevtič 3166,
Veles: 8222, Jevtič 2 listi 6991, Maček 1221, Maksimovič 10, Ljotič 1,
Mitroviča: 5467, Jevtič 5439, Maček 6, Maksimovič 16, Ljotič 6.
Primorska banovina:
Srez biogradski (12), 6369, Jevtič dr. Marko Kožulj 2871, Maček Josip Šilobrčič 3486, Maksimovič Jovanovič 11, Ljotič Paškvan 1, Srez korčulanski (12) 3025, Jevtič Kunja-šii 1290, Maček dr. Ivo Separovič 1613, Maksimovič Gušun 0, Ljotič Barišič 122.
Srez prečki (12), 4528, Jevtič Ante Viklovič 464, Vekoslav Miletič 1606, skupaj 2070, Maček Karlo Žunjevič 2458, Maksimovič Uroše-vič 0, Ljotič Paškvan 0.
Srez splitski (12), 20.089, Jevtič dr. Grga Andjelinovič, dr. Manfred Paštrovič, skupaj 5494, Maček Paško Kaliterna, Josip Matino-vič, skupaj 14.508, Maksimovič Redič 0, Ljotič Bratovič 115.
Srez mostarski (13), 16.859, Jevtič Niko Prelca 4457, dr. Mehmed Redženovič 0, Maček dr. Bariša Smoljan 9875, Marko Sukelon 0, Husejn Kisič 2122, dr. Pero Mandič 0, skupaj 11.797, Maksimovič Miličevič 64, Ljotič Boško-vič 371.
Srez, sinjski, (12), 13.846, Jevtič Varda Sever 1598, Peter Stojisavljevič 1716, skupaj 3314, Maček Pavle Kršelj 10.526, Maksimovič Kalerdjič 0, Ljotič Bego 6.
Srez šibenski 14.144, Jevtič dr. Marko Kožulj 5371, Maček dr. Šime Vlasič 8487, Marinkovič Maksimovič Bavič 0, Grubešič 0, Ljotič Magiraca 156.
Srez (mesto) Split (12) 9783. Jevtič «Ir. Vlada Matošič 1350, tir. Ivan Šakič 1860, skupaj 3410,
Maček Ante Trumbie 6338, Maksimovič Boža Alajšie 5, Ljotič Marin beg 30,
Zeiska banovina:
Srez Danilovgrad, 3779, Jevtič 3 liste 3488 (Mihajlo Dušković 1364), Maček 300, Maksimovič 3, Ljotič 8.
Podgorica 7322, Jevtič Miloš Rasovič 3387, Maček 2 listi 2969 (Savo Vuletič 2475), Maksimovič 644, Ljotič 22,
Palanka: 5055, Jevtič 2 listi 5054, Maksimovič 1,
Ovčjepolje: 4838, Jevtič 2426, Maček 2 listi 2374, Maksimovič 38, Ljotič 0,
srez prespanski: 4787, Jevtič 3 liste 4705, Maček 82,
srez ohridski: 7103, Jevtič dr Ilija Sumenko-vič 1171. Milan Blažič 5090, skupaj 7061. Maček 41, Ljotič 1,
Debar: 2821. Jevtič 3 liste 2821,
Gnila: 17.110, Jevtič 17.107, Maček 3, Strumica: 8809. Jevtič 7791, Maček 155, Maksimovič 63, Ljotič 0,
Leskovac: 14.987, Jevtič 13.604, Maček 1149, Maksimovič 54, Ljotič 29,
Struga: 5365, Jevtič 5363, Maček 2, srez podgorski: 3597, Jevtič 2 listi 1991 (Ra-madanovič 1494), Maček (Dragoljub Mestic) 1588, Maksimovič 17, Ljotič 0,
Vremensko poroälo
Novi Sad, 7. maja. Prognoza za jutri: Pretežno jasno s povečanjem oblačnosti v severoza-padnih in zapadnih krajih. Temperatura se bo zvišala. Solnee vzhaja ob 419, zahaja ob 1851.
Dunajska vremenska napoved za jutri: Vreme se bo v splošnem poslabšalo.
Po volilni
borbi
Beograd, 7. maja b.
še v teku včerajšnjega dneva so prihajala iz posameznih srezov točna poročila volilnih rezultatov. Novinarji, domači in inozemski, so se zbirali v prostorih Centralnega presbiroja, kamor so prihajale naj-točnejše vesti iz vseh srezov v državi. Do-sedaj manjkajo samo še poročila iz najoddaljenejših krajev in se pričakuje, da dospejo še tekom današnjega dne. Preko 1,600.000 glasov je zbral na svojo državno listo predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič. Vsa združena opozicija hrvatskih radičev-cev, srbskih zemljoradnikov in spahovcev je dobila po vsej državi nekaj nad 960.000 glasov, dasi je napovedovala svojo absolutno zmago. Počasi se že vidijo obrisi bodoče Narodne skupščine. V večini banovin je že razvidno, kdo bo zastopnik sreza v bodočem parlamentu, ki začne zasedati v ponedeljek 3. junija. Ta čas je na delu glavni volilni odbor, kateremu je na čelu predsednik državnega sveta. Njegova dolžnost je, da pregleda glavni volilni material in na podlagi volilnih aktov določi poslance v posameznem srezu, katere Narodna skupščina po predlogu verifikacijskega odbora odobri ali odbije.
Včeraj dopoldne ob 10. je glavni volilni odbor začel s svojim delom na javni seji. Svoje prostore ima v prostorih Narodne skupščine. Danes so prispeli posamezni sodniki iz vseh srezov v državi in prinesli s seboj ves volilni material. Skoraj vsi beograjski , postreščki so prišli na svoj račun, ko so morali znašati kovčege, nabasane z volilnimi zapisniki. Glavni volilni odbor dela permanentno in bo tekom naslednjih dni že rešeno vprašanje porazdelitve mandatov v posameznih banovinah. Iz notranjosti države prihajajo še vedno poročila o poteku volitev. Po teh poročilih je razvidno, da je bil potek v vsej državi izredno miren in da so potekle volitve v najlepšem redu. Udeležba je bila povsod velika, da ce: lo ponekod rekordna, člani kraljevske vlade so dobili v svojih srezih ogromno večino glasov. Tako je dobil prometni minister Dimitrije Vujič v Velikem Bečkereku 14.370 glasov, prosvetni minister Stevan Čirič v Novem Sadu 6977, notranji minister Velja Popovič v Sarajevu 9063- Štefan Čirič v Stari Pazovi 7970, minister pravosodja dr. Kojič v Skoplju 9271, poljedelski minister dr. Dragutin Jankovič v skopljanski okolici 9666 in dr. Avdo Hasanbegovič v tnzlanskem srezu 9779 glasov.
Vsi inozemski listi se v včerajšnji in današnji številki bavijo obširno z volilnimi rezultati v naši državi in podčrtujejo velikansko zmago, ki jo je dosegel predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič. Listi poudarjajo, da pomenijo te volitve znaten korak h konsolidaciji notranjih razmer v državi. Posebno pa poudarjajo moč sedanje vlade. Romunski listi vidijo v zmagi g. Jevtiča dokaz, da se je jugoslovanski narod izrekel še nadalje za politiko, ki jo je započel blagopokojni kralj. Grški listi čestitajo g. Jevtiču k njegovemu velikemu uspehu pri volitvah in naglašajo nemoč opozicije, katere najmočnejši predstavniki v svojih srezih sploh niso zmagali. Tako podčrtavajo zlasti poraz Davidoviča, Jovana Jovanoviča in ' Mehmeda Spaha. Sijajna volilna zmaga g. Bogoljuba Jevtiča je najbolj osupnila in neprijetno razočarala madžarski tisk, ki je zadnje dneve pred volitvami na dolgo in široko napovedoval popolno zmago združene opozicije. Zato sedaj zbira in objavlja po listih rezultate samo iz tistih srezov, ki so povoljno izpadli za opozicijo.
Visoko odlikovanje kneza Arsena
Pari*, 7. maja. v. Predsednik francoske republike je včeraj predpoldne sprejel kneza Arsena Karadjordjeviča in ga odlikoval z velikim križem Častne legije. Predsednik republike jo nato priredil zakusko, ki so ji prisostvovali med drugimi naš poslanik v Parizu Spalajkovič, vojni minister general Morin, minister mornarice Pietri, minister za zrakoplovstvo general Denain, novi francoski poslanik v Pragi g. Naggiar in novi francoski poslanik v Beogradu g. Dampier.
Volitve so potekale povsod v redu in miru
Beograd, 6. maja. A A. Volitve v narodno skupščino, ki so se vršile 5. maja v vsej državi, so povsod potekle v redu in miru. Nekaj primerov, ki so se pripetili v teku včerajšnjega dne, izvira iz osebnih prepirov in niso nikjer kršili javnega reda in mira
Beograd, 7. maja o. Volilni rezultati nedeljskih volitev v Narodno skupščino so sledeči: Pri nedeljskih volitvah, ki so se vršile 5. maja v Narodno skupščino, je bilo v vsej državi oddanih 2,778.172 glasov, za listo predsednika vlade g. Jevtiča je bilo oddanih 1,738.390, za listo dr. Mačka 983.248, za listo Dimitrija Ljotiča 23.814 in za listo Božidarja Maksimovih 32.722 glasov. V odstotkih izraženo je bilo oddanih glasov za listo g. Jevtiča 62’6?S, g. Mačka 35 49», g. Ljotiča 0'80%, ter za listo g. Maksimoviča 1T8% glasov.
&^gariia pred
preokretom ?
Sofija, začetkom maja.
K* je lani 19. maja dobila Bolgarija preko noči diktatorsko vojaško vlado, ki je v naslednjih dneh razpustila vse dotedanje politične stranke. >'> bilo vsakemu dobremu poznavalcu bolgarskih notranje-političnib razmer jasno, da se bo zlomila moč diktature, čim bo vlada poskušala reševati problem konsolidacije političnih sporov med posameznimi grupami. Nepodpirana od strani bolgarskega kralja, osovražena od vseh političnih voditeljev in gledana z nezaupanjem od strani celotnega bolgarskega naroda, je morala vlada ‘22. februarja letos podati ostavko v roke internu kralju, kateremu se je v jutro 19. maja 1924 predstavila. Kimon Georgijev, ki se je na vso moč trudil, da pridobi zase vsaj pristaše bivšega predsednika vlado prof. Cankova, s tem da jim je prepustil nadaljno podtalno organiziranje, se je moral po tem neuspehu umakniti novi vladi, ki je imela še bolj kot njegova vojaški značaj. General Zlatev, predhodnik nove vlade, se je y svojimi ministri trudil, pridobiti si za vsako ceno zaupanje krone in razčistiti notranje-politični položaj. Toda bilo je že prepozno. Cankovisti so v času tolerance, ki jim jo je nudil Kimon Georgijev, toliko utrdili svoj položaj v narodu, da je zadel Zlatev ob vsakem ukrepu, ki ga je izdal proti njim, na tako silen odpor, da se je z vsakim uadalj-nim dnom poslabšal položaj njegove vlade. Bilo je jasno in očividno, da si bolgarski narod najmanj želi še nadaljne vojaške diktature in da je čezdalje bolj zmagovala zahteva prof. Cankova, ki jo je v svoji znani okrožnici svojim prijateljem iznesel, da naj se vojska umakne za zidove kasarn, kamor spada. Revolt, ki ga je vzdignila med pristaši Cankova odredba, da se konfinirata Cankov in Georgijev, je docela zrušil vlado generala Zlaleva, ki je morala 21. aprila odstopiti.
Po s'koraj enoletni diktaturi bolgarske generalitete je dobila Bolgarija vlado, ki uživa popolno zaupanje kralja Borisa. Še več. Kralj sam je prevzol v svoje roke celotno vodstvo notranje politike in lo naznačil tudi v svoji proklamaciji na narod, v kateri je napovedal novo ustavo, ki naj do temelja preuredi notranjepolitično življenje Bolgarije. Sedanji predsednik vlade Andrej Tošev bo samo izvrševalec volje svojega kralja, ki hoče zavesti v svoji državi korporativni sistem brez političnih strank, pa tudi brez neposrednega vpliva bolgarske vojske. Nova ustava in nov sistem državne uprave naj bi prinesla Bolgariji oni mir, ki je toliko potreben za normalno razvijanje celotnega gospodarstva. To je vodilna ideja sedanjega režima. V remici potrebuje Bolgarija bolj kakor katera-druga država mirnega razvoja. V zadnjem desetletju se je sredi strašne strankarsko borbe, ki je divjala med posameznimi političnimi skupinami, pozabljalo na najvažnejša gospodarska in. socialna vprašanja, ki so ostala zalo nerešena. Radi medsebojnih političnih borb je propadala bolgarska trgovina, obrt, industrija, in zanemarjala m se vsa pereča vprašanja, tičoča se poljedelstva. Z novo ureditvijo države na podlagi gospodarskih zastopstev, ojačanja in raz-Sirilve delokroga centralnih oblasti naj lij se rešilo in pospešilo urediti vsa ta velevažna gospodarska vprašanja.
Toda vso to bo le en sam velik poizkus. Zavedati se namreč moramo, da no danes v Bolgariji prav tako razpaljene politične strasti, kakor pred 19. majem lanskega leta in da bodo poskušale vse dosedanje politične struje onemogočiti nov sistem. Saj bi bile s tistim trenutkom, ko ne pojavi ustava, predvidevajoča korporativni sistem, za vselej onemogočene po-lilične stranke in vpliv njihovih dosedanjih voditeljev uničen in pokopan. Zato ima vlada Andreja Toševa že ob svojem rojstvu okoli sebe polno najbolj zagrizenih in strastnih sovražnikov ki poskušajo za vsako ceno preprečiti, da bi prišlo do nove ustave. Zato tudi prorokujejo Toševu kratkotrajno življenje.
Kakšna usoda bi čakala Bolgarijo, če bi se poizkus Andreja Toševa ponesrečil? Na to vprašanje je odgovor težak. Skoraj gotovo je, da bo doživela potem Bolgarija novo diktaturo, ki ji ne bo nihče drugi načeljeval kakor zopet prof. Cankov, ali pa človek iz neposredne njegove okolice; kTbo užival njegovo popolno zaupanje. Cankovisti so danes najmočnejša in pa najbolj agilna struja med bivšimi političnimi skupinami. O tem se je mogel prepričati vsakdo, ki je v teh dnevih pokukal v ozadje zakulisnih borb za sestavo novega vladnega kabineta. Posrečilo s'e jim je uriniti v vlado tri svoje najuglednejše može, ki gotovo ne bodo čuvali interesov starega Toševa, marveč kovali zase politični kapital. In nobena tajna ni danes več, da se je posrečilo Cankova pridobiti za svojo politiko Gičeva, voditelja bivše zemljedelske zveze. Nekateri celo zatrjujejo, da obstoji med njima že tajen sporazum za nadaljno sodelovanje. S tem si je Cankov še bolj utrdil svojo pozicijo, tako da s<e bo moralo v najkrajšem času računati z njim kot bodočim voditeljem bolgarske države.
Velko v.
Borzna poročila
Curih, 7. maja. Beograd 7'02, Pariz 20‘38, London 15’—, Newyork 309'25, Bruselj 52'30, Milan 25‘475, Madrid 42'225, Amsterdam 208'85, Berlin 124'30, Dunaj 58—, Stockholm 77‘30, Oslo 75'35, Kopenhagen 66‘95. Praga 12'905, Varšava 58'255, Atene 2'90, Carigrad 2‘48, Bukarešta 3‘05, Hel-singfors 6'61, Buenos-Aires 0*785..
Zasavske zanimivosti
Radeče, dne 7. maja.
Pomlad, ki z neučakanimi, hitrimi koraki stopa med nas, je tudi v Zasavju vtisnila svoj neizbežni pečat. Vse je v zelenju in cvetju, solnce daje nove sile, novega zanosa tako v naravi, kot v posamezniku.
Splavarji so na delu, kar cele trope jih žene Sava v naročje obsavskih in dunavskih mest. Enolično, pa vendar zanimivo je njihovo življenje. V bregovih Savinje,, pa tudi pri nas v Radečah nalagajo in vežejo deske s hlodi liki splavali brod. Po dva in dva vodita svojo barko :, s katero spretno krmarita. Izogibajoč se kamenitih čeri in ostrih ovinkov, natezata vse svoje telesne sile. Kadar voda močno naraste, počakajo s krmarjenjem, sicer pa vodijo splav previdno do Zagreba, med tem ko od tu dalje ležerno sede na brodu. Eden pripravlja kosilo, drugi vodi in se služba vrši izmenično z dnevno in nočno ter v lem tempu v toku 14 dni dospejo v Beograd in še dalje.
Novost, ki preseneti slehernega tujca, pa je »spiranje premoga na Savi. Vzdolž Save od Zidanega mosta do Dobove spirajo premog, ki ga nosi blatna Sava iz Trbovelj in Zagorja. Vrši se to delo obrtoma, katerega kupijo v Savi v zakup. Delavci si napravijo posebne kotanje, katere deloma poglobe. Sava nanosi vanj ogromne množine premoga, ki ga zajemajo delavci s posebnimi zajemalkami, liki metuljnih kapic. S čolni ga odvažajo na breg, ga presejejo z mrežami, ročno odstranijo kamenje in drugo vodno navlako ter ga cele vagone prodajo po 180 Din za 1000 kg. Posebno bogat »plen« je ob času, ko narašča Sava. V teku petih dni je pet delavcev nalovilo pet do šest vagonov premoga, katerega ponujajo po Radečah in drugod.
—o—
Letni proračun, ki je bil sprejet na proračunski seji, je banska uprava zavrnila zaradi črtanja nekaterih postavk.
Pri nas obstoja že nekaj časa društvo za olep-šavanje Radeč, ki ima skrbeti za odpravo nedo-statkov, ki kvarijo estetski in higienski napredek mesta. Želeti bi bilo, da bi društvo poskrbelo sedaj še v pomladnem času nekaj klopi, ki bi jih naj postavilo v senčna izprehajališča ob Savi ali Sopoti, ki jih sprehajalci očitno pogre-
šajo. Slednjič bi bil že tudi čas, da bi društvo, kakor občina začela resno razmišljati o gradnji skupnega radeškega vodovoda, ki ga meščani še vedno nimajo. V tem pogledu stoji naša občina daleč za drugimi. Želeti bi bilo, da bi se ta akcija malo razgibala in vzelo vprašanje skupnega vodovoda resno v pretres na eni prihodnjih občinskih sej. Uvidevnost in širokogrudnost predsednika občine g. Polanca je velika, zato upamo, da bo poskrbel za odpravo teh nedo-statkov.
—o—
Skozi.Radeče drži državna cesta v Zagreb. Tod vozi nebroj avtomobilov, nekaterih s tako brzino, da človeku zastaja sapa. Prav skrajni čas je, da bi šoferji vozili pošasnejše in previdnejše! Izpuli naj bi imeli skozi mesto zaprt! Naše oblasti naj bi poskrbele, da se neposlušne šoferje eksemplarično kaznuje! Mestno občino naprošamo, da si nabavi škropilnik ter cesto v času velikega prahu in vročine poškropi. Stanovalci oh cesti ne morejo imeti svojih oken odprtih in to zaradi prahu. Ob cestnem vodovodu pri hiši gdč. Valerije Haller stoji kapelica Matere božje, ki v oknih nima šip. poleg stoji zasut vodnjak, na katerem je sedaj vrt, ki bi ga iz estetskih razlogov bilo treba zasaditi s cvetlicami, podobno, kot je že bil svoječasno. Prepričani smo, da bo dnuštvo v sporazumu z občino ukrenilo vse potrebno, da se odpravijo li nedostatku
—o—
Slednjič bi bilo treba razmišljati, kako po-kreniti akcijo za zboljšanje tujskega prometa. Mesto Radeče ima lepo lego s čistim zrakom in milim podnebjem, kot tako pride brez-dvonmo v poštev, za tujce. Hotel Jadran kakor ostale gostilne s prenočišči nudijo lahko neraz-vajenim tujcem cenen komfort. Statistika zadnjih let nam kaže razveseljiv napredek v tem oziru. Želeti bi bilo, da se tujski promet še dvigne, kar bb s pametnimi in racionalnimi ukrepi kaj lahko doseči. Potrebno je samo novih podvigov in smiselne propagande. Radeče nudijo izhodišče lažjih tur, kakor Lisca, Svibno, Kum itd. Uvidevajoč nujnost teh perečih vprašanj, je pričakovati, da bo akcija za dviganje tujskega prometa stopila v ospredje.	R. B.
O harmonikarjih
Maribor, 7. maja.
Ob vsakem nastopu ali turneji mariborskih malih harmonikarjev se po delu našega dnevnega časopisja razvija živahna polemika, ki pa ima to značilnost, da je nedosledna in da igra pri motivih te polemike precejšnjo vlogo klaverno strankarstvo, ki že načelno odklanja ali pa povzdiguje vse, kar ni ali pa je v njegovem interesnem ozračju. Prav z ozirom ha to dejstvo je potrebno, da se na tem mestu pribije resna beseda in resno mnenje o pomenu mladih harmonikarjev in da se premotri nekatere okoliščine, ki so ob njih.
Trenotno je Maribor osrečen s tremi harmonikarskimi mladinskimi zbori; Rdeči križ, ISSK Maribor in »Harmonija«. Pri vsakem zboru je največ do 30 dečkov in deklic, ki so otroci mariborskih imovitejših družin, ker le te lahko svoji deci nudijo sredstva za harmoniko, narodno nošo in jih lahko spremljajo na turnejah po tuzemstvu in inozemstvu. Revnejši sloj tu ni zastopan in so otroci proletarijata deležni samo gledanja in občudovanja. S tega vidika so harmonikarji brez vsakega pomena za pravilno, širokogrudno socialno vzgojo, ker na eni. strani vcepljajo polne dvorane, ploskanje, pretirano hvaljenje in potovanja po velikih mestih v nežno otroško dušo zavest večvrednosti in neutemeljeno bahavost pred revhejšimi sovrstniki. Na drugi strani pa pri množici otrok budijo potr ost in občutek manjvrednosti. S tega stališča in še zaradi vzgojne plati, ki je s tem v zvezi ozko vzporedna, je prakticiranje harmoni-
karske »umetnosti« negativna plat splošne vzgoje mladine, ki bi morala imeti v vidiku predvsem čim popolnejše demokratsko načelo. To z ozirom na celokupno našo mladino: »privilegirano« in »zapostavljeno«.
Svoječasno se je vodila po časopisju mestoma kar neokusna polemika, v katero so posegli tudi naši priznani glasbeniki in popolnoma pravilno izrekli mišljenje, da harmonikarji nimajo nič skupnega z umetnostjo v glasbi in da je enolično nategovanje harmonike pogosto pri nežni mladini škodljivo za nadaljni event. glasbeni študij. Na tem mestu pa bi še opozorili, da je po našem mnenju naporno potovanje ob priliki dolgotrajnih turnej škodljivo tudi za zdravje. Saj smo o priliki neke turneje čitali v beograjskih listih, da so otroci bili pri prireditvi koncerta tako utrujeni, da so nekateri kar na odru zaspali. Sicer pa tudi naporno potovanje često pomanjkljivo v higienskih ozirih, ni priporočljivo za otroke.
Prav rado se poudarja, da imamo z malimi harmonikarji Mariborčani izvrstno propagando za naše mesto in s tem v zvezi za tujski promet. Temu gotovo ni oporekati in prav radi pritrdimo tej pozitivni plati. Prav pa ni, da se hoče ta propaganda uveljaviti v škodo malčkov, zaradi zgoraj omenjenih slabosti in da bi bila škoda zato na drugi strani občutnejša in morda usodna.
Nismo nasprotni malim harmonikarjem, vendar bi bila želja javnosti, d' bi bila njih organizacija v socialnem pogiedu široko-grudnejša, strokovnjaška in da bi pogoste turneje če že ne v dobro otrok izostale, pa se vsaj omejile.
Prosvetno-orgamxai&rima tečaja Zveze kmetBkiii iami&w in
deklet v
Kakor vsako !-4o, tako je tudi letos matična organizacija Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredila fantovski in dekliški pro-svetno-organizatol'ični tečaj. Fantovski tečaj je trajal od 11. do 19. februarja t. L, dekliški pa od 26. marca do 6. aprila 1.1. Vsakega tečaja se je udeležilo po 50 kmetskih fantov oziroma deklet iz najrazličnejših krajev Slovenije.
Dnevno je bilo po 6 ur predavanj, ostali čau pa so tečajniki in tečajnice izrabile s tem, da so si ogledale tobačno tovarno, mestno klavnico, Pollakovo tovarno usnja, tovarno »Jugo-lutz«, muzej, tiskarno Merkur, svečarno L Kopač & Co, mestno vrtnarijo, tovarno testenin sPekatote«, Združene gorenjske mlekarne, ljubljanski grad, in druge zanimivosti mesta. Za razvedrilo so si udeleženci tečaja ogledali nekaj predstav v operi, drami in kinu.
Pestra in smotrena sestava učnih načrtov obeh tečajev je nudila tečajnikom najpotrebnejša predavanja iz ideologije slovanskega agra-rizma, o organizaciji, kmetijsko-strokovna predavanja, filmska higijenska predavanja in predavanja o dramatiki s praktičnimi vajami.
Na teh tečajih so predavali: dr. Bonča, zdravnik; Ivanka Bergant, uradnica, Ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe; dr.Riko Fux, magistralni svetnik; dr. Srečko Goljar, odvetnik; France Gerželj, stud. novinarstva; Alojzij Hreščak, učitelj; ing. Ivo Jelačin, ref. kralj.banske uprave; Manica Komanova, pisateljica; Marjana Kokalj-Željeznova, prof.; Ivan Kronovšek, predsednik Zveze; dr. Konvaliuka-Tavčar, zdravnica;
Ljubljani
Franjo Kafol, tajnik Kmetijske družbe; Anton Lap, ravnatelj; Pavle Marc, sodnik; dr. Viktor Maček, odvetnik; Milan Mravlje, narodni poslanec: Fran Pavlica, ref. kralj, banske uprave; dr. Karel Petrič, direktor Higijenskoga zavoda; Danica Pugljeva, prikrojevaina učiteljica: Ivan Rudolf, profesor; Sonja Rožmanova,,voditeljica Javne kuhinje Delavskega doma; Viktor Rozman, uradnik; Božo Račič, ravnatelj; ing. Vinko Sadar. ref. kralj, banske uprave; Dolfe Schauer, tajnik Zveze slovenskih zadrug; Jakob Skrabar, blagajnik; Fran Trček, ravnatelj /ve- ‘ slovenskih zadrug; Stanko Tomšič, jurist; ing. Beno Wen ko, ref. kralj, banske uprave in ing. Josip Zidanšek, načelnik Kmetijskega oddelka kralj. Iran."ke uprave.
Predavanja so bila ^ dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Udeleženci oboli tečajev so stanovali v areni Narodnega doma, hranili pa so se v javni kuhinji Delavskega doma. Za fantovski tečaj so bila predavanja bolj organizato-ričnega in strokovnega značaja, dočim so bila na dekliškem tečaju prav skrbno izbrana in so našim dekletom nudila v^e ono, kar mora vedeti vsako kmetsko dekle. Predvsem so bila važna predavanja o društvenem delovanju.
Na vsakem tečaju se je vršilo 46 predavanj. Tovariši in tovarišice so bili z vsem zadovoljni in so iz tečaja odnesli najlepše spomine. Med udeleženci se je razvilo za čas tečaja prav iskreno tovarištvo.
Ob zaključku tečajev je bil prirejen udeležencem lep poslovilni večer, katerega so se
udeležili ludi odborniki Zveze in predavatelji.
Splošno je opaziti, da so taki tečaji zelo po trebni in koristni, kajii njih namen je, dati članom in članicam naših podeželskih društev osnovne pojme o prosvetnem in organizatorič-nein delu, ki jih čaka kot nosilce kmetsko-mla-dinske ideje in novega pokreta na vasi. Naša naloga in dolžnost je, da sodelujemo pri vzgoji kmetske mladine v duhu samozavesti kmetskega stanu, kajti tudi kmetski stan mora tvoriti v družabnem redu upoštevan, enakovreden in enakopraven ker spoštovan stan.
Krepko naprej po začrtani poti!
Motodkiistšma nesreča v Radečah
e dan volitev, okrog 17. ure, ko je stala P -. občino gruča volilnih upravičencev, sc je na ostrem ovinku pred Erjavčevo gostilno zgodila motociklistična nesreča. Neki Čeh je vozil motor s prikolico ter v počasnem tempu zavil mimo občine in Erjavčeve gostilne, kjer se cesta vzpenja po klancu navzgor. V istem hipu je izza ogla pridrvela gruča kolesarjev, vozeč z vso naglico po klancu navzdol. Prvi izmed kolesarjev je z vso silo zavozil v prikolico ter obležal na tleh z velikimi ranami po levi strani obraza. Kri mu je lila curkoma iz rane pod očesom. Ponesrečeni kolesar si je popolnoma zvil kolo pa tudi motor s prikolico je bil močno poškodovan. Kdo je zakrivil nesrečo ni znano. Zgolj previdnosti motociklista se je zahvaliti, da nesreča ni zahtevala smrtne žrtve. Če bi vozil tudi ta ; tako brzino, bi bila nezgoda brezdvomno končala s smrtnim izidom. Prvo pomoč ponesrečencu je nudil banovinski zdravnik. Z zadevo se bo bavilo sodišče. Kolesarjem, kakor tudi avtomobilistom pa naj velja poslednji opomin: Vozite skozi mesto počasi!
§€&š ie z volilom oroL Schmoranzeria SmhUamki univerziT
Ljubljana, 7. maja.
Včeraj je neki ljubljanski dnevnik v senzacionalni obliki objavil vest, da je škofjeloški rojak, prof. J. Schnioranzer, ki je lani umrl v Merami, volil naši univerzi bogato prirodoslovno zbirko gob in znanstveno knjižnico. Univerza je baje volilo odklonila, ker ne zmore stroškov za prevoz zapuščine. Stroški hi znašali ca 3000 lir.
Stroški za prevoz Scimioranzerjcve zapuščine, takse itd., vse to bi znašalo nele 3000 lir, ampak bi narastlo na znesek preko 30.000 Dui. kar pa odločno prekaša materialno vrednost zapuščine. če bi te ugotovitve ne bilo. bi univerza volila ne bila odklonila. Univerzitetni zaklad je. bil namreč pripravljen kriti stroške za prevzem zbirke v primeru, da je zbirka materialno rös toliko vredna. Ker pa po mnenju strokovnjakov zapuščina te vrednosti ne doeega, je končno univerza volilo odklonila. To je bil edini razlog za odklonitev. Zdi se liani, da nikakor ni primerno in da tudi nikomur ne koristi, če kdo iz takih v pr- anj skuša kovati časnikarske senzacije. Že s mo dejstvo, da je univerza naša najvišja znanstvena ustanova, bi moralo vsakomur veljati kot tehten razlog, da bodi poročanje o njej resno, objektivno in brez tendenc.
Zahvala
V dneh 27. in 28. aprila t. 1. je koncertiralo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske v Murski Soboti in Ljutomeru. Podpisani odbor Orkestralnega društva si šteje v častno dolžnost, da se javno na tem mestu zalivali vsem činiteljem, ki so pripomogli, da sta bila oba koncerta deležna tako odličnega odziva meščanov v obeh mestih in da so bili člani društva povsod sprejeli s tako ljubeznivostjo in toplino. Predvsem gre naša zahvala v Murski Soboti celokupnemu prebivalstvu, mestni občini in nje, predsedniku županu g. Ferdinandu Hartnerju za sprejem na kolodvoru ter gostoljubno pogostitev, dalje kolu jugoslovanskih sester in njega načelnici ge. soprogi majorja Narančiča za prodajo vstopnic in pogostitev. Dalje sestram Sokolieam s sestro načelnico, soprogo srezkega načelnika go. Ljpovškovo, Sokolskemu društvu in njega načelniku podžupanu Kristijanu Per-totu za prepustitev dvorane in tople besede ob sprejemu na kolodvoru. Dalje gospema Dolenec in Samec, vsem korporacijam za sprejem na ko-' lodvoru za šopke in vence, prav posebno pa še Športnemu društvu Mura ; in-Kolu jugoslovanskih sester. Osobita naša zahvala pa gre g. ing, Hugonu Hofbauerju, ki je z neutrudljivo vestnostjo in požrtvovalnostjo vodil vse priprave za naš prihod in koncert v Murski Soboti in si s tem slekel prav posebne zasluge za nase društvo.
Enako prisrčnega sprejema smo bili deležni v Ljutomeru, kjer se moramo zahvaliti v prvi vrsti Glasbenemu društvu z reprezentantoma gg. Zacheriom in Karbašem na čelu, dalje Kolu jugoslovanskih sester za pogostitev. Sokolskemu društvu za prepustitev dvorane ter g. dr. Stajnku za ves trud, ki so ga imeli imenovani s pripravami za naš prihod in nastop. Še enkrat vsem iskrena hvala in nasvidenje!
Za odbor Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani dr. Ivan Karlin 1. r., predsednik,
ing. arh. Jože 1’latner 1. r.,
tajnik.
Dr&^vni docjodlci
X N«ša Mva ladja. V Southamptonu so dokončali obnovitvena dela na ladji »Princesa Olga«. Ladja ima 14.500 ton, je najnovejšega tipa “in jo bodo zdaj izročili Jugoslovanskemu Lloydu. Iz Southamptona bo krenila v sredo 8. t. m. mimo Gibraltarja v Split, kamor prispe 18. t. m. Pri prevzemu ladje je zastopnik Jugoslovanskega Lloyda Božo Banac priredil na parniku svečanost z zakusko. Gosti so si pri tej priliki ogledali notranjost, salone, luksusne kabine in ogromno palubo. Ladja ustreza najpre-liranejšim zahtevam in se lahko primerja z najlepšimi parniki sveta. Ladjo bodo krstili 23. L'm. v Splitu. Nato pa bo vršila redno potniško službo na progi Split—Palestina—Egipt. Zanimivo je, da se je za njena potovanja prijavilo že več skupin angleških turistov, ki so svojčas potovali s »Kraljico Marijo« in bili s tedanjimi vožnjami izredno zadovoljni.
X Iz naših gora. S tem naslovom je Slovensko planinsko društvo izdalo čudovito lep album, ko je zbralo najboljše priloge : Planinskega Vestnika : in jih ponatisnilo na kartonu velikega formata. Imena naših fotografskih umetnikov Janko Skerlep, prof. Janko Ravnik, Fran Krašovec, Cveto Švigelj, Vlado Cizelj in Egon Planinšek že sama jamčijo, da so posnetki na višku današnje fotografske umetnosti, za njimi pa streme z uspehom tudi dr. Mirko Kajzelj, St. Hudnik, dr. Josip Pretnar, dr. Br. Gušić, Jože Kovačič, Mirko Pečar, dr. A. Brilej in Franjo Vilhar. Njim so se pridružili tudi slikarji V. Hodnik, Fran Klemenčič in Makso Koželj vsak s po eno efektno planinsko pokrajino, ki se pa njih večbarvne reprodukcije nikakor ugodno ne skladajo z enobarvnimi reprodukcijami fotografij. V albumu so sijajno obdelane vse lepote in zanimivosti naših planin, prav tako pa tudi planine naših južnih banovin, ki jih je opisal dr. Pretnar. Vsi fotografi so mojstr-sko podali slikovitost naše pokrajine v najefekt-nejših razsvetljavah. Tako bo album »Iz naših gora« obenem kar z več strani v korist naših krajev in ugledu, naše estetske kulture ter bo gotovo v tujini imel povsod največji uspeh, kakršnega mu želimo tudt* * v domačih krajih.
MALINOVEC
iz slovečih gorjanskih malin, zajamčeno naraven, odlične kvalitete, priporočljiv zlasti deci in bolnikom, nudi najceneje v posodah od 5 kg dalje domača parna destilacija A. ROJEC, Stična.
X Nagrada »Alberta Jnliena«. Pred dnevi so pariški listi, med njimi tudi »Journal des De-bats« poročali, da je predsednik jugoslovenske vlade Jevtič svoj čas izročil francoskemu diplomatskemu tisku znesek za volilo, iz katerega naj se vsako leto na dan smrti znanega francoskega novinarja in velikega prijatelja Jugoslavije Alberta Juliena podeli nagrada novinarju ali piscu, ki je tekom leta napisal najboljši članek o francosko-jugoslovanskem prijateljstvu. Francoski diplomatski tisk je sklenil, naj se nagrada podeli izmenično francoskemu in nato jugoslovanskemu novinarju ali piscu. Nagrada bo prvič podeljena prihodnje leto januarja meseca in sicer pod imenom,-»Nagrada Alberta Juliena iz volila predsednika Jevtiča«. Podeljena bo francoskemu novinarju ali piscu, leto na,fo pa jugoslovanskemu piscu ali novinarju. Nagrada bo znašala prihodnje leto 2000 frankov.
X Volilna udeležba in ponedeljski maček. Po uradnih poročilih je bilo za Jevtičevo listo v državi oddanih 1.640.000, za Mačka 900.000, za Maksimoviča 30.000, za Ljotiča 30.000 glasov. Skupno je bilo torej oddanih 2,000.000 glasov. Volilnih upravičencev je v državi 3,829.274. Po našem računu je znašala udeležba 67'8%. »Grazer Tagespost«, ki tudi objavlja te številke je dobila 35%. Najbrže je v ponedeljek preživljal ljubljanski dopisnik Tagesposte hudega mačka, da je videl samo polovične številke.
X Odličen rezbar-samouk mora biti tovarniški delavec Anton Farkaš, ki je služil v neki tvornici v Gjurgjenoveu pri Orehovici za nočnega čuvaja. V svojem prostem času pa je začel rezljati iz lesa razne drobnarije, ki jih je prodajal za mal denar po okolici. Letošnjo zimo pa je končal svoje doslej največje delo: celik lestenec iz 4 vrst lesa. Vse verige na lestencu so izdelane iz enega samega kosa lesa, verig pa je na lestencu 21; najdaljša je dolga 1 meter 15 centimetrov. Lestenec je 2 metra visok in je poraben ali za kakšno cerkev ali pa za veliko dvorano.
X Gozdovniki se pripravljajo na svoje letno taborenje. Malo so znani gozdovniki v naši javnosti, dasi mirno iu pridno delujejo že več let med našim slovenskim narodom. S skromnimi sredstvi, toda z bogatim požrtvovanjem, prenašajo vse napore in težave, katere jim povzroča nerazumevanje širših plasti do pravega spoštovanja prirode. Zalo je njihova največja radost, da jo gredo občudovat in častit tja, kjer je še nepokvarjena. Na svežem zraku, toplem solncu, v čisti vodi si krepijo svoja telesa, bistrijo svoj um. Zato jih ni videti v bučnih družbah obloženimi s planinskimi cvetlicami ali s puškami za striženja življenja, prirode se veselečih živali ker oni ljubijo življenje cvetlic in živali kakor enako svojem. Zelo bi bilo želeti, da bi ti čuvarji prirodnih krasot našli polno razumevanje v naši širši javnosti in jih podpirali pri njihovem težavnem, požrtvovalnem in samozataje-valnem delu. Baš sedaj se pripravljajo s treznim pripravljanjem k svojemu letnemu tabore-nju, da pod vedrim nebom prežive nekaj tednov svojega oddiha. Vsak četrtek od 19. do 20. ure so zbrani njihovi funkcijonarji v šoli na Ledini, ker drugih prostorov za enkrat še nimajo. Tam lahko vsak njihov član dobi vse potrebne informacije in pojasnila. Tudi novi člani in članice se lahko tam zglasijo, če morda žele pristopiti v njihove vrste, ter z njimi pohiteli v živo, nepokvarjeno prirodo.
X Francosko brodovje, sestoječe iz več velikih vojnih ladij in torpedovk, je prišlo pod po-voljstvom admirala Mougeta te dni v Napolj, 22. I. m. pa pride brodovje v Split. Francoski admiral bo ob tej priliki obiskal tudi Nj. Vis. kneza-regenta Pavla.
X Krvavo maščevanje. V Markovič-selu pri Karlovcu je služil neki Anton Gorupič za hlapca. Nekaj pozneje pa je prišla tja za deklo Danica čumičeva, v katero se je mladi Anton kaj kmalu zagledal. Ko pa so se pokazale posledice tega razmerja, Anton o Danici ni hotel ničesar več slišati, ampak si je izbral novo nevesto v sosednji vasi. To pa je Danico tako razkačilo, da je neke noči stopila v Antonovo sobo in svojemu bivšemu ljubimcu in zapeljivcu porinila dolg kuhinjski nož v prsa. Nalo je dekle pobegnilo v gozdove, a so jo kmalu našli, a začasno so jo še pustili na svobodi.
X Tri mirne dni je za časa prepovedi točenja alkoholnih pijač preživel tudi Zagreb. V Zagrebu sicer ne mine noben dan ali nobena noč brez večjih ali manjših izgredov vinjenih ljudi, a te dni ni imela policija s ponočnjaki kar nič opraviti.
Če kupiš
„Snežinke“
zavitek,
Ti pranje je pravi užitek.
In dinar prihranka nato, a vendar odärcraes blago
X Kongres mesarjev iz cele države bodo sklicali na iniciativo zagrebške mesarske zadruge v Zagreb, kjer bodo razpravljali o možnosti zaščite mesarjev, ki jih je gospodarska kriza močno zadela. Dan kongresa še ni določen, bo pa bržkone julija meseca.
X Zgorela bi bila kmalu 8 letna Verica Babič v Buševcli pri Vel. Gorici. Dekletce je imelo nekaj opravka v kuhinji. Nenadoma pa se ji je vnela obleka in hip nato je bila že vsa v plamenih. Na njeno vpitje so prihiteli sosedje, ki so jo brž zavili v cunje in tako ogenj pogasili, njo pa so peljali k zdravniku, ki jo je takoj poslal v bolnišnico V Zagreb.
X Požar je v Vodicah uničil več gospodarskih poslopij posestnika Feliksa Tavčarja. Uničenih je tudi več poljedelskih strojev na električni pogon. Škodo cenijo na kakih 100.000 Din. Ogenj je bil podtaknjen in orožniki pridno iščejo sledi za požigalcem.
X Dekle v živem apnu. V Škrjančevem pri Radomljah je padla doma v jamo živega apna 13 letna premogarjeva hči Albina Ulčarjeva. Deklica se je nevarno opekla po nogah.
X Blagajnik je izginil. Dolgoletni blagajnik Mestne hranilnice v Krškem je pred nedavnim brez sledu izginil. Kontrola blagajne je pokazala znaten primanjkljaj. Znesek še ni ugotovljen, je pa baje precejšen. Sumijo, da se je blagajnik »umaknil« čez mejo. Preiskava bo kmalu ugotovila točen znesek primanjkljaja, varnostna oblast pa tudi upa, da v najkrajšem času izsledi sedanje blagajnikovo skrivališče ter izroči moža v roke pravici.
X Morilcem Emila Krištofa, nečaka ljubljanskega škofa dr. Gr. Rožmana, je orožništvo že na sledu. Kakor znano, je zakrinkan neznanec minulo nedeljo zjutraj na Planici pri Lučah iz zasede ustrelil gozdarja škofijskih posestev g. E. Krištofa. Krištof je bil star šele 28 let, zapušča žalujočo vdovo iu dvoje sirot. Bil je na glasu kot poštenjak in vesten uslužbenec. Zato je sum takoj padel na divje lovce in je orožništvo v tej smeri izvedlo vneto preiskavo in zasledovanje. Kakor nam telefonično javljajo iz Luč, je upravičeno upanje, da bo zavratni morilec še tekom današnjega dneva prijet. E. Krištof je bil ustreljen na razdaljo kakih 60 korakov. Obdukcijo trupla je izvršil gornjegrajski zdravnik dr. Rak. Danes, v torek dopoldne, ob 10. uri se je veliko število občinstva od blizu in daleč udeležilo pogreba v Lučah. Krsto s truplom tragično preminulega Krištofa so zasuli s planinskim in gozdnim cvetjem in zelenjem. Popoldne so nesrečno žrtev divjih lovcev prepeljali v Kotlje pri Guštajnu, kjer jo jutri zjutraj polože k večnemu počitku.
Ljubljana
*	Nočno službo imajo v sredo: lekarna Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Gartus, Moste, Zaloška cesta.
*	Hud udarec je zadel Slovence na Koroškem, ko jim je smrt ugrabila zavednega narodnjaka in ljudomilega zdravnika dr. Matka Juga. Dne 27. aprila ga je v Borovljah nenadoma zadela srčna kap. »Sevščega dohtarja« je poznal in cenil ves Rož. Bil je izmed onih, ki znajo besede prelivati v dejanja, lastnost, ki je potrebna javnim delavcem povsod, tem bolj pa v razmerah, v kakršnih živi onstran Karavank naš rod. S svojim odločnim narodnim delom in s svojim idealnim, človekoljubnim zdravniškim delovanjem si je pokojnik postavil spomenik, ki bo ostal, dokler bo v Rožu živela slovenska beseda.
*	Centralni akcijski odbor za organiziranje kongresa jugoslovanske nacionalne akademske mladine, ki se bo vršil od 11. do 14. t. n)., se obrača na narodno ženstvo, da v teh dneh s svojo navzočnostjo pri vseh svečanih točkah kongresa pokaže zanimanje za delo nacionalne mladine. V to svrho vabim vse dame, ki so bile že predhodno obveščene, na skupni razgovor, ki bo v petek 10. t. m. ob 14. uri dopoldne v Zvezi gospodinj. (Breg štev. 8.) — Ker primanjkuje prenočišč za akademičarke in delegate, naprošamo slovensko ženstvo, da po možnosti javi razpoložljiva privatna stanovanja na naslov: Centralni akcijski odbor, Tomanova 3. Tel. 29-74. — Franja Tavčarjeva 1. r.
*	Na ljubljanskem trgu so se danes razburjale naše pridne gospodinje, ker je tako malo zelenjave, pa še ta je silno draga. Tako je merca solate, ki je stala pred dnevi še 1 Din, poskočila na Din 1'50, čebula je pa z enega dinarja poskočila kar na tri.
* Duhovščina pri ljubljanskih volitvah. Ponedeljkovo «Jutro» piše, da sta v Ljubljani le dva duhovnika glasovala za državno listo g. Jevtiča, v resnici smo pa za to listo opazili glasovati g. kanonika Jožefa šiško, župnika Janka Barleta, realčnega kateheta g. dr. Petra Šorlija, župnika v p. g. Jožefa Budino, realčnega kateheta g. Janka Sedeja, kurata v p. g. Viktorja šego, a našteli bi jih gotovo lahko še več, če bi poizvedovali pri komisijah vseh volišč.
Samo eno dopisnico Vas stane
brezplačno „tipsko poročilo“
fotografskih novosti
Drogerija GREGORIČ dr. z o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica 5
*	Operni pevec g. Julij Betetto sodeluje v sredo, dne 8. t. m. na koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica v proslavo materinskega dne v veliki Unionski dvorani. S spremljeva-njem godalnega orkestra Glasbene Matice bo zapel Lajovčev samospev »Iskal sem svojih mladih dni« in Pavčičev samospev »Pa moje ženske glas«. Poleg njega izvaja program Mladinski zbor, operna pevka gdč. Župevčeva, konservatoristka Ornikova in Hrašovčeva ter Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom L. M. Škerjanca. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
*	Naše planince in pevce opozarjamo na prireditve, ki se vrše ta teden v proslavo triglavskega župnika Jakoba Aljaža o priliki 901etnice njegovega rojstva. V petek zvečer bo v Filharmonični dvorani Aljaževa akademija, v nedeljo 12. t. m. pa odkritje spominske plošče na šmarni gori. Natančen spored je objavljen na letakih. Že danes vabimo vse na obe prireditvi. — Vstopnina za akademijo je 10 in 5 Din. Vstopnice so na razpolago v Matični knjigarni.
*	Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto, ima v 4. številki novost, ki bo razveselila zlasti dekleta. Prvič, odkar »G rud a« izhaja, prinaša posebno prilogo za ženska ročna dela. Tudi sicer je vsebina pestra in zanimiva. Toplo priporočamo list vsem, ki jim je pri srcu prosvetni napredek našega podeželja. »G rud a« stane letno Din 30'—. Naročila sprejema uprava »Grude« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7. _
*	Dehut gdč. Wally Smcrkolove. Gospodična
Wally Smerkolova, ki se je zadnje čase uspešno uveljavila kot operetna subreta in |e gotovo upoštevanja vredna članica našega Narodnega gledališča, zlasti baletnega zbora in operete, je včeraj debutirala na odru naše drame v vlogi Jessike v Shakespearjevem igrokazu »Beneški trgovec« Pred njo sta debutirah letos ze gdc. Levarjeva in ga Lojkova. Prva v »Postržku«, druga v »Bunbury«, kjer so jima vloge dale vso možnost, da uveljavita svoj talent v kreacijah, ki nudijo igralcu možnost, da se predstavi, tako občinstvu, kakor tudi kritiki, v zaključeni formi. Gospodična Smerkolova pa s svojim debu-tom v vlogi Jessike te sreče ni imela. Priznamo ji radi, da je prijetna odrska pojava, da jo radi gledamo v opereti in da znamo njen trud in njene zmožnosti ceniti. Nikakor ji jia ne moremo priznati, da bi se včeraj uveljavila v drami. Način njenega govorjenja in njen organ sam sta ravno v vlogi Jessike tako močno odbijala, da ni mogla zapustiti najugodnejšega vtisa. Morda bo gdč. Smerkolova našla v našem dramskem repertoarju primernejšo vlogo, v kateri bo svoje igralske zmožnosti lahko gotovo mnogo boljše uveljavila.	—K-.
*	Svetovni potnik, dipl. inženjer in — ženitveni slepar? Mož svoje vrste je neki Rus, ki mu zdaj policija izprašuje vest. Odkar je odšel iz domovine, je prepotoval že lep kos sveta in si je po pravici nadel ime svetovnega potnika. To ni nikak običajen potepuh, ampak izobražen človek, ki sl je v Filadelfiji v Ameriki pridobil inženjersko diplomo. Preden pa ga je pot pripeljala k nam, je bival na Madžarskem.^ Tam ga je premagal poredni bog ljubezni in inženjer se je oženil z neko Židovko. V ženitveni akt je dal ženi in sebi vpisati, da sta židovske vere. Ko so minuli medeni tedni in je skopnel denar, se je svetovni potnik-inženjer nameril v Jugoslavijo. Biti mora vsaj v nekaterih ozirih precej stis-njen, ker ni hotel žrtvovati potrebnega zneska za naš vizum. No, vzlic temu je brez ovir in zaprek prispel v našo sredo, kjer bi se mu bržkone ne bilo zgodilo nič žalega, ako —• ^Da, la »ako« je postal za rusko-ameriškega inženjerja usoden. Amor ga je zopet jel nadlegovati. Posebno nerodno je bilo, da ga je nagajivi bog usmeril v »višje sfere«. Rus se je jel zanimati za dame, ki imajo v strogo prvotnem pomenu besede zlato srce«. Da bi si pa kdo naše zlato kar meni nič, tebi nič, tlačil v žep, to vendar ne gre! Saj se naši brezposelni često stepejo celo za staro železo in pločevino, ki jo izgrebejo iz smeti. Ženske pa, saj vemo, kako je: te so vedno malo romantično udarjene. Najbolj zlata bi lahko najprej nasedla. In to bi bilo vendar v škodo našemu narodnemu gospodarstvu, ali ne? Policija, ki z vnemo skrili za blagor ljubljanskih jrrebivalcev, je zato rajši o pravem času povabila popotnega inženjerja na razgovor. Sam bo najbolj vedel, kako in kaj misli, mi pa vendar moramo čuvati čast našega ženstva. In sploh: Ali inženjerju ni dovolj Židovka, ki se je z njo zavezal na Madžarskem? Svetovni potnik in diplomirani inženjer mora biti precej sramežljiv, ker so ga take besede brž spravile v zadrego. Pozabil je, da se je pri ženitvi na Madžarskem vpisal kot Žid, pa je našim gospodom na policiji brez premisleka bleknil, da je rimokatolik. Nemara je inženjer mislil, da se jim prikupi, ko so vendar tudi oni po večini rimokatoliki. V resnici tudi ni zgrešil namena. Z nedolžno pripombo je namreč vzbudil toliko zanimanja, da so mu gospodje takoj zaprli —- vrata za izhod. Zdaj bo lahko v miru premišljeval, ali je židovske, pravoslavne ali katoliške vere, policija pa bo med tem poizvedela, kod in kje seje zagonetni inženjer doslej ponujal imovitim ženskam, da jih z »zakonsko zvezo« reši neljubega same-vanja.
= Promet Poštne hranilnice v aprilu 1935.
V	aprilu je štednja uspešno napredovala. Pri-siopilo je 3263 novih vlagalcev, tako da zdaj vlaga pri Poštni hranilnici 329.370 oseb. Višina vlog je znašala konec aprila 776,436.896'81 Din.
V	čekovnem prometu je odprtih 220 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupaj 24.704 čekovnih računov. Promet na teh računih je znašal meseca aprila 5.114,789.914'46 Din, od tega brez uporabe gotovine 48'85%. Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo koncem meseca aprila dinarjev i.074,356.052'61. Skupno so znašale vloge pri Poštni hranilnici več ko 1.850 milijonov Din.
Maribor
ŠIVILJSKE, KROJAŠKE in MODNE potrebščine,
nogavice, rokavice, itd v MODNI TRGOVINI
ANTON PAŠ, MARIBOR, Slovenska ulica 4.
A Narodno gledališče, četrtek, 9. maja ob 20. uri Rasbergerjeva opereta »Prebrisani Amor«. Red C. Znižane cene.
A Kino »Union«. Od danes dalje vesela opereta »Suzana« z Lilien Harwey.
A Borza dela v Mariboru išče za nastop službe 2 kamnoseka, škrobnega mojstra in urarskega pomočnika. Podrobne informacije se dobe pri borzi v Gregorčičevi ulici.
A Črno senzacijo imajo že več dni Mariborčani. V nekem tukajšnjem kabaretu nastopa skupina pristnih zamorcev, ki se v prostem času sprehaja po ulicah in vzbuja posebno pri nežnem spolu precejšnje zanimanje.
A Koncert »Maribora« bo v sredo, 8. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju, naj vsa nacionalna javnost prisostvuje koncertu. Spored je eliten, nastopajo priznani solisti.
A Ljudska univerza. V proslavo lOOlet-nice ilirskega pokreta bo imel predavanje v petek, 10. t. m. zvečer odlični hrvaški zgodovinar univ. prof. dr. Ferdo Sišić iz Zagreba.
A Poziv rezervnim častnikom. Mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov vabi vse rezervne poročnike, tudi nečlane, da se zglase v sredo, 8. t. m. med 18. in 20. uro v pisarni, Jurčičeva ul. 9/L, desno. Važna zadeva!
A Poletno uradovanje na magistratu. Od 13. maja bodo na magistratu nedeljene uradne ure, in sicer od pol 8. do pol 14. ure.
A Okraden na volišču. Na volišču XV. je nekdo ukradel v gneči železničarju Milošiču Vinku iz zunanjega žepa 210 Din v gotovini.
A Potovanje ženskih organizacij na ()|ilcnac. Ponovno opozarjamo in vabimo naše ženstvo, da se udeleži poklonitvenega potovanja na Ople-nac, ki bo od 15. do 18. maja t. 1. Prijave sprejema do 8, t. m. trgovina ge. Zlate Pričnikove Naj bi bila udeležba čim večja.
A Proslava jubileja angleškega kralja. V proslavo 251etnice vladanja sedanjega angleškega kralja Jurija V. je priredil mariborski Angleški krožek lepo proslavo. O jubilantu je govorila ga. prof. Oxlejeva, pri glasbenih točkah pa so nastopili gg. M. Schönherr, J. Bizjak, E. Jetmar, Pelikanova, A. Živko in Studenicny-Rombottomova.
A Zopet vlom. Trgovec Gorjak Pran na Aleksandrovi cesti 32 je bil delj časa odsoten. Ko pa se je v nedeljo vrnil, je takoj ugotovil, da je njegovo stanovanje obiskal nepoklican gost. Nekdo je y ponarejenimi ključi odprl vrata njegovega stanovanja in odnesel iz njega nekaj obloke, 7000 Din v gotovini, 6 avstrijskih zlatnikov in druge zlatnine v skupni vrednosti 11.950 Din. Daktiloskopska preiskava ni mogla dati nikakega sledu za storilcem. Gorjak je zavarovan za 50.000 Din.
A Poskus samomora. 401etni delavec Robnik Foliks je najel v neki gostilni v Vetrinjski ulici sobo. Ko pa je v nedeljo zjutraj prišla v njegovo sobo postrežnica, je našla Robnika na postelji s prerezanimi žilami, ob njem pa je bila okrvavljena britev. O samomoru so takoj obvestili reševalce, ki i'o Robnika prepeljali v bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora yi neznan.
A Kravo so mu ukradli. Posestnik Fric Le-mež iz Zrkovcev je javil policiji, da mu je nekdo ukradel kravo vredno 1000 Din. Tatvine je osumljena neka ženska, ki ji je policija že na sledu.
A Od doma je pobegnil. Uradniku Gabrijelu I Majcenu je te dni pobegnil neznanokam njegov I 16 letni sin trgovski vajenec Leon. Doma je | pustil pismo, v 'katerem sporoča, da gre prosto- ! voljno v smrt in da bo njegove smrti kriv go- | spodar, pri katerem se je učil. Za pobeglim vajencem poizveduje orožništvo in policija.
A Huda nesreča kolesarja. Na poti proti Mariborskem otoku je 60 letni zasebnik Jože Švajger padel tako nesrečno s kolesa, da se je občutno poškodoval na glavi .n si obenem pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnico.
Sir. Jiss’U ob Ššavnhi
Telefon. — Želja Šentjurčanov imeti lastno telefonsko postajo se je po mnogih letih uresničila. Nova občinska uprava pod predsedstvom župana g. Al. Zrnaca je takoj po izvršenih občinskih volitvah začela razgovore s poštno direkcijo v Ljubljani radi graditve telefonske proge Ivanjci—Sv. Jurij. Uvidevnost poštnega ravnateljslva je pogajanja jiospešila in po sklenjeni pogodbi je večji del stroškov krila direkcija iz lastnih sredstev, precejšen znesek pa je jrrispevala občinska uprava. Pohvalno moram tudi omeniti, da so zasebniki za graditev proge darovali večje zneske, kmetje pa so izvršili prevoz gradbenega materiala popolnoma zastonj.
Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo 2. junija tekmo koscev z vrtno veselico v lastni režiji. Cisti dobiček je namenjen fondu za graditev »Doma Matije Guliča«. V elucajb siabega vremena 2. junija se bo tekma vršila !,a binkoštni ponedeljek 10. junija.
Trsni ca in drevesnica v Pekrah
Maribor, 6. maja.
Približno 5 km od Maribora se pride mimo Slovenske Kalvarije v mično, čisto slovensko vas'ico Pekre, ki slovi po vsej Sloveniji zaradi svojih znamenitih goric.
V tem prelepem, blagoslovljenem kraju so imeli očetje benediktinci iz Št. Pavla na Koroškem svojo pristavo. Že mnogo let so pa to svoje posestvo le eksploatirali, napravili pa niso ničesar, kar bi bilo tudi v javno korjfd. Država je od posestva ekspropriirala 22 ha zemlje in ustanovila v Pekrah, ki so bile zelo izpostavljene ponemčevanju, banovinsko trsnico in drevesnico. Leta 1921. je postavila za upravnika pbsosdva enega svojih najbolj sposobnih vinarjev g. Janka Šumenjaka, ki se je z največjo vnemo lotil do skrajnosti zanemarjenega posestva ter iz male drevesnice ustanovil današnjo veliko drevesnico in trsnico. Sedaj je poleg banovinsko trsnice v Kapeli največja v banovini.
Banovinsko posestvo je do leta 1933. tako
je oreh najbolj rentabilno drevo, ker lahko dobro prodamo sadež, prav tako je pa orehovina naš najžlahtnejši in najdražji les.
Ker se pa rabi za gnojenje tako velikega razsodnika dosti gnoja, rede na posestvu do 20 glav goveje živine in 3 konje.
Pri tako velikem obratu se je pokazala potreba po smotreni in sistematični zazidavi posestva. Banovinski arhitekt inž. Božidar Oiilk je napravil zazidalni načrt, ki so bile v njem preložene ceste, ki so se dosedaj zelo nepriležne stekale baš med hlevom in šolskim poslopjem tako, da je bila ustvaritev primernega gospodarskega dvora nemogoča.
Sedaj, ko so preložene ceste, nastajajo poleg obstoječega šolskega poslopja popolnoma nova poslopja. 'Na sliki vidimo perspektiven pogled dvora, kakor ga vidijo izletniki s spredaj ležeče ceste, ki pelje na Pohorje.
Na sredi je poslopje za tečaje in internat, na desni gospodarsko poslopje, na levi pa objekt za
ugodno izpremenilo svoje lice, da je načelnik ministrstva kmetijstva na svojem inšpekcijskem potovanju izjavil, da bodo vzeli Pekre za vzor sličnim ustanovam v južnih krajih. Banovina je razpadajoča poslopja primerno adaptirala, tako da je mogla ustanoviti tečaje za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo, ki trajajo po devet mesecev. Naval na te viničarske tečaje je tako velik, da je treba odklanjati tudi po dve tretjini prosilcev. Iz Savske banovine prosijo že štiri leta, pa jih zaradi premajhnih in neustreznih prostorov ni mogoče sprejeti.
Na posestvu vzgajajo cepljenke in ameriški trsni material. Letno se pridela čez 250.000 ameriških ključev, t. j. podlag za cepljenke, 150 tiswč cepljenih trt ter 5.000 mladih sadnih drevesc, zlasti pa jablan. Kakor v banovinskih trs-nicah in drevesnicah v Kapeli in Leskovcu pri Krškem je bila lansko pomlad tudi v Pekrah ustanovljena sejalnica orehov z 20.000 orehovih sadik.
To vsestransko dobičkanosno sadno drevo je svetovna vojna v naših krajih skoraj popolnoma iztrebila in banovina je lani zato morala oreh postaviti pod zaščito. Posekati ne smemo nobenega oreha brez dovoljenja občine, a na mesto posekanega moramo zasaditi mlado orehovo drevo, seveda na drug prostor. Banovina je v svojih drevesnicah pripravila toliko mladih orehovih drevesc, da bomo v nekaj letih lahko zasadili več sto tisoč mladih orehov. Sade naj jih na vseh krajih, kjer jih ne vzame mraz, saj
stanovanja in gospodinjstvo zavoda. Med obema stranskima poslopjema se med glavnini poslopjem in cesto nahaja nizek park, vsa tri poslopja pa dekorativno veže latnik z vinsko trto, ki najlepše simbolizira trsnico. Ves dvorec si je arhitekt zamislil v domačem slogu, da se pokrajinsko tembolj prilega štajersko-panonskemu značaju vinorodnih Peker. Ozadje tvorijo za te kraje najbolj karakteristične sloke »palme«, kakor imenujejo visoke topole na Štajerskem. Trepetajoči zeleni stebri topol dajejo dvorcu najmočnejši poudarek v vsej okolici. Že 3 slike vidimo, kako vabljivo domače bo to novo središče našega vinarstva in sadjarstva.
Te dni so pričeli graditi gospodarsko poslopje, ki so stroški zanj preračunjeni na 275.000 Din. Poslopje bo do junija toliko dodelano, da bo mogoče spraviti krmo pod streho, septembra pa bo poslopje že v obratu. V poslopju so nastanjeni moderni goveji hlevi, ki bodo urejeni po navodilih sreskega kmetijskega referenta gospoda Martina Zupanca, strokovnjaka na polju kmetijskega stavbarstva. V poslopju so tudi še delavnice za cepljenje, kolarnica, stanovanja in kleti.
Prihodnje leto je na programu adaptacija in povečanje glavnega poslopja, tako da bo po vuej priliki leta 1938. gotova gradnja vsega dvorca. Banovina nam je s tem dvorcem dala res zavod, ki bo vsestransko koristil našemu vinogradništvu in sadjarstvu ter tako tudi vsemu prebivalstvu banovine.
Dr. Joško Arko, banovinski zdravnik, Št. Vid nad Ljubljano.
zakonite zaščite, nobenih finančnih sredstev za kritje zdravstveno-higienskih in zaščitnih potreb na deželi.
Z zakonom bi bilo nujno potrebno zasi-gurati združeni zdravstveni občini samostojnost, proračun in samostojno pobiranje doklad, nuditi ji vso moralno podporo in ji kot javni zdravstveni ustanovi na deželi dati vso zaščito. Bolje je bilo urejeno tedaj, ko so obstojali še zdravstveni zastopi (zdravstvena okrožja), ki so imeli lasten proračun in so samostojno pobirali zdravstveno doklado, država pa je plačevala bivše okrožne zdravnike in sestre pomočnice.
Tudi sedaj naj bi banovina, ki je prevzela od države banovinske zdravnike in zaščitne sestre, iste plačevala in naj bi podpirala moralno in v potrebi tudi finančno, zdravstvene edinice. Za kritje vseh drugih potreb pa naj bi imela združena zdravstvena občina svojo samostojnost, svoj proračun.
Vsaka zdravstvena občina bi morala zgraditi v čim krajšem času svoj zdravstveni dom, v katerem bi se koncentrirala vsa zdravstveno-higienska in zaščitna služba in kjer bi bilo žarišče zdravstvene prosvete na deželi.
Kjer bi bil zdravstveni dom, bi moral biti tudi Sokolski dom oziroma telovadnica. Tu bi se telesno in duševno vzgajal narod, posebno mladina. Ker sta obe instituciji v tako tesni zvezi, bi bilo pametno spraviti obe pod eno streho. Na ta način bi bile šele zakonito ustvarjene temeljne edinice, katerim bi bila dana prilika zares temeljitega dela in naglega razvoja telesnega in duševnega zdravja na deželi.
Ta javna zdravstvena ustanova bi bila v tesni zvezi s telesno-vzgojno organizacijo.
obenem pa tudi v zvezi s privatnimi socialnimi in humanitarnimi krajevnimi tista-novami, ki bi imele svoje poslovne prostore lahko v zdravstvenem domu.
Tako bi laiki in strokovni organi ves svoj okoliš in vse razmere dobro poznali, bi vse nedostatke solidarno odstranili in vsako nevarnost že v kali zatrli. Taka ustanova bi bila v zaščito zdravih in utrjevanje njih odporne sile. Vzporedno s tem pa bi skrbela za okrevanje bolnikov in ponesrečencev. V zdravstvenem domu bi bila združena vsa zdravstvena služba na deželi kakor: Dečji dispanzer in posvetovalnica za matere, šolska poliklinika, protituberkulozni dispanzer, poklicna in stanovanjska posvetovalnica, telesno-vzgojna posvetovalnica, zdravstvena prosveta, zdravljenje revežev itd. Tu bi moralo biti javno kopališče in športni prostor. Taki javni instituciji, naj bi šle vse javne in privatne ustanove na roko. Predvsem bi morala biti taka ustanova v najtesnejši zvezi s specialnimi zdravstveno-higienskimi ustanovami (specialistične preiskave posameznih slučajev, morebitna oddaja potrebnih slučajev v zdravilišče, okrevališče itd.).
Združene zdravstvene občine naj bi ne bile preveč obširne, da bi bilo delo v njih čim uspešnejše in temeljitejše.
Začnimo vendar že enkrat zidati našo bodočnost na telesnem in moralnem zdravju naroda! Vzgojimo naše podeželje čim hitreje po tem vzorcu. Le tako organizirana zdravstvena občina bi odgovarjala duhu državne zdravstvene in socialne politike in velikemu državnemu programu telesne in duševne vzgoje ter regeneracije naroda. Imejmo vedno pred očmi: Brez zdravja ni življenja!
Turneia učiteljskega pevskega
zbora po južni Bolgariji
Bolgarija je postala cilj vseh naših narodnih organizacij; ki hodijo po poli samega kralja Zedinitelja za bratstvom med slovanskimi narodi Balkana. Za jugoslovanskimi gospodarstveniki so obiskali Bolgarijo naši turisti in inže-njerji, tudi Sokolstvo je stopilo v stik z bolgarskimi »Junaki«, a največje uspehe so v Bolgariji imoli naši pevci Glasbene Matice in že mnogo prej tudi pevski zbor ljubljanskega učiteljišča pod vodstvom skladatelja g. Emila Adamiča.
Te dni bo komponist Emil Adamič spet povedel pevce seboj v Bolgarijo. Dne 14. t. m. odpotuje namreč v Južno Bolgarijo učiteljski pevski zbor h predsednikom JUU g. Ivanom Dimnikom, dirigentom Milanom Pertotoni, a zbor bo, kakor rečeno, vodil g. Emil Adamič, vso turnejo pa g. Drago Supančič.
V torek 14. majnika zvečer se nad sto udeležencev turneje odpelje ob 19.30 z ljubljanskega glavnega kolodvora in prispo 15. majnika ob 20.38 na prvo bolgarsko "nstajo, ob 22,45 bodo pa naše učitelje že sprejeli bolgarski kolegi v Sofiji. V četrtek 16. maja bo zvečer prvi koncert, drugi dan ob 11. pa koncert za šolsko mladino. V soboto 18. maja zjutraj se odpeljejo proti Plovdivu, kjer bo zvečer 3. koncert. V
nedeljo opoldne se učiteljski zbor iz Plovdiva odpelje v Staro Zagoro, kjer bo v gledališču 4. koncert. V ponedeljek 20. maja si ogledajo Tulovo in prispo opoldne v Kazanlik, kjer bo zvečer 5. koncert, drugi dan ob 11. pa matineja. V sredo 22. maja Se peljejo mimo Tulova in Dahova v Sliven, kjer bo zvečer 7. koncert, drugi dan pa mimo Žimnice prispo v Burgas, kjer bodo imeli 8. koncert. Na praznik sv. Cirila in Metoda, 24. maja, bodo naši učiteljski pevci di poldne v Burgasu sodelovali na proslavi tega pomembnega slovanskega praznika, drugi dan 3e pa odpeljejo v Jambol, kjer bodo koncerti-rali devetič. V nedeljo bodo imeli še matinejo za šolsko mladino, zvečer se pa po desetih koncertih vrnejo v Sofijo, ki si jo bodo ogledovali v ponedeljek 27. maja. Zvečer ob 20.30 se bodo poslovili od svojih gostiteljev in odpeljali z brzovlakom v Jugoslavijo. V torek, 28. majnika, se učiteljski pevski zbor pokloni na grobu Viteškega kralja Aleksandra I. na Oplencu in ee spet vrne v Ljubljano 29. maja ob 1.30. Da se ta odlični pevski zbor s svoje turneje vrne z največjim moralnim uspehom, je več kot gotovo, zato pa turneji moramo pripisati tudi največji pomen in bomo zato o njej tudi še poročali.
Ljubljana, kakor jo vidi tujec
Skrb za telesno in duševno zdravje naše vasi
Naša vas, kot ustvarjajoča sila materialnih in duhovnih dobrin, naš kmet kot temelj gospodarstva in kulture ter varuh države, mora biti zdrav telesno in duševno. Posebno skrb moramo posvetiti naši mladini, naši prihajajoči generaciji.
Začnimo takoj temeljito, bliža se 12. ura, kajti dosedanja zanemarjenost v tem pogledu se zna kruto maščevati.
So slučaji, ko otroci beračijo sami ali z mnogoštevilnimi delomržneži po cestah. Nekateri stariši jih celo pošiljajo okrog, da zapijejo potem to, kar otroci priberačijo. Kako temeljito celo veliki narodi skrbe za svoj naraščaj nam je znano (v Italiji je že vsak dojenček v uradni in fašistični evidenci). Vsak otrok, čeprav še tako zapuščen, nam mora biti dobrodošel. Iz njega moramo napraviti zdravega in vrednega člana naroda in države. Začnimo nujno s sitematično telesno in duševno vzgojo mladine; nudimo ji pravilno prehrano, zdravo stanovanje, telesno in duševno vzgojo, kajti le zdrava mladina nas bo rešila pred propadom.
Prizadevanja strokovnih zdravstvenih organov na deželi ne bi smela ostati osamljena in pozabljena, temveč bi morala najti povsod največje in najresnejše razumevanje za zdravje in srečo naroda. Zdravnikovim prizadevanjem bi se morali pridružiti razni socialni in gospodarski ukrepi. V svrho uspešnega delovanja zdravnika je treba zakonito ustvariti po deželi samostojne zdravstvene edinice, ki bi imele nalogo s posebnimi metodami in postopkom voditi preventivno in kurativno borbo proti naj-hujšim sovražnikom našega naroda. Ta
borba bodi pravi ljudski pokret, ta boj bodi bistveni in sestavni del naših socialnih in kulturnih prizadevanj. Tako delovanje naj bi polagoma prepričalo vsakega posameznika na deželi, da prinaša bolezen s seboj najtežje socialne in gospodarske posledice za družino, občino in državo ter uničuje moč in veličino naroda, živa pa je potreba po kar najintenzivnejši kolaboraciji med zdravnikom in laikom.
S sodelovanjem vseh, ki jim je zaupano narodovo zdravje na deželi in s tesnim sodelovanjem oblasti, s socialnimi, higienskimi in karitarivnimi ustanovami skušajmo storiti vse, kar je za uspeh te borbe potrebno. V tej skupnosti stremljenj in hotenj je borbi proti našim naj hujšim sovražnikom na deželi zajamčen uspeh, posebno ako bo res vse hrepenelo za tem uspehom.
Zdravstvena edinica na deželi bodi samostojna; v njej bodi združena vsa zdravstveno-higienska, zdravstveno-zaščitna in telesno-vzgojna služba.
Občinski oziroma banovinski zdravnik, ki je strokovni organ zdravstvene občine, ve natančno za vse higienske in druge nedostatke, pozna vse ljudstvo, pozna dobro vse slabe vplive, vraže itd. v svoji zdravstveni občini, pozna socialne, družinske in gospodarske prilike vseh občanov, skratka, živi v kar najtesnejših stikih z ljudstvom; zato je njemu edinemu najlažje delovati preventivno in kurativno v svojem okolišu.
Danes imamo sicer zakon o zdravstvenih občinah, toda ta je pomanjkljiv, kajti ta zakon nalaga banovinskemu zdravniku samo dolžnosti, ne daje pa združeni zdravstveni občini nikake samostojnosti, nobene
Nedeljska »Frankfurter Zeitung« objavlja pod naslovom »Po jugoslovanskih mestih« članek Hermanna Pörzgena, ki v zelo laskavih besedah opisuje svoje vtise iz Jugoslavije.
»Takoj ko prestopi lujec jugoslovansko mejo doživi nekaj lepega. Slovensko kmečko dekle z rdečo naglavno ruto gre od oddelka do oddelka vagona in ponuja za mal denar obložene kruhke, jajca in sir. — Tak-le sandwieh stane v Italiji tri lire — tukaj pa niti polovice ne. Kuhano jajce me ne stane niti 5 pfenigov. Sploh so pa cene v Jugoslaviji, tako kar se vožnjo, stanovanja in prehrane tiče, tako nizke, da je potovanje po Jugoslaviji omogočeno vsakemu.«
O Ljubljani pravi pisec, da spominja na Solno-grad, le da je življenje v Ljubljani mnogo pri * v
jetnejše in tišje. »Že iz vlaka se ti odpre čudovita tivolska aleja. In ceste so bele, snažne in lepe. Za 36 dinarjev, to je za manj kot 3 marke, dobiš v bližini postaje čisto, lepo opremljeno hotelsko sobo s tekočo toplo in mrzlo vodo in z bleščečim parketnim podom.« Pisatelj z ljubeznijo opisuje ljubljanski grad, nove bele mostove preko Ljubljanice, stare cerkve, baročne fasade, muzeje, spomenike, šole in novo arhitekturo sodobne Ljubljane.
Tudi nebotičnik, iz katerega ima tujec čudovit razgled na vso okolico ga je presenetil. »Iz Ljubljane nimaš daleč do prelestnega blejskega jezera, kjer preživi jugoslovanski kralj letne mesece, in ki je gotovo najčudovitejše letovišče te prekrasne dežele.«
Osuševanje kraške kotline pri
Planini
Poplave napravijo vsako leto na kraškem svetu Cerkniškega jezera in vse kotline pri Planini ogromno škodo, zato je treba spet odpreti zasute požiralnike pod Ivanjim selom in napraviti tudi nove, da se s tem pospeši odtok voda. Prekomerna pospešitev odtoka poplav iz planinske kotline bi pa spet povzročila večje in gostejše poplave na spodnjem Ljubljanskem barju, čiščenje požiralnika Cerkniškega jezera Velika Karlovca je že dalo povod za pritožbe Barjanov. Planinska kotlina pa trpi zaradi poplav in bo prizadeta
v še večji meri tudi zaradi obsežnih odvajalnih del, ki jih delajo baje Italijani v višji Postojnski kotlini. Da pridemo do načelnih smernic, kako je treba postopati pri odvajalnih delih kraških kotlin, zlasti pa zato, da ugotovimo, kje naj delamo dalje, je banska uprava sklicala anketno komisijo. Te važne ankete, ki bo konec meseca majnika, se udeleže za tehnični oddelek banske uprave tehn. inspektor inž. Rudolf Zajec in tehn. viš. svetnik inž. Karel Sturm, poleg tega pa tudi zastopniki vodopravnega referata in tehn. viš.
svetnik inž. Alojzij Hočevar, ki vodi odvajalna dela v starotrški in cerkniški kotlini ter je o tem svetu najbolje informiran. K anketnemu pregledu in diskusiji bodo vabljene tud; vodne zadruge starotrška in cerkniška ter glavni odbor za obdelovanje Ljubljanskega barja, a za planinsko kotlino občinska uprava v Planini.
Dve novi ženski kniigi
Za veliko noč sta prišli na trg dve lepi ženski knjigi: »Breze in bori«, pesniška zbirka Mare Lamutove, in Lojzke Meglič-Hoeevarjeve »Moj novorojenček«, zbirka koristnih navodil in uzorcev za nego in opremo dojenčka. Prvo knjigo je v krasni opremi izdala Belo-modra knjižnica, druga je pa izžla v založbi »Ženskega Sveta«. V tej knjigi najdeta tudi kmetska in delavska žena dragocene nasvete za pravilno ravnanje z malim otrokom.
Sport
Odmevi
O italijansko-francoskem prijateljstvu p* sporazumu z dne 7. januarja It) J 5 in zlasti po konferenci v Stresi piše pariški »Tempa» zd ne 2U- aprila t. L na uvodnem mestu med drugim tudi to-le:	»Med
Francozi in Italijani so se razvijale včasih zelo ostre polemike interesnega značaja, rekli bi družinski spori, toda globoko čuvstvo velikega latinskega sorodstva je vendarle vselej zmagalo nad vsemi občutljivostmi. Nikoli nismo dvomili, da ne bi skrb za naše stalne interese privedla obeh narodov k lemu, da. se združita v enotno fronto proti kakršnikoli evropski katastrofi. Saj vsako ogrožanje Italije predstavlja nujno nevarnost tudi za rFancijo ustvarja obenem nevarnost za Italijo. V tem tiči glavni razlog za francosko-italijansko solidarnost. Seveda, samo naravne simpatije, samo rasne sorodnosti, skup—it kulture in civilizacije ter aspiracij, kakot di dejstvo, da dva. .naroda na enak način čutita in mislita, še ne zadostuje za ustvaritev solidarne, ali vsaj paralelne politik». Politika, ki določa bodočnost velikih narodov, je v svojem bistvu izključno realistična in sc ne more kot taka naslanjati samo na čuvstva. Že po svoji naravi je dolžna naslanjati se pred vsem na interese, ki naj jih ščiti in razvija. Toda bratske čuvstvo, ki črpa svojo moralno silo v skupnosti izvora in skupnih teženj, lahko v veliki meri olajša nalogo tistih, ki se kar najbolj trudijo, da spravijo v medsebojno skladnost in koordinirajo interese dveh narodov, katerih dober sporazum je neobhodno potreben za obdržanje reda v Evropi... Priznati moramo g. Mussoliniju, da ga je njegov čut za politične potrebe pripravil do tega, da je v najprimernejšem trenutku napravil gesto, ki se je nujno narinjala, če se je hotelo iz francosko italijanskega sodelovanja stvoriti živo realnost. Z ene kakor druge strani se je doumelo potrebo po črtanju preteklosti... To kar je bilo v danem trenutku najbolj potrebno, je. bila ustvaritev popolne paralelne akcije obeh kabinetov glede na splošne evropske zadeve. Začeti pa je bilo seveda najprej z ureditvijo nekaterih francosko italijanskih vprašanj, in to v povsem realnem duhu bratstva, tako, da bi odslej ta vprašanja ne mogla več v ničemer ovirati skupne politike obeh vlad... — Dokler bodo Anglija, Francija in Italija delovale skupno, mir ne bo skaljen ne na Zapadu, ne v Srednji Evropi. Pa tudi na evropskem, Vzhodu ne, če bodo te tri velesile znale vnesti vso potrebno odločnost v ustvaritev splošnega varnostnega sistema, ki naj zagotovi naš kontinent pred vsako morebitno avanturo. Prav radi tega tvori odslej stalno sodelovanje Francije in Italije ono novo dejstvo, ki je popolnoma spremenilo mednarodni položaj in ki je obenem prineslo prvi svit v obnovljeno zaupanje, narodov.«
--O---
O vprašanju restavracije Habsburžanov piše »Neue Zürcher Zeitung« z dne 30. aprila med drugim tudi tole: »V marcu je Titulescü na svoji poli v Beograd in v Bratislavo dal podpisati Jevtiču in Bene hi protokol, s katerim se vse tri države Male antante medsebojno obvezujejo, da se bodo z vsemi silami uprle poskusu habsburške restavracije v Avstriji. Po tem protokolu bi vsak poskus restavracije povzročil takojšnjo prekinitev diplomatskih odnošajev in izmenjave blaga ter ustavitev železniškega prometa med Malo antanto in Avstrijo. Če bi te mere ne'zalegle, bi države Uide antante izvedle mobilizacijo in svoje čete hov centrirale ob meji. Vsebino tega protokola so države Male antante sporočile francoski vladi. Poudariti je treba, da je vprašanje restavracije Haburžanov samo teoretičnega značaja. Praktično nihče ne misli — in avstrijska vlada še najmanj — na zopetno postavitev Otona Habsburškega na avstrijski prestol. Suschniggova vlada je ponovno, kakor že preje vlada pokojnega Dollfusa, izjavila, da bi dopustila povrnitev Habsburžanov in zopetno uvedbo monarhije v Avstriji le na pristanek velesil in avstrijskih sosedov. Mussolini, ki je bil preje naklonjen restavraciji, je sedaj svoje stališče spremenil; francoski vladi — kljub naklonjenosti nekaterih ministrov re-stavriciji, med njimi. Fhtndina, ki vidi v restavraciji najboljšo oviro proti anšlusu — ne bo nikdar prišlo niti na misel, da bi v tem smislu pritiskala na Malo antanto. Prav tako bi pa navedeni protokol Male antante avstrijska vlada upravičeno lahko smatrala za vmešavanje v njene notranje zadeve, vmešavanje, ki ni nikakor n skladu z duhom bodočega, pakta o nevmešavanju.«
Dmhsž
Otroci brez nadzorstva. Po poročilu občinsko uprave v Moskvi so meseca marca redarji ustavili nad 1200 otrok, ki so se potepali po moskovskih ulicah brez vsakega nadzorstva.
Požar v tiskarni irske loterije. Reuter poroča iz Dublina: Davi je izbruhnil v poslopju tiskarne, kjer tiskajo srečke irske razr. loterije ogromen požar. Ognjegasci ga skušajo omejiti. Boje se, da bo poslopje postalo plen plamenov in da ne bo mogoče rešiti ničesar. Redarji komaj vzdržujejo red in odrivajo ogromno množico radovednežev.
Propagandni lahkoatletski miting ASK Primorja
V soboto in nedeljo priredi ASK Primorje na svojem igrišču propagandni miting. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti. Pričetek tekmovanja je v soboto ob 15.30, v nedeljo ob 9.30. Prijave je poslati na naslov: Savo Sancin, Tavčarjeva ulica l/III. do 10. maja.
Prijavnina Din 5-— za točko in osebo. — Din 15-— za moštvo. Prijavnino je treba priložiti prijavi. Nagrade: če je v vsaki disciplini pet tekmovalcev, dve priznanici, če jih je pa več kot pet, tri priznanice. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS.
Vrstni red disciplin:	Sobota ob 15.30:
I.	100 m sen. band., 2. 100 m sen., 3. 100 m jun. C, 4. met krogle, 5. skok v višino, G. skok v viš., jun. C, 7. 400 m, 8. met diska, 9. skok v dalj. z zaletom, 10. skok v dalj. z zal. jun. C, 11. 1500 m, 12. 1500 m jun. C. — Nedelja ob 9.30: 1. 1200 m sen. band., 2. 200 m sen., 3. 200 m jun. C, 4. met kopja, 5. troskok, 6. troskok jun. C, 7. 800 m, 8. met kladiva, 9. skok ob palici, 10. skok ob palici jun. C,
II.	tek 5000 m, 12. 4X100 m sen., 13. 4 krat 100 m jun. C.
-X-
POJASNILO
Z ozirom na našo pripombo (v poročilu o lahkoatletskem mitingu SK Sloge), da je SK Ilirija bojkotirala lahko-atletski miting ASK Primorja dne 27. marca, nam sporoča lahkoatletska sekcija SK Ilirije, da na to prireditev sploh ni bila povabljena.
-X-
Kdo je zabil največ golov?
Skupno je bilo dosedaj doseženih v ligaških tekmah 105 golov, ki odpadejo na naslednje igralce:
po 7 golov: K-agič (Hajduk), Babanovič in Tomaševič (Bask);
po <i golov: Lemešič (Hajduk);
po 5 golov: Medarić (Hašk), Zagorac (Slavlja S.);
po i gole: Petrak (Hašk), Rosič (Hajduk), Martinovič (Concordia), Slosič (Slavija O.). Zemljič (Primorje);
po 2 gola: Fink, Horvat (Hašk), žulj (Hajduk), Eger, Hrubec, Šele (Slavija O.), Popovič, Sekulič (Jugoslavija), Janežič (Primorje), Vujadinović (BSK);
po 1 gol: Bakotič, Kočič (Hajduk), Jazbec, Kodrnja, Pleše, Ralič, Solerti, Valjarevič (Concordia), Sarič (Bask), Geiger, Korbut (Slavija O.), Markovič, M. in N. Perlič, Ze-čevič (Jugoslavija), Cvitkovič, Dugonjič, Marič, Pezič (Slavija S.), Božovič, Glišovič, Marjanovič, Šurdonja (BSK), Antolkovič, Ko-kotovič, Novosel, Živkovič (Gradjanski) ;
i antogol: Mitrovič (BSK). Zanimivo je
že Napoleon je dejal, da mora najprej vzgojiti dobre matere, kdor hoče ustvariti močno državo, in tega načela se drže tudi naši zavedni železničarji. Njih Nabavljalna zadruga je namreč priredila že 2 dnevna in 8 večernih gospodinjskih in kuharskih tečajev za železničarske žene in dekleta ter tako dala svojemu stanu že 200 takih gospodinj, ki bodo v svojem bodočem domu znale iz zakonskega jarma ustvariti prava nebesa. Vse gojenke teh tečajev so pa tudi zavedne in za Jugoslavijo navdušene državljanke, ki bomo njih naraščaju brez skrbi izročili bodočnost države.
Te dni so spet zaključili oba tečaja in gojenke so povabile svoje pokrovitelje na sijajno pripravljeno slavnostno večerjo. Strokovna učiteljica gdč. Prašnikarjeva je mlade dame v štirih, v večernem tečaju pa v treh mesecih tako izpopolnila, da so se izkazale s to večerjo v resnici za prave umetnice, kar se tiče serviranja z umetniškim okusom izvrstno pripravljenih jedil, predvsem pa tudi, kar se tiče prijazne in zabavne gostoljubnosti ter družabništva. Skoraj bi rekli, da prijetno gostoljubnost in zabavno družabništvo v naših hišah najbolj pogrešamo, da očetje le preveč radi posedajo po gostilnah in kavarnah. Doma mora biti vse v redu in tudi vse dobro pripravljeno, poleg tega pa tudi tako luštno in fletno, da vsakdo rad pride v goste!
Gojenke so lepo glasbeno dvorano »Sloge« okrasile z jabolčnim cvetjem in z njim ter s svojo mladostjo so nam pričarale res najlepšo pomlad, že malo priletnim dostojanstvenikom se je kar samo smejalo, saj je bila tudi postrežba tako pomladansko dražestna in pomlajujoča! Seveda je pa tudi izvrstni jazz »Sloge« s svojo izvrstno in pridno igro pripomogel k najboljšemu razpoloženju.
V goste so prišli načelnik g, dr. Fatur kot zastopnik direktorja g. Cugmusa, načelnik g. Deržič za Zvezo nabavljanmi zadrug, svetnik g. Planinšek za upravo Ljubljanskega dvora, svetnik g. Punčuh kot predsednik Nabavljalne zadruge, g. inž. Fine za žel. direkcijo, nadzornik g. Škulj
dejstvo, da je Zagorac, čeprav je branilec, dosegel kar 5 golov, in sicer iz prostih strelov ali enajstmetrovk.
Evropski nogometni prvaki L 1035.
V	Angliji, kjer so se prvenstvene tekme zaključile 4. t. m., si je osvojil prvenstvo Arsenal, za njim pa so se placirali: Sunderland, Sheffield Wednesday (letošnji zmagovalec v tekmah za angleški pokal) in Manchester City. V drugo ligo prideta, zadnje plaeirana kluba Leicester City in Tottenham H., v prvo ligo pa napredujeta Brentford in Bolton Wanderers. Novi škotski prvak je Gluslow Rangers, ki si je letos osvojil tudi škotski pokal. Sedaj odhaja na turnejo v Kanado in USA.
Na Holandskem, še ni padla odločitev; momentano vodita v prvenstvu P. S. V. in Go Ahead.
1' Belgiji se je prvenstvo odločilo že v marcu. Letošnji mojster je zopet Union St. Gilloise, ki uživa to čast že tretjič zaporedoma.
V	Franciji je pozicija F. C. Sochauxa, vsled poraza po F. C. Antibes sicer nekoliko ogrožena, vendar pa ima 3 točke naskoka, tako da bo vendarle osvojil mojstrstvo.
Zelo negotovo je še prvenstvo v Švici, kjer vodi Servette s 36 točkami pred Luganom s 35 točkami.
V	Italiji se bo odločilo vprašanje najbrže med Ambrosiano in Juventusom, ki imata oba po 36 točk iz 25 tekem. Florentina jima sledi z 1 točko razlike.
Avstrijski letošnji mojster je F. C. Rapid, ki ‘ima 7 točk več, kot drugo plasirana Ad-mira.
Na Češkoslovaškem, je zopet vprašanje, Slavija ali šparta? Zaenkrat je Slavija za 1 točko pred šparto.
Manchester City na Dunaju
Danes igra na Dunaju proti Rapidu tretje placirani klub angleške lige Manchester City. Angleži so v prav dobri formi, saj so porazih v svoji zadnji prvenstveni tekmi v soboto Wolwerhampton Wanderers z nič manj kot 5:0. Tudi Rapid, ki si je letos enajstič osvojil avstrijsko prvenstvo, je po nedeljski zmagi z 8:1 nad F. A. C. sodeč v sijajni formi. Angleži nastopijo v postavi:	Swift, Dale,
Barnett. — Barkas, Cowan, Busby — Toseland, Herd, Tilson, Heale, Brook.
NEMČIJA — IRSKA
Današnje srečanje obeh reprezentanc je prvo, odkar nastopajo Irci kot državni team Irski, Igrali bodo v Dortmundu. Irci pošljejo v boj v glavnem isto enajsterico, ki se je udelžila tekem za svetovno prvenstvo v Italiji. Nemci pa so moštvo, ki je igralo in zmagalo s 6:1 v Bruslju nad Belgijo, precej iz-premenili. Tako so izmenjali obrambni trio in oba stranska krilca.
za prosvetni oddelek banske uprave, a tudi inspektor češkoslovaškega prometnega ministrstva g. Šejk je z navdušenjem pohvalil uspehe gojenk.
Za uvod je živosrebrna gdč. Slavica Oso-linova zapela veselo pesmico o kuhinjski umetnosti in ljubezni. No, če je gospodična tudi tako dobra kuharica, kakršna je pevka, kar zavidamo njenega bodočega mo-žička. Posebno se je pa nahvalila vzorni učiteljici gdč. Frašnikarjevi in zares dobremu ter skrbnemu hišnemu očetu, viš. kontrolorju g. Jožetu Furlanu.
Hišni oče g. Furlan se je zahvalil predvsem kr. banski upravi, ki je dodelila tečajem svojo učiteljico, upravi direkcije drž. železnic, ki je dala potrebne prostore na 'razpolago, seveda pa tudi Nabavljalni zadrugi, ki z vsemi svojimi močmi skrbi za to, da se nudi na naj cenejši način prepotrebna gospodinjska izobrazba ženam in dekletom železničarjev brez razlike njihovega čina v službi. Najbolj je pa govornik seveda pohvalil pridne gojenke in jim zato dal poln koš dobrih očetovskih nasvetov na pot v življenje. Načelnik g. dr. Fatur je gojenkam čestital v imenu direktorja g. Cugmusa ter jim v šaljivem govoru, polnim modrosti, svetoval dosti optimizma, zastopnik banske uprave nadzornik g. Škulj je pa svojim čestitkam pridružil tudi občudovanje tako velikega razvoja in napredka tečajev. V imenu gojenk se je gdč. Sajetova zahvalila gdč. Prašnikarjevi in ji izročila lep dar, prav tako pa je v zahvalo pripela tudi očku Furlanu dehteč pušeljc. Tudi gdč. Herma Jordanova je zapela veselo pesmico o usodi naših hčera in s hčerami oblagodarjenih družin, a tudi druge gojenke so pokazale svoje umetnosti, edino preskromna temperamentna Marija kot šolana umetnica ni marala briljirati kot solistka. Petje in ples sta z zidano voljo zaključila lepo večerjo, kjer je bilo seveda sklenjenih tudi premnogo do smrti zvestih prijateljstev.
Pravijo, da so železničarji kasta zase, vendar naj jih pa vzamejo drugi stanovi za zgled, saj so prav železničarji iz lastnih moči v vseh pogledih na višku. "
Vzgoia dobrih gospođini
Rudarski staro-upokoiend brez pomoči
Rudarski staroupokojenci so prejemali poleg skromne pokojnine še doklade iz pokrajinskega pokojninskega sklada rudarjev za Slovenijo v malenkostnem znesku od Din 100'— do 150'— na mesec. Poleg' navedenega pa so ti reveži prejemali še trome-sečno izredno podporo Din 200'—. Pokojnina, ki v največ primerih ne dosega niti Din 10'— reci: deset dinarjev na mesec, nikakor ne more biti zadostna za preživljanje rudarjev, odnosno upokojencev, ki imajo poleg sebe še ženo, in bi ta znesek bil komaj za sol in vžigalice.
Z dokladami, ki jih prejemajo staroupokojenci, jim je bilo mogoče preživljati sebe le štirinajst dni z najskromnejšo prehrano, doeim so bili ostale dni primorani stradati, ker tudi ta doklada ne more zadostovati za redno, čeprav skromno preživljanje. Izredne podpore, ki so jih prejemali, so bile reducirane tako, da niso bile izplačane tromesečno, pač pa so dobili to izredno pomoč le dvakrat v letu, in sicer za božič in veliko noč. Redukcija izredne pomoči je šla dalje. Od prejšnjih zneskov, ki so jih prejemali, čeprav letno namesto štirikrat, so staroupokojencem vzeli še eno četrtino.
Za božič v letu 1934. so rudarski staroupokojenci še prejeli to, do kraja znižano izredno pomoč. Za veliko noč so si obetali, da bodo, kakor prejšnja leta, dobili to podporo, ali žalibog ni bilo ničesar. Zadnji up teh revežev, ki so pustili pri 30 do 45 letnem delu ne samo svojo mladost, temveč tudi vse svoje moči v stalni nevarnosti za svoje življenje, je bil, da bodo to izredno podporo dobili pri izplačilu doklad. Doklade so bile izplačane, ali običajne pomoči ni bilo.
Tako se upravičeno pritožujejo te vsega usmiljenja vredne žrtve svetovne gospodarske krize in uredništvo se je takoj obrnilo na merodajno mesto, kjer je dobilo tudi prav tolažljiva pojasnila. Rudarskim sta-rovpokojencem lahko torej sporočimo novico, da bodo po možnosti dobili zaostalo izredno podporo, ker bo o tej stvari že prihodnji teden razpravljal glavni upravni odbor Glavne bratovske Skladniee. Poleg tega naj pa počakajo še nekaj dni, da izide pravilnik pravkar ustanovljenega sklada za sanacijo pokojninskih blagajn, ki bo uredil tudi to pereče vprašanje.
Kultura
—-k Franc Lehar, komponist znanih operet Frasquita, Grof Luxemburg, Zemlja smehlja-za itd. je te dni dopolnil 65. leto svojega življenja.
—k »Evropa danas«, nova knjiga M. Krleže je pravkar izšla in prinaša socialno politične študije, kakor o Lunačarskem, o socialni demokraciji, o Freudu, Schopenhauerju itd. Napovedani ’ sta še knjigi: »Banket u Blitvi« in »Knjiga proze«.
—k »Članki o književnosti«, knjiga, ki jo je napisal hrvatski literarni zgodovinar in kritik Anton Barac, je izšla v Zagrebu. Izzveni v konstatacijo, da se v hrvaški književnosti ne dogaja nič novega, stremljenja, ideje in pogledi so vedno isti, ponavlja se tudi slog in raba besed v stavku. Opozarjamo na članek »O početkih realizma pri Srbih in Hrvatih», ki bo gotovo vzbudil pozornost čitatelja, ki ga zanima literarna zgodovina.
—k O Angelu Cerkveniku piše zagrebški »Morgenblatt« 5. maja t. L, da je pisatelj, ki ga pred vsem zanima etična problematika polpretekle dobe, o kateri rad govori z dolgimi, lirično usmerjenimi besedami, ne da bi jo zagrabil globlje m jo razrešil. Zato tudi ocena njegovega najnovejšega dela »Kdo je kriv?« (igranega v mariborskem gledališču) ni pozitivna.
—k Ante Katanarič, akademski slikar in profesor, je umrl v 57. letu starosti. Znan je bil po svojih veseloigrah, od katerih je dve odlikovalo hrvatsko društvo ljudskih igralcev (Matica hrv. kazališnih dobrovoljaca).
—k Druga razstava zagrebških umetnikov, na kateri sodeluje 40 zagrebških slikarjev in kiparjev je otvorjena v Umetniškem paviljonu v Zagrebu.
—k Državni literarni muzej v Moskvi je otvoril razstavo v spomin 751etnice rojstva umrlega pisatelja Čehova. Muzej, ki ga vodi V. D. Bonč-Brujevič je razstavo zelo dobro pripravil. V njej se nahajajo fotografije in slike Čehova, i'okopisi. dokumenti, prevodi, citati iz pisem in de! — in je urejena kronološko.
—k V Pragi je izšla v založbi »Orbis« knjiga Karla Kautskega z naslovom »Aus der Frühzeit des Marxismus«, ki vsebuje 155 pisem iz leta 1881. do 1895., ki so jih pisali Engels, Kautsky m Marx.
—k Rudolfu Bukšegu, -k 7. novembra 1933, baritonistu zagrebške opere, po rodu Slovenec, odkrijejo 7. maja t. 1. v Zagrebu nagrobni spomenik.
—k Dr. Branko Gavellu se vrača v Biograd. Znani jugoslovanski režiser dr. Branko Gavella, ki je postavil na našem odru v operi »Luizo«, v drami pa »Gospodo Glembaje-ve«, »V agoniji« in v poslednjem času »Matička«, in ki je zadnje čase deloval kot režiser v Brnu, se — po časopisnih poročilih — zopet vrača na beograjsko Narodno gledališče.
Naše vinogradništvo
Dravska banovina ima danes približno 24.225 ha vinogradov, ki so dali v zadnjih (j letih naslednje množine vina: leta 1929. 384.292 hi, leta 1930. 3G1.362 hi, leta 1931. 493.687 hi, leta 1932. 559.133 hi, leta 1933. 270.473 hi in leta 1934. 266.624 hi ali povprečno okroglih 390.000 hi na leto, kar znaša na 1 ha 1.633 1, na vsakega prebivalca pa 34 litrov vina na leto.
Ako primerjamo Dravsko banovino z ostalimi banovinami, opazimo, da jo presegajo po površini vinogradov samo:
Dunavska banovina s petletnim povprečjem v letu 1929.-33. s 48.758 ha vinogradov in 950.844 hi vina;
Savska banovina z 41.047 ha vinogradov in 956.966 hi vina, in
Primorska banovina s 34.532 ha vinogradov in 631.510 hi vina; med tem, ko zaostaja za njo:
Moravska banovina z 21.855 ha vinogradov in 469.184 hi vina;
Vardarska banovina s 11.346 ha vinogradov in 131.579 hi vina;
Zetska banovina s 6.318 ha vinogradov in 121.164 hi vina;
Drinska banovina z 2.765 ha vinogradov in 62.703 hi vina;
Uprava mesta Beograd s 754 ha vinogradov in 18.288 hi vina, in
Vrbaska banovina s 280 ha vinogradov in 5.379 hi vina.
Vinogradništvo Dravske banovine lahko delimo v dva dela: v severovzhodnega s kvalitetno proizvodnjo in vzhodnega ter jugovzhodnega s pretežno kvantitetno proizvodnjo. Seveda je povsod mnogo prehodov in se najde v vsakem vinarskem okolišu cela vrsta goric, ki bi jih po kakovosti pridelka morali izločiti iz enega predela in prištevati k drugemu.
V	kvalitetnem predelu se priporoča od belih sort predvsem laški rizling, beli burgundec in zeleni silvanec, dalje traminec, renski rizling, šipon, muškatni silvanec, žlahtnina, bela klevna, rulandec, Bouvierjeva ranina in rumeni muškat; od črnih sort pa modri burgundec, modra frankinja, modra portugalka in ponekod še vranek.
V	kvantitetnem predelu se priporoča predvsem rdeča kraljevina, zeleni silvanec in žlahtina, dalje beli burgundec, traminec in laški rizling od belih sort in žametasta črnina, modra frankinja in modra portugalka od modrih sort. Osnovna sorta „za cviček je žametasta črnina s primesjo kraljevine in raznih drugih sort.
Pri današnji gospodarski krizi ima kvalitetni vinarski predel težji položaj od kvanti-tetnega. Plemenite, fine trsne sorte rode pač mnogo manj kot stare domače sorte. Zlasti v starejših vinogradih, ki niso bili zasajeni s selekcioniranim trsjem in niso bili cepljeni na odgovarjajoče podlage, je pridelek sortnega vina razmeroma pičel in izkupiček mno-
»Za vod za pospeševanje zunanje trgovine« in »Jugotdovansko-palestinski gospodarski odbor priredita prvi propagandni gospodarski izlet v levantsbe dežele z luksuzno ladjo «Prin-oesa Olga«, ki je last jugoslovanskega Lloyd a v Zagrebu. Program potovanja: Odhod iz Splita v soboto t. junija ob 10., odhod iz Dubrovnika v soboto 1. junija ob 21.30, odhod iz Pireja v ponedeljek 3. junija ob 16. Prihod v Aleksandrijo 5. junija ob 7., odhod iz Aleksandrije v sredo 5. junija ob 14., prihod v Haifo v četrlek 6. junija ob 12. Bivanje v Palestini od četrtka 6. junija do srede 12. junija. V'sredo 12. junija odhod z vlakom iz Palestino v Egipt. Prihod v Kairo v četrtek 13. junija. Bivanje v Egiptu od četrtka 13. junija do sobote 22. junija. Odhod iz Aleksandrije v soboto 22. junija ob 19., prihod v Pirej v ponedeljek 24. junija ob 11. Odhod iz Pireja 24. junija ob 18., prihod v Dubrovnik v sredo 26. junija ob 5. Odhod iz Dubrovnika 26. junija ob 9. in prihod v Split 26. junija oh 18.30.
Za to potovanje jugoslovanskega Llovda v Zagrebu je dovoljena udeležencem, trgovcem izvoznikom, ki se bodo prijavili preko »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«, izjemno nizka cena za vožnjo tja in nazaj in za oskrbo na ladji »PrincefM Olga«.
Kakor se iz gornjega programa vidi, se izletniki lahko vkrcajo na ladjo v Splitu, Dubrovniku ali Pireju ter se peljejo z ladjo preko Aleksandrije v Haifo ter še tam izkrcajo.
Za bivanja v Palestini priredita »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine« in »Jugoslovansho-palestinski gospodarski odbor« 7., 8. in 9. junija poslovna predavanja za naše in palestinske gospodarstvenike. 10. in 11. junija bo pa razgled in obisk posameznih znamenitosti v Palestini (llaii'a, .lafa, T.daviv, Jeruzalem. Mrtvo morje itd.), v «'(“do 12. junija odhod iz Jeruzalema z ' lakom v Kairo čez Sueški prekop. V četrtek 13. junija in 14. in 15.. junija bodo imeli naši gospodarstveniki konference z egiptskimi tovariši. Prihodnje dni. 16., 17. in 18. junija, si bodo izletniki ogledali egiptske znamenitosti (piramid»', muzeje, grob Tutankamna, Nil itd.),
gokrat ne krije proizvodnih stroškov, četudi je cena sortneg'a vina sorazmerno višja kot cena navadnega namiznega vina. Pri nameravani obnovi vinogradov morajo zato vinogradniki in trsničarji posvečati posebno pažnjo strogi selekciji in zdravim, dobro zaraščenim cepljenkam, cepljenim na podlagah, ki v vsem odgovarjajo položaju in vrsti zemlje, kjer bodo rastle. Vinogradnik ima z enkrat zasajeno gorico	3(1—40 let približno enak
trud in skoro iste stroške, če vinograd rodi bogato ali slabo. Poleg obdelave, pravilnega gnojenja in borbe proti raznim boleznim in škodljivcem, je zlasti izbira trsja za uspeh odločilna in od nje je odvisno, ali bodo dali vinogradi razmeroma bogato, a pri tem odlično kapljico. Posebno siromašnejši vinogradniki se tega dejstva zavedajo premalo. Denar se danes težko dobi in tako vinogradnik večkrat kupi. nezanesljivo, neselekcionirano trsje za nekoliko nižjo ceno. Pri takem nakupu sicer prištedi nekaj kovačev, izgubi pa zaradi slabšega donosa in manjvredne kakovosti pridelka letno težke stotake.
Dolgoletne izkušnje naših naprednih vinogradnikov in vinarskih strokovnjakov so danes. zbrane v «Trsnem izboru za Dravsko banovino», ki ga pravkar izdaja kmetijski oddelek banske uprave. V interesu vsakega vinogradnika je, da se tega izbora tudi drži in črpa koristi iz bogatih izkušenj, ki jih je dala praksa zadnjih desetletij.
Posebne važnosti za naše vinogradništvo je enotna borba proti raznim boleznim in škodljivcem vinske trte. Banska uprava organizira na svojih trsnicah in kmetijskih šolah posebne nntiperonosporične postaje, ki bodo aktivno posegle v boj proti vsem boleznim in škodljivcem na vinski trti, v prvi vrsti pa proti peronospori, ki povzroča letno samo v Dravski banovini Tnilijonsko škodo. S pravočasnim škropljenjem pa bi se dala škoda znatno zmanjšati. Te postaje bodo natančno zasledovale razvoj bolezni, zlasti peronospore, in sporočale vinogradnikom potom banske uprave, radia in dnevnega časopisja pravilni čas škropljenja in preizkušene metode za zatiranje raznih bolezni in škodljivcev. Želeti je, da se vinogradniki tudi sami pridružijo tej akciji in iz nje črpajo pouk in koristi, obenem pa, da se poslužijo tudi obeh kmetijskih in poskusnih postaj v Ljubljani in Mariboru v vseh vprašanjih glede ugotovitve in uspešnega zatiranja raznih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Poudariti pa je treba, da je uspešno zatiranje bolezni in škodljivcev, zlasti peronospore, odvisno predvsem od pravočasnega in pravilnega škropljenja, ne pa toliko od pretirane koncentracije škropiva. Kot primer Omenjam, da uporabljajo znana vinogradniška posestva Ciotarja Bou-vierja v Gor. Radgoni vse leto le 1 kg modre galice na X hi vode s prav dobrim uspehom; uporaba nad 2 kg galice na 1 hi vode pa je naravnost razmetavanje denarja.
(Konec prihodnjič)
19. junija bo pa odhod z vlakom v Aleksandrijo in konferenca s tamkajšnjimi gospodarstveniki vse do odhoda ladje, to je 22. junija.
Namen tega izleta je, da se da priložnost izvoznikom našega blaga, zlasti izvoznikom živeža in takšnega blaga, ki se hitro pokvari, da se osebno seznanijo z vsemi tehniškimi napravami za pnrvoz takšnega blaga, z ladjo »Princesa Olga« in z vsemi tehniškimi napravami pristanišč v Haiti in Aleksandriji za spravljanje takega blaga.
Konference v Palestini in Egiptu, ki jih bo organiziral »Zavod za pospeševanje zunanje trgovine« skupaj z »Jugoslovansko-palestinskim gospodarskim odboromimajo namen spraviti naše izvoznike v neposredne slik«- s palestinskimi in egiplskimi uvozniki, tako da se bodo na licu mesta lahko s temi uvozniki pogovorili glede praktične' strani prodaje našega blaga m za sklenitev novih kupčijskih zvez.
Ti razgovori bodo v loliko olajšani, ker bodo mnogi izvozniki lahko vzeli s .«eboj manjše poskusno partije blaga, ki ga bo za neznatno odškodnino prepeljala ladja »Princesa Olga«. Na “eh konferencah bo posebna pozornost posvečena plasiranju teh le naših proizvodov: t. mesa, surovega in svežega, svežega in s’ubega sadja in povrtnine, 2. žita, moke in izdelkov iz moko, 3. sir in maslo, 4. tobak v listih, 5. cikorija,-hmelj, gobe, zdravilna zelišča, kvas, gorčica, 6. kis, pivo, vino, konjak in likerji, 7. sladkor, 8. ribe in konzerve, in 9. vse drugo, kar bi še utegnilo priti v poštev. Naši izvozniki, ki hi se želeli udeležiti tega propagandnega gospodarečega izleta v Jutrove dežele, se opozarjajo, naj se nujno in neposredno prijavijo ..Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine-., Beograd, Ratnički dom, telefon št. 18.327 ali 12.310. Tam dobe vsa potrebna podrobna pojasnila. Prijave se sprejemajo najdalje do vštetega 10. maja.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Radio
Sreda, 8. maja.
Ljubljana: 12.00 Sedaj pa naokrog! (plošče)
—	12.45 Poročila — 13.00 Cas, vreme, obvestila — 13.20 Operne fantazije na ploščah — 14.00 Vreme, borza, spored — 18.00 Delibes; Balet Sylvia — 18.20 Pogovor s poslušalci — 18.40 čas, poročila, spored, obvestila — 19.00 Tz šle-zijskih revirjev (recitira Ciril Debevec) — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Mi, kar nas je kovačev (delavska pesem in beseda) — 21.30 Čas, poročila, vreme, spored — 22.30 Bratci veseli vsi (Banovec-Žagar-Stanko). — Beograd: 20.00 Prenos iz Ljubljane — 21.00 Zvočne igre — 22.30 Prenos iz restavracije. — Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Berlin: 20.45 Koncert Mozart-Beethöven — 22.30 Zabavna in plesna glasba — Beromünster: )9.50 Shakespeare: Julij Cezar.
—	Bratislava: 20.30 Orkestralni koncert. — Bre-slava: 21.00 Koncert: Mozart - Beethoven. — Brno: 20.40 Baletna glasba. — Budimpešta:
20.20	Operni orkester — 21.40 Koncert zabavne >n plesne glasbe. — Hamburg: 21.00 Simfonični koncert. — Lipsko: 20.45 Andrej Hofer (zvočna drama) — 22.30 Zabavna in plesna glasba. — Luxembourg: 20.05 Orkestralni koncert — 21.25 Koncert orkestra in solistinja (avtrijska glasba).
—	Milan-Trst: 20.45 Opereta: Rožno mesto. — Monakom: 19.00 Mesto tisočerih madon — 20.45 Goreči Zwoaring — 21.45 Klavirski koncert. — Paris Poste Parisien: 20.15 Pol ure na Korziki
—	21.05 Zgodovina ljubezni — 22.00 Koncert orkestra. — Praga 19.25 Smetanova kantata »Češka pesem — 20.00 Dvorakova kantata »Dediči Bele gore«. — Rim: 20.50 Godba na pihala — 22.30 Zabavna glasba. — Strasbourg: ■20.45 »Zaljubljeni vrag« (zvočna komedija) — 21.30 Schubertove skladbe. — Stuttgart: 20.45 Beethovnova IX. simfonija — 22.80 Zabavna in plesna glasba. — Varšava: 20.15 Mickiewiczev večer — 21.00 Chopinove skladbe — 21.40 Poljske pesmi — 23.05 Plesna glasba. — Dunaj:
21.20	Klavirski koncert Claudip Arzana — 22.10 Koncert dunajskih simfonikov.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA.
Začetek ob 20.’
7. maja, torek; zaprto.
S. maja, sreda: Bunbury. Red Sreda.
9.	maja, četrtek: zaprto.
10.	maja, petek: zaprto.
11.	maja, sobota: V času obiskanja. Premiera.
12.	maja, nedelja:	V ča"su obiskanja.
Izven.
OPERA.
Začetek ob 20.
7.	maja: torek: Baletni večer primabalerine gdč. Mie Ćorak in g. Antona Vujaniea iz Zagreba. Izven.
8.	maja, sreda: zaprto.
9.	maja, četrtek: Zemruda. Premiera. Red četrtek.
Premiera pasionske drame »V času obiskanja«, ki jo je napisal član drame g. Edvard Gregorin, bo predvidoma v soboto, dne 11. t. m. Delo obsega 8 slik in epilog. V igri je zaposlen celokupen dramski ansambl, pomnožen s statisti. Delo je zgrajeno po zgodovinskih in svetopisemskih virih ter osvetljuje čas Jezusovega delovanja s politične in socialne strani. Režiser: E. Gregorin.
Opera
Občinstvo opozarjamo na nocojšnji plesni večer zagrebške primabalerine Mie ćorak in njenega partnerja Antona Vujaniča. Plesalka je doma na polju bravuroznega klasičnega baleta, kakor tudi na polju modernega plesa. Ona predstavlja novi tip plesalke, ki obvlada vse vrste plesne tehnike od virtuoznega plesa na prstih in plesne akrobatike do modernega stiliziranega plesa, z nenadkriljivo dovršenostjo, preciznostjo, lahkoto, eleganco in dražestjo. G. Anton Vujanič ji je enakovreden partner. Program obsega skladbe: Chopina, Debus-syja, Gounoda, šafranek-Koviča, Grgoše-viča, Baranoviča itd.
Krstna predstava Koczalskega opere »Zemruda« se bo vršila 9. t. m. v četrtek. Predstava je za red C. Snov »Zemrude« je zajeta iz zbirke prastarih pravljic »Tisoč in en dan«. Libreto je zelo učinkovit, prav tako tudi godba in baleti. Snov obravnava priljubljeno fabulo o princu, ki pride kot berač v neznano mesto, ter si osvaja tam
S%t&leiič žklhevl
sobno slikarstvo
Ljubljana	Emonska 25
Telefon 31/5
„EKONOM“
R Z Z O. Z V LJUaLjiVNI
Kolodvorska ut. 7 (v lastni hiši) - Tel. int. 25-06
DOBAVLJA.
Vse deželne pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo i. t. d.
Hlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko. koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpren, kašo.
Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, seno in slamo.
Stalna zaloga vseh umetnih gnoji! (rud. super-fosfata, kalijeve soli, Tom. žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa i. dr.
Glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne
„IC.OVAC“ - KARLOVAC
za vse vrste zidne in strešne opeke.
Propagancfno-gospodarsfra ekskmziia ir Levanto
najlepše dekle. Maščevalnost kadija, ki ima vse niti intrig v rokah, se preobrne v komično osramočenost, ko ga poplača lepa Zemruda za vse, kar je zakrivil. V glavnih partijah dame: Gjungjenac, Poličeva, Ko-gejeva, ter gg.: Gostič, Primožič, Franci, Petrovčič, Marjan Rus, Jože Rus in Marčec, ki je prevzel vlogo barvaraja Usta Omarja mesto obolelega g. Banovca. Režiser: prof. šest, koreograf:	P. 'Golovin, dirigent:
dr. Švara.
Gospodarska vesti
— Italijanski uvozni režim podaljšan. Po informacijah ministrstva za trgovino in industrijo je Italija podaljšala svoj začasni uvozni režim do konca junija t. 1. Kakor je znano, dovoljuje ta režim uvoznim državam, s katerimi ima Italija klirinške sporazume, a med te spada tudi naša kraljevina, uvoz da 100 % blaga, ki je bilo uvoženo lani ob istem času. Dovoljenja se podeljujejo italijanskim uvoznikom na podlagi uvoznih carinskih izjav. Maja in junija je mogoče uvoziti v Italijo tudi tiste količine blaga, ki so ostale aprila meseca neizkoriščene. Dalje je dovoljeno tvrdkam, ki se te uvozne pravice ne poslužijo, da jo prenesejo z odstopom carinskih listov drugim prizadetim tvrdkam, neglede na izvor blaga. Uvoz blaga v kvarnerski okoliš je dovoljen iz klirinških in iz neklirinških dežel na podlagi carinskih listin.
= Hranilne vloge na češkoslovaškem naraščajo. Največja češkoslovaška hranilnica, Mestna hranilnica v Pragi, izkazuje v lanskem letu povečanje vlog za 64,5 milijonov Ke na Kč 2.860,258.733, torej blizu 5 milijard in 300 milijonov dinarjev, ki so last 418.500 Vlagateljev. Pri Mestni hranilnici v Pragi-Vinohradih so narasle vloge za 20,5 milijonov Kč na Kč 948,544.000. Največja- češkoslovaška banka, živnostenska banka v Pragi, izkazuje povečanje vlog za 118 milijonov Kč ter znašajo sedaj vse vloge Kč 4.232,684.521-—, t. j. 7 milijard in 830 milijonov dinarjev. Njena bilančna vsota znaša pri tem nad 5 milijard češkoslovaških kron. Poštna hranilnica izkazuje prirastek vlog na knjižice za 57 milijonov Kč na 151 milijonov Kč.
= Ugodne posledice bančne reforme na Romunskem. V preteklem letu je tudi Romunija izvedla sanacijo svojih denarnih zavodov, zlasti tudi s tem, da je država sklenila prispevati letno znesek 400 milijonov lejev za pokritje izgub pri denarnih zavodih. Danes vidimo, da se je vsled tega ukrepa zaupanje vlagateljev povrnilo. Tako izkazuje Banca de Credit Roman v preteklem letu zvišanja vlog od 832 milijonov lejev na 1129 milijonov, Banca Ccnnerciala Romana (Romunska trgovska banka) pa celo od 355 milijonov na 1304 milijonov, torej za več kakor polovico lanskega stanja.
S 3 33—92.
ORlfc
V stečajni zadevi Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, r. z. z o. z., je stečajni upravitelj — ker konkurzna masa ne zadošča za kritje vseh stečajnih upnikov — predložil sodišču proračun prinosov, katere bo plačati zadružnikom v stečajno maso.
O tem se obveščajo vsi v proračunu navedeni zadružniki, stečajni in konkurzni upniki s tem, da zamorejo proračun prinosov vpogledati in prepisati pri podpisanem sodišču ali pri stečajnem upravniku dr ju. Orožnu Milanu, odvetniku v Celju. V proračunu navedeni zadružniki zamorejo zoper proračun pri podpisanem sodišču podati v 14 dneh svoje opozoritve, o katerih se bo razpravljalo na naroku, ki bo dne 6. junija 1935 ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba štev. 17.
Zadružniki se opozarjajo, da proračun prinosov ne bodo mogli izpodbijati, ako vzroka izpodbijanja najkasneje pri gori določenem naroku ne bodo uveljavili.
Pravna posledica obvestitve nastopi z na-bitjem tega odloka na sodni deski.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1935.
OTROŠKE VOZIČKE
in vse druge otroške stvari dobite najceneje pri
S. REBOLJ & DRUG,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
NAPISI — TABLE TRANSPARENTI — ČRKE
PRISTOP, LJUBLJANA
TELEFON 29-08	— RESLJEVA CESTA 4
"Dobrna pri Gelfu
je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni ter za vse počitka potrebne. Od dne 15. aprila do 30 junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanova nje, prvovrstna brana, kopeli, zdravnik in tak se) za skupno ceno Din 1000’ —. Din IŽ&fr— it Din 1.150 — (trije razredi) za državne name ščenct itd., oziroma Din 1.300- —. Din !.Mfk tn Din 1.650' ~ (trije razredi) za vse drog' goste. — Prospekti na mbtevo!
Nemško mino letalstvo
Nemško oboroževanje v zraku je izzvalo po vsem svetu veliko pozornost in vohuni vseh držav si prizadevajo na vso moč dobiti točne podatke o nemški letalski moči. Nemška vlada pa že sama ne štedi z izjavami o svojem oboroževanju v zraku in že to, kar ona javno priznava, zadostuje, da si lahko predstavljamo ogromno silo nemškega letalstva.
Prav odkritosrčno je govoril o nemškem letalstvu te dni pred časnikarji miniXer za letalstvo Göring, ki je odkrito priznal, da Nemčija vse do mesecamarca letos ni imela pravega, organiziranega vojaškega letalstva, pač pa je dokončala vse priprave, da takoj lahko začne izdelovati vojna letala na debelo, kakor hitro bi bilo to potrebno. Samo na ta način je Nemčija lahko držala vse v tajnosti. Dalje je mini-
Zenske po svetu
Neki Američan, ki je mnogo potoval, je rekel, da so največje zanimivosti vsakega mesta domačinke toga ali onega mesta. Moški so namreč preveč enakomerno oblečeni in če si jih ogleduješ v Parizu ali v Rimu ali na Dunaju, vidiš povsod samo v sivkaste obleke oblečene figure, izvzemši v trgovskem delu Londona, kjer nosijo veletrgovci in bankirji še vedno črne fuknje in visoke cilindre — v beli poletni obleki se v londonskem središču ne smeš pokazati, če ti je kaj za tvoje dobro ime.
Ženske pa dajejo vsakemu mostu njegov poseben znak. Palače in cerkve s»o si skoro po vseh mestih enake, že trnke pa ne.
Parižanke n. pr. ki so večinoma bolj majhne postave in drobno, si prav rade lepotičijo svoje obraze; nosijo pa rade temne obleke, ki jim dobro pristojajo. Francozinje so izvrstne gospodinje, ki hodijo same kupovat meso in kruh. Če je pa bolj premožna, pa tudi rada obiskuje modne trgovine, popoldne pa se gr.e sprehajat, da kritizira nove obleke svojih prijateljic. Svoj avtomobil vozi sama.
Londončanke pa niso posebno vnete za gospodinjstvo. Vse jim dostavljajo na dom njihovi dobavitelji skozi posebna »dobaviteljska« vrata; kjer teh ni, tam imajo pa vsaj zvonec na vra-
Novi svetovni predsednik Rdečega križa
Admiral Cary T. Grayson je bil v Parizu prejšnjem stoletju lomili kamenje za zgrad društev Rdečega križa
ster Göring priznal, da hoče imeti Nemčija najmanj tako močno zračno brodovje kakor ga ima najbolj oborožena druga velesila, pri čemur pa se ne sme prezreti, da so nemška Letala najmodernejša, kar so vsa nova.
Tudi nemška obramba proti napadom iz zraka je najmodernejša. Obrambni topovi so opremljeni iz najboljšimi inštrumenti in optični aparati tvrdke Zeiss v Jeni omogočajo čislo natančno merjeni,.’ in določanje razdalj. Izstrelki iz nemških obrambnih topov dosegajo never-j<:	j višine. Izum takoznanih »smrtnih žarkov«
je sicer še fantazija, ni pa izključeno, da ne postanejo nekega dne resnica. Pilote so izvežbali tako, da so starejše pilote takoj uporabili kot voditelje in učitelje za mlajše moči in tako razpolaga danes Nemčija z nekaj tisoč piloti.
tih. Londončanke si tudi ne štejejo v posebno čast, da bi same kuhale — rajši hodijo na sprehode, da ostanejo vitke. Pri njih prevladujejo krepko napeta športna telesa. Lepotičijo se pa ne, ker jim to ni treba, kajti angleško podnebje samo že skrbi dovolj za ohranitev lepe in mlade kože.
Čisto drugače pa žive Španjolke, kjer velja strogo pravilo, da je žena le za dom, kjer naj gospodinji in neguje ter vzgaja otroke. Nakupovat hodijo Španjolke le redkokdaj in tudi posedanja po kavarnah ne poznajo in tudi za sport se malo zanimajo.
Kal vse le v možganih
Možgani povprečnega človeka tehtajo 1'3 kilograma. V tej masi možganov pa se nahaja:
Mala naštevanka. Devet vrst črk (latinica, cirilica, gotica, male in velike črke itd.). Stenografija. Opis saharske puščave. Vlada Ludvika XIV. Nemška, slovenska in srbska slovnica. Kemična formula za vodo. Pesmi, ki jih je zloži! Koseski v svoji mladosti. Spomini gg. Hribarja in Šukljeta. Darwinova teorija. Deseta bitka, ob Soči. Dvojno knjigovodstvo. Seznam kupcev tvrdke Stepar & Co, Dobre in slabe lastnosti gospoda šefa in njegove tajnice. Rojstni dnevi 17 stricev in tet. Slike iz Dubrovnika ali Splita. Pismo na gospoda doktorja zaradi s cigaro zažgane preproge. Kočnik na levi strani zgoraj je treba dati plombirati. Srečko razredne loterije je treba obnoviti. Sivo obleko je treba nesti h krojaču. Črni Idi je treba odgovoriti. Pet kvant. Lepa Rezi se pritožuje, da ni bila poklicana na telefon — ali reva res ne ve, da odpadata na njo komaj 2 miligrama možganov?
Tudi pike pomagalo človeku
Velike reke na Kitajskem so prav bogate rib in od ribištva živi tam na tisoče ljudi.
Ribiči pa ne ribarijo sami, ampak imajo za ribolov izvrstne pomočnike. Ti pomočniki pa niso ljudje, ampak so tiči, ki jih prirodoznanci imenujejo »kormorane«.
Kormoran ima temnozeleno perje, ki se sveti na solncu kakor kovina. Svoje temnozelene oči upira kormoran vedno v vodo. Kakor hitro zagleda ribič ali pa kormoran sam v vodi ribo, se spusti v vodo ali sam, ali pa ga ribič sune
z veslom in prinese ribo na krov splava, ki je spleten iz bambusovih drogov, /a nagrado dobi kormoran nekaj hrane. Po jedi pa mora zopet na delo. Tako izkorišča človek nenasitljivo kormoranovo požrešnost.
Kjerkoli je mnogo rib, bodisi ob morskih pečinah, kakor je to na Norveškem, ali pa ob rekah, katerih bregovi s'o obrastli z gozdovi, tam se naselijo tudi kormorani, ker se z visokih pečin ali dreves lažje spuščajo v vodo kakor pa na ravnini. Kormorani plavajo za ribami pod vodo. V Nemčiji in v naših krajih pa so kormorani precej izginili, ker doinio ribičem preveliko škodo.
Visoka zavarovalnina
Veliko francosko ladjo »Normandie . ki bo te dni prvič odplula iz Francije v Ameriko, so zavarovati za 124 milijonov frankov. Angleške zavarovalnice so prevzele od te svote 70 milijonov, ostalo vsoto pa so prevzele domače zavarovalnice. Zavarovalnina bo izplačana za vsako nesrečo in tudi potniki bodo zavarovani za primerne vsote, če jih doleti kakšna nezgoda.
Kroiač „nesmrtnih"
Člani francoske akademije morajo pri slovesnih prilikah nositi zelene frake, bogato okrašene z zlatom. Te frake izdeluje že nad 100 let neka tvrdka, ki ima monopol na to. Tak frak velja 6000 frankov, kar z ozirom na zlate okraske ni mnogo. Samo nedavno izvoljeni elan akademije vojvoda Broglie je hotel ostati zvest svojemu krojaču, toda ta frak ni bil dobro narejen. Tvrdka pa trpi škodo včasih tudi vsled tega, ker vdove akademikov darujejo frake svo-
jih mož novim akademikom. Tako je dobil general Weygand v dar frak, ki ga je nosil maršal Foch.
Kuhanje s soinčno toploto
V mestecu San Diego v južni Kaliforniji, kjer sije solnce vsak dan, je neki podjetnik odprl restavracijo, kjer kuhajo vse jedi s soinčno toploto. Jedi dobro zapro v pločevinaste posode, potem pa jih devajo pod nadzorstvom dveh kuharjev in inženjerja v posodo polno olja, Na to olje pripeka solnce skozi veliko zbiralno lečo, da se olje primerno segreje. Kuhanje traja sicer prav dolgo, a restavracija je vedno polna radovednežev.
Ameriški humor
»Zakaj pravi ženska, da je šla kupovat, če pa nič ni kupila?
»Zakaj pa pravi mož, da je šel ribe lovit, če ni nič ujel?«
*
»Moj pokojni mož je bil umetnik.« je rekla gostilničarka, »in on je vedno rekel, da je bil umetniško najbolj navdahnjen od jedi, ki sem mu jih jaz skuhala«.
»Vaš mož je bil torej kipar,« odvrne gost. ki nikakor ni mogel prerezati močnate jedi.
*
»Ta porcija pečenke je pa jako majhna,« pravi gost.
»Da, to je res,« reče natakar.
»Pa sveža ta pečenka tudi ni!«
»Potem je pa ravno prav, da j^ majhna s
Pariške katakombe
Pariški mestni očetje so te dni proučili nov načrt, kako bi preuredili znamenite katakombe v sigurne zaklone proti napadom z zraka. Pariške katakombe so 50 metrov pod zemeljsko površino in so v resnici samo ogromni kamenolomi, iz katerih so v prejšnjem stoletju Imili kamenje za zgradbe cerkva in samostanov. Pozneje so v te kamenolome namestili skelete z najrazličnejših zapuščenih pariških pokopališč. Ti skeleti so deloma vzidami v stenah katakomb. V katakombah je približno 600 tisoč
človeških okostij.
Emil Vachek:	18
Kri ne klice §20 maiievaniu...
Dosedanja vsebina: Po nasvetu Bernarda Astenburga pobegne major Letz iz Prage na Dunaj. Med tem izve Bernard nekaj , ,, njegovih podlosti izza vojne. Tudi njemu , samemu se drami vest radi zločina, ki ga je zakrivil v dobri veri, a je bil vendar strahoten zločin. Letz doživi na Dunaju silno razočaranje in ponižanje. Kot nočni vratar v slabem baru se mora pokoravati brutalnemu poslovodji in opravljati naj-nižja dela, pomoči pa ni od nikoder. Kaj sedaj?
Doslej jo je dajal. Sedaj naj jo sprejema sam. Med tema poloma je neizmerna razdalja. To je bil nov presenetljiv rob, ob katerega se je zadel pri svojem padcu. Rdečica ga je oblila od jeze in ponižanja. Takole pijanče in se drzne dati napitnino njemu, majorju cesarske in kraljevske armade, imejitelju petih redov, med katerimi so bili trije vojni. Videč, da se.vratar obotavlja sprejeti denar, mu ga je gost stisnil v roko. Letz je nekaj časa zijal na denar, učinkovalo je to kakor hromost. Potem je stekel pred bar. Tisti pijanec je stal na hodniku, se zibal kakor zastavica in čakal, da pride voz. Letz mu je stisnil pet-kronski bankovec v roko.
»Kaj je?« je vprašal gost in ga pijano gledal. »Sem izgubil? Kar pusti si!«
»Ne,« se je odrezal Letz. »Podarili ste mi ga. Najbrže- ste mi hoteli dati napitnino, toda jaz je ne sprejmem.« Pijanec ga je pogledal, kakor da bi govoril z njhb bogvekdo, deklč se je servilno smejalo.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o.
»Sem bivši major!« je obupno dostavil Letz. »Priznajte, da ne morem sprejeti napitnine,«
V tem je pritekel poslovodja, že dvakrat je videl Letza, da nalašč stopa na preprogo, in čakal je samo na ugodno priložnost, da bi ga »posadil.« Sedaj je prišla. Ko je užaljenega gosta pomiril in ga porinil v avtomobil, je prijel Letza za ramo in ga s silo spravil v njegovo špiljo. Potem mu je rekel: »To je bilo zadnje, kar si napravil, štor, ki ne zna niti sprejema napitnine, ni za vratarja. Poberi se!«
Letz bi bil z veseljem poslušal, ne glede na to, da ni vedel, kam naj se zateče. Toda ko je lastnik podjetja Cul razgovor, je poklical poslovodjo k sebi in mu rekel: »To ni tako lahko, kakor si mislite. Ta mož mi je dolžan lepo vsoto denarja. Razen tega je major nekdanje armade. Bodite še nekaj časa potrpežljivi z njim!«
4.
Navzlic temu je bil Letz neprestano z duhom na begu. Ce se ne bi bodočnost režala pred njim kakor divji temen gozd z ujedami, bi bil gotovo zbežal že drugi dan. Toda zgodilo se je, da je ostal v tej špe-lunki celih deset dni. To je bil višek njegove potrpežljivosti, zakaj poslovodja ni prenehal z njim grdo ravnati in ga je neprestano poniževal. Najhujše je menda bilo, ko je prelomil zaupno obljubo in razglasil med gosti, da ima za nočnega vratarja c. in kr. majorja. Takrat še niso prodajale ruske kneginje v bifejih oranžade kakor navadne prodajalke, in major kot nočni vratar je bil gotovo velika senzacija. Letz je bil aperitif, ki so si ga privoščili gostje takoj pri prihodu. Gredoč mimo uničenega moža, ki je moral navzlic vsemu svojemu lopovstvu v preteklosti vzbujati sočutja, so po vojaško prilagali prste k klobuku in pravili: »Dober večer, gospod major!« ali »Pokorno se javljam v sobo, gospod major!« Neki
Göstling, potnik za pisalne stroje, je vselej sedel k njemu in mu razlagal, da je bila avstrijska armada dobra do poročnika, kar pa je bilo više, je zakrivilo poraz. Ali pa je nesramno oponašal poslanca grofa šternberga in začel: »Takrat, ko ste za Avstrijo prelivali kri svojih hemeroidov, sem jaz krvavel na Soči iz treh bojnih ran ...« Proti jutru, ko je bila kupčija že končana, so dame pred njim mirno preoblačile prepotene kombineže, kakor da Letz sploh ni mož. Vedenje, ko je čakal na denar iz Prage, je bilo podobno besnosti potuhnjenega psa, ki se pripravlja, da bi ugriznil. V njegovih mislih je bil prihod tega denarja znamenje za preslavno in komplicirano maščevanje nad vsemi. Ne le nad temi ljudmi, ampak tudi nad Astenburgom. Pričakoval je ta denar trdovratno in v trdni veri. Ni pa se seveda ponižal, da bi še enkrat brzojavil, ker ni bilo dvoma, da denar vendar prispe. Astenburg se je bržčas obotavljal, odložil je brzojavko in pozabil, toda nekega dne se spomni na svojo dolžnost in pošlje denar.
Toda denarja ni bilo in dogodki naj bi dosegli vrhunec brez njega. To se je zgodilo desetega dne. Višek in peripetija. Naravno — cherchez la femme!
Torej desetega dne — ob štirih zjutraj — ni mogla neka dama, ki je sedela s kavalirjem na robu j arina z zlatimi ribami — ki jim je bila podobna po lenem življenju in polnem životu — premagati slabosti po obilnem pitju in je onesnažila rdečo preprogo. Poslovodja bi bil lahko poklical kako deklo iz kuhinje, toda pomislil je takoj, da bi to bilo kakor nalašč za gospoda majorja. »Jošef!« je zaklical »pojdite sem, tu je delo za vas.«
Naročajte
„Glas naroda“!
z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.