ffl. Stnfllnt •■KMOiif, t Mlati, 21. oktofcn 1917. L. leto. .Slovenski Narod« vtl|a p* p^tli M Avttio-Ogretot zm Nemfiijo: S0^ikTi °TV-4-K i?-1 ^0 !ct0Mprej * • • - K ^" cetrt leta ~ 2 'St*% 7*50 I M Ameriko in vse druge ćtždt: ■tmescc . -^.3P** *50 I cdo leto mprej .... K 40.- ^rafanjetn glede inserttov se naj priioa za odgovor dopisnica ali znamka. V^.^Jtffo (spodai, dvorišne levo). Knailov* ulica *L 5, telefon il S5. lakaja vuk taa iv«6*r Uv*«flUl a*4*ll« ta pmtik«. Inserati se računajo po porabljenem prostora tn ilcer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., đvakrat po 7 vio., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte m zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. !fo?i n&rtfiilri naj pošljejo aaroćaiaa veda* 'j^* po n&ku&Ul. "M Na siaio pismeac earočbe brez poslatve deatrja se oe more ma ilkUsr ouriti. „Narodna tlskarna" tolofon ft. 89. .Slovenski Narod" velja t L|nlil|anJ dostavljen na dom ali če se hod! poaj: cdo leto naprej . . . . K 28*— I četrt leta „ . .^ . . , ?•— pol leta „ ..... 14*— | na mesec „ . ; . . . 2*3« Posamezna Stevilka velia 12 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, VratnlAtvo i Snaflova mlica iL S (v pritličju levo), telefon sL St. Ne maramo biti svoji lastni grobokopi. Govor predsednika »Jugoslovanskcga kluba« poslanca drja Antona Korošca proti proračimskerau provizoriju v zbor- Dični seji dne 19. oktobra. Viscka zbornica! Ravnokar smo zapet slišali moža, s katerim je scvorila znana ^slovenska kmetica« in mu raz-odevala politično mišljenje jugoslovan-skega naroda. Napram kolegu gospodu Markhlu je jokala, da imamo premalo nemških sol in da imamo ljudi, ki se na-vdušujejo za osvobojenje pretežno le.ker ne hodimo za takirni gospodi, kakor je ?osp. Markhl. 2e predvčerajšnjim smo slisali praviti grofa Barbo, da naš narod ne stoji za nami. (Hrupen smeh pri iu^osiovanskih poslancih.) To je izvede! on menda nidi od »slovenske kmetice*. Mi pa dobro vemo. da vse, kar je na ironti in za fronfo, Je vse s srcem za jusoslovansko deklaracijo. (Živahno pritrjevanje.) SedaJ nam slikalo vraga na steno, 'če ne glasujemo za proračun: >Vi negi-Vate državo in jo puščate na cedilu v ^iipu nevarnosti.« Ne borno se tu pogo-VarjaJi o tem, ali mi državo a f i r m! --ramo ali ne; vemo Ie, da glasovanje jfza proračun sploh ne odloCuje o vpra-feanju, kdo je za državo in kdo je proti (njej, kajti vemo, da je meč strankami« cki gredo v boj z a vlado, vsai ena, ki za kiaprej ne stoji vsC Ba stališću afir-\macije te države. (Klici med Poljaki.) \ Reče se nam tuđi: »Vi niste za vojsko!« Ali smo za vojsko ali ne, tuđi to je druga stvar. Mi vemo dobro, da kljub temu, Če bodemo mi glasovali proti proračunu, bedejo postavljali srbske, hrvatske in slovenske vojake vedno v prve vrste, v strelne jarke. (Živahno vzklikanie.). Vemo. da bodemo kliub te. ynu delali, proizvajajoč množine živil, Vnaprej v korist države in da bodemo so-jjdeiovali, da sovražnik ne predere na jugu. Ce nas vabrfo, da glasujemo za proračun, nas vabijo, da sopodpiramo sistem, ki nas zatira s podvojeno trnočjo. Vemo pozitivno, da je vlada ^obljubila Nemccm, da na jugu (ne izpremeni ničega r. Vsak ^žandar, vsak pisar, vsak glavar, ki je jo naših veliakih rekel. da so »garjeve jpvce«, mora ostati na svojem me^tu. ' Vitez Seidler nam je dejal: »Podpi-jrajte me!« Vprašam Vas, aU bi bil pa-Jmeten oni človek, ki svojo smrt Jpospešuie, ki svoj lastni ^rob koplje? (Burno pritrjevanje.) , Take politike poslancev narod ne bi raznmei in ne odobrava!; inorda pa bi jMfa za to Markhlova »slovenska kme-tica«. ' (Nemško:) Gotovo izrazam soslar.-po naziranje Jugoslovanskesa kluba z ^iaslednjo izjavo: Nikdar doslej ni narod 7?lovencev, Hrvatov in Srbov odklonil 'iribnta na imetju in krvi, ki sta fca od »ega zahtevala vladar in država. Pa tadi v tej strašni vojni so hrabri sinovi Jugoslavije na bojnem po-1m Jn njihovi za^topniki v tej visoki zbornici doprinesli dokaze svoje požrt-vovalnosti za cesarja in domovino. Ako pa se po vsem tem Jugoslovanski klub pripravlja, da bo glasoval proti z a -časnemu proračunu, se 2godi tako le zategadeU, ker je naša in znami vseskozi sogiasncga jugoslovanskega Jjudstva trdnain enodušna volja, izraziti vladi najglobo-Jcejše nezaupanie, (Živahno pri-trjevaiiie in ploskanje.) K temu ravnanju nas sili pr#d vsem spoznanih, da si vlada ni svesta daleko-sežnosti in liscKfnejra pomeva« ki bi ga imela konsolidacija Ju^oslo-vanstva kot vratarja za moč države ob Adriji in na Balkanu. (Tako je?> Dalje nas siii k temu dejstvro, da se vlada nasproti jngoslovanskemu problemu ne obraća Ie popolnoma pasivno, mar-več naravnost sovražno. Re-sitev jugoslovanskega vpraSaiiia je pa postala po zgodo vinskih dogodkih ne-o d I o ž I j i v a nujna potreba. Ako pa te rešitve oe yzameio gfavodasDo v rge ke nierodajni činitelji te države, tedaj i>odo poskušali ti> sionti na drugem forumu zunaj monarhije, kar pač ne rftore biti ne v interesu monarhije, ne prejasne vladarske tnše. DaljSi vzrok globokemu nezaupa-nju, ki prešinja Jugoslovane proti seda-nji vladi, tvorijo neprestani naskoki in vznemirjenja, kakoršnim je naš narod vsak dan in vsako uro izpo^tavljen v mirni posesti svoje rodne grude proti vsenemški grabežljiv ost i, ne da bi mu vlada posvetila vso varstvo, na katero ima zvest in lojalen narod vso pravico po pravu in zakonu. Na-sprotno, ta vlada, kateri smo ob njenem nastopu brez predsodkov hoteli olajšati vodstvo državnih poslov z dovolitvijo začasnega proračuna, ni doslej ukrenila prav ničesar. da bi odpravila posledice sistema moraličnega in materijalnec:a zatiranja, ki je bilo zapričeto ob izbruhu svetovne vojne proti Jugoslovanom. Nič §e nisopopravljeni ne kažnjivi samovoljni čini nemškonarodnega uradništva in vojaštva, ne oni odnosaji, ki so bili ustvarjeni v službi germanizacije. (Tako jeO Vsled prestane krivice, ki nas je zadela in ranila v živo, in poučeni po skušnjah v tej vojni, so pripravljeni Ju-goslovani na najbrezobzirneiši boi proti sistemu, ki hoče ravnati ž njimi in njihovo zemljo edino le kakor s kako kolonijo tuiih priviiegovanih narodov. (Živahno pritrjevanje.) Glasovanje naše proti proračunu Dim je zategadelj !e čin silobrana proti vladi, ki meni, da more brezobzir-no iti preko naše časti in preko naših življcnskih interesov. (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji poslanske zbornice je preciziral poslanec dr. Korošec stališče >Jusoslovanskega kluba« napram vladi in sistemu. Obdan od svojih tovarišev, ki so svojemu izvoljenemu voditelju vedno znova burno pritrjevali, j je zarisal poslanec Korošec v kratkem govoru načelno stališče »Jugoslovan-skega kluba« napram vladi in sistemu, j Koroščev govor je progr am a t i č -uega pomena za politiko naše držav-nozborske delegacije. Z jasnostjo, ki ne dopušča nobenega dvoma, je v tem govoru povedano, da Ju^oslovani ne poznamo na naši poti nobenega kompromisa, nobenega popuščanja in da smo trdno odločeni, v bodoče podrediti vse naše delovanje edinemu visokemu cilju naše narodne osvoboditve. Naš dopisnik nam iavlja z Dunaja, da je napravila dr. Koroščeva izjava v zbornici globok vtis. Naši poslanci pravi jo: Predsednik kluba se ni spusčal v našte-vanje dolge \Tste krivic. ki se gode ju-goslovanskemu narodu dan na dan. Po-dal je krepko izjavo v velikopoteznih crtah, ki je danes najboljši odgovor na vse mahinacije, na vse spletke, na vsa kovarstva, ki jih spletajo Vsenemci pod vodstvom avstrijske birokracije. Pred-sedn;k »Jugosiovanskega kluba* ni sma-tral za potrebno in vredno. da bi danes, v tem miljeju, metal kristalnobistre sol-ze našega trpljenja pred vsenemškega moloha, ki se hohoće veliki epopeji na-šeza križevega pota preko Oolgate na Kalvarijo jugoslovanskega vstajenja. — Tako pravijo naši poslanci in ves narod jim oduševljeno pritrjuje. Govor dr. Ko-rošca bo vzbudil v vsej naši domovini enodušno odobravanje. V debati sta govorila včeraj §e dva jugoslovanska govornika, član »Jng. k.* posl. Roškar in posl. T r e s i ć. Od njunih govorov so nam danes na raz-polago ]e kratki izvlečki. Po grofu Barbo tu so poslali Nettici v boi proti Jugoslovanom posl. Markh-| la, ki je skuša! svoje tovariše se nad-j kriliti. Značilno za nemško metodo je sklicevanje nemških govomikov na po-samezne slovenske priproste ljudi.ki da so nasprotniki zdrnženja in osamos\fo-iitve našega naroda. Poslanec Markhl je navede] za pričo »slovensko kmeti-co«. Takim donkišoterijam se seveda smeje ves svet in posl. dr. Rvbaf je nedavno v svojem govoru nstvaril srečen pendant k Markhlovim »slovenskim kmeticam« v Joklu iz Sixtnensiedla, ka-terega je poprašal za mnenje o svetov-nem položaju. Posl. Markhl je polemizira! tuđi s »Slovenskim Narodom« ter se hranil proti našemu očitku, da je prvi argument nemških politikov proti našim narodnim zahtevarn — denuncijacija. Pomagati mu ne moremo; dejstva se ne dajo spraviti z besedami s sveta. Izjavo poslanca Glombinskega so vlada in Nemci poslušan" gotovo z jako mešanimi občutki. Poljaki bodo glasovali z:± proračunski provizorij, toda istočusno naznanjajo vladi in Nemcem, da neomajno vztrajajo na programu Velike Poljske, katero naj jim ustanovi sve tovna mirovna konferenca. Po^lanec 01 mbinski ie tako jasno označil, da so PoijaRi za dober denar sicer prodali svoj glas — ne pa svojega programa. O moralični kvalifikaciji take kupčije so si menda Roljaki in vlada povsem na jas-nem. Morda se je najde nekaj poštenih poljskih politikov, ki se bodo v odločil-nem trenotku sramovali takega po-stopanja. V parlamentu se je včeraj tuđi govorilo, da si je vlada kupila tuđi Ukrajince. Verjamemo, da skuša vitez Seidler nabrati kolikor mogoče glasov, saj postajajo razmere med njegovimi naj-zvestejšimi nemškimi nacijonalci od dneva do dneva obupnejše. O tem govorimo se na drugem mestu. Konferenca načelnikov strank je sklenila. da se vrši glasovanje o prora-čunskem provizoriju v torek popoldne. V naslednjem podajemo kratko sej-no poročilo: Dunaj, 10. oktobra. Zbornica nadalju-je drugo branje proračunskoga provizorija. Poljski socijalni demokrat dr. Dia-m a n d govori o živilsbem tiradu in o va2-nost* prehrane no si: :o za seđanji trenn- -tek marveč tuda za ođlociteT vojne. Poslanec zafcteva uvedbo živilske, — sploh gospodarske diktature, ker so odpovedale vse doseđanje upravne organizacije. Tuđi naj bi imel živilsM diktator v rokah pre-skrbo vojske in civilne^a prebivalstva. Posl. Marckhl (nem. oac.) pouđar-ja, da <]ovo!itev proračuna potneni zaupni-co ne toliko vladi, marveč bodočnosti države. Temu vtisku ee tuđi naži eovražnild ne bc^o mo.?li odte,^niti. Govornik obža-Ijujo ncTednosti pri preskrbi živil in izjav-Ija, da je štnjorska prepuščena pamooskr-bi, doćim hočejo na češko poslati romun« rko žito. Zastopniki Cehov in Jujsrcslova-nov odrekajo državi v času težkera borenja za njen obstoj potrebna sređ«tra in vztrajajo pri svojih proti obstoju države naperjenih zahtevah. Jugoslovani, ki se pritožujejo, da so zatirani, sami pa Ločejo spraviti ob vse narodne in gospodarske pravice nemSki narod na jugu in hočejo izključ'no gospodstvo v Trstu in na Adriji. Predrznejo se v času, ko je eden najdelavnejših sinov slovenskega naroda postal minister, trditi. da fo bila Slovrn-^pm doslej zaprta višja uradniška mesta. To vrpričo dejstva, da ta minister mirno vztraja na svojem mestn, ko jugoslovanski zastopniki odrekajo državi sredstva za vodstvo vsiljeneea obrambne^a boja. Visoki Flovenski dostojarstvoniki «o se pridru-žiTi boju proti obstojii n^mitva na jugu in proti državi. F^klicuje ee na deklaracija ijubljanskrga škofa in na Irjavo lavantin-skepa. Obnašanje jugoflovanpkih voditeljev v družbi f sTovansko duhovščino nam daje povod, da odkbinjarao striktno veako mf-roI, da bi se KpuBtili v pogajanja glede njt-hovib narodnopolitičnih zahtev. Ako vlada ne bo vpoStevala naših tehtnih vzrokov. more pričakovatl naše najostrejše nasprotstvo. Gotovo je tuđi nam pri srcu mir. ali nikakor np mir za vsako ce-no. najmanj pa za ceno brezpravnosti naših \Tlih in zvestih sorojakov na jugu. (živahno odobravanje pri nemških nacijonalcih.) Na to govori predsednik Jugoplovan-skega kluba dr. Korošec, katerega iz-vajania objavljamo na drugem mestu. Poslanec Glomblneki (Poljski kluM iz javi ja, da Poljaki vztrajajo trdno na programu samostojne ujedinjene Poljske z lastno obaljo in pristanom, katero međnarođao vpraSanje more bt-fi rešeno samo na svetovnem kongresu. Poljaki bo prepričani, da bo grof Czernin uvidel, da je prava rešitev poljskega vprašanja v interesu vse Evrope in tuđi v pravem interesu monarhije In habsburške dinastije. Govornik se skltcuje na sklep poljskega kluba, da bo glasova! za proračun predpostavljaje, da pp bo vlada napram deteli držala svoje obveznosti. Poslane« Trni« - PitICIC Je r ostrfh b«sedah orisal zasledovanje Srbov t Dalmaciji. Bosni in na Hrratskem ter slasti naglašal kruto postopanj* proti Srbom po sarajevskem atentatu in med vojno. Slikal je raimere, pod katerimi ao morali živeti intprnirani in konfinirani jngoslo* vanski državljani v jecah v Gradcu, Mariboru in dragod. Jugoelovani lahtevmmo sdititenje rseh jugoslovanskih dežel v enj sami samo«tojnl đrtavi in j« nepojmljivo, zrnkaj ministrski predsednik noče priznati samoodločbe narodov in Ertniženja jugoslo-vanskib dežel. Poslanec predlaga sestavo ie vseh strank isvoljene komisije, ki naj obiSče j unosiovanske dežele ter porote o svojih opazovanjih v ta bori šč Hi poelanski zbornici, da «e oškodovanim prizna od-škodnina in krivci kaznujejo. Komisija se naj poduči tuđi o aprovizacijski mizeriji ter naj se prepriča, da Hrvatska s svojlmi živill niti svoji sosedi Dalmaciji ne srne pomagati. Končno je izjavil, da bo glasoval proti proračunskemu provizoriju. Poslanec Faidutti govori o mizeriji begoneev ter naglaša njih Ijubezen đo Avstrije. Tuđi on govori o internacijah in konfinacijah ter želi, da bi se nekdaj interniranim in begruncem. kmalu dovolil po-vratek v domovino. Poslanec R o š k a r prinaša zahteve poljedelstva, govori o dopustih rokodelcev, o dodelitvi sposobnih delavcev poljedel-stvu, o setvenih in Žetvenih dopustih in se pntožuje nau načinom rekvizicij zlaeti na Spodnjem štajerskeni. PredBednik izjavi, da predlog poslanca Presić - Pavičića ni v nikaki zvezi 8 proračunskim provizorijem. Prlhodnja seja v torek 23. t. m. Seidler v skrbeh. Dunaj, 19. oktobra, Ministrski pred-sednik se je danes do pozne noči poga-jal s Poljaki in Rusini. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Mnogo članov Poljskega kluba izjavlja že danes, da jie bodo glasovali za proračunski provizorij. Ako se Seidlerju ne po-sreči, pridobiti Ukrajincev, je njegova i večina silno slaba in negotova, J Pofjaki pri grofu Czerninu. Dunaj, 19. oktobra. Snoči se je vt-šilo posvetcvanje zastopnikov »Poljskega kluba« z zunanjim ministrom grofom Czerninom. Poljaki so zahte-L 'vili, da se poljske legije premeste zo-pet na vzhodno fronto, ter da se vsem legijonarjem bivšim Častnikom omogo-či obnovitev oiicirske šarže. Prišlo je do popolnega sporazuma. Le glede iistavitve kazenskega postopanja proti I onim legijonarjem, ki nišo hoteli priseči, I ni mogel grof Czernin Se ničesar obljubiti. Lvov, 18. oktobra. Gališki deželni odbor je pricel uradovati zopet v Lvovu. Veliko posveiovanje pri ministrskem predsedniku. Dunaj* 19. oktobra. Ministrski predsednik je povabil za sredo k sebi voditelje zborničnih strank in skupin go-sposke zbornice ter predsedstvi obeh zbornic na posveto\Tanje o vojnem davku. Orof Czernin povabljen v proračunski odsek. Dima], 19. oktobra. V proračunskem odseku je danes predlagal posl. K r a f t da naj se po vabi zunanjega ministra grofa Czernina k eni prihodnjih odse-kovih sej. da bo podal poročilo o zuna-njepolitičnem položaju, zlasti tuđi o mi-rovnem \-prašaniu. Odsek bo sklepal o tem predlogu prihodnji teden. Razkroj nemško - nacijonalne državnozborske delegacije. Razbiti e nemškega »Nationalver-banda« je bilo prvi očitni znak že dolgo se vršečega notranjega razpada nemško - nacijonalne državnozborske delegacije. Ćim so izstopili nemški radikal-ci, se je pojavil med vsemi skupinami proces razkroja, ki naglo napreduje. Prva nadalina žrtev te notranje gnilobe nemške politike je takozvana »Arbeits-gemeinschaft«, ki je še pred nekaj dne-vi pozi vi jala neposlušnega poslanca Redlicha, naj izstopi — sedaj pa je raz-padla čez noč in to tako, da so nekateri njeni člani furtim, tajno in za hrbtom svojih ožjih tovarišev ustanovili novo organizacijo, ki naj ne bo le parlamentarna, temveč naj se razvije v posebno stranko, katero so krstili »Deutschna-tionale Partei in Csterreich«. Glavni program te stranke naj bi bil boj proti deklaraci ski politiki slovanskih narodov. Novi stranki so se pridružili alpski nemški poslanci, izvzemši lisjaka dr. Steinwenderja, ki dobro čuti, da usoda najnovejše politične ustanovitve ne bo drugačna, kakor je bila usoda raznih njenih prednic. Vse nemške politične organizacije v parlamentu bolehajo in moralično raz-padajo vsled tega, ker obstoja ves njihov politični program zgolj v trmastem negativinnu napram stremljenjem ne-nemsicih narodov. Ta absolutnl »n e«, ki je nemški politiki glavni argument v dobi demokratizacije in emancipacije narodov, onemogoča vsako pozitivno deb nem$kih strank ter razkraia vsako njihovo politično organizacijo. »Der, Geist, der immer nur verneint«, duh so-vraštva proti vsemu kar ni nemško, varljiva zavest, da je nemštvo nekaj nad drugimi narodi vzvišenega — yse to razjeda današnjo nemško politiko. Na tej bolezni je poginil »Natlonalver-band«, kal te bolezni bo zasejana v vsako novo skupno organizacijo nemških nacijonalcev. Po razbitju Arbeitsgemeinschaft in ustanovitvi »nemškonacijonalne stranke«, so se osamosvojile tuđi še ostale nemške skupine, zlasti ustanavljajo nemški poslanci sudetskih dežel še po-^ sebno združenje. Mesto nekdanjega »Natlonalver-banda« imamo danes v parlamentu sle-deče nemško - nacijonalne skupine: ra-dikalce (Wolfovce), nemške agrarce, nemškonacijonalno stranko (Pantzova skupina), združenje sudetsklli nemSkilj poslancev. Te skupine hočejo sestaviti sfcupen izvrševalni odbor, ki naj na zunaj pa* svedoči enotnost nemškonacijonalne pg« litike. ^ 1 Slava« iz leta 1903. Je bfla 121 m dolga. 23 m iiroka ter je aegala 7.9 m globokc. Prostornine je imela 13.600 ton; »troji so imeli 15.000 konjskih sil ter •e je vozila ladja 8 hitrostjo 13 milj na uro. Izmed ruskih bojnih ladij je bila »Slava« ena najmoćnejse zavarovanih bojnih ladij, samo ob vodni crti je bil oklop presej tenak. Oborožena pa je bila a 4 topovi kalibra 30.5 cm, 12 topovi kalibra 15 cm, 20 topovi kalibra 7.5 cm in 4 topovi kalibra 4*7 cm. Poaadka je Ste!a 825 moi. Italijansko b o ) i 5 č e. Iz vof no-Doročevalskega stana dne -9. oktobra: De-lovanje italiianske artiljerije na naSe pozicije ob soški fronti je bilo včeraj zopet živahno. Baterije ob Zdobi so bombardirale irrad Miramar, napravile pa sarro malen-kostno škodo v parku. V Kamiških Alpah je vdrio nekaj napadalnih patrulj na odseku pri Plocknu v sovraine pozicije, prizadjalo sovražnilca tefke izdube in \-plenilo med drugim en minomet Predvčerai^njim na Jugo - vzhodnem Tirolskem z naše strani izvršeni patruljski napadi so nam dali 300 mož vjetnikov in 6 ofccirjev ter 3 strojne poške in drugega vojnega materijala. Boi za hrib Slef. Iz vojnopo-ročevalskcsa stana. Dolgo časa že hrepene Italijani po hribu Sief. Dne 29. sentembra pa se jlni je zdelo, da bo njihov trdovratni napor vendar uspešen, ali njihovo veselje je bilo le krafko. V temi zjutraj so napadli vrh z najtežjim bobnajo^im ognjem in so-vražnik v trikratni premoč? je prodrl do vrba. Ta Je bil končno v italiianskih rokah. Nato so poskusili Italijani polastiti se naših pozicijskih naprav, ali vsa prizadevanja so ^e izjalovila ob cdporu izpnstavljenih straž 73. pc&po!':a. Poročnik Pfancrer je branfl v tepim ogsiu ^roioi^ on|k dobri » qft> oddelck minometov pod vodstvoai na4po-rovnika Đecha je ob^ipal »ovrainika i naj-raoCoej>im ognjem, poročnik Rie« )e napa-del sovražtuka • poboli a, na pomo£ sta pri-hitela pravo^asno porocnlka Biele in Zim-mer in Natunek. Ob 7. zjutraj ie bilo borenje odioćcno v prilog hrabrih voiakov iz Meha ifl sovražnik je bil preg;ian. Cesar je polk pohvali! z najvećjim priznanjem nje-gove^a junaitva. Kako moćni so bili Italijani v enalsti soški bitki? Na to vpraianje odgovarja »Osterr. - ung. Kriegs-korr.<: Okoli 50 infanterijskih dlvlzi) nas ie napad 1 a, trićetrt milijona vojakov. Ta masa je bi;.i razdeljena v dve armadi. Coa, to ie treija a r ma da, je aesala od moru do Vi-pave, druga armađft •• je pridružila sever-no. Pozneje je bila fronta tretje armade po-dal.'ana do Gorica Na ozktm prostoru 10 km oJ Vipave do morja (južni Kras in Cirmada) ie masiral sovražnik početkom vojne približno polovico svoje skupne sile. Iz tega razvidimo. kako resno mu je bilo ud tem, da bi prodrl proti Tistu. Sele poz-neje, ko je moral J^prevideii brezuspešnost svojega prizadevanja in je hotel trenotni iisneh na banjkf visoki planoti izkoristiti, je potisnil nekaj svojih sil proti severu. iz-redno velike so bile sovrainikove izdube. Izdubi) je 150.000 mož mrtvih in ranjenih, 50.000 bolnih in 20.000 vjetih. Šesti dan ena;ste bitke U pieživel na§ cesar Karei, rcatere^a •\~\" :a1:i ljubijo In obožujejo, ob Sv. Gabr . TaVo moćan je bil sovraž« nik, pa Je b3 \-: *ar oJblt. Za novo bitko napoved-jje 5? v.jjo silo s pomočjo svojih zaveznikov, c pa naši vrli branitelji ob Soči prav vtra^i] ). 11 a I i I et a Is ki napa- di na :, d n e č o I n e. Urad italijam",. . 3n i'taVa poroća o bnmbard! ...stro - ogrske torpedne ćnlne c . .-»Ina 9 sovražnih enot je bila d.v . a opažana, ki je vozila Suzno oi ^aivjre. italiianska pomorska le-tala so se la/voj dvi^nila in eno je p:i Rovinju napadlo čolne in jin razkropilo. En ^oln je bil po' iet, bomba je provzroćila močno e x S strani c. kr. koresp. urada se dobavlja, da letalski napad na naše torpedne čo!ne je bil popo!noma b;~z uspeha. Italijanska kavaleriia v G r g a r j u. A. Habner opisuie v brošuri »Volk und Heerc enajsto soiko bitko in na-vaja znano epizodo italijanske kavalerije na vtSinah pri Grsariu. [>ne 26. avgusta popol-ćpc so šli štirje italijanski eskadroni po cesti iz sedla Svete gore v Grsar. Oalopirali so v dveh, tMBO spojeni. V sedlu so se močno ragnili naprej. Ali nas varajo oči? N'apeto srno čakali, kaj se zgodi. Streljali nismo. Druei dan smo viđali nekaj jezdecev na Doti nazaj v Grgar, drugi so naoadli naše pozicije pci gostilni v Kalu. Artilicrija in strojne puške so jih uničile. Dne 29. avgu-sta je lo-pet jalialo več jszdecev iz Grgarja preko Britofa v Zagorje. Pet baterij je pazilo, kćaj odjašeio slednii iz Britofa, nato je pričel delovati bobna^oči ogern na iezdece. Masa mesa se je valila po prahu in kri je delala blatn. Konji so bežali. bili postrelieni ali obtičali v kamenju in si zlomili noge. Najboljše je bilo za one jezdece. ki so padli s k^-\;a ter se kam skrili ali lezli rtaprej. Ali je bila to blaznost vodstva ali panika? Ko se je ostanek približal Grgarjtt, so }im ja-half napr- v tesr.i vrsti drusri jezded in med nje so *-eskale na?c bateriie. Le malo se Jih je resilo, dru si so se valjali po tleh. — V gorovje menda ne bodo več pobijali kavalerije. ITALIJANSKO URADNO POSOČILO. 19. o k t o b r a. V noći 17. na 18. okto-ber je v Trentinu in na kamiški fronti kra-jevno delovanie precei oživelo. Sovražna akcija je b:la naperjena z!a«=ti besno na našo crto med Posino in Rlofreddo, kjer se je so-vražniku po ponovnih napadih v masah in koncentraciiah ognja posrečilo, da je zase-del eno naših izpo^tavljenih postojank se-verno hriba Majo in vdrl v dmgo vzhodno Calsrari. Iz pr\re smo «a vrgli z energičnim protinapadom. iz drujrega smo ea preznali s svojim ognjem. Vieli smo okoli 40 vojakov in 3 oficirje. Na hribu Mesoli, visoki Avisio. ceverno prelaza hriba Croce Corne-Hco. med Velikim in Mal:m Palom in na hribu Gramudi so bili močni sovražni rHdelki noTnani v beg. ne da bi se bili mozH pri-Mi'ati na.?im crtam. Na jaliiski fronti se je rlnr-H v na^crrr ojjnju napad na severna pnhnLJa Sv. Oabrijola, kl so ea izvedli napad aln! oddelki z ročnim! granatami. Na franeoski fronti so ne pričali, kakor je bilo priCakovat!. veliki napadi proti arrriarJni skupini netnšTcppa prestoiorapled* nika. Silna artilierfislfa bitlra «*» je fe pri-ČCia zla?tl na Chr>mir!ii <*<*$ Dameg. NOV NAPAD NA DUNKERQUE. Berolin, 19. oktobra. (Kor. urad.) Deli nJtiih torpednlh vojnih sil to v noći na 19. oktober napadli Dunkerque ter Iz kratke razdalje vrgli 250 razstrelilnih granat na trdnjavo. Baterije na kopnsm in ladje ob pristaja'išču, so odgovarjale. S tremi tor-pednimj in itevnnimi artiljerljskinr'i strell smo močno poškedovali neki angleški monitor. Lastne ladje so se vrnlle nepofiko-dovane. Ententna ofenziva 1918. Ženeva. 1S. oktobra. »Matln - raznanja. da se bo sp!o*na ertentna ofenziva zopet pričela spomladi 1918. An^lc^ke divizije. . Basel* 17. oktobra. »Manchester Oviar-dian* piše, da ima Anglija sedaj na vseh bo-jiščih nad 85 divizij. Razne »čine vesti. ANGLEŠKA ZBORNICA IN VOJNA VPRASANJA. London, 18. oktobra. (Kor. urad.) Lord Robert Cecil je izjavit na neko vprm-ftanje, da VVilsonov jasni in moćni odgovor na papeževo noto ni bil uspeh sporazuma med zaveznlki. Treve-iyan je vpraša!. ali je angteika vlada priznala Wi t»onovo noto kot lastni odgovor na papeievo noto. Cecil Je zanikal. Nadalje je vpraial Trevelyan: Ali namereva .vlada odgovoriti? Čeci! j« mprosil, dm s« stavf to vpraianje pismeno. Na drugo vpraftanje je odgovorit Cecil, da te bo po želji ruske vlade vrši!, seitanek zaveznikov, da ■• ugoto-ve vojni c 11 J I. Nadalnjih pojasnit eedaj ne more dati, niti bi jih nm hotel dati. STOCKHOLMSKA SOCIJALI8TI6NA KONFERENCA. Stockholm, 19. oktobra. Soeljalletie-na mirovna komisija je UVUvHa eve^e 4e» lovanje. •« ITAUJAN8KI PARLAMENT. Pe>l#šaJ BoeeJUieTesa kakteeta m^tmjš&m\. Preko Lugana poroćajo, da vsi italijanski listi soglasno označajo položaj Bo-sellijevega kabineta aa resno ogrolen. »Po-polo d' Italia« izvaja, da pade kabinet na vsak način. Za gospodarje položaja se sma-trajo molje nove skupine, ki je strnjena li vseh strank. Bodoči mini »trski predaednik utesne biti bivši minister Nitti, ali zuuanju politiko W voml Sonnlno še nadalje^ Za Ju«oslovane . Curtk, 18. oktobra. (Kor. ur.) Italijan-ska zbornica je včeraj začela razpravljanje proračuna, Ua b r i o 1 a Je izvajal, da )e Italija vedno konservativna in reakcijonar-na, doćim se razvijata Nemčlja in Avstro-Ogr^ka demokratično. Naloga Italije je, da ne dela politike v korist Crne gnre iz dina-siičmh vzrokov, ker to bi pomenilo delo v prid Avstrije. Naloga Italije je, pospeševati stvoritev jugoslovanske države, ki bo pomagala razdelati Avstriio. V tem smislu Je tuđi treba zapostaviti aspiracije na Dalmacijo, katerih tuđi Bissolati in Bonomi ne odobrujeta. Ministrski svet. Dne 17. oktobra se je vršil ministrski svet ki je trajal dve uri in se bavil s položajem, ki je nastal vsled predvčerajšnjih razprav v zbornici. »Corriere della sera« pravi, da so si ministri povsem na jasnem, kaj jim je storiti. Do končnega sklepa se ni prišlo. Torpediran transportni parnlk. BeroIIn, 17. oktobra. »Berliner Taee-M.itt« porriča iz Stockholma: Parnik >Mc-die«, ki se je vozil kot spremna ladja, je bil v zapadnem Sre^ozemskem morju torpediran. Eksplozija torpeda Je provzročila rksplozijo municije, ki je bila spravljena v ladji. Parnik se je ootopil v par minutah. Na parniku je bilo 559 potniknv, med njimi oddclek i?: Al?eriie, vojaki, delavci, vjetniki in 60 mož posadke: 256 mož pogreSajo. Blokada amerlške obali. Žoneva, 10. oktobra. »Matin« prina?a po *New York Timesu vest, da pripisujejo v VVashin&tonu brczžičnemu poročilu, da bo Nemciia v kratkern sklenila blokado ame-riške obali, veliko važnost. Splošno se te vesti potrjujejo, samo mornariškh minister Daniels pravi, da mu je ta vest nova. Cesar Viljem na povratku fz Carigrada. Carigrad, 18. oktobra. NemSki cesar se Je zvečer ob pol 11. odpeljal iz Carigrada. Amerika v vojni. Haas* 16. oktobra. Iz V/ashinstona po-ročajo. da bodo prihodnji teden v Zedinjenih državah nabori, h katerim priđe 9 milijo-nov mož. DruRi kontingent ameriške narodne armade bo vpoklican decembra In ja-nuarja. Interniran nsmškl podmorski Čoln. Rotterdam, II). oktobra. Iz Ferrola poro^ajo, da je bil nemški podmorski Coln »TJ 23iulh to atera ▼ WagBL Način, kako se Je posUvtl nem* škonacijonalni poslanec Cinspinner na-pram doffodkom t Wagni, je zelo zna- cilen, ne samo za njega same ga, marveč tuđi za vse one, ki so z njim eaih misli m so njegovemu tozadevnemu govoru pritrjevali. V tem oziru je imel poslanec Pittoni prav, ko je rekel: Mi imamo v svoji sredi v parlamentu mnogo Ein-spinnerjev. Njih skupni znak je skoraj patologićna zagrizenost in nestrpnost. V njih očeh tvorijo pripadniki vseh ne-nemških narodnosti mani vredno dni-hal. Zadostuje pa, če presodimo njegovo moralično kvaliteto že samo ob njegovem poročilu v dogodkih v Wag-ni. Einspinner je izvajal v tem svojem govoru: »Med neko aretaciio ie prišlo do demonstracij. Orožnike, ki so izvršili aretaciio, so med esltorto z vseh strani obmetavali s kamenjem. Nekega orož-nika, ki je stal daleč preč, so tuđi obmetavali s kamenjem. On je svaril, ko pa to ni izdalo, je rabil orožje. Njegov strel je po nesreći zadel nekega dečka. Dečck je bil zadet, ko se ie ravno pri-pognil. da pobere kamen.« Popolnoma zanesljive priče pa so konstatirale, da je imel deček, Še ko so ga vzdignjji, obe roki v hlačnih žepih, da torej ni po-biral kamenia, ko ga je krogla zadela, Toda to je Einspinnerjcm vseeno. In tuđi to je nemškemu poslancu vseeno. da je obstojala množica. proti kateri je oni orožnik streljal, iz nekako 30 dečkov in nekaj žena, da torej orožnik nikakor ni bil ogrožen. Razcn tecra na orožnik ni mogel pokazati tuđi niti najmanjše po-Škodbe, in vendar je streljal, kar se poslancu Einspinnerju gotovo zdi ime-nitno. = Pozdravni večer dr. Kramaru na Žofinu. Dne 16. t. m. se je vrši! na 2ofi-nu v Pragi pozdravni večer za dr. Kramara. Aranžiran je bil večer od mlado-češke stranke ter se ga je udeležila ne samo vsa Češka družba, marveč tuđi najširša masa ljudstva. Več tisoČ ljudi je manifestiralo za dr. Kramara in 2ofin ni mogel sprejeti niti vseh tideležnikov manifestacije. Pod zvoki himne »Kde domov mui« in neprestanimi klici »Na zdar!« se je dr. Kramaf s soprogo pri-peljal na Žofin. Pevsko društvo »Hla-lio!« mu je zapelo sprejemno pesem. V imenu mladočehov je dr. Kramafa na-gcvoril ravnatelj Karbus ter ga slavil kot mučenika, ki pripada vrsti velikih čeških zgodovinskih mož. Končal ie z besedami: Bog daj dr. Kramafu, da doživi dosego cilja, za kateri ie vse svoje življenje delo val, samostojnost češkega naroda. Nato je govoril inženir Bečka, ki je izvajal med drugim, đa so se aran-žerji Kramafevega procesa temeljito zmotili; poklonitve dr. Kramaru veljajo vsem, ki so delovali in trpeli za narod. Nikdar ni bil češki narod tako močen in edin, kakor danes. Prošli Je dr. Kramara, da nai prevzame vodstvo naroda, češki narod se mu bo rađevolje klanja!. Nato je govoril vodja realistov dr. Her-ben, ki Je med drugim izvajal: Ko le šel dr. Kramar od nas, ie bil pripadnik ene same stranke, sedaj. ko se vrača, ga za-hteva ves narod zase. Dejstvo, da Je bil dr. Kramaf v ječi. je sprevrglo vse mišljenje naroda. Ta historični dogodek tvori mejnik v češki zgodovini. Češki narod ie našel Sele sedaj po velikih per-sekuciiah pravo pot. V bodoče bo ne-megoče, da bi vodila pot naše politike v ječo. Vsi se zavedamo velikanskega pomena tega trenotka, Ćeški narod bo dosegel svoi cilj sedai ali nikoli. Po teh izvajanjih je govorii dr. Kramaf ter izjavil, da ga iskreno veseli, da se je narod zedinil. Češki narod živi in bo ži-vel delj kakor vsi, ki ga hoČejo potis-niti ob steno. V tem velikem trenutku ne srne biti nikdo malodusen. Zagotovil ie, da hoče živeti samo za bodočnost, za boljšo bodočnost češkega naroda, in da upa, da bo Praga glavno mesto velike, edine češke države. Burno odobravanje in pritrjevanje. = O vj»enenrški agitaciji med našim vojaštvom poroča mariborski »Slovenski Gospodar«: »Tuđi nam prihaia-jo z raznih strani v zaledju in na boji-šču pritožbe o tem, da se na vojaštvo vpliva v zraislu vsenemških vojnih ciljev in za n e m š k o avstrijsko državno misel. V službi te agitacije Je tuđi ptujski nemškutarski list »Štajerc«, ka-terega se vsiljuie vojakom. S tem hinavskim listom, ki se navidezno zavzema za Avstrijo. v resnici pa dela za vsenemštvo, od katerega je plačan, se preplavljajo vojaSnice. Ta list se tuđi pošiija na fronto ter se v s i 1 i u i e j u -naškim vojakom naših slovenskih spodnještajerskih polkov. Naši vojaki nam pišejo, da se ga komaj ubranjujejo. K do p 1 a Č u i e tište iztise. ki se v tako velikem številu visljujejo našim vojakom? Ali je taka nemškutar-ska, v svojem bistvu vsenemška in torei protiavstrijska agitacija dopustna? Opozarjamo na to pristojne in odgovor* ne činitelje.« =s Nemika vejna propaganda. Nai-hoJSi zločin se zdi vsenemcem pametno in resno ratmotrivanje načina, kako t>i bilo mogoče doseči časten mir. Vsakdo, ki izpregovorl besedo »mir«, Je v njih očeh že zločinee in veleizdajnik. Tuđi našemu runanjemu ministru grofu Czer-ninu so vsenemci strašno zamerill, da se je upal energično nastopiti za mir. li x cl—**" mmžkejta vrtaJranitilt In vojnih dobičkarjev stoječi ljudje, skuša-jo sedaj s svojimi metodami tudl v Av-» strijl In na Ogrskem. Pred dnevi smo zabeležlli vest, da nameravajo »pod-preti« večje število avstrijskih nemških provincijalnih listov, da bi začeli trobiti v njih vojni rog, sedaj so se spravili tuđi nad Ogrsko. Začeli so z velikanskimi, sijajno plačanimi inserau, v katerih po-zivljajo nemške državljane na C^r-skem, da naj podpisujejo nemško vojno posolilo. NemSke kinematografske družbe nadaljujejo propagando. Gospodarske vesti osvetljujejo stališče raznili madžarskih listov, družb ter podleti] napram vojni in Nemcem. Zatrjuje se, in to vest beleži tuđi dunajska »Arbeiter-zeitung«, da sta v svrho vsenem^ke propagande v madžarskem Časopisju določena dva milijona mark in da je od te vsote 10.000 mark že razdeljenih. »Diner-Denes« piše tem hujskačem in vojnim dobičkariem prav krepke be-sede ter pravi: »Da je treba za vsako agitacijo, tuđi za najbolj idealno, denar-ja, temu se v času kapitalizma ni čuditi. Toda gospoda Krupp in tovariši delajo kratkomalo samo z denarjem. Njih agitacija obstoja v poglavitnem v podkup-Ijenju, in kar se sicer še dogaja. Je veči-del samo plašč za prikritje te sramotne kupčije. Ker vodi veleidustrijo samo misel na dobiček, mislilo tuđi drugi samo na dobiček. Na Ogrskem te spletke ne bodo imele uspeha, k večjenv.i pri onih listih. ki derejo čez drn in strn za Tiszo in torej že itak ne delajo drugega, kakor da hujskajo na vojno. Pač pa bo na ta način Nemčija tuđi na Ogrskem temeljito zapravila vse simpatije, ki jih je tam še uživala. =* Ustvaritev mađžarskega naroda. Neki Ladislav Markus piše v listu »Al-kotmany« o madžarskem cilju, pa pravi med drugim: Kaj je cilj madžarstvaPi Zaman bi stavil to vprašanie tuđi na naj-pametnejše Madžare. Vsakdo bi stavil ciljem madžarstva cilj naroda, ali treba vendar, da uvidimo, da Jedinstvenega madžarskega naroda 5e ni in da bi ciljem madžarstva trebalo postaviti prav ustvaritev madžarskega naroda. Priznajmo, da Je madžarska rasa v tej de-želi še vedno samo narodnost in da Je njena supremacija vzdržana s tolikimi najraznovrstnejšimi sredstvl, kolikor le mogoče, ali ne z realnimL Ako bi bila premoč v istini stvarna, potem bi že zdavnai ne bilo več tukaj narodnostne- f ga vprašanja, marveč bi obstojal iz vseh ras v madžarsko raso transkrista-liziran masiven madžarski narod. — No, včasih se Ie tuđi Madžari pogleda-jo v pravo zrcalo. = Diktaturo si žele v NemčflL Vsenemci ne kličejo samo pri nas po diktaturi, tuđi v rajtm so >Im Nemci §e pre-malo nemški. Zato diktaturo sem, ns krmilo moža, ki se bo boieval na zunaj proti šestim velesilam in na znotrai proti veliki masi nemškega naroda! Pri tem ne vidijo, da je ravno to stali§Č€ nakopalo Nemčiji ves svet sovražnikoVj ne vidijo pa tuđi, da se s padcem par-lamentaričnega sistema rruši tadl no* tranja opora Nemčije. = Nemško socljalnodemokratičnc zborovanje v WflrzburgiL Scheidemanc je opozarjal na dejstvo, da si Je nemŠka socijalna demokracija pridobila nepo- • sredno pravico do moči v državi. Parla- f mentarični sistem se bo sam od sebe X uveljavil. Nemčija se mora po vojni pre~ > tvoriti v demokratično - parlamentarič- * no državo ter bo morala prevzeti veči--na vlado in odgovornost. Socijalni de-< mokrati upajo doseči pri prihodnjinh'-državnozborskih volitvah večino, po--tem pa ne bodo prepustili odgovornosti! drugim. Konservativni hujskači vsenem-* ci so doigrali. Vojna Je le predigra mno-' go večjim dogodkom. Po velikanskerrt socijalnem prevratu teh dni priđe sele najtežja naloga. Ko bo počil zadnji stre! v tej svetovni vojni, bo zaklicala nem-» ška socijalna demokracija: »Vojna \6 mrtva, živel boj!« Mi socijalisti koraka-mo naprej, in če bo treba, borno Jurišaft = Obnovitev ustavnih razmer na Španskem. Madrid, 18. oktobra. (K< urad.) »Agence Havas«: Ministrski sveč je sklenil, da zopet postavi v veljavo ustavna jamstva. Odstop generala Pri-morivera Je odobren in general Merin* je imenovan za vojnega ministra. Za naše begunce. g D u n a j, 16. oktobra. Begunsk! odsek je dal zadnji čas mnogo govoriti o svojem delovanju Glavni povod so dali znani dogodki t Wagni pri Lipnici. Ceprav Je to tabo-rišče gotovo Še eno najboljših, dasi je tam veliko uradnikov, poduradnikov, nadzornikov v barakah in kuhinjah, ki so Italijani, vendar so znali italijanski poslane! tamošnje razmere izkoristiti in izzvati radi njih eno ćelo sejo poslan-ske zbornice. Kako na sploh znajo Italijani izkoristiti vsako priliko sebi v korist, o tem sem mogel že mnogokdaj poročati in poročati bi se moglo še veliko več, ako bi vsa ta reč ne bila pre-več odiozna. Resnično je namreč, d a najboljše razmere so za begunce še vedno slabe in pomilovanja vredni so tuđi tiati, ki so . . . tako srečni, da Žive v tistih »boljSih razmerah«. Ali kaj naj reče človck o stokrat hujših razmer ah, v katerih stokajo naši slovenski in hrvatski begunci v drugih taboriščih? In tuđi dnigod. Ideje žive nnsaimmTPfi ™ ""^^^'^"^^^ ^^^SV^BISB ^^^- TlslsV ^P'"S^SB^S^SS^HSJSjBSl^B5^S^^ 241. štev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 20. oktobra 1917. Stran 3. se nemških« krajih prav dofoćno čutiti, da zbirajo naši narodni neprijatelji vse svoje moči v mogočen uda-rec In ob koncu prve polovice I. 1914. so bile priprave že tako daleč dospele. da so dale opazovaJcu povod k domnevanju, da se bode boj na življenje in smrt kmalj priče!. O Wnkoštih1914. je bil n. pr. v Mariboru takozvani »Burschentag« in ob tej priltkl je vpil na zborova nj u v mestnem parku ob navzoonosti c. kr. uradnikov — ter par znanih sodnikov — neki vsenemSki govornik; »Proć od te crno - žoite Avstrije, ki se je že davno prtsžfvela in iz koje puhti trohnoba davno minotih stoletji!* Nam Slovencem, ki smo gledali, poslušati in strmeli, je pri-KajaJa iona In pri mer jal i smo svoja narodno • politična stremljenja z onimi ten gospodov, ki to smeti javno in spričo zastop-nikov vlade propagirati odpad k Berolinu. Priče I i pa smo tuđi razmišljati, kaj naj ukrenemo, ©a bi priilo do pobojev, na kate-re smo bifi pripravljeni za prihodnjost. To smo vedell, da bodemo navezani na samo-obrambo. kajti scttila bi nas ne bila ne politična oblast, ne mestna policija in ne c kr. sodišče. Nas, — kajti. kakor hitro bi se bi to kaj zgodile, bi se bila prodaj a! a tud! samo naia koža in gotovo ne ona naših na-»protnikov, Priilo pa je docela nepričakovano: Odmev sarajevskih strelov je našel pri na« prvo svojo žrtev v Mariboru. Dne 29. jun i ja atentat tn dne 3. julija so zaprti v Mariboru na dva me&eca nekega komaj 14letnega gimnazije*, čes, da je zločin odobrava!, in sicer baje napram nekemu vojaškemu stražniku, kl je bil vse preje kot dovotj in-teligenten, nastopati kot edina in glavna ter obremenilna priča in k vsemu se kot Hrvat ni ražu me I dovolj dijakovega narećja. — S tem slučajem je bila dana boju naših narodnih nasprotnikov proti nam, druga, nova smer: zavohali so, da je napočtSsi »velika sezona« za ustvarjanje veleizdajal-cev in propagatorjev za Velesrbijo. *Gra-zet Tagblatt«, iTagespost« , »Marburger Zeitung«, »Deutsche Wacht« in ptujskl »Stajercc so povzeli hkratu boj in proti vsemu, kar Je bilo narodno zavedno slovensko, je pri Čela nepopisna gonja. Že takrat so pričeli sestavljati sezname >sumljiviru-, Tedni so miniil in ko je bilo par dni nekoliko manj napetosti med monarhijo in Srbijo, so bili >patrijoti« zelo v skrbeh in vsi zbe-gani so tavali po svetu. Prtilo je do preloma s Srbijo. Se tišti dan, ko je bila po naših krajih proglašena mobilizacija, so bili razni Slovenci v Mariboru po«varjenl, čes: slaba se Vam obeta, čuvajte se, ste pod kontrolo. Previadovaio je mnenje, ća bodemo pričeli pozivati doha-jajoće tisoče slovenskih rezervnikov In ćrnovojnikov na upor, ali pa na beg k so-vražniku. a minilo je 14 dnl in bili smo sredJ septembra, — o vsem tem pa seveda ne duha ne sluha in oni, ki so nas opazovali 5 strpnim očesom, so se prioenjali tuđi vpraševati, ati je sploh moino, da bi kaj ta-kega storitU Takrat je prišlo med našim! nasprotniki do marš i ka kega burnega prizora: ena skupina je videla v nas za vsako ceno veleizdajaice, druga, seveda silno mala, poftene državljane, boreče se za svoje narodne cilje, ne pa za odpad. Ker pa so prvi že trdili da smo veleizdajalci, so morali iti — po svojem mnenju — se korak naprej: morali so napolniti Ječe, začasno seveda le c »osumljencU. Gnali so jih nat tucate, pljuvali po njih, jih tepll tn včasih je kedo svoj pogum po kaza I tuđi z mečem — nad ženskim hrbtom ... V Mariboru, Ptuju in Celju so bili odsekl »Vofksratov-skih zaupnikov v permanencl in njih agenti so hodili po cestah, da bi ne osvtal kak Slovence neopazen ali pozabljen. V Mariboru tta te odlikovala znan! Vtenemcc vpofct>ni orolnlikl major Kramsr Edl. v. Drauberg In njegov prijatelj Norbert Jahn, urednik »Marburger Zeitung . Nekega dne sta hodila oba po drevoredu pred Gotzovo pivovarno in kar tam zblrala imena; par dni pozneje je romala ćela vrst« Slovencev v Gradec v preiskovalne zaporc. Gospoda takrat menda ništa videla, da ju opazuje troje gospodov, od katerih Je danes eden mrtev, ker je dobll, slab že po naravi, v prei&kovalnem zaporu jetiko, ostala dva pa ie živita. Tuđi od ten dveh je bil eden 5 tednov v preiskavi, dočim so se pri drugem zadovoljili • hiino preiskavo. Ko je to minilo in Je sledila gonjl blamaža, so se vrgli na tlačenje potom ura-dov. ćlovek bi mislit, da so se napasli na-rocine nestrpnosti. A ne. Danes že ptetejo nove poskuee. Morda. toda ne: gotovo se nas bodo zopet spomnili, to pot Is morda na drugi nač.n, kajti sumnićenja z »veleizdaj- stvom. so se preživela. Zverina se napase in napije krvi, a našim narodnim nasprot-nikom ni za mir. No, danea nas tuđi ne zmorejo več in odkritega nasiija se boje. Naše železnice. V zadnjem i asu se je pri nas že mnogo razpravljalo o Hi.-,ih železnicah. Pove-dalo ee je mnogo, toda mera šf> ni polna in na£a Culžnoet je, da nadaljujemo kjer smo pričeii, da prepričamo na&o javnost in naše ljudstvo popolnoina, kaka na mestu je naša zahteva po svobodi naroda, iijf»?ovega jarnega življenja, pa Ce je to naštm na-sprotnikom prijt-tno ali pa neprijetno. Današnji članek bodi posvećen edino eni pro gi, ki naj nam služi kot klasična prime r a , kako se je delalo in se Še dela pri nas. Nikdo izmed Jugoslovanov r.e more na prvi po^ltj pojmiti vse mizerije, ki Jo vživamo po zaalugi raznih vlad, nt mških Volk?ratov in pa privandranih ž*'lezniških ♦strokornjakov« po naših deželah. Prose, ki bi morala biti vir blagostanja med ljudstvom, pritok dohodkov v državne in druge javne blagajne — take proge lahko iSćemo ne borno je našli. Totla obrnimo r.vo-;e poglede na državno želesniško progo, ki veže srediSče Slovenije z Banovino, z ostalo jugoslovansko zemljo. L j u b 1 j a n o z Karlovcem, Zagrebom in Reko. V pretres vzemimo sairo avstrijski del pro^e od Ljubljane do Bubnjarcev na Kolpi, oni del ilo Karlovca naprej zasluži pravzaprav po-seben članek. Namen proge je velikanskl, saj ji je podana naloga, vezati Liko, Reko. in ćelo Dalmacijo z ostalo avstrijsko državo. Dalmacija v prvi vrsti potrebuje železnice kot riba vode. baj do danes še ni spojena nik-;er s pošteno progo z zaledjem. Kakšne velike potrebe ima omenjeno ozemlje ob Jadranu izvira pač dovolj jasno iz sedanjega skrajno slabega gospodfrskega položaja. Isto velja o obali hrvatskega Primorja, o ćeli Liki. Vse ozemlje je brez železnice, edino par do^očasnih po^tnih voz »kaso-nov* prevažajo po zaprašenih cestah okoli. Ves pravi promet se ne more povzpeti niti za stopnjo višje, ker manjka gospodarska žila par, exellence — ž « 1 c z n i c a. Pri sklepan ju nagodbe z Ogrsko leta 1910. se je na prifisk jugoslovanskega par-lamoatarnega zastopatva sklenilo, da se mora zidati takozvano lisko železnico iz Ogulina proti Kninu v Dalmaciji in pa zvezo med Ljubijano in Karlovcem. Tođa naš dualistićni sosed iz Ogrske nam je vkljnb temu prekrižal račun. Proga med Rudolfovim in Bnbnjarci, ki je avstrijski del, se je imela sezidatl kot glavna proga, ogrski del, 28 km dolgo crto Bubnjarci - Karlo vec pa so hoteli imeti Madžari zgrajeno kot lokal-ko najslabšega kalibra. In volja Pešte ie obveljala, Dunaj je zopet zlezel pod peć. Dela so se pričela, 22. maja je te-kei prvi hlapon iz Rudolfovoga proti vinorodni Beli Krajini — zveza z Hrvatsko je bila vspostavljena, toda Icakšna? Kršilo se je narodne pravice, upoštevalo 9e ni nobe-nih pravih razmer — kar na slepo, prav po avstrijsko se je gradilo — samo da je bilo. že tehnična izvrSitev proge Ljubljana - Bubnjarci dokazuje, da naši Nemci niti strokovno niti politiško, niti nacijonalnc ne razumevajo tedanje dobe, pač pa tiče globoko še v srednjeveških na-zorih eneniu vse, drugemu nič. Toda nova doba zadnjih 20 let Je ustvarila pogoje in odnožaje. ki pravi jo, da gre pred močjo še pravica. Prvo pravica, potem moć pesti to je naše geslo. Progo iz Ljubljane do Karlovca delimo v stari del do Ruđolfovega ali Novega mesta, v novo otvorjeno belokranjsko tretjino in pa hrvatski đel od Bubnjarcev do Karlovca. Leta 1894. se je otvorila tedaj privatna krajevna železnica, tako zvana stara progra do Novega mesta. Kot lokalni železnici druge vrste ji je pritikala glavna naloga vezati Dolenjsko z Ljuoljaoo, skratlia pospeševati krajevne koristi, kra-jevni izvoz in dovoz. Zidana je bila na pod-lagi obstoječih zakonov s pođlago kot glavna železnica. z tirom kot lahka lokalna s 20 km maksimalno vožnjo hitrostio na uro. Majhne postajice. obstojeće iz Erlavue-pa in enega stranskega ter skladisčnega tira eo zauostovale tedanji potrebi. Onih par voz je našlo vedno prostor na postaji. Omejen je bil pa tuđi promet. Trlje osebni in eden. kvećjem dva tovorna vlaka v vsa-ki smeri je bilo vse, kar je *hitelo« po Do Jenjskem. Kratki tiri na postajah so popol-noma zadostovall za tište kratke lahke vlake, omejeno število prometujočih vlakov ni zahtevalo nikakorsnih varnostnih cd-redb, telegrafični drog z 2 žicama so na prav klasičen način dokazovali primitiv-nost ćele naprave. Manjkal je sploh vsak telefon, med vsako postajo pa so postavili po eno čuvajnico, katere čuvaj je pač le površno nadziral progo, saj ni zmogel to-Hkega dela. Ne zastonj se je marsikdo namrdnil prav huđomušno, če je prišla go-vorica na dolecjsko progo. Bila je majhna — obraščena s travo, lokalna pač. Toda oni čas, ko je bila zasajena prva lopata za belokranjsko progo je napočil in tu se je čisto enostavno pozabilo, da lokalna železnica od Ljubljane do Rudolfbve-ga ne bo na noben način kos svoji p r i -hodnji važni nalog]. Medtem ko so opremili novi đel proti Bubnjarcem vsaj kolikor toliko z modernimi tračnicaml za težje vlake, z zadostujočim številom Čuraj-nic in vaaj za prvo Bilo prometu ustreznjo-čo varnostno službo, signali itd. — ostalo je na stari progi vse lepo prt starem. Sele vojna je s srojo trđo roko prav pošteno opomnila pr izađete kroge, da tako ne gre, ne srne itl naprej r interesu potujoćega občivtTs. Promet se Je ia m- dal. pred ivejo z Palmaoijo poč?etorlL kaj sele priđe. Tako se je začelo krpanje in šušniarenje, ki je res klasična prime-ra za našo železnidko miaerijo. Toda nagli-ca ni nikjer dobra. O ogrskem delu sploh ne govorimo, eaj j« snano, da so bili zaprli podjetnika, —- ker se J© proga pre« već podsipala v Kolpo. V očigled važnosti te proge manjka na vsak naćin vse potno stvari, ki so vsakl gia\~ni progi potrebne kot ribi voda. V prvi vrsti zahteva potujoče ob-činstvo, da se brzo in pa varno vozi. Isto velja o blagu. Vsaka železniška crta, ki ni posebno vama, dobi namreč dvomljiv renommć. Vsled tega je potrebno, «ia se na omenjeni progi zviša brzina oseb-nih vlakov od 45 km pedanje hitrosti na To km v eni uri. Vsaka pot čez tir mora dobiti svojo zatvornico, proga ee mora omejiti, da ne more živina uha jat i na njeno o::emlje, varnostne naprave pa se mo-rajo spopolmti na rodlagi modernih izku-stev. ne pa po starem. Kot poznejša povo-jen?ka naloga pa je tuđi izmenjava starih tirnic z trpežnejšiuai in močnejšimi. Po-t^-rn bo iio. Sedanje stanje na Jo neznosno, kot polovično izpeljana naprava ne more po-polnoma u^trezati svojemu namenu. Z malim donarjem bi se dala napraviti korenl-ta ponrava. otalo bi to mnogo manj kot pa razne l:rparijp, komisije in ogledi, ki naj vec denarja stane jo. Znano je, da naša slavna državnoželezniška uprava posije pet komisij najmanj že za stavbo Cisto navaclne lopice, stranišča. In, kako se spoštujejo naše narodne pravice v osrčju Jugoslavije tt-koče proge? Nedavno sem se peljal po tej progi v II. razredu. Sprevodnik in sprevodnica ništa imela za mene začetno slovenske besedc. žele na moje slovensko vpra.šanje sta zaćela govoriti domaće, in to oba Slovenca. ^Fabrkarte bitte* je pnč za. uas tuje narečje in spodobilo bi se, da te na naši zemlji, kjer mi plačujemo dav-ka, ogovori vsakega potnika najprej v do-mači-m jeziku in sele t drugi vrsti druga-če. Saj naši Ijudje se ne vozijo samo v tretjem razredu — tud i v I. in II. Jih je včasih še preveč. Postaje se ravnotako iz-klicujejo ali samont-inSlco, ali pa sele po nomški spakodranki krajevnega imena za-čuješ domače ime detićnega kraja. Mi ne zahtevamo izklicT-vnnja postaj v slovanšćini po nomških krajih, saj bi tuđi Nemci prav živahno ugovarjali tej naši zahtevi, am-pak naša dolžnost napram našemu Jeziku, napram našim prati e d o m. ki so kraje krstili in napram naši narodni in zasebni časti je — da si ne pustimo na tak način pljuvati v obraz. Toroj enkrat za vselej naj se že red napravi v tem smislu, da se ven-dar speštujo jezik domaćega prebivalstva — ostali idiomi so pri nas gosti in nemšči-na danes še ni uradni jezik in — nikdar ne bo. Vsakerou so znana stara spačena imena po stari dolenjski liniji do Novega mosta. Toda furor teutonicus ni pustil v miru tuđi novih imen. Spakedral jih je pa, ker rA šio drugaOe na ta način, da se je napisalo ime najprej v nemški pisavi in nato v slovenski, n. pr. Semitsch — Semič, Gradatz in Krain — Gradac Belokrajna.^Zopet druga so spačena, na polovico slovenska, polovico nem« ška, n. pr. Rosental — Pribisch-je — Rožni dol Priblčje; Ursch-na S^la — Toplitz — Urina Sela — Toplice. Tuđi slovenska imena Birčne vaši, Crnomlja, Metli-k e jim nito dala mirno spati — nastale so tuje označbe in ime Birčna vas se je ćelo po volji kakega mogoćnika prelevila v Virčno vas. Edino Bubnjarci so jim delali pregrlavice, saj leže na Hrvatskem in se ne smojo ponemčiti — drugič pa ni ino-goće dobiti pametne prestave — T r o m m-lerdorf se je menda Nemcem samim zdelo prebedasto. Oglejmo pa si urađnlStvo in ostalo osobje. Ćela crta spada pod upravno ravnateljstvo v Trstu, seđaj v Ljubljani, ki je priznano v nemških rokah. Da vsi Nemci skrbe zato, da dobe njih sorojaki mastnejše plaćane glavne službe je znano. Tuđi na dolenjski progi srečamo isti pojav. Umrli načelnik dolenjske postaje v Ljubljani je bil še Slovenec, pa tedaj se je najbrž že pripravljajo, kako bodo za-sedli z Nemcem to izpraznjeno mesto. Sploh imajo Nemci to lepo navado, da vedno in povsod proglašajo takozvana po- sestna mesta za sebe po naših krajih. Ampak pribijemo takoj, da n i m a J o Nemci pri nas sploh pravice na posamezna mesta, po naših krajih hoćemo v uradio ljudi, ki so našega rodu, ki razumejo svoj narod in njega jezik. Tuđi ne potrebujemo nikakih nemških kontrolnih organov, ki za svojo službo nimajo n? zmožnosti. ne ambicije, pać pa za vagoni stoječ. skriti poslušajo ali govore slovenski železničarji v službi v > DienstsprachU ali slovensko. Nismo mi radi uradnikov — so oni radi c a s. Na čelu kontrolne služl>e stoji Nemec, izvr£ujoč takozvano prometno nadziralno službo. Ali res ni bilo mogoče dobiti slo-venskega uradnika za ta posel? O, bil bi se dobil, pa ugajal ni gospodi navzgor in prišel je na čisto Fl^vensko progo Nemoć, da kontrolira slovensko uradništvo, kar ga je. Dolenjska železnica ima namreč jako malo uradništva — edino par postaj -^. drugače vodijo službo poduradniki: mnogi izmeđ njih so osiveli v službi, pa Jih še ne diči uradniški značaj. Tuđi znak razmer. Naše odposlanstvo na Dunajn pa opo-zarjamo. naj povzdigne svoj glas in za-hteva takojšnjo remeduro te proge, ki veže Slovenijo z ostalim Jugoslovanskim svetom. Mi Jugoslovani potrebujemo moćnih vezij in dolenjska Je ena glavnih. Na vsak način naj se doseže, da bo otvorj*3na hrvatska proga od Bubnjarcev do Karlovca tuđi za najtežje vlake, ostali del proge pa zmoderniziran in pospešen promet — hitrejše prevažanje. Končno pa naj se podreza t narodno« tn em oziru na kompetentnih mestih, naj enkrat že upožtevajo đejanski položaj na našem J u gosIovanskem o x e m 1 j u in nas pusti jo s svojimi žalje-nji na miru ter popravijo krivice, ki so Jili storilL Reparation! Taci tu«, mm JnenK ldidM. Clasarisa 4 K, ■stmmmwa 100 K. Tadej KošduŠko. (1746—1817.) Stara prcstolnica poljska Krakov ie te dni vsa v znamenju proslave stolet-niče smrti velikega Poljaka Tadeja Ko-šciuška. Zastave plapolajo, izložbe prodaj aln so polne Košciuškovih slik in medaljonov in na Rinku je že vzidan vogelni kamen za njegov spomenik. Dne 15. oktobra je preteklo 100 let, odkar je umri Košciuško in prav ta dan je v Lublinu avstrijski gubernator v imenu avstrijske in nemške države če-stitajoć naznanil Poljakom, da je imenovan njih »regentski svet«, kateremu je vdolžan biti pokoren vsak Poljak«. Ali torej Košciuškov spomin živi ali je mrtev? Ali je »finiš Poloriiae« ali nje začetek? Ni ga imena, ki bi bilo Poljaku dražje in bolj znano od imena Košciu-škovega. Tnđeus Andrej Bonaventura Košciuško (Kosciuszko) se je narodil leta 1740. iz stare plemenite rodovine v Merečevsčirni v slonimskem okraju (gubernija Grodno) ter je posečal ka-detnico v Varšavi in franeoske vojaške akademije. Bil je torej kakor Mickije-vi^ sin Litve, kjer prehaja poljski narod v ruskega. Ko je izbruhnila osvoboje-valna vojna Severne Amerike (1775. do 1784.), je vstopil v armado voditelja Američanov, slavnega Washingtona ter bil njegov adjutant. Postal je general-major, a se leta 1786. vrnil na Poljsko, kjer je dobil isto vojaško dostojanstvo. Medtem se je začela dopolnjevati tra-gika njegove domovine. Vciika je ruska zemlja, a reda v njej ni. Tako je označil star letopisec srednjeveško Rusijo. Isto sodbo ie mo-Kel pred 150. leti o svoji domovini izreci Poljak. Poljska je bila takrat obsežno kraljestvo, a kralj je bil senca, njegov držav. zbor pa nesmisel, ker je en edi-ni glas mogel preprečiti vsak sklep; trebalo je le enega intriganta, ki je izrekel svoj ^veto« (torej glasoval proti), in sklep ni bil veljaven. Propast je bila ne-izogibna. Pod pretvezo, da preprečijo prepire in prelivanje krvi v ^poljski re-publikK kakor so porosrljivo nazivali kraljestvo, so si leta 1772. avstrijska cesarica Marija Terezija, ruska carica Katarina II. in pruski kralj Friderik II. prvič delili poljske dežele. Kar jih je ostalo navidez neodvisnih, je živelo pod kraljem Poniatovskim žalostno življenje še dvajset let. Rodoljubi, ki so spoznali vir nesreće, so dali 3. maja 1791 svoji domovini novo ustavo, ki je odpravila zloglasni svobodni »veto«, proglasila kraljevsko čast za dedno in dala poleg dotle edino merodajnega plemstva in duhovništva volimo pravico tuđi mestom. Kdo bi ne slutil za tem nekoliko odmeva franeoske revolucije? V istini so tišti, ki so želeli poljsko propast, očitali prjateljem nove ustave ja-kobinstvo, dasi so ti-le hoteli ćelo konsolidirati kraljevsko čast ter so iz strahu pred plemstvom kmetsko ljudstvo odpravili z golimi nadami. Nastali sta v Poljski dve stranki; neprijatelji nove ustave so pozvali Rusijo na pomoč in pod silo vojaškega pritiska— Košciuško se je boril leta 1792. pri Dubenki — je bila nova ustava preklicana in Rusija ter Pruska sta 1793. leta y dnigič delili Poljsko. Da je ruska carica, ki je bila nemškega pokolenja, takrat izpregovo-rila le eno besedo proti Prusom, bi bil poljski državni zbor rad izrocil sebe in vso domovino Rusiji, samo da se resi omražene Pruske, a one besede ni bilo. Ostala je še krpica nekdanje velike Poljske. Sedaj je vzkipelo poljsko srce. Vse nade so se obraćale na Košciuška, ki je s prijatelji »dne 3. maja« t. j. nove ustave živel v prognanstvu v Dražda-nih. Francoski revolucionarni konvent je obliubil pomoč in revolucija se je zasnovala. Košciuško prihiti v Krakov; na trgu te prve poljske prestolnice priseže verao službo domovini, pokliče narod pod orožje ter nastopi vojni pohod proti Varšavi. Pri Raclavicah, severo-za-padno od Krakova se je bil prvi boj; plemstvo je pobegnilo, a kmetje so vzdržali; razljučen je tedaj Košciuško vrgel svojo velikaško opravo raz sebe in oblekel kmetsko. Nato je izbruhnila v Varšavi in drugih poljskih mestih vstaja; na čelo začasne vlade stopi Košciuško; da bi okrepil poljski pokret in pridobil pravoslavne za vstajo, je pro-glasil ravnopravnost ver, a iz strahu pred vojaško plemenitaško kasto ni upal popraviti stanje kmetskega stanu. To je bilo zanj usodno. Ko so Prusi zavladali v Krakovu, Avstrija v Lublinu, se je poslabšal tuđi njegov vojaški položaj in pri Maciejo-vicah je dne 10. oktobra 1794. podlegel ruski vojski. Košciuško sam je bil težko ranjen ter bil odveden v Petrograd. Po smrti carice Katarine II. je smel oditi iz Rusije ter je bival na Angleškem in v Ameriki, pozneje na Francoskem, je potoval po Italiji, a se končno naselil v Solothurnu na Švicarskem, kjer je umri dne 15. oktobra 1817; leto dni pozneje je bilo njegovo telo prepeljano v Krakov. Za Napoleonskih vojn se je Ko-šciusko držal pasivno. Odhajajoč iz Rusije, je bil carju obljubil, da se ne bo vojskoval proti Rusiji, in tej obljubi je ostal zvest ćelo takrat, ko je Napoleon snoval — seveda za svoj politični ra-Čun — novo samostalno Poljsko, ki pa ne bi obsegala vseh poljskih dežel, niti uživala popolne ustavne svobode. Ko se je pozneje na dunajskem kongresu (1814/15) urejevala Evropa, je Košciu-§ko pozval caria Aleksandra, naj se proglasi za kralja poljskega in da Poljski ustavo, podobno angleški. Zadnji zahtevi seveda car, zaščitnik prusko-avstrijsko - ruske »svete zveze«, ki je pa Košciuška osebno toliko cenil, da ga je leta 1814. pri Fontainbleau na Fran-cosken poaetil, ni hofel u^tecči 1b Ksh Sch^ko Je umri na evropskem zapadu^ kjer je koreninila njegova poljska ideja. Sirom sveta je znana beseda krilatica: »Finiš Poloniae!« Tako je baje Ko-šciuško zak' ko je ranjen pri Maci-iejovicah t s konja. To pa je bajka, Košciuško ,esed ni rekel nikoli; neprijatelji Poi^kov so jih popularizirali, da bi z njimi ustvarjali politično razpo-loženje, češ, Poljske je konec in basta. Košciuško sam je v posebnem pismu (1803) zasvedočil, da bi bila taka beseda njemu nemogoča, zakaj »če smo mi, vojaki, posvečujoči se domovini«, smrtni, pa je Poljska nesmrtna.« Poljaki ne časte v KošciuŠkem Iq voditelja vstaje, vojaka - generala, ampak tuđi socijalnega reformatorja. S tem, da se je z vso energijo, ćelo z orožjem zastavil za ustavo 3. maja, je v katekizem poljskega naroda postavil demokratizacijo, a v demokratizaciji disciplino in red. Bojeval se je v duhu ameriške svobode in v sporazumljenju s franeoskimi svobodnjaki proti takrat-nim reprezentantom nazadnjaške legal-nosti in absolutizma, proti državam, kl so preganjale že takrat, kakor pozneje pod »sveto alijanco« vsako »jakobirn stvo«. On sam je v tem oziru tako - \e določil program narodnega dela: »Svo-boda, ta najslajša dobrina, ki jo more človek na zemlji pokusiti, je dana od Boga edino tištim narodom, ki so je po svoji stanovitnosti, po svojem moštvu, po svojem izdržavanju vseh protivno-« sti vredni.« Košciuškove konkretne zmage ih porazi so činjenice zgodovine. Kar živf še dandanes, to je gori označeno programsko bistvo njegovega dela. To bistvo daje Košciuškovi slavi uprav sredi današnje vojne silen pomen, ki ga čutijo poljska srca, ki ga pa čutijo tud! vsi drugi narodi, kateri se bore z njimj vred za demokratizacijo in samoodloč-« bo. Kdor ne spozna in ne ceni te i d e j-* ne v f š i n e Košciuškovega spomina, marveč hoče njegov praznik poraniti edino za to, da Poljakom imenuje geografska imena kakor Macijejovice in zgodovinske letnice tišti se vara v svojih računih, bodisi da je ob Visli, ob Sprevi ali kje drugje; za njega je Košciuško mrtev. Poljski narod bije danes velik boj za svobodo. Naj bi se v tem boju nje-« govi zastopniki vedno spominjali na-» ukov svojega velikega prvoboritelja. VseslovensKl oiJbor za pre^o Hdor. V smislu resoluclj Dobrodelnega sho-da se je šesta vi 1 v Ljubljani odbor, kl naj ima v sogiasju s tozadevniml državni ml In drugiml akcljami v rokah osrednje vod* stvo vseh zadev, ki se tičejo preskrbe Inva« lidov, stanujočlh po slovenskih pokrajlnah, Podoben odbor imajo tudl na Dunaju In drugod. V odboru so zašto pa n« vse stranka in tuđi invalidi. Odbor bo naprosll tud! knezoškofijstvo, deželni odbor, mestnt ma* gistrat in trgovsko zbornico, da dopolljejo vanjga svoje zastopnlke. Ker nam pa morat biti na srcu usoda vseh slovenskih Invatt-dov, zato naj bi se po izvenkranjskih po. krajinah zasnovati pokrajinski pocN odbori. Slovenski Invalidi po Štajerskom in Koroškem so posebno potrebni naia skrbljivosti; kajti vse tozadevne centralo na Koroškem in Štajerskom so nemike Ini slovenski invalid pri njih le stežka prldo do svoje pravice. Kako z nami ravnajo In nam naio skrajno požrtvovalnost vracajo^ dokazuje to, da ni mamo še do dane« no^ Bene slovenske sole za InvalN d e, dočim so take iole le po vseh večjlhl mestih, na Kranjskom pa je taka šoia m — Kočevju! Naši invalidi po boinišnlcab In dru« god tožijo, da so preveč pozabljenl. VprsH šujejo tuđi, kje so vse tište zbirke, kl smo jih pri nas že toliko Imeli, od katerfh pa« pravijo, oni nišo nič dobili. Zato se bo odbor obrnil do slovenske Javnosti, do do4 brodelnih zavodov in zlasti še do onih, kl jim je bila med vojno gmotna sreća mila, naj se spomnljo naših invalldov z darovit Ta denar ne bo šel v graške In dunajske^ centrale, ampak se obrnil neposredno nar čim rojakom v prfd. O 8estavl in delovanju tega odbora drugič več. Pisarnlške posle bo opravlja!« »Dobrodelna pisama« (Kolodvorska ulio«, 35), kjer se lahko tuđi oddajajo darovi % denarju ali v blagu. Vesti iz primorskih U. Goriški spomenik dr. Kreku. Na; današnjem dobro obiskanem zborova-« nju Goričanov se je sklenila ustanova y kulturno - gospodarske svThe, ki bo no< sila ime dr. Kreka. Izvoljen je odboc & članov. Za gojence ia gojenke goriSkfli učiteljišč v Ljubljani se bodo objavi jal a, dokler bodo sole zaprte, obvestila, ki se tičejo pouka, v veži Zadružne zveze (Dunaj ska cesta 38). Petindvajsetletnica podružnice dražbe sv. Cirila In Metoda v Sežani. Dnq 2. oktobra je poteklo 25 let, odkar je bila ustanovljena v Sežani podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Največ za-« slug za procvit podružnice ima gospa,' Masa Gromova, znana rodoljubki«« nja, ki je po preselitvi v Trst tam uspe-šno delovala za Ciril - Metodovo dru-« žbo in o kateri se Iatiko reče, da je sto* rila med našimi narodnimi damami naj-* več stopinj za našo Šolsko« družbo. Smrt med besuncl. V Giinovi vas! pri St. Vidu na Koroškem je izdihnil svojo mlado dušo Josip Klavora p. dom. Justuinov v 16. letu, iz Čez - Soče. Žalostoe smrti je umri v Trstu v ulici Petronio 611etni Anton Besed-n j a k iz Rihemberga na Vipavskem. Ko je šel po imenovani ulici, se je zgrudil od slabosti na tla in umri. Besednjak jo stanoval v Rocolu št. 181. Umri je v vojaški bolnišnici v Kremsu Josip Rožič iz Oseka, star 28 let. SAA z* mrtve so Izkazani y seznamu št 544 skupne centralne izkazilne pisarne: Asocei Gerjsol 12 totc jaci ^fikaaiK^ Stian 4 .SLOVENSKI NAROD", dne 20. oktobra i»i7. Istri, topničar, rojen 1879.» umri 36. maja t. Lf ustreljen v prsi, vsled zastrup-Ijenja krvi; Blaž Pavlin iz Krombcrga pri Gorici, topniear, rojen 1893, umri v Srnu dne 13. junija 1917 za jetiko; An-drej Rijavec s Trnovega, topničar, roj. 1S93„ umri dne 4. aprila 1917, ustreljen ,v možgane; Makso Robiš iz Rihember-ga, topničar, rojen 1877., umri 5. junija J1917, ustreljen v trebuh; Severin Se-'devčiČ iz Šempasa, orožniški stražmoj-ster, rojen 137S., umri v Pulju dne 13. junija za jetiko; Josip Simčie, 97. pešp., umri dne 21. avgusta 1916, ustreljen v ^lavo. 241. štev. Pozw. Ljnbtjenca slovenskega naroda ćrja Janeza Ev. K r e k a nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame flobena smrt, ne zatare nobena sovraž-na sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih najpiemenitejsi rodoljubi, ;kar sef pripravljali najbistreiši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovan-;skih srcih, to je vzplamtelo zadnje Uni •V mogočen kres, ki je ožaril ves slo-:vanski ju?, kres, zažgan od osnj cvile Krekove besede, ki je vtelesila v silnem jduhu spočeto idejo svobođne jugoslo-.vanske države pod habsburškim žezlom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlap-čevski duh, kar jih ni se pchujsaia sebična zavist. Po načelih kršćanske vere, da so ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da je ^ožoost Bo£u in poštenim ljudern zo-prna, je zahteval veliki rajnik tuđi za i\rofe rojake svobodo in enakopravnost. Kaj čuda. da je tako pravična, tako kr-šeanka. tako človeSka zahteva hiporra prešinila vsa slovenska srca, ma. mah zedinila in združila vse slovenske stranke! Misli in želje vseh Slovencev je izrekla Krekova bese da, in Krek je po-stal vseh Slovencev klicar in zaščitnik in vodja. Vse svoje velike dušne in tr'-^"rt moči je posveti! ta ve!ik? mož Iju domovini; ranio je mposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bnćka žalost po vseh krojili, ko-der biva slovenski rod, dokaz veličast-ni pogreb. Spomin Krekov bo žive! v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni za-dosti. Veliki rajnik je ljubil svoje ro-fake ne samo v srcu; delai in trpel je žanje vse žive dni. Bo!j kot njegovemu spominu je treba Krekoves:a spomenika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažeio v idejanju svojo hvaležnost, da poplaćalo nekoliko svojega do! ga svojemu dobrot-nikn. Treba je spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike mole, da bodo vedeli poznl rodovi, komu wo hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled. kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in Unbezen. Podplsani odbor s! je postavil na-!ogo poskrbetl da se dvigne v beli Ljubljani đostojen spomenik driu Krekn, in z zaupiK) prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tuđi dragih Stovanov. ki so spoznali, ki so čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v do-sego blageora namena, da se počasti spomin veiiktga moža. V Ljubljani. 20. oktobra 1917. Odbor za Krekov spomenik: Dr. A. K o r o § e c načelnik >JugosIovanske;ca kluba«, častni predsednik. Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, podpredsednik. Dr. Fr. J e 2, Ignacij Z a p 1 o t n i k, tajnik blagajnik- Anton K r i s t a n, Bogumil Remec, Oton Z u P a n č i č, Rihard J a k o p i č, Mihael Moškerc, odborniki. Dnevne vesti. — Vojno odlikovanje. Nadporočnik Rajmund Ranzinger, črnovoj. p. 27.. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci. — Odlikovanje pri žeiezoici. Višji revident Avgust K o t n i k v Celovcu je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje z meci. — Padel Je 4. septembra na Sv. Ga-briielu četovodja Aloizij Skubic, star 25 let, prej trgovski pomoćnik v Schiff-rerjevi trgovini v Ljubljani, edini sin in opora svoje* stare nesrečne matere. V yojni je bi! od prvega dne kar je izbruh-iiila. — Dopusti za trgovce, ki so pri vo-faKih. Vojni minister je odgovoril na to-zadevno interpelacijo, da je vojno mi-nistrstvo že lani odredilo, da je dati trgovcem, ki potrebujejo dopust za tr-govske informacije in za nadaljevanje trgovskili poslov, tak kratkodobnl dopust. Ce treba, se srne dati dopust do Stirih tednov. — Vpoklici nesposobnih črnovojui-kcv se bodo izvršili za 16. november. Kdor se popieje prostgvoUno j*Y\ bo J po molnosti zaposlen tako in un, ka- kor sam želi. — Dan vojnih grobov. Oblačni jesenski dnevi, ki so posvećeni spominu naših pokojnih, nas popeljejo v gosuh truinah na njihova počivališča, ki jih v počtščenjo umrlih ovenčamo s cvetli-cami. Da tuđi tam daleč zunaj, na pu-štih bojnih peljanah, v tiiji hladni zem-l.'i leže njLsi hrabri in zvesti borilci za svobodo in bodo^nost domovine — te&a naj nikdo v tcii dnevih ne žabi, nikdo naj ne odreCe malih prispevkov, ki se jih bo zahtevalo na dan voj nih gro-bov (31. oktobra do 2. novembra), da zamoremo trajno obraniti grobove naših pad-1 i h j u n a k o v ! Prispevke sprejemajo c. kr. okr. glavarstva, župani, obćin^ki in župnijski uradi, verske obćinc, b^nke in hranttnice. Pojasnila daje »Komite za oskrbo vojnih grobov, Dunai, IX.. Ca-nisiusgasse 10. Teieion 23.116 in 21.820. — Sokolstvo na češkem se oživifa. Župe pričnejo izdajati svoje župne vest-nikc, odbori in vaditeljski zbori sklicu-jeio seje in pesvetovania, kličeio stare brate na elelo, da se pričnć zopei redna telovađba vsaj pri naraščaju in ženstv«. Cianki v perioJićnih li stih povdarjajo posebno važnost vzsojncga dc!a (nravstvena vzgoja, knjižnice, predavanja, be>cde itd.\ da sa v mladini kolikor megoče izbrišejo neblagj posledice voj-nega časa. — Naćaijevanie pouka na srednjth š »!ah. Ker so se morale ljubljanske srednji sole zaradi izređnih razmer začasno zapreti, se je poskrbelo, da «e bode po-uk za učence teh sol vsaj delotna naJa-ljeval in sicer za učence 6., 7. in S. razreda tukajšnuh treh gimnazij na c. kr. moskem in ženskem učiteliišču, za učence 6. in 7. razreda tukajšnje realke na reaiki sami. Za gimnazije se uredi pouk takole: Uienci imenovanih trch rarredov 1. in II. državne gimnazije se bodo podučevali od ponedeljka dne 22. oktobra naprej ves teden dopoldne od 6. do 12. ure, učenci istih treh razredov nem^ke girrnazije pa popolune od 2. do 6. ure; naslednji teden od 29. oktobra naprej se bode vršil ta pouk obratno itd. RealČani izvedo o ureditvi svojega po tika, kar je potrebno na lastnem zavodu. Gimnaziici naj se zbero v pone-deljek ob gori določenem času zanes-ljivo na c. kr. moškem učiteljišču, kjer se jim odkažeio razredi. — V 9. činovni razred sta porr.ak-niena kaznilniška učitelja Ig. B a ] t iz kaznilnice v Gradišču ob Soči in Mihael C iz e 1 iz kaznilnice v Gradcu. — Pritožbe »tancdajalcev. PiŠejO nam: Viak mesec id2.mo veC slučajev, da ljubljanske gospodinje prejemajo za Čast-nikom oddane sobe premajhne najemnine. Me-tnl stanovanjski nrad nakazuj* đoilim Častnikom stanovanja takoj v prihoda, đo-Cim pa ćastnika nj«for vojalki urađ na-inmni glede vporab« »taiiovaiija 2—i Oni posne:e. To se prari, da častnik vx>orabija stanovanje te dni brezpla£no. l:er »a ta čaa ne pr«5m# niti občina od erar ja, niti ?o«po-dinja od obćin« »ikake stan ovan jsk« pri-etojMne (70 v odaosno 1 K 40 v dnevno). Pogrešek je v tein, da se častnik n« briga za to, Če ga računski podča?«tnik njegovega oddelka pravočasno s prvim finem 3je^o-vag* prihoda takoj prljavi mestni občlnl. Najboljš« bi bilo. Če bi meatni »tanovanj-aki iirad nakazoval stanovanja Se le na podlaci vojaako uraćno uver- rih naka/il i doloćenlm dnevom. ki častnika opravi-čuje do vporabe stanovanja. — Drug običa-jen slučaj: Ćastnik je prestavljfn iz Ljubljane z gotovim dnem; dejansko odhaja zaradi priprav za odhod običajno 2—% dni IHMiJi. Mrwr plača po 8T0|tn predpisih •tanovanjsko {»rtotojbino natsafino do cn©-va uradne prestavitve, iatotako seveda cb-ttam »tanodajalciL Stanodajalec ne more v©d«ti, ■ katerim dnein erar prer- ha pla-Covati stanovanjsko pristojbino. ker ne dobi v roke uradnega voj. povelja o tran»-teriranju najemnika. Stanodajalec je sopet prikrajšan za 2—3 dni. če najamnik ni nam dosti ve*ten in mu prostovoljno ne poravna najemnine sa otr''■njene dni. Pri pojo-§tih menjavah najemnikov trpijo na ta iia-čln ljubljanaki stanedajalci občutno škodo, ker dobijo plaćano mesto za 30 dni samo sa kaldh 24 dni v mesecu. Prizadeti pa so v tmh težkin ćasih velike dra^inje po ve-čini manj Imovit! stanodajalri, po krivdi erarja. Mestni stanovanjski urad ere licer stanodajalceia vedno rad na roke. toda po-vrnltve nastale škod« pa le ni od nikoder. Ali b! se ne dalo tako napraviti, da stano-dajalci pol no najemnino od Castnika - na-jecanika naprej zahtevajo, najrmnik pa naj sam kasira erareo stanovanjsko pristojbl-no z obćinskiin prime€kom pri mestnem stanovan^sl:em uradu? ~ Pomanjkanj« •tanovanj. Znano }; kako primanjknje v L,jtibljani stanovaaj. Le poglejmo v Inserat«, koliko \juAjm T-+- nujajo. da bi dohili kako sobo. Tm kake trn-žay« ima n. pr. magristrat z na«tanjeva»1«tn Cantnikov! Saj pa tuđi ni čudno. V našjaško službo v času nW klasir'ikacijo in prevzetjem vsled pomaaj-kijive nege n«g oziroma kopit. Tuđi v t^m poslt:du je treha vse titoriti, da Ee nedostat-ki temeljito in čimpreje odpravljo. — Vojaško delo za sivilje. Zavod za pospeafvanje obrti je prejt;l obvestilo, da se rabi za neko vojasko popravljalnico za iiionture blizu Ljubljane več šivilj, peric in pomožnih delavk. Plača 5 K na dan, pred«!*-lavke 6 K. Sivilje, ki pripeljejo s seboj fiivalne Btroje dobe za obrabo stroja 60 v na dan. PrenoOišče dobe v podjetju brezplačno. Hrana je priskrbljena za ceno 2 K 7d v na dan (zajutrk, kosilo tn većer-ja). Pismeni oglasi naj se naslove: »Papir-nica Levkam - Josefsthal v Vevćah, poSta D. M. v Polju«. Potno Uovoljenje za tako]5-nji nastop se posije na pismeni priglas ta-di po pošti. — Promet z vinom In mostom na troga h Južne 2eleznice je ustavijen. V Izrv^d-nih siučajih bo pošiljatve vina in inoSta mogoče na podlapi posebnoga transportne-ga dovoljenja, kl ga izda ravnateljstvo Južne teieznice. Na progah južno Maribora je povrh zaprositi za dovoljenje vojnega traiiBportnega vodstva v Ljubljani. — Urad za begunske podpore se je pre-selil z me'Stnega magistrata k c. kr. oltraj-nem glavarstvu v Hrenovi ulici St. 11, kjer posluje od ponedeljka, dre 21. t. m. naprej vsak dan od 2.—6. ure popoldne. — Potres. Predvčerajšnjem zvečer so vsi instrumenti na tukajšnji potresni opa-zovalnici zaznamovali potres v daljavi 900 kilometrov. — Umrla Je včeraj gospodična Marija Spol jarić, hišna posestnica po dali"Ši bolezni. Preostalim naše soZalje! — Samomor ali zločin. Danes zjutraj so na Sv. Jakoba nabrežju iz Ljubijanice potegnili truplo neke neznane ženske, ki je imela na vratu in rokah prerezane žile. Tozadevne poizvedbe se vrše. Razne tatvine. Tekom požara le izgi-dilo Karlu PrinCiču v Spodniem Logatcu iz stanovanja okoli 1240 K. — Posestnikn Jakobu Vizjanu v Petkovcu pri Rovtah so pobrali neznani tatovi pet kilogramov masla, lonec masti, 30 kil moke, već jajec in S kokoti. — Josipu Kuncu v žibrsah so pokrađli svinjfekega mesa. Cevljev, obleke in masti v vrednostl nad 250 K. — V Stari Oslići je zmanjkalo Mariji Erženovi raznih živil in »nesek 1200 K. — Razne obleke in obutve ter perli a v vrednosti 1000 K je nekdo odnesel Jakobu Tufiku v Suši pri Trati. — štiri meso^e staro tele Je odpoljal neznan tat Mariji KržiSnikovi v St. Ožbal-tu. — Krčmarici Ivani Gre^orS pod ftmarao goro je izginlla ovca, vredna 200 K, isto ?e je pripetilo tuđi Lovretu Ovi jaču v Gornjih Gameljnih. — Neznani mesojedci so o0 K »Sili marki«, 10.000 K »Schulvereinu* in -ioloCil ustanovo, katare obre&ti sf imajo porabiti izk'jučno Te za v vojni poSkodovaae nem-61:? Goruješttjerce. Tako se a slovensko sposobnostjo in pridnoFtjo ob slovenslvi nezavednosti redi štajersko nem§tvo. Z avtonobilom se je hotel peljatl po-eestnik Trampuž v Pliberku. Sofer mu je dovoiil. Ko sta priSla r!o Trampuževe ^l3e, Je Trampuž ekečtl z veza in prlšel pod ko-lesa. Prenesli bo ga v bolmišnico, kjer je kmalu na to urari. Galo truplo neznanega človeka. uoro-čali smo, da bo petegalli iz Žile na Koro-SkeMi golo trupi« nernanega moškf?a. Se-daj se Je identiteta dognala. Ponesrečenec Je infanterlst Jos. Mitterbauer. On in neki narednik sta se hotela malo okopati pa je narednika prijel krč In Je izglnil v vođo. Mitterbauer ga je bržkone hotel resiti pa je tuđi on poginil v mrzli vodi. O vojskovanju a potapljalnimt ftolni bo nocoj v Kinu Central v deželnem fleđa-HšCu v đobrodelne namene predvajajoč slike in filme, predaval g. linijski poročnlk V/ickerhauser iz vojnega porof evalskega stana. Cene prostorov so navadne. Začne te predavanje, kl to seveda nemSko, ot> polu devetih. Kino tdeal. Epored za danes, soboto 20. oktobra. Senzacijskl film v fitlrih đelia ^8!lhueta vraga r z dražestao umetaleo Mi-jo May v glavni vlegi. Poleg tega Be Be predvaja enedejanska burka Maka in Me-ric« ter najnovejsa vojna poroci I a. S pored se predstavlja to poneđeljka 22. oktobra ter mladini ni ?rlste»en. Kiao Ideal. Soška godba b« svirala v aeđeljo ive-Cer t kftvarnl »Errepa« v prid vdovam tn siretam padlih vojakov. Zaćetek *b pol 8-mrt Vstop i K. Zgubila Ja neka fena veoraj popolđno okeli pol S. blizu SchmiCove restavradj« pri nunah denarnlco z 200 kronaml in malim ključkom. Vldela je, da Je neka me-aCansko ©pravljena starejsa žena pobrala neko đenarnico, ne da bi slutila, da Je to njeaa. Presi jo, naj prinese đenarnico na Sv. Petra cesto It. 62. h krojaču Slani. Najdena Jo bila dne 1S. t. m. na magistratu maajla vsota denarja, za katero uaj se izgubitelj zglasi pri predsedstvenem ftlugl Iv. Suhaiobnlku. Zatekcl so je pes srednje velikostl, rujave barve z bellmi lisami. Na vratu Ima đve znamke z letnico 1915 in 1917. Dobi se ga nazal, Cerkvena ulica 21./II. nadstropje vrata čtev. 32. Cenjenira našim caročnikom. Da ustrežemo želji naših naročnikov, srno tekom enega meseca priložili onim, ki iim pofeka naročba lista, dvakrat položnice in sicer dne 13. septembra in dne 5. oktobra t. I. Zato bodemo povodom ureditve novih tiskanih naslovov vsem ziiiiiudnikom, ki ne poravnajo na-roćnine do 31. oktobra t. 1. dne 2. novembra pošiljanje lista brezpo^ojno ustavili. Prosimo torej pravočasne pora vnave. fiprevisaciia. + Liubljuiia pred katastrofo. Iz poročila o včerajšnji seji mestnega apro-vizačnega odseka, ki ga prinašamo na dru^em mestu, povzamcmo, da je Ljubljana že danes v strašnem položaju. Ni moke, ni krompirja, ni premoga in ne pclroleja. C. kr. dežclna vlada je sicer izdala drakonične odredbe zoper reve-že, ki si v stiski skušajo resiti zdravje in življenje s par kilogrami tega ali onega živeza. c. kr. vlada pa nima zmožnostu da bi rreskrbela ljudstvu živež, kl ma Ere po kontingentu. Tako ne more iti dolgo naprej! Prav zadnji ćas je, da se gospoda pri vladi začne zavedati res-nosti položaja. Ako ljudstvo že danes strada, kaj bode sele po novem letu. Odpomoč je nujna in neobhodno potrebna, sicer je v Ljubljani katastrofa neizogibna! -f Iz seje mestnega aprovizačnega odseka dne 19. oktobra 1917. Moke za peko kruha se do danes ni dobila mestna aprovizacija toliko, da bi mogla biti brez skrbi, da bo Ljubljana preskrbljena s kruhom. Bati se je naj-hujšega. Prav lahko se zgodi, da bo mesto čez nekaj dni brez kruha. 150 vago-nov žita, kl je bilo namenjeno za Kranjsko, ie vsled transprotnih težkoč ostalo na Štajerskem. Vodstvo aprovizacije je ponovno opozorito vsa rnerodajna vo-dilna mesta na pretečo nevarnost. Strašne posledice znajo nastati, če bo ostalo prebivalstvo brez kruha. Odgovornost za to gotovo ne zadene aprovi-zacijo. Z vsem so nas že tako na tenko odinerili in sedaj še na enkrat kalamite-ta z moko. Zakai je ravno Ljubljana vedno prizadeta? Znano je, da je n. pr. že lansko leto sosedna Štajerska vedno dobivala na iskaznice polno racijo moke, dočim se je Ljubljano dosledno pri-kraiševalo. Z večnimi obljubami, saj dobite vse naknadno, za kar ste prikraj-šani, ne bodo želodci polni, posebno ne, če se obljub nikdar potem izpolnilo ni. Ljubljana prav nicesar drugega ne zahteva, kakor to, da se i\ đa tisto, kar druga mesta že dobivajo. Ker so skla-dišča aprovizacije prazna in moke od nikjer ni, bo mogoče razdeliti na močne karte le po pol kilograma moke za kuho. Prebivalstvo je zopet prikraj-šano že pri tako pičli, postavno zago-tovlieni raciji. Aprovizacija pa bo po-vzela energične korake, da dobi naknadno prikrajšane množine moke. C. kr. vlada je ćelo zago tavi jala. da dobi mesto poleg običajne racije Še nekaj več moke nakazane. Sedaj pa zaostaja-mo 5e za običajno racijo. To nikakor ne gre! — £e hujše prespektKe se kažejo o preskrbi krompirja. Mesto obljubljenih 400 vagonov je preiela aprovizacija do danes komaj 50 vagonov krompirja. To je še mani kot lansko leto! Več kot polovico Ljubljane si je lansko leto preskrbeto krompir na de-želi. Letos ie to nemoroče. Glede pre-skrbe s krompirje« so Ljubljano popol-noma odtr?ali od t «jdoiei Jogfe Mtesjfe aprovizacija je že pred sezono prosila dežeino vlado za rekvizicijo repe. Do danes še ni nobenega odgovora. Rekvizicija se bo pač izrekla, ko že repe ne bo. Repe so nakupili špekulantje nešteto vagonov po 65 do 80 kron za 100 kg. Očitno in nesramno prekoračenje rav-nalnih cen. Več vagonov. preko ravnal-nih cen plačne repe, je mestni magistrat zaplenil in izročil aprovizaciji, ki razdeli repo med prebivalstvo. Repa se bo razdeljevala pri ubožni akciji, kakor tuđi po normalnih cenah onim, ki nišo udeleženi ubožnih akcij. — Aprovizacila ima na razpolafco malo množino k av i -nega nadomestka. Blaga pa ni toliko razpolago. da bi ga mogla dobiti ćela Ljubljana. Zato se kavin nadome-stek razdeli najprvo okrajem na periferiji mesta. Ko pridejo zopet nove poši-ljatve, dobe kavin nadomestek drugi okraji. Razdelilni nacrt se še objavi. — S petrolejem ie neznosna kalami-teta. Skromne zaloge bo mestna aprovi-zacija razdelila. — Premoga ni. Niti najnujnejšim zahtevam prebivalstva, ki hoče premog za vsakdanjo kuho, ne more aprovizacija ugoditi. Vsled neznat-nin zalog je ne mogoče drugače razde-lievati premog, kot ga do sedaj razdelju-je mestna aprovizacija. Aprovizacija se je resno trudila in se $e trudi, da dobi Ljubljana premog. Neštevilne osebne in pismene intervencije so do danes Se malo zasegle in odpira se žalostno po-jrlavje aprovizacije s kurivom, ki je vedno bolj težko, čim boli se bliža zima. Ce bo vsaj za kuho mogoče dobiti dovolj premoga, je veliko vprašanje. Veliko pomanjkanje kuriva gotovo ne bo rešeno, če bodo merodajna mesta nakazovala neznatne množine premoga, ki pri današnji potrebi ne pomeni sko-raj nič. 4- Ljubljana brez govejega mesa. Mestna aprovizacija je dobila ta teden od Deželnega mesta za klavno živino tako zanikerno živino, da bo Ljubljana Jutri in pojutrišnjem — ako ne bo mogoče še danes izposlovati novih odkazil živine — brez govejega mesa. Tuđi ubožna akcija je ostala ta teden po ve~ čini brez mesa, ker je preiela le 17 klo-basaric, ki so dale vse skupaj 1700 kg mesa. Čudno je, kam gre sedaj, ko bi imela biti najlepša živina, blago boljše vrste. Morda pa dobe zopet Tržačani najboljše blago? Zagonetno Je tuđi, za-kaj danes primanjkuje V Ljubljani živi* ne, ko Je vendar znano, da kmetje živino naravnost ponujajo Deželnemu me-stu za klavno živino. Ker kmetje ne mo-rejo zadosti živine oddati, jo koljejo doma, LJubljr-ia pa Je brez mesa. Rado-vedni smo, kje tiči vrok tem nesnosnim razmeram? H- Kaj bo z mlekom? V zadnjem času dobivamo Številne dopise* kl tožilo nad naraščai'čim pomanjkanjem mleka. Tako nam piše neka mati: Matere z do-* jenčki smo \- naravnost obupnem položaju radi mleka. Mlekarna mestne aprovizacije ne more dajati dojenčkom več kakor x/. litra na (Jan. Kako naj ta količina zadostuje? Transportne raz-mere so povrh take, da vCasih Še to mleko izostane in dojenček mora žive*' 48 ur od V< Mtra mleka! Matere smo obupane. Kaj naj dajemo svojim, po nekaj mesecev starim, pogoste §e boleh-nim otročičkom? Odpomoč ie nuina! — Tem prošnjam tn pritožbam obupanih mater se pridružuje gotovo vsakđo, ki ima le količkaj zmisla za bodočnost našega naraščaia, za bedo in skrb ubogih mater. Poudariatj moramo, da tuđi mesto v s e s t o r 1, kar le more, da bi vsaj za dojenčke dobilo dovolj mleka. Mne-nje, da mesto n o č e plačevati takih cen, kakor plačujejo za mleko drugi, oziroma kakršne zahtevaio kmetje nm deželi, Je n a p a č n o. Mesto bi rado plačalo, ako bi le dobilo kaj več mleka, Vedno znova se trndijo odgovorni mestni funkcijonarji doseći na ta ali oni način zvišanje dobave mleka — ako ao vsi njihovi napori zaman, to ni n j i -bova krivda. Menimo« đa bi dobila Ljubljana vsaj za svoje dojenčke dovolj mleka, ako bi tud! ostali v poštev pri-hajajoči faktorji se zavedali pomena tega vprašanja v toliki meri, kakor za* stopniki mesta, ki vedno znova iSČejo sredstev in potov, po katerih bi bilo rao-geče vsaj omiliti neznosni položaj ti-slega dela prebivalstva, kateremn Je mleko neobhocjna hrana, O preskrbi mleka za Ljubljano izpregovorijno še obširnoiše. -f Nakazllo mok« trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v ponedeljek dne 22. oktobra 1917 ob 9, uri v ntestni posvetovalnid. '4- Meso za gostilne. Mesto ctenes bo oddajala mestna aprovizacija meso gostilničarjcm jutri, v nedeijo dne ZU ! t. m. dopoldne. -f- Meso ubožoe akcije. Od več strani prihajajo pritožbe glede slabe ka-kovosti mesa. Mestna aprovizacjja ob-ža!uje, da ne more postreči prebivalslvu z boljšim blagom. Klavno živino p/e-skrbuje »Dežeino mesto«. + Krompir za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajata v ponedeljek, dne 22. v torek dne 23. in v sredo dne 24. t. m. strankam IV. okraja na Dunaj-ski cesti pri Miihleisnu krompir. Dolo-čen je tale red: v ponedeljek dne 22. t. rn. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. 242. štev. mSLOVWN$K\ NA*OD\ *m 2§. alatabra 1917. % Stran 5. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V torek dne 23. t m. dopoldne od 8. do 9. št 601 do 700, od 9. do 10. št 701 do 800, od 10. do 11. št. 601 do 90a popoldne od 2. do 3. št. 901 0o 1000, od 3. do 4. št 1001 do 1100, od 4. do 5. it 1101 do 1200. V sredo dne 24. t itl dopoldne do 8. do 9. št. 1201 do 1300, od 9. do 10. *t. 1301 do 1400, od ia do 1L St 1401 do konca. Vsaka oseba dobi !0 kg; kilogram stane 30 vinarjev. f Obiskovalcem vojne kuhinje. Vsakdo, ki hodi v vojno kuhinjo na hrano, mora oddati v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13 nakaznico za njoko, krompir in mast, in sicer najkas-neje do četrtka prihodnjega tedna. Pre-jel bo potrdilo, da je nakaznice pravilno oddal. Potrdilo poka2e potem v vojni kuhinji in tam mu bodo dajali hrano dalje. Kdor se pa s tem potrdilom ne bo mogel izkazati, ne dobi od četrtka, dne 2d. oktobra v vojni kuhinji hrane. f Premog. V kratkem se objavi razglas magistrata radi premoga ia drugega kuriva. Opozarja se že seđaj na sledeče: Premoz se bo oddajal od-dajal od 4. novembra naprej le na karte za premog. Vsaka stranka, ki ho^e imeti karto za premog, mora izpolniti za to pred tiskano vprašalno polo, v ka-teri sd mora natančno navesti: 1. koli-kokrat na dan se kuha na štcdilniku; 2. koliko peči se kuri v prostorih, katerc rabi strar.ka zase in koliko peči se kuri v prostorih, katare oddaia stranka pod-najemnikom ter 3. koliko ima stranka drv in premoga. 4. Podnajemniki, to so tište stranke, ki nišo najele stanovanja od hisnega gospodari a. ternveč od kake dru^e stranke v hiši, ne dobe teh vpra-Šalnih pol, ker mora glede pečuki se na-fcajajo v prostorih pod naj cm rika. podati izjavo ona stranka, ki je oJdala pod-najemniku stanovanje. — Hišnega eo-s^odarja se smatra kot hišno stranko. 5. Vprasalne pole se bouo ćo'oHe pri krušnih komisijah, ko bo objavljeno v listih. 6. Iz ' ne vprašalne pole se mr-rajo odd ■ lema jrospodarju. ka-teri predloži vse vpraSalne pole svoje liise pri krušni komisiji in sicer ali oseb-no ali pa po kaki tretji esebi, kritcri mora hiš~i gospodar v to svrho izročiti vse vprašalne ^ole in pa h i § n o 1 e g i- | t i m a c i j o. Od strank samih se \*pra- | šalne pole ne bodo sprejeniale, če ne predloži rudi hišno legitimacijo. 7. VpraŠalne pole mora podpisati rii^na strt!i]ka in Mšni gospodar, k^tera sta tuđi odgovorna za resničnost podatkov. Če ima kdo i z v e n svojega stanovanja najete za ^brt ?e posebne prostore, mora predložiti vpraialno polo v poćpis tiidi onemu bi^nemu gospodariti, cd ka-terega ima r?iete obrtne prostore. S. Prestopke radi nepravilne napovedi v vprašalnf po!i itd. bo kaznoval mestr4 roas**tmt pr> $ T* 5e objavlie^ega uks-za c. kr. đežslne^a predsednika za K>ani«ko t denarno flobo do 20.000 K, ali z zaporom đo 6 meseetv. RSižcuiSosl — »Ljubljanski Zvon« prinaJa v svoji f>*rtobrski StevHki to - le gradivo: Ito Građen: V uri hreperenja In Tiha ptsem: Alojzu Kraigher: Vtiada Ijubezen (nadaljeva-Mje); I?o Građen: Sama za^e; Rado Mar-nlk: Na Bledu in Iz velike dobe; Oton Žj-panćič: 3e^uiika pri zioeli; Peter Popomik: Vilovečenje (konec): Tanko Glaser: Klo-potcl; dr. Pranc Dersanc: rlenr! Bcrzson (nadalievanjeV Lisrck: — n —: A. G. Ma-toŠ: Feljtoni in esejf; dr. Jo. Olor.ar: Solzna Avstrija: O. 2.: Narodnost In historizem; — z. r.: Vraz - Pre^eren: Joža Lovrcnčlč: Deveta dtžela; — Matica Hrvatska. — »Deveta dežela«. Pnd tem naslo-vom je izšia v knjisarni J. Scoke v Trstu »bfrka ne*n!tev JoŽe LovrenčiCa, o kateri Se izpregovorirno. Gena brofirani Vnjigl je 3 K, vezani 4 K. * Z Dunaja v Budimpešte je stala vo-i-ijt p^ žel^znici v brzovlakj v I. razred'i 22 fc Odslej bo po novem tarifu stalt 68 K. ; * Ogromen požar je izbruhnil t petrolejskih jamah v Baka Ln uničil okoli 16.000 ton nafte in 2400 ton drugih Izdelkov. Štcviio ČloveJklh žrtev 5e ni znano. * Oblak »e i© utrgal nad Mesino t Italiji in io z okolico vred preplavi!. Na stotine poslopij Je poruJenih, promet ustavljen Na stotine družin je brez streb, obilc mrtvih. • Konzerve iz Italije. ReSko ređar-•tTO j« Kapiecilo 900 kg Jtonserr, avoženlh nm. Reko U Italij« preko ftvlce. Konzerve so bile poslane v Budimp«što, o4 taa zo-pet na Reko ln »edaj jih odpofiljejo t Opatijo. i ♦ VseačiUika vjetaižkj Uborišča. Via- | da. namerava ustanoviti posebra vjetniška taboriiia za visokoio'ce in visokošolske profesor je, ld $o priSli v vojno Tjetniitvo, seveda le pod pojojem, da stori isto tuđi reska, ozirena italfjanska vlada. ♦ Inozemski tobak. Na zahtevo finanS-nega ravnateljstva v Pratf se je v petek po lobakarnah izvršila preiskava na ovadbo. 4a nekateri tobakarearji prodajaio inozem-ški tobak. V tobakarni Prohasknvi so na,Hi 13.000 inoz«mskih cigaret in tobaka ražo« vrtaadftt Dosl«i je bil »r«lal blaia že za 1700 R. Prohask* &• aretirali. * Štajerska naknpna centrala oslepar-jena za pol mllljona kroo. Acent Avcust Kondor Jo bil v mirnem času ponižen urad-nicck, v vojnem času pa si le prislužil velike v&ote s Spekulacija mi in navijanjem cen pri «msti. Dalje časa je bil tuđi pooblašče-nec štajerske nakuone centrale, ki mu ]t pr§4 kraikim izročila pol milijona za nakup rameca blata. Kondor je bil na dtrkaliftča precej Lzfubil, zato je seeel po štajerskem de«mrja in terubil tuđi teg*. Sedaj ie bila pediaa ovad'ja in Kondorja so prijell. 400 tisoč kron ponuja, da bi ga pustili na svobodo. Pri otročnlcah in oddlha potrebnih učinkuje naravna »rranz-Josef* gren-cica, že po kradem času brez neprijet-■ih občutkov •tUcv^oie ter pospeši pre-bavo iii zt>otJŠii tek ter spJošno riizpolo-ženje. Za s?e^e MN«kc. V ta n-saiva j* darovala crd^-r. w»:k9vrrika pl. Polainarja v Ljubljani 50 K m c. kr. okr. sodlliće v Podfridu ifetra) iz dve« soiiofti poravna v 150 kren. LVravp.ištvu nalih lfslov so poslali: Za »Slavrrsilto Maiico«: I. Lipold iz P^rdjsk»ca pri Pr*fi««h 400 kron (gl#5 vCerajSnjo notico); Neimenovani 5 K in frančiška Mah^rić iz Ptuja 5 K. Sliufaj 4iO krom. Za »CTril - .Vi6i«ii9vo družbo«: Ivan Ger'ovič iz K«5t*5jfVice 12 K, ^ar»\ala gg. dr. 1. K. in dr. F. L., nadporofnik Lcvcc iz A^atonca 100 K, darovat ča>t-n;ški zb#r cer. strel. pclka št. 2, Lojze Hofbauer. §r!ski vodja, Turje. p. Dol pri Hra^tnika, 10 K, rr.esto cvetk na grob pok. prijttcHu in t#varisu so§o!cu Jasipu Zemljicu in »NfimencvanU 5 K. Skurai 127 kron. Za dr. Krikov spomer^a';: c!ni^a zbirka zav^tmh slovenski:; trg«v«rv- za 5pomenik prvcb»ritr!iu za idejo našega ujedinicnja pos!. dr. J. Kreku 50 K. inso-slovansko s^kolsk« omizje pri Belem volku« (v štalici) 200 K, »na dan pcrre-ba dr. Janeta Cv. Kreka pridružila se je iugc>!«va^.ska omladina vzjledu našrs:^ Ivana Kribarja in prispevala ta skromni zuesek v sponin iranom našega neuo-zabnega prvoboritelja za svobedno ju-groslo\-ai!i:o državo«, akad. teh. društvo »Triglav« v Gradcu 30 K, mesto ven-ca r.i knto ćr. J. 7. Kreka in >Neime-nevari« 5 K. S!-:upaj 2*5 kron. Za >O*!epc1e slovenske rofrtte« fP Uliiuhrfi i v Gracfcu^: r-^dbiria ^vorn. *:vetnfka Kavirilra 20 K, raesto vencj na krsto %. Karli 2užka. Srtea hvala! __ i A«w-rtiatoJ«^^gt« FO^Hnr^ deloma deiar. delemi tivita ELASIK, E«Io4vcrslia ui^oa *t. 35. 35*2 ttgr Prođ« sa wtt tf klieflraaiov 4oma669a Ssostaa|a. Penudbe i nivc^b« cen? pod ,,Koštam]/ 358S4* na upravniStve »Sleve«si:. Naroda«. Kablovsko SOBO s posebnim vhojori) »Hia eaem, kl Naslov se Jrve v u»ravf »b!ov. Naroda«. Kmefsko posestvo mm S»re»]fik«» ai* D^t^sfvUMi toamtn. Pismene pomudbe »«d „Poiestro 31S*" na upravn itvo »Slovenskima Nareda*. ŽT^T" Auclaa v meitn &H v bližoj piii 2V€il. lrttspfftna Milo Z vrtom. -^- Pruuibe i* 31. t m. r>r,i MSlp«e 3^" na uprav. »Si«v. Nart^i«. j ________________ i i z eno aii dvrna sobama in kuhinjo, za eno •sebo, na Mtstnet.i ali Starem trgu do novembra, sa iaU. J:,92 Poizve se v upravništvu ^Slov. Naroda«. UradRlk denarnega zauods absoivcnt s!av. tr^ovske Sale, z vecietne | prakso, v^j^š^ine ri"r*t, sedaj neodp»vetJ-jno «ftl »l*tl»o. Ponudb-j se prori pod „Iraćalli 5373° nd upravnišvvo »Sloven^k. Maruda«. Restavracija |i*!i7O šddč*if feHzn "-3'»Jvj-3. v re^GM Kitsta na ^raaSaiz/m, ao odda v a&ioai aii v ?akc~-?. — Pismene ponudbe pod ! ,tSesta?racUa 19S7 ^MNiM na upravniStv« »Sievcr.iivtjjJ. -i-Tjda«. 2500 i _, , i "" ] FT ^S it^ <^» ■* ^ «i 'c» ^ ^ • dekler ie čas in po kakov*sxi ne rrevisoka c?na, našemu priznaiio dobremu kolamazu saaaaka »Hwmqt« v lesenih zabojekih po pol in 1 kg ccn-i kf K 1"30t t'.-r v sod:h do 50_1CO kg po K 1/0. — Nadalje zvra^arno fOTornost ntSi'n cenj odiemalcev na naš prs.Tino d>bri ter mno^o hvaljeni kaval •■^•aiesfek a rlnAborjem v paketlh ;o e.iče^rt in pol k:. P'*ave: kakor cimet, po?er fjlaaat, t^fraa Itd., odprt in v zavtk'h. ter \z* 4rufh» ips«e?tirko blego v bc-javi fx'jirl se dobi pri tTTdkl V^^*-^v5r I Šibenik, Zagrab, lapori, SKpsrt, SveuSiffStiii trg št« f. Vse naročbe se sprejmejo samo za na-prej poslani denar. za kolomaz pa 5O°,o v | naprej, drugo z povzetjetn. fe -■-* '^iT ć$ 8 G'orija usiljeni čeviji iz crne aS: rjave teletine, s leonjskimi, boks ali Ch*vreaux gornjirm dtli s črrimi lesenimi »odplati. — Derby-čevlji na trakove v lepi in trđiu izvedbi i Cene na ćrobno : $t. 27—35 Z2L »troke.....K 23 75, *t. ?•*—40 za Se-S:,':iw »rfitUrjej«. Pf«st»i p«tr« ■ • la.rti * lr. t:;-:it. Vinskih sodov priblitHO za 2fO M v miii od 56 1 do 15 hl proda K. Kovtt, Itirl trg pri Bakcko. I^IBasia vdova brez otrok, fra kot foamoć V 0Otp«dia|-ahra k hoHši oktta*Uo o^ iirct^k 2a fakalk po 80 v. klio^rrmm. Ponudb* ^n pol'lj^^ev se ?:^ ii na na tv^dko 7ram £c3, Liukljaaa. Kudimo sui!ewa niti ln f :.;■?"Uftee, staare Isrs rss^a Icr ?;l^uu(euio 5-25 E za kff. Poiiiite udi najmanjša količin« od 20 đkg. naprej ■effinkiiano na naše stroške, na k"r dobite p«!ri znesek ro poštni n-kaznici Zx* Tako krasnega naravnega posnetka že dolgo ni bilo videti. v Štiridejanjski fantastični drami Vcsdoigra. ' - P?T" P.-y© proa^stave so prisKoon« tuđi mladini. "99 - i Prec!sf»?3 sa vršo dsaes v solbolo ia v poaeddS|ek ob pol 7 I ia poi 9. i^s^orf falrl w nađelfo ob pol 11. dop. ob X9 p^l $(| 8,, pol S, ia 9. svafer. /^ < _________________■____________________________________________________________________________________________________- *> -'-■• Ag^g Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C, Mayer CatraU ra liujs. — IstauTljaa im. itft Hl ft-Sl. ?!lfl !t!H () tii! „ttšt! U'l. Uslamvl^« I8E*. - 33 poimale Pt-dcrhnvani^ v*ph bankovnih transakcij. aVfH? PfevžflMrffJe 4aowalk ▼!•§ na hranHne Najkultntiiejse i2vrSevanje beraih naročil na vseh fjzcm^fflh in inozsinskih meslih — "zplaćevanje ku- i^i,¥trP hrl^^n*rj!r rfavwl kontovne knjige ter fta kotit^-karent z vsak#daevnim ve4»o usrdnim obre- p»n©v in izžreianje vređnastnih pafirjev. — Kupovanje in proiajanje deviz, valut in tujih novcev. — 5LJ .nf-m riln/r «. i»hwo dvirt v«ak Aii braa oo»#vtdL — KBpovanje in prodajtnje ▼rateootatt Najemađaja varnih predalov samoshrambe (saf:s) za ojnjevirno shranjevanje vrednostnih paplrjev, l'stin, ■in«riw itro£o v okllra ondnih kurznlb poroW. - Shranjevanjc in uamvtiaiije (detoti* vreiaastafh dragotin itđ. pod lastni zaklepom stranke- OpraTillKe c. Ur. raa?. !oter?ia HrezpiaCna revizija izžre- Ustmena in pUmmnm pojasMil* ln ••••^•tl o w»a* v k»»f^«# str^k« sp»d«i«6lh trateaakaijah vstkdar brazplačtfO. ■■»-»rzol,avli9: Fromelaa banka Ljubi!az&a. — Taleioa iiev. 41 Strofi 6, »SLOVENSKI NARODV ćm 20. oktobra 1917. 241. štev. ..... O*4* mm i 4 plemenske koze« KONTORISTINJA '2.'dye!etox> peak^o in ima tuđi vajo v engros !trf3tthi, išli % 15. MTemhron spr*m*-m*tt iartp — Poruidkc pod „ftti. 1004, [»534" na ypraw»5tvo »Slovtnsk. Naroda«. 100 kron nagrade iulor priskrbi straBkTbres ttrok st&no-Tanle t LfatblfaBl, eno ali dve soi?i in kuhinjo, takoj sU učetkoai novembri. Kdo, pqye uprg^jštvo »SIov. Naroda*. ^552 fcl*e st ▼ aafcem, erentuelao tud! kupi posestvo s gostilno trgovino -ali brex nje v blltJni Ljubljane / ali Celfa. 3559 j Naslov pove upravniStvo »SIov. Naroda«. Houfl trinodstropna hlšn na prometnem kraja v sredini mesta, •e proda, Resni reflektantie naj vložijo svoje ponudbe pod „Središće 3548*' na upravništvo »Slovonskega Naroda« 3548 Proda se izborna kromatičaa harmoniku (ročno delo). ĆJ551 Naslov pove upravn. »SIov. Naroda«. — in mizcrrjeu proti dobremu plačilu sprejme ANTOH .STONEH, Ljubljana, Jeranovs ulica 11. S L O Cl A jmožen slovcaSčine ia ne:Ti^v::ne, 80 sprelzae pri trrđkl Bnd. Beđea-mOlier, Ljubljana, Šturi trg ši. £• ggg?- Dobra ohraajen ~&& RESER¥flR za vodo se kupi. —- Ponudbe na: Hotel „Slon1', Ljubljana. 3522 prevzatnd v mezdno delo prvo-vrstca tov. golenic Jalias Kraus, . Voivary5 Češko« g.- - Sprefme se ===== učenca in učenko iz dobre hiše, tvrdka Lud- Boleac, Ljubljana, St. Petra cesta štv. 8. Oečjc stevilo ziflnricu z dobrim zaslužhom, polog stanovanja in prehrane sprejme tovarna €troiilnih snovi Kurka & Wildi v Polzell pri Celja. 3465 maflajaktnra \ Jniif Stnger f Dsiaj L WiKiflgersfr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. vt.u ■■ Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 Trgovci! ' 6ostiin£arfl! KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 za 27 kl*OUy HajbćlfSe kocke za golaš, 1000 kock 40 K. lajbojjše kocke za kimeHtfho, 1000 kock 40 K :pošilja prori rovzetju a!i predplači.u tvrdka IVAN UREK, U ubijana, Mestni trg itv. 13. 3196 •m 1,000.000 "»iHi ročnih šil \e te ▼ r«M1 Praktično ročno sredstvo za krpanje usnjenih stvari, konjskih oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, voznih plaS^ev L t d. Važno za vsakega vojaka. Pieprodajalcem popust Cena Ijomplctnemu šilu proti pred-, plačilu K 450, po povzetju 4 80 K. *.—----- Na bojno po'je !e proti predp!ači!u ,. *nr/a, odd. 115- I Usnjorsbl pomoanh se takej sprejme proti dobrema plačilu ia hrani. — BftTBO ImI M sprejoie tad! nćemoc, proti hrani. Avg, Terpinc v Kamiiilni Portland cementa ntkaj tisoč kg Ima oddatl stav* beaik H. Smielovski, Rimska c. 2. KONTORISTINJA eventuelno tađi začetnica, obeh jezikov v govoru in pisavi zmožna, z lepo pisavo, se spra]rae pri gori omenfenl tvrdkL 3560 Framv'dol ^££°£?°{. rucče, s\t.'ile in sive lase ; brado za trajno temno pobarva f 1 steklenica s poštn. vred K 270. Rydyof je roinata voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je Čudovit 1 steklenica s poStnino vred K 2*45. Naslov za naročita; i GroUch. lm\ - Đrogerio. Srno, Stev. 639, Moravsko. j iipušćaie, grinte srebćico ia druge : kcžre bolezTil odpravi hitro in sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne umafe, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvojnati K 6.—. Dalje Parato! tresni praSek za varstvo občut!jive ko2e, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v lekarn?r;a M. Hlein Paratol tvornici ▼ Bridimpeši!, VII 42, R6:sa utca 21. Jpedjalna nonudba Notrl refoško, sladek, Uni nori mnšk2te!|ec, bel, slade! nov! siai&3iel]3c9 roza, sladol Točna podiljatev v sodčkik p 60, 80, 100, 300 in več litro po itajriižiiti eenah. Nđ željo pobijem tuđi vzorcc Stabilimento Vinicolo Benussi & KoM Trs Plana Lipsia. I Ivan Bizovičar I umdni in trgovski vrtnar I Liubljana m I Kolezijska ulica št. 16 I priporoča svojo bogato opremljeno ■ vrtnarstvo ter okusno izdelane I vence, šopke in trakove. :: IzpoFojevanje *: o^ mrtvaških odrih s. drevesne cvetlice, l^akor tndi najfi-fnejie dekoraoliske cretllco za dvorano :: in balkone, r. Vsakovrstne sadike do najžlahtnejsih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na dežeio. Vsa na-ročiia se izvršujejo točno in solidno, BrzojaTke: I. Blsovltar, 9 vrtmar, Ljubljana, s hiia i trgovino v mrmđimi Ti»#tei^ 20 arov zemlje, tik rovov premogokopa, z vodovodom v hiši. Proda se po ugodni eenl. — Već se izve Ukt M. 19| pOSt« TT»OVt|e. 3555 tmn mm mm u nmm I otroških vozičkov ta mm***** *• »atllm«)*« tinte. BLPaklč v LJnklJanL flnanin Rmiiikta » ptiSji s ptnitjift, Šablona s 16 monogramly prl- merna za namizne prte, servU etO| žepne robce In vsen wr«t porllo se dobiva pri TONI JAGER Cjub!jana9 Židovska ulica štcv. 5. k. Ris modni otelile : za gospode : Ljabljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in u rad niske s uniforme: po ineri v najkrajšem času. L.NIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 I priporoča svojo veliko izber I dežnikov in solnčnikov. I Popravila se izvrSujejo točno in solidno lllum •4ra*k*l stare in nove, kakor vse druge vrste pavolmata la\ tdhMM ean|#, iaklievtao, odale, vrvi U4.f vsakl MMOtiMl k«p«le po aafvlili ceaJ. E. KOT2BIK w Kranju. Vinski kamen sohe fjobe, kamno, med, vosek, iveie ia rako sad je, smrekove storte, splok y»e deteine in mzd« no pridelkt, kakor tndi vinske sodo In vse vrste praznik vre*f knpl Tsmko množino po najviijih oenak veletrgovina 2482 Anton Kolenc, Celje. IToaletno I mtlno nadomesiilo I parfumirano, elegantno oprem- E ljeno, 2l/2 tuc vsebirsa kartona. Cena franko K 26'50. Dobavlja : lang & Co.f Osjek 1, Hrvaško, Župni trg 1. Naslov za brzojavke: Langcomp, Osijek. Slamnate šolne za dom ia slamnate podplate n v fevlis sem začel Izđelovati v toliko, đa lahko nsireient vsaki zahtevi in lik priporočani kot nadomestilo za drago nssfeno obntev, posebno za delo v sobab. 235 Poskusite, ne bode Vam iah ^*?. Cerar, to vama slamnikov v Stebu, pošta Domtale pri Ljubljani. Losnc kile najboljše kakovostt po 10,14, 18, 20 In 24 krta; Usne podloge Erepp ali Python in lasne mrežice v vsob barvah; „NERIL" barva za lase in brado od Dr. Drallea rjava, toamorjava ali ina po 2 in 4 K itd., vse šo solidno, zanesljivo blaajo priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi vpoklicaafa v vojaakc aiaibovaafe f« lokal oAprt samo ■■ prodalo blaga in slcer vaakf dan urno od t do */2l ia v nadelfo od 9 do 11 ure doaoldan« Popravili in preobleke ;: UCno in ceno. :; Popravila in preobleke :: točno in ceno. ;: Najcenejse dežnilcG in solnčnike domačega izdelka priporoča trornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Samostojna kuharica x* t** dola, to aprofato v dobro bl*o sa deieli (2 osebe) Ukof. — Ponudbe pod „Knaarlca 3561" na uprav. »SIov. Naroda«. ■V Prldna in poitena ~vh - služkinja - za vsa dela, ki zna tuđi nekoliko kuhati, sa sprejme tako). — Ponudbe s sliko na naslov ga Mija Moli, tegoveoTa soproga, Trbovlfo 1., Štajersko. 3340 TRGOVEC aJi izobražen narodnjak, kateri bi bU zmožfiti, se udeležiti dobičkanosnega podjetja na Sp. Štajerskem, z mogoče 20 — 30 000 K ali tuđi mani, se naj oglasi v upravi »Slovenskega Naroda«. nove in stare, kupi VSaElO moOŽinO tvrdka ,, Ljubljanska industrija probkcvlli zamaškov JELAČUf & Ko, Iijubliana. 2273 Zebtevajfe gratis in franko ceaik o božičnih, novoletnih in dunajsklh vmetniskin raz^lećnicah, po en groš cenah za preprođajalce. Kot poskusni sor-timent pošljemo 300 boilćnlhi novoletnih, ljubavnih, godovnih, cvetličnih in umetniških kart v barvotisku, v blesku in zlatem btesku, sortirane sa 18 E. Pošilja se po povzetju. Tovarna Inksnapapirfa ADLfiB, Zeisel ds Co.v Dnnaj a, Praterstraaao 66.10. ===== Prodaja se ^——j na Volcskem pri Opatiji zeJo pripravna za trgovino. — V hiši se nahaja Že 30 let gostilna, katera vsled ugodne lege jako dobro uspeva. PlaČilni pogoji ugodni. — NatanČne informacije daje ođvetniska pisama dr« Janeiića A dr. Poaclća na Voloekem. Za bognnako taborište so rabi in kapi dobro obranlene šivalne stroje! Ponudbe z naslovom ia ceno sprejeroa po dopisnici ali oseboo tvrdka IGN. VOK, Ljubljana, Specijalna trgovina livaAnfh strolev in kolos, Sodn« uHca itv. 7. :ŠKATUE: n miliaiie jaje h sudio! Škatlje za postite I« voinopoštne poklike v vseli velitcosMi priporoča Karftna fovaraa f. losai i j 3065 Ljubljana. Kupujem in proiajam. bodiai poMštre, stoUeolBO, ie-loio, sulice, porcolan, oroijo, podobo, star dooarf splob vse, fcar {e aafauaaj 50 lot staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišta itd, Albert Derganc brivec la koncesijoairaaJ starlaai Ljubljana, Frančiškanska ulica 10, Modni salon Srećko Potočnih Ljubliana. Gradišže St 7 se priporoča za izdelovaaje ofclei za gospode in dame, specijalno zs jesenske kostume in plaŠče za dame bluze franeoskih modelov, Obenem s< priporoča za obraćanje oblok in kost u imov za gospode ia dame, moderniei-ranje damskih kostaraov, plaščev zimski! sukenj in površnikov za gospode. — I Splošne garderobe za gosp. in dame Kmetska nosolllnlco ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuie hranilne vloge po čistih Rezervni zaUad nad K 1,000.000. 41/*°/o brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881. 241. 31«v. .SLOVENSKI NAROD\ dae 20. oktobri 1917, Stran 7 '.:■.:.'i in koštanje« les ? debUfe ta vejah od 10 cm d«b«l slike Prtitrna, Jarčiči, OrtzorčiU in Aikerca kr tuđi lepe -*^|^^tti?S& W"> Sko ..TBDHNSKE SUKE- b^.6« ta potaine prueto na <>cM- BprwniitT> listt^TEDEUSKE SLKE** d^lmiilije i 9 I|^ vach vrst za urade, VHB^^^ druStva, trgovce itd > ^^t^^ ""^11*^^ grater ta izdel«vatelj ^^tSđvsJ^^ kaTčnko?lli 8tam»»ilij UBE3J0EL BMlft! ^ »». t. | Franc Furlan jj i zalogs At€4tli2!^a7 •■ f se sabija: 125 f * ^rabrožev trg stsv. 9. f i v !■ ■IIIHin ili i'TTT------T "T--------------im^ lili IMsi^^i rt t Učlani l&i @!i!!. Velika zaloga i ste^l^n>tssei p&rce!a- ^ &£, s^etns^ zrcal, šln, ioaar^sv, vi^k^ v Ltd. gostilniska !n ksvsrnar-ska namizna nosova i I parao larvarstvol ter kemičnG čiščenfe in T snaženje oblek. II Apr&iura sukna. Ly | mm m • ona mu i I I Sprejemališče f SeUnbargova ulica l\. 3. ^ Pastrežba točna. Solidne cene. J^ t J^a H H -dm n «P^ b^5 B sf^i 9 ^i ?^b r»<5 Zft V (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. i Dobiva se pojsotii. Glavna zalosa pri tvrdki Nilan Kočevar Ljubljana Sv. Petra cesti 2S. — «>»—■ •stoiain dobiti kriafe za ribaoj^ i Kostanjev, hrastov in bukov les kupi vmHo mnolino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠtevt se Ic pismene ponudbe z navedbo ceu. if vernih da? dan ^f 9 31. OKtetJra - 2- nov.ml.ra. ^ Snevi vojnih grooov. Vsa'i tadi najman;Si zucsck se hWežno sprejnie. 4 _____ Glavna nosSovaicas — J f^^ Taicf:n 23.116 In 21.3-0. /j^ ;:;^^^^ ?cX«j.chr. konto 157.:":• ^T;. f^ Svoje častite od;emaice vi]udno prosim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakđo izleaže s posebnim dovotjenjem od c. kr. okrajnega glaiarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati (frozja ali municije, kakor tuđi ne popravljati oroija. ■> Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. \ 1 Fran Sevčik 1 puškar in trgovec z arozjem v Ljubljani* fšaivešja s?ovenska hranilnica! kasina hrsulinfca ljubljanska U'iSUMA, Prešernova ulica št 3 i* !s&e!a ke&ce^s Ista 2316 vlatj .,«.... . K 51,000*000^1 Mpotečiilh in ci^čmskih posojil ........ „ 30,800*000*—^ rezer¥B9fia zaklada......... . . . „ igt^OiMtO^- Spreieraa vioge vsak deltvnik in jHi ol)r«5tuie nfjviS^ po 40/ vefcfe In nestftlae vlege pa po do§evom- P.'f Hraailnioa fa p^piSsrno varna in stojll pod kontrolo r. Sir deieSna vlade. ■ Xa varčo^ie ima v?e!{ana Htne domaie hranltnlko* Pesoja na xeml'i§ća ia poslopfa na Sraniskem proti 5%i Isvob ££raaj8k>; pa proh S1/^";^ ebresttm In proM najmanl 1% ozđromai 3 4°; oipU£eT3C]u na dolg- vs/f ▼ pođ^rasfe trajofeov in obrtni^ov Ima ustanovljeno @št Kreditno druitvo. ~V4i PONUĐSE o oi/remmh predmetu zs uniformiranje. StreKcnrfov MlUtflrlrlatt sa raipolago- Frodafa ■a iokolo !■ drobM. V sTO'em zavođn nudimo po ugodnih oenah: Palšče, koinšne ulanko, Breohes, salonske hlače, detne plaiče, pelerine! sweater, perllo, noga« viče, rokavioe. ovojne gaisaftO; nsnjene pa* sove, čeptee, dlstinkelje, portepeie, znake, sablje, ba]eaete, zvesde, gumbe, sukna in vao potrebne piiflhllne. Sploini uvod za uniformirani« :; RUDOLF BOOWMUUER :: UyM|ana9 Marf tra itev. «. &r\ i 87 »SLOVENSKI NAROD", dne 20. oktobra 1917. 241. štev. Me distka Pavla Novak, Kriievniika ulica St. 9.1. nad. se priporoča cenjenim đamam za na. ▼ njeno stroko spada]oč a dela- Sprejema t\ di stare klobuke v prebarvanje V;a prekrojenje* Cene nizke. — Postrežba točna. ,«. £^Š^^t — Zahteraite slovenski tmA^^^^j^ZS^L^ Priporoiamo edino najboliSe iivalne strofe tvrdke: 7 JOS. PETELINC, LJUBLJANA, iS*AK'' poles franiiSkanskesa mostuf levo, 3. hiSa ob vodi. Nafvečja in adina zaloga Šivalnih strojev, ¥seh sistemov v poljubnih opremah za obrt m rodbino &#£& V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje. ^5^ -— - ^-"^ "^-^ 10 lete« garancija ! Postavitev strojev takojl__________________Pouk v vezenju brezpla ten! bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^^b^bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^bbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^bbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Josip Jug pieskarski in likarski mojster Ljubtjana, Rimska c. 16, se priporoča cenjenemu občingtvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pristnim iirnežem. Solidna la točna postreiba* Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. Oelnltk, gla.n ca 10,000.000 hron. .. ' StlMtai*jeVa UlICB StCV. 2. R~er.nl fondl okroglo 1,500.000 fcro~ Poslovalniea e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Gelove u, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani in Celju. ~-------~----------------------------1 . *preien!a '. 71 Z I lupuj' ln prodaia **• »*sta vređaostsih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuie vloge na knnfice in tekoži raiun I ♦^♦•^.^a^^ ^ * *« « ^ « ^* • ^. ====== prot! ugodnemu obrestovanju. =____ | aprovi^aoljske kredite« PlrinliiP Marino Orches{rione' riUflaiHS, RlĐ^i)fa> in harmonije. S. KMETETZ ' LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Tvrdka F.Čtsd@t$ v Ljubljani, Prešernova uiica štv. 1. Priporoča še svojo veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnine. tZvnuie staro zlato ?n srebro in vzame po visokih cenah v zsmeno. Naznanja, da cenikov za !eto 1918 ne more razpoSiljati ko istega blaga po vzorcih ni, hočete se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti kolikor Časa zaloga traja. ■ Jtfestnt trg št 10. |'»van Jax & sin [ v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporoča svojo bogato zalogo w veznih kele$. Mi StTOli I ^ % ^^ xa rodbino in obr% Erezpatii! korzi za ¥szeoje v fiifi. ' Pisalni stroji ^ADLER'S pietilni stroji vseh velikosti Div ji koštan jIn želoil knpufe po dnevnih canmh trrdka Viktorija Panholier, Praiakova ulica ifev* 4, Ljubljana. 8 vinarfev . (za dopisnico) sUoe Vas moj | -lavni katalog, katerega se Vara odpošijf na zahtevo brezplačno. Prva tovama nr Jan Rorrad, l i. kr. dvor. debav., Most (Brux) 1465, Češko. Nikljaste ali jeklene ankarice K 16, 18, 20, armadne radijske ankarice K 18'—, 22"—, 26 — ; belokovinaste (Gloria-srebro) z i dvojnim pokrovom ank remont, ure K 30.—f 32.—; masivne srebrne ank. remont. ure K 40. 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 letna pismena garancija, Pošilja po povzetju. NiLakega rizika. ZamcajtTt do?oljena ali %t p«mie denar. Prejv C ll^finl Prejv Gorici. !• UCIlJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 28. Možka in ženska i dvokolesa s staro pnevmatiko, šivalni f troii9 gramofoni, elektrlčae iepae svetllka že kompletne od 2 K« Nuibolite baterije. Posebno niska ceita xa proprodajaHe jKlchanicna 9davnica no Starem trsu št. n v jThacičev! hisi poleg goriške kleti. M. Scbnbert preje BHina & Kasch, Ljablfaaa, Židovska nL 5. prinoreča relileo za1oe° tk Slila la flace-r«kjiTic, modno blago za gospode iq dame, razoovrstne fino parfnmo, ročna dola in materijal, kirarfičse predmete. 413 Moderna predtiskarija. IzdeloTanje preoblocesik |uib«f. mmuftBVansm^m^rarairaKimmmmmmmmmmmmmmmi vseb dežela izposluje inženir 642 \ IVM« CkM£iWuđWtWMJ^WJfSi* oblastveno avtor. in zapfisežeai patentni odvetnik | na Dunaju VI., Mariahilfersirasse št. 37« i mmmmmnmmBmmmmimmmma^BBaBnBBSBflBBVBaiiBJ Modni salon I Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo izbiro flnili velour • klobukov s kosmatim robom \% prvo-vrstnih tovarn »Novega Jičioa«, ka kor iz baržtma, filca in koiuho-vine, ter čepić ta dane ln dekltce. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalmh Idobukov. Cene razmeroma zelo nizke! Tovarna pohištva J. J. Naglas Ljubljana. Kongresni trg št 12. ** sa spala* ln fedttne sobo, salono bi gospoake »obo. Proprogoi zafttorfl, raodrocl aa ¥xmot žlmnafl modroci, otroškl vozlčU ltd. ^*xIporoča,r)Q.o đ&pecifailzio domslio in Dtroiko Konfekcijo zelo solidne tmrdke Mi SCristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev, 9. — Lastna hiš«, Ifejnoreiše |«r K0STUME ~+m Najnov^&a ■T Bm ^^hC ■BBm B^^tf fl^^4 ^K ^^ H H^ Bi B^^tf BBB% OtroškG obloRito m obleke za mladenke. Hifleoičiio perilo In dra§o potr-bSčine xa novorojoačko. BbT Požilja na izbiro tuđi na deželo. ~m* Staaie vlo§ koscem septembra 1S17 ea. K 200,0004M>0--. Otavalea K 40,000.000-—. rSSS Češka indnstrllalna banka £1T, Ftnandnnje mtaiklb tfolm. :: :: Krefflt m mrodznite sakupe VsakOTrstne baačne transakcije. Srežk» c kr. avstr. raaredae loteri]e. Nakazila vojnim «|«telkom. I