BI NAS SUŠE LAHKO MANJ PESTILE?
Več vode moramo zadržati
Vam je všeč jezero pri Podpeči? Pa ono na Rakitni? Pa jezera v dolini Drage? Bi imeli taka lična jezera in jezerca tudi v neposredni bližini vaše kmetije, vašega kraja, vašega novega nase-Ija? Bi! To pomeni, da ste pripravljeni pomagati pri ureditvi zadrževalnikov, s katerimi bi tudi v naši še močno kmctijski občini pomagali zmanj-šati vpliv premajhne količine padavin ali celo suše na rast kmetijskih pridelkov, koruze in žit ter travinja.
»Misel zadržati vodo čim dlje v lastni deželi, kot življenjsko osnovo za ljudi, živali in rastline, ni nova. Le na ta način se da voda, ki predstavlja dobrino, katera se sama ne razmnožuje, obdržati kot rezervo za obdobja pomanjkanja,« je napisal dipl. inž. Mitja Starec iz Vodnogospodarskega inštituta s Hajdrihove 28 v Ljubljani. V nalogi ZAKAJ VISOKOVODNI ZADRŽEVALNIKI, ki je prvi korak k oživljanju prepotrebne zamisli o uvajanju teh večplastno koristnih vodnogospo-darskih objektov v našo okolico, je avtor med drugim opozoril, da smo tudi pri nas z naraščajo-čimi posegi človeka v naravo, kot so komasacije, razširitev naselij in prometnih površin, dosegli hitrejši odtok padavin. Zaradi tega se je povečal volumen visokovodnega vala ter povečala konica odtoka. V ZR Nemčiji je bilo npr. 1965. leta 9 odstotkov celotne površine države umetno ne-propustne, leta 1990 pa 12,5%. ZaSlovenijo takih podatkov nimamo, zadošča pa izračun, da pove-čanjc nepropustnih površin (asfalt, drugi tlaki, pozidava) zal odstotek ozemlja Slovenije, pome-ni za skoraj 300 milijonov kubičnih metrov večji odliv vode iz naše domovine.
»Ker se zavedamo problematike hitrega in po-večanega odtoka ter urbanih površin, avtocest in železnic, iščemo rešitve v zadrževanju vode v za-drzevalnikih. Ker so te vodne količine mnogokrat zaradi izpostavljenih površin onesnažene, bi lah-ko prevzeli zadrževalniki še vlogo usedalnikov, oziroma mest, kjer je možno izvesti dodatno čiš-čenje, predno se voda odvede v vodotok ali poni-kalnico,« je spomnil sogovornik in pridal, da se tudi pri nas vse pogosteje postavljata pred vodno-gospodarske strokovnjake vprašanje ali naj uve-ljavijo   »ZAŠČITO   VODE   PRED   ČLOVE-
Suša in vodooskrba!
Do resnega pomanjkanja pitne vode je na območju naše občine prišlo že v zimskem obdobju. Tako so od januarja do marca prepeljali do posameznih gospo-dinjstcv odnosno do zajetij lokalnih vodovodov na Dobrovi, Golem-Zapotoku, Pijavi gorici, Igu, Pol-hovem Gradcu, Podpeči in Preserju, Čmemu vrhu, Turjaku in Želimljah kar 2.233 kubičnih metrov vo-de. Polovico te količine so prepeljali na območje KS Pijava gorica.
V mesecu marcu in delno tudi v aprilu pa so dobrih sto kubičnih metrov vode prepeljali v zaselke Sarsko (KS Ig), Smrjene, Gradišče (KS Pijava gorica).
Zdi se, da je sušno obdobje spet tu, in v nekatere prcdele, ki so deficitarni z vodooskrbo, vodo zopet vozijo. Sistem pomoči z vodooskrbo v sušnem ob-dobju je na območju naše občine že kar utečen, saj redno skrb temu posvečajo tako občinski štab za civilno zaSčilo. gasilska društva in krajevne skupnosti ob sodelovanju z Vodovodom—Kanalizacija. Tako kot je v navadi, bodo v primerj suše najprej »oskrbe-li« suhe zbiralnike, nato kmelije. Vsekakor pa je ob tem na mestu tudi nasvet vsem, ki z vodo nimajo pretirane skrbi, da privijejo svoje pipe v smislu raci-onalne porabe predvsem, ko gre za npr. oskrbo teniških igriši, pranje avtomobilov...
KOM« in s tem zagotovitev zadostnih vodnih količin ali naj nadaljujejo z zaščito človeka in njegovega življenjskega okolja pred vodnim nasi-ljem. Vemo, da enoznačnega odgovora na ti vpra-šanji ni, a v sosednji avstrijski Štajerski so odredili VARSTVO VODE PRED ČLOVEKOM. To pa tudi pomeni, da je potrebno vodi v naravni obliki ali pa z gradnjo umetnih visokovodnih zadrževal-nikov dati možnost, da dlje časa ostane pri nas in nam služi tudi v času premajhnih padavin. In, če se vrnemo na začetek zapisa. Visokovodnih zadr-ževalnikov je lahko več vrst in izvedb. Pri akumu-lacijah s stalno ojezeritvijo so akumulirane vode v bistvu podobne vodam ribnikov, ki so prej prevladali v naravni in kulturni krajini. Na koliko načinov in za kakšne potrebe je mogoče koristiti njihovo vodo, pa prihodnjič.
STANISLAV JESENOVEC