J 167466 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO IX ŠTEVILKA 1 — JANUAR 196T SESTANEK KONZERVNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE V NAŠEM DOMU V KRANJSKI GORI Pred sklepanjem letnih pogodb • Temeljite priprave na poslovno leto 1967 so trajale več mesecev. Vrhunec je nedvom-O no posvetovanje v Kranjski gori, ki je bilo od 9. do 14. januarja. Posvetovanje je • bilo namenjeno novemu načinu poslovanja letos in pripravam na sklepanje letnih • dogovorov po medsebojnem sodelovanju s prehrambeno industrijo. Prod sestankom srnjo poslali material vsem podjetjem, ki predelujejo meso, sadje in povrtnine. Z vabilom na sestanek, smo kupce opozorili naj materiale dobro preštudirajo in pripravijo svoje predloge in pripombe. Naš cilj je bil namreč skupno z odjemalci izbrati najboljši način za uspešno delo v letošnji sezoni. Na posvetovanje smo povabili 47 podjetij, med njimi 2 poslovni združenji in Institut za tehnologijo mesa lz Beograda. Podjetje so razumela pomembnost teli sestankov in so se vsa odzvala našemu vabilu. Zaradi zadržanosti nekatera podjetja niso prišla v Kranjsko goro, vendar smo tudi z njimi pregledali letošnjo problematiko. Razprave so bile živahne in kar je najvažnejše, bile so plodne. Skoraj v vseh stališčih smo prišli do skupnih stališč. Nekatere naše predloge smo morali spremeniti, sedaj pa posamezna podjetja že podpisujejo pogodbe. Prvi rezultati razgovorov so dobri, saj smo mrtvo sezono malo poživili. Ugodne posledice sc bodo pokazale v normalnejši proizvodnji konzervnih škatel skozi vse leto. Nov način zaključevanja Pogodb je novost, ki nam omogoča boljši pregled gibanja proizvodnje, kontrolo zasedenosti in zmogljivosti to stvamejše ter točnejše mesečne plane. Stari način nabave bele pločevine je zastarel. Njegova glavna pomanjkljivost je bila, da so podjetja, ki so rabila pločevino, morala že vnaprej plačati večje zneske, čeprav je pločevina prihajala v tovarne le dvakrat na leto. Z novim načinom pa smo predvideli, da bomo finančna sredstva naših odjemalcev vezali krajši čas, in da bo za enake količine bele pločevine potrebnih manj sredstev. Konzervna industrija bo vnaprej plačala le 20 % potrebnih sredstev za nakup bele pločevine. Velika vrednost pri uvozu bele pločevine bo, da bomo pločevino uvažali nepretrgoma po naših potrebah. Predvideli smo jih z letnim planom in sklenjenimi letnimi pogodbam. Druga prednost novega načina je tudi ta, da ne bomo več uvažali pločevine, ki bi bila neprimerne kakovost in še predraga. V svetu že dalj časa ne uporabljajo najboljše in naj dražje pločevine, razen za posebne vrste konzervnih škatel, ki naj zagotove daljšo trajnost različnih izdelkov. Naštevanje prednosti ne l>i bilo popolno, če ne bi omenili novih formatov, pri katerih je odpadek najmanjši in že vnaprej določen po posameznih vrstah konzervnih škatel. Primerna kakovost pločevine za različne konzervne škatle omogoča, da borno prihranili precejšnja finančna sredstva v primerjavi s starim načinom, ko smo uporabljali le pločevino kakovosti BEST ČOKE. Nov način zaključevanja letnih pogodb nudi našim stalnim kupcem številne prednosti, še posebno, 6e v pogodbah določijo točno gibanje dobav. Teh prednosti pa ne uživajo ostali, ki enkrat letno ali pa samo občasno naročajo naše izdelke. Ti kupci namreč naročajo izdelke predvsem v sezoni, ko so naše zmogljivosti zasedene In nam s tem samo kvarijo normalen tek proizvodnje. Končni cilj novega načina poslovanja je točno planiranje, ki bo omogočilo veliko serijsko proizvodnjo to s tem čim hitrejši prehod na svetovne cene. Prepričani smo, da je s takim delom naše podjetje doseglo precejšen uspeh, ki bo koristil nam in našim kupcem. Ugotovimo lahko, da so se načela gospodarske reforme v naši praksi popolnoma uveljavila, in da jih bo potrebno razširiti tudi na ostale skupine proizvodov. Priprave že tečejo in bomo našim kupcem poslali potrebne materiale v najkrajšem času. Feliks Rojec 1II1M Morda bi posnemali y prometnem podjetju L jmbl j an a-trampor t uvajajo dan ODPRTIH VRAT za vise elane kolektiva, ki 'bi se radi Pogovorili s svojim glavnim direktorjem. V njihovem glasdilu sem Prebral naslednje obvestilo Klavnega direktorja Rada Lipičarja, ki ga je namenil vsron članom kolektiva: »Na predlog kadrovske •tožbe sem sklenil, da bom °d 1. 12. 1966 dalje vak po-aedcijek od 9. do 14. ure na razpolago vsem članom ko- lektiva v zvezi z morebitnimi pritožbami, vprašanji, predlogi in podobnim. Obljubljam natančno preiskavo v vsaki zadevi, ki bi to terjala oziroma zahtevala tudi ukrepanje za to pristojnih organov v našem podjetju«. V prvih treh ponedeljkih je prišlo k direktorju 16 članov kolektiva, ki svojih skrbi dm težav niso mogli urediti v svojih delovnih enotah. Iz teh razgovorov direktor izve marsikaj, česar ne bi vedel nikoli, pa čeprav gre večinoma za razne drobne iz dela in življenja v službi. Morda se komu zdi nesmisel, da 'bi glavni direktor podjetja zavestno žrtvoval štiri delovne dni v mesecu, samo za talke »malenkosti«. Vendar temu ni tako. Rezultati v delovnem kolektivu Ljuhlj ana-t ramsport potrjujejo pravilnost tega ukrepa. Nas pa silijo k razmišljanju. Zveza komunistov Saturnusa pred letno konferenco 9 Konferenca naše OOZK bo v februarju in so prl-® prave nanjo že v polnem teku. O čem bomo razprav- • Ijali na konferenci, vprašujete? Veliko je stvari, o • katerih naj bi se temeljito pogovorili, da bi lahko • v prihodnje uspešneje delali. Več kot sto nas je, vendar se pri našem delu število ne pozna. Od tistih, ki jim je težko enkrat na dva meseca priti na sestanek, kjer bi se pogovorili o delu, ne moremo dosti pričakovati. Udobje jih je dobilo v svoje kremplje. Nerganje o plačevanju članarine, ki je res previsoka, ustvarja slabo voljo pri blagajničarkah. Tako ravnanje ni vredno komunista, če ga primerjamo z žrtvami članov KPJ v preteklosti. Taki posamezniki so tudi preveč zaverovani vase in v svoj standard in zato ne morejo dosti koristiti skupnemu napredku. O pasivnosti, ki ovira boljše delo organizacije, bo treba odločneje spregovoriti. In vzroki mlačnosti? Morda vsebina dela ni vsem všeč, ali so družbene nepravilnosti napake posameznikov, razvojni problemi družbe, birokracija razočaranje in drugo problemi, ki nas ovirajo pri delu. Z vsemi problemi bi morali prav komunisti odkrito in odločno obračunavati. Samoupravljanje je doseglo v našem podjetju lep razvoj. Tudi v gospodarskem in poslovnem smislu je bilo naše delo uspešno. Ce pa rečemo, da bo naše delo pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in pri premagovanju težav gospodarske reforme uspešno, bodo morali komunisti zelo aktivno delovati v organih samoupravljanja. Morali bomo iskati najboljše rešitve. V razpravah strokovnjakov in samoupravljalcev bomo morali določati napredna stališča in jih odločno izvrševati. Beseda bo tekla še o tem, kako in koliko smo in nismo pomagali mladim, da bodo postali mojstri svojega dela in zvesti nosilci napredka, humanosti in revolucionarnih tradicij naših narodov. Zveza komunistov ni namenjena sama sebi, niti ni razloga, da bi držala v svojih vrstah nedelavne člane. 2e ob ustanovitvi je bila nujna naloga boriti se za stalen napredek družbe. Zato so vedno odprta vrata za vstop v njene vrste vsem, ki so napredno usmerjeni in pripravljeni delati za napredek naše družbe. Tiste sodelavce in sodelavke, ki jih zanima delo naše organizacije, vabimo naj pridejo na konferenco. Lahko bodo sodelovali v razpravi in če jih bo veselilo naše delo, bodo lahko za stalno stopili v naše vrste. Naša osnovna organizacija je razdeljena na tri oddelke. Tako obliko organizacije predlagamo tudi v prihodnje, ker tako lažje organiziramo sestanke in razprave. Na sestankih oddelkov bomo izbrali po pet kandidatov za novi sekretariat, ki bo imel devet članov. Menimo, da bodo volitve zelo demokratične, ker bomo od 15 kandidatov izvolili v sekretariat 9 članov. Po četrtem plenumu CK ZKJ smo tudi pri nas začeli odločneje pregledovati napake in pomanjkljivosti. Novi sekretariat bo imel dosti dela, če bomo hoteli, da bo naša organizacija izbirala in odločno urejala vsa vprašanja, ki se bodo pojavljala ob izvrševanju reforme. Se bomo morali izboljšati naš sistem delitve osebnega dohodka, kadrovanje, delovno disciplino, izkoriščanje naših zmogljivosti, znižati bomo morali proizvodne stroške, organizirati bomo morali ceneno in učinkovito evidenco brez drage birokracije itd. Zato želimo, da bi čim več članov kolektiva sodelovalo pri reševanju vseh problemov, in da bi resnično vsi člani kolektiva kar največ prispevali k samoupravljanju in boljšemu gospodarjenju. Zato vabimo člane, ki so pripravljeni delati. Polde Urajnar Hvala za vaše dolgoletno delo! napovedovalka Ljudje imamo navado praznovati dogodke, ki so za življenje nevsakdanji. Praznujemo vesele in žalostne dogodke, praznujemo pa tudi tiste, ki jih hote ali nehote prinese čas. Če kolektiv, v katerem delamo vzljubimo, se na njega navežemo tako, da postane naš in mi njegovi. Kaj hitro se nabere deset, dvajset ali celo več let. To pa ni malo. V našem kolektivu je takih, ki »saturnužujejo« 10 ali 20 let precejšnje število. Vsi so si enotni, da čas prehitro teče. Mar res že 10 drugi 20 let prihajajo in odhajajo po isti poti skozi ista vrata, strežejo strojem, jih poslušajo in zboljšujejo, učijo mlajše spoznavati, izgubljati, pozabljati in vendar vedno stremeti za boljšim za lepšim jutri, »Kako malo nas je bilo takrat in majhni smo bili. Malo je bilo strojev in še ti so bili stari. Koliko rok je bilo potrebnih, koliko potu, pa transmisija, jerme-nice, roke, prsti, kri, petletka, plan, delavski sveti, novi Lepo število let že ustvarjamo skupaj — v naši tovarni. Poznamo se, poznamo delo, poznamo osak kotiček tovarne Osem ur dnevno, šest dni v tednu, leta in leta smo skupaj. Vendar malokdaj tako kot nocoj, tako brez delovnih halj, brez ropota strojev — sedaj je čas, da se smejemo Med vsemi je bila najbolj vesela družba iz obrata Zalog. Od njihove mize je odmevalo kot iz hrama sredi vinogradov. Sredi te vesele družbe so bile tudi tovarišice, ki so v letu 1966 odšle v pokoj, Vrhovec Irica, Pene Marija, Petrovčič Slava, Klazder Lojzka in druge — med vsemi pa je ves sijal tovariš Zakmajsten— mojster v obratu proizvodnje konzerv, ki tovarišic ni in ni mogel prehvaliti. »Te tovarišice so bile prve pri oranju ledine v naši proizvodnji konzerv, mnogo svojih moči so pustile v Saturnusu, danes pa zasluženo počivajo. Tudi te, ki danes delajo so pridne, kar sc lepo vidi v naših proizvodnih uspehih«... in še in še, vendar zmanjkuje prostora. »Me smo današnjega srečanja zelo vesele in smo prijetno presenečene nad vsem, kar ste nam danes pripravili, še bi želele takih srečanj — saj se še vedno počutimo sa-turnužankc. Škoda, da ni tovariša Drnovška — zelo ga pogrešamo — on je nas znal vedno razumeti,« so povedale svoje mnenje in še zaželele celotnemu kolektivu delovnih uspehov v letu 1967. prostori, novi obrati, avtomati in človek«. Tako se v mislih vračajo na prehojeno pot naši slavljenci. 23. decembra 1966 popoldan so se zbrali naši jubilejniki z desetimi in dvajsetimi leti ki so v 1966 letu odšli v pokoj. Zbrali so se v dvorani zadružnega doma v Zadobrovi. PRIŠLI SO PRAZNOVAT Mladinska in sindikalna organizacija sta pripravili prijeten program, s katerim sta se zahvalili za njihovo dolgoletno delo v Saturnusu. Bilo je skromno, brez bleska in fanfar, mirno in slovesno. Potem čestitke, izrazi hvaležnosti za delo, za trud, za razumevanje, stisk roke direktorja, predsednika CDS, predsednika mladinske organizacije, nagelji, ure, denar, kalorifer. Za tem so sedli za mize k kozarčku, k besedi. Še dolgo so si stiskali roke, pripovedovali, nazdravljali, peli domače, si želeli srečo in odhajali vedrih obrazov na svoje domove. Tako kot so mirno prišli, so mirno odšli. Brez hudih besed, nobenih čenčarij, nič grenkobe vse je bilo tako kot znajo le ljudje, ki se spoštujejo, ki se imajo radi in drug drugega razumejo, ki so si tovariši. Na obrazih sem jim bral zadovoljstvo in srečo, spozna/ sem, da so Saturnužani tega žejni, žejni bolj kot vina, ki ga ni bilo malo. Želijo si podobnih srečanj, kjer lahko sedejo skupaj k kozarčku ali kavi, da bi se pogovorili in združeno razmišljali ne v delovnih haljah in oblekah in ne kot mojster, preddelavec, delavec ali uslužbenec temveč kot Tone, Janez, Franci, Pavla. Mehanografij a # Začetki mehanografske obdelave podatkov po sistemu luknjanih kartic v tovarni Sa- • turnus segajo v leto 1961. Od leta 1961 do leta 1966 možnosti za razširitev stroj- 3. Knjigovodstvo materiala, smo na tem področju dosegli ne opreme mehanografskih ki obsega naslednja dela: — »kontrolno tabelo« o gibanju materiala v posamez- lepe uspehe. Ti so še po- strojev v podjetju, membnejši, ker je prehod na poglejmo dela, ki jih mehanografsko obdelavo za- opravljamo na mehanograf- nih skladiščih za določeno hteval uveljavitev in uvedbo skih strojih. V letih 1961 do obračunsko razdobje. Kon-novih načel ter delovnih smo uvedli mehano- trolna tabela materiala služi metod v organizaciji pošlo- golfsko obdelavo naslednjih za primerjavo s knjiženji na vanja. Obsežna pripravljalna delovnih področij: skladiščnih karticah. Kon- dela, mod katera sodijo: 1. Obračun osebnih dohod- trola in primerjava skladišč- — izdelava številnih siste- kov z izpisom plačilne liste nih kartotek sta nujni zaradi mov za notranje imenike (nomenklature), — programiranje delovne dokumentacije, in obračunskih listov za po- popravkov morebitnih razlik, sameznika. K obračunu oseb- ki jih moramo odpraviti nih dohodkov prištevamo pred končnim obračunom, tudi izdelavo vseh rekapitu- — vodenje kartoteke ma- — tehnična in tehnološka lacij po vrstah izplačil in teriala, po vrstah materia- dokumentacija ter kvalifikacijah, obračun raz- lov, kontih in skladiščih — funkcionalna povezanost ličnih odbitkov, otroških do- _____ gibanje materiala po po- in krogotoki dokumentacije datkov, članarin, izplačilo, samcznih kontih tretjega smo strokovno in sistema- nadomestilo za bolezenske razrcda za posamezna račun-tično obdelali. To nam do- izostanke, obračun članarine ska obdobja kazujejo homogenost, med- ZSJ, obračun akontacij in ' _ obrafiun zalog materiala sebojna funkcionalna pove- podobno. Za vse naštete ob- meznih skiadiščih po zanost in dopolnjevanje raz- račune moramo imeti evi-ličnih področij dela tehnične dence in ažurirati posamezne tem sistemu obdelujemo še naslednje posle: 6. Kartoteko ter obračun proizvodnje in porabe polizdelkov v posameznih EE 7. Obračun osnovnih sredstev 8. Planske kalkulacije izdelkov in polizdelkov 9. Obračunske kalkulacije delovnih nalogov (Te izhajajo iz primarne dokumentacije obračuna osebnih dohodkov, materiala in polizdelkov). Dela v točkah 1—9 štejemo v »osnovno dejavnost«, vendar pa razen teh redno ali občasno opravljamo druga dela, ki so predvsem statistične narave. Obsežnost teh del nam razen navedenega dokazuje tudi dejstvo, da Saturnus najmočneje izkorišča zmogljivosti v Mehanografskem centru. Izkoristek znaša 33%, pri čemer moramo vedeti, da v Mehanografskem centru obratujeta dve popolni garnituri strojev tipa IBM - 420. Iz navedenega izhaja, da bi samo z obstoječimi deli zaposlili dve tretjini zmogljivosti klasične garniture strojev. — Lado PIRC kontih in vrstah materialov obračun potroškov ma- administracije in knjigovod- kartoteke. Pri tem mora so- la posameznih vrstah stva. Že grob pregled del (v delovati oddelek za obračun nadaljevanju), kjer se je na osebnih dohodkov. posameznih področjih admi- nalogov, vrstah strošov in stroškovnih mestih — obračun in tabelarični Po izdelavi plačilne liste iz nistracije deloma ali popol- prve IBM _ dokumentacije pregied ugotovljenih inven-noma uveljavila mehano- _ luknjanih kartic delovnih turnih viškov in manjkov po grafska obdelava, nam do- nalogov izdelamo: vrstah materialov, kontih in kazuje pravilnost odločitve 2. Obračune in tabele po- skiadiščih in stališč, ki so jih na začet- troškov iz osebnih dohodkov _____ izdelavo inventurnih poku sprejeli samoupravni or- in siccr: pisov materiala gam in vodstvo podjetja. _ obračun proizvodnih ur Iz obračuna in pregledov Strokovna usposobljenost ka- in osebnih dohodkov za de- potroškov osebnih dohodkov drov, ki posredno ali nepo- lovne nai0ge osnovne proiz- in materiala preidemo na ob-sredno delujejo na tem širo- Vodnje ter delovnih nalogov, delavo ,n pripravo dokumente111 področju dejavnosti, k, nimajo značilnosti režij- tacije za: njihova praksa pa so nam skih del (investicijsko vzdr- , , porok, da se bodo uspešno žeVanje, izdelava specialnih i;j, ki bi bralec zanimala, vendar je namen, da se organizacija in naloge civilne Zaščite oz. varstva pred clementarnimi nesrečami vsaj hačelno prikaže. Da bo ra-znianjšuje, se spomnimo na r>ekaj težjih nesreč v zad-"icm času. *“na najtežjih nesreč v ®dr|jem času je vsekakor P°tres v Skopju leta 1963, atcrega posledice so dobro Pt>znane precj tem potres v y?akarski, nato v Slavon-, .m Brodu 1964. leta in ne-»taikrat v Litiji, ki se je ču-• tudi v Ljubljani. Območ- i. Ljubljane in ljubljanske otiine v širšem smislu, ki .vtiučujc Kamnik, Kranj in kofjo Loko je namreč na Potresnem območju, kjer je aksitnalna možnost potre-a IX" (Mecali — Concani — »ibergove) lestvice. . ?.otres je sicer lahko naj-ni_*a nesreča s katastrofai-srwl • pos*edicami, vendar klo poplave med najpo-e. eJ$e in najobsežnejše cementarne nezgode. To dej- stvo potrjuje podatek, da je v Sloveniji cca 900 km2, oziroma približno 5% poplavnega območja od celotne površine. Skoda povzročena od poplav je zelo velika, saj znaša v zadnjih 10 letih cca 44 milijard starih dinarjev. Upoštevati je treba, da tudi ostale nesreče kot so: požari, težje prometne in druge nesreče, povzročajo določeno škodo. Konkretna primera za to sta železniško prometna nesreča Dri Zidanem mostu novembra 1965, ki je poleg 9 človeških življenj povzročila tudi gmotno škodo in železniška nesreča pni Splitu s 30 žrtvami zraven materialne škode. Razumljivo je, da navedene nesreče ne povzročajo škodo samo izven delovnih organizacij, ampak so iste ravno tako prizadete. Primer za to je nekaj podjetij v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Brežicah in dr., kjer so podjetja imela veliko materialno škodo povzročeno od poplav, posebno pa v letu 1964 in 1965. Kar se tiče požara kot elementarne nesreče, ki je najpogosteje povzročitelj škode in je zato tudi najbolj poznan, ga glede na to ne bi podrobno obravnavali. Radi ilustracije je prikazan približen pregled škode, ki so jo v Sloveniji v zadnjih 10 letih povzročile elementarne in druge hude nesreče: Škoda izražena v S dinarjih Vrsta nesreče Potresi 919,140.000 Poplave 44.285,626.000 Večji požari 2.042,253.000 Zemeljski 573,159.000 plazovi Ostale nesreče 56,600.000 SKUPAJ 47.876,778.000 V gornjem znesku ni upoštevana škoda povzročena od neurij, toče in vetra. Iz nekaj na kratko navedenih vrst nesreč in povzročenih škod lahko bralec sam zaključi in ugotovi širino nalog in potrebo po organizaciji civilne zaščite v delovni organizaciji kot tudi izven nje. Namen in naloga delovanja civilne zaščite oziroma varstva pred elementarnimi nesrečami je namreč izvajanje potrebnih ukrepov, da do nesreče sploh ne pride, v kolikor pa do nje pride, da se z dobro organizacijo in hitrim ter pravilnim ukrepanjem doseže zmanjšanje gmotne škode, predvsem pa človeških žrtev na najmanjšo možno mero. Predpogoj za hitro in uspešno ukrepanje ob kakršni koli težji nesreči pa je vsekakor dobro postavljena in pravočasno pripravljena organizacija civilne zaščite. Ker je delovna organizaci- ja ključni faktor, kjer je potreba po dobro postavljeni in naprej pripravljeni organizaciji civilne zaščite največja, kajti ravno v njej je zbrano in v proizvodnjo vključeno največ materialnih in tehničnih sredstev, se bo le-ta najprej obdelala. Vse delovne in druge organizacije so namreč po Zakonu o narodni obrambi dolžne, da organizirajo in vzpostavijo civilno zaščito ter vse ostale ukrepe v zvezi z njo za svoje potrebe in pogoje. Za celotne priprave civilne zaščite v podjetju pa je odgovoren direktor podjetja. Organizacija industrijske civilne zaščite se sestoji iz štaba CZ in ustreznih reševalnih enot. Štab je strokov-no-operativni organ, ki mu je glavna naloga: izdelava nih akcij v primeru elemen-plana CZ, vodenje reševal-tarne ali druge težje nesreče ter izvajanje preventivnih ukrepov. Da bi štab CZ bil sposoben izvajati navedene ukrepe, ga morajo sestavljati strokovni ljudje, ki podjetje in tehnološki proces proizvoda nje dobro poznajo. To so inženirji, tehniki, obratovod-je in drugi ustrezni strokovnjaki. Po funkcijah štab sestavljajo: načelnik štaba kot vodja in člani štaba, ki so obenem vodje posameznih služb oz. reševalnih enot. Člani štaba, kakor tudi načelnik imajo namestnike. Kot že navedeno organizacijo industrijske CZ sestavljajo tudi posamezne službe — reševalne enote in sicer: služba obveščanja, alarmiranja in zvez; tehnič-no-reševalna služba; sanitetna služba; protipožarna služba; služba reda in varnosti ter RBK (radiološko-biološko-kemična) služba. Širina organizacije industrijske CZ oz. posameznih reševalnih enot v podjetju je odvisna od določenih či-niteljev in sicer: velikosti podjetja (zaposlenega števila ljudi), tehnološkega procesa proizvodnje, predvsem pa od ogroženosti podjetja in njegove bližnje okolice po elementarnih in drugih nesrečah. Tako bo v podjetju lesno predelovalne industrije poseben poudarek na protipožarni službi in s tem v zvezi na preventivnih ukrepih. Dočim v podjetju kovinske stroke, ki pa je sicer na potresnem območju pa bo poudarek na tehnično-re-ševalni ter sanitetni službi in tako dalje. Pri določanju ljudi v posamezne službe in ekipe CZ se mora upoštevati poklic in delovno mesto posameznika, kakor tudi nekateri drugi či-nitelji. Tako na primer teh-nično-reševalno službo v glavnem sestavljajo: zidarji, tesarji, inštalaterji, ključavničarji, varilci itd. V sanitetno službo se določi predvsem ženske in tiste osebe. ki so že končale kakršnikoli tečaj prve pomoči. Isto načelo velja tudi za ostale službe ih posamezne ekipe, seveda kolikor je za to danih možnosti. Z izdelavo planov CZ in formiranjem določenih služb ter ekip pa še ni dosežen potreben cilj. Pripadnike posameznih enot je potrebno kljub znanju s katerim razpolagajo v zvezi s poklicem in delovnim mestom ki ga opravljajo, tudi strokovno usposobiti za hitro in učinkovito, predvsem pa strokovno ukrepanje v primeru elementarne ali druge težje nesreče. Strokovna, kakor tudi praktična priprava pripadnikov CZ se izvaja prek ustreznih strokovnih tečajev, ki se izvajajo po učnem programu za reševalne enote industrijske CZ. Civilna zaščita oz. varstvo pred elementarnimi in drugimi množičnimi nesrečami je organizirano tudi izven podjetja. Torej v občinskem, v Ljubljani v mestnem in tudi v republiškem merilu. Organizacija varstva pred elementarnimi in drugimi nesrečami izven podjetja je v glavnem enaka kot v delovni organizaciji, vendar z nekaterimi razlikami. Tudi tu so formirani štabi, za varstvo pred elementarnimi nesrečami in ustrezne službe. katerih nosilci so ustrezni organi, zavodi, ustanove, ožje družbeno-politične skupnosti idr. Primer: nosilci sanitetno-zdravstvene službe za primer elementarne nesreče so: bolnice, zdravstveni domovi, reševalne postaj in RK; tehnično reševalne službe: posamezna gradbeno-komunal-na podjetja; strokovne ekipe varilcev, inštalaterjev in dr. za to službo pa formirajo tudi večja industrijska podjetja, ki imajo za to možnosti in potreben kader. Nosilci transportne sl. so transportna podjetja itd. Ix navedenega se lahke zaključi, da eo v organizacijo civilne zaščite oz. varstva pred elementarnimi nesrečami vključeni zraven delovnih organizacij tudi ostali važni faktorji. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo uspeh naših skupnih naporov za preprečevanje nesreč, kakor tudi za zmanjšanje njihovih posledic na manjšo mero le tedaj, če bodo pri tem sodelovale delovne organizacije, upravni organi, ustanove, ožje družbeno-politične skupnosti In vsak posameznik, pri čemer nas naj vodi geslo, da nesreča nikoli ne počiva. Referent za ind. zaščito Uprave za NO Peter Zorko Halje V tovarni mnogo pišemo In govorimo o skritih rezervah in o materialu, ki bi ga lahko prihranili. Zato tudi pišem o materialu, ki ni niti skrit niti prihranjen. To so naše delovne oziroma pisarniške halje. Upan, da bom v nadaljevanju obdelala vzroke, ki so me navedli, da sera se lotila tega vprašanja. Ko pride čas, da se zopet na novo uniformiramo, če lahko tako rečem, govorimo in preudarjamo kakšen naj bo material, da bo kvaliteten in prijeten za oko. V tovarno pridejo krojači, ki merijo, poslušajo naše želje in nasvete glede modela in oblike, da bodo halje všeč tudi onim, ki jih sicer celo ne nosijo rade. Čakamo v trdni veri, da bomo vsaj enkrat zadovoljne in bomo imele halje, ki jih ne bo treba popravljati in kritizirati. Toda že pri prvi pošiljki smo razočarane. Halja, ki nosi moje ime sega na veliko presenečenje skoraj do tal, rokavi so daljši od rok, široka pa je za dve. Pomerijo jih še ostale tovarišice in niti ena ne odgovarja meri. Potem vzamem haljo ln jo nesem domov, da bi sama popravila pomanjkljivosti in napake. Groza, hrbtni polovici sta vsaka druge barve. Tako haljo nosim še sedaj. Vse to me je spodbudilo, da sem se zanimala za ceno. Rekli so mi, da taka halja stane 18.000 dinarjev. A11 se vam ne zdi, da je ta številka malce previsoka. Posebno še, če pomislim, kakšne so halje in kako so narejene. Ob primerjavi cene naše halje s ceno promenadne obleke, ki jo lahko kupim v »Modni hiši« ali v »Supermarketu« ln stane 12.000 do 18.000 dinarjev, se vprašam, kako more taka halja biti tako draga. Verjemite mi, da so to res skrite rezerve, ker mnoge halje visijo v omarah. To pa zato, ker jih tovarišice ne morejo nositi in ker niso po njihovem okusu. Prepričana sem, da ni vseeno, kako je oblečena delavka v komercialnem, uvoznem, izvoznem ali pa tudi v drugih oddelkih, da ne omenim naših tajnic. Tovarna se razvija v veliko podjetje, ki je znano tudi zunaj naših meja in ni vseeno kako so urejene in oblečene delavke ter delavci, ki sprejemajo tuje ali pa domače poslovne prijatelje. Vemo tudi, da gre denar iz sklada za osebne dohodke in da ni vseeno kako ga uporabljamo. Menim, da si vse tovarišice želijo take halje, ki jih bodo rade nosile, pa čeprav bodo cenejše. Vsakdo pa se o tem lahko sam prepriča. Lenčka Toni osnovne odločitve program konstrukcija proizvod- i njo razdelitev ustvarjen proizvod. Statistična kontrola kakovosti na Nizozemskem Začetki In razvoj do novih pojmovanj Statistična kontrola kakovosti se je začela uveljavljati na Nizozemskem čele po drugi svetovni vojni. Ideje, ki so jih prinesli iz Anglije, so našle plodna tla v mnogih podjetjih, med katerimi je bila tudi svetovnoznana kampanija Philips. Prav v Phlllpsu ln v nekaterih tovarnah tekstilne stroke se Je s ta tis tič nakontrola kakovosti najhitreje razvijala in nato zaradi pomembnih rezultatov hitro širila širom po deželi. S • Po letu 1955 je kontrola kakovosti doživela pomemben razvoj pri Bouwcentrumu v Rotterdamu. Bouvvcentrum je ustanova za študij funkcionalno najprimernejših gradbenih konstrukcij, ki slovi celo daleč zunaj nizozemskih meja ravno zaradi svojstvenega reševanja tega zelo širokega problema. Strokovnjaki te ustanove so pri svojem delu naleteli na velike težave glede kakovosti najrazličnejših materialov in proizvodov, ki jih potrebujejo za zgradbe. Zato so v dogovoru z industrijo pri Bouwcentrumu ustanovili poseben »Nizozemski servis za kakovost«, ki Ce hočemo oceniti kakovost določenega proizvoda za določenega potrošnika, moramo primerjati dve stvari in sicer: koristnost proizvoda za potrošnika s tistim, kar mora zanj žrtvovati, to je s ceno. Takrat, ko je razlika med tistim, kar posamezni potrošnik dobi in med tistim, kar žrtvuje največja, govorimo o zanj najboljši kakovosti proizvoda. Ker koristnost proizvoda za potrošnika lahko izrazimo v denarju prav tako kot ceno, ju dejansko lahko primerjamo. (Slika 1) Koristnost Cena jtMl Koristnost izdelka pri doloČem koiomsti \/ /1 yZ 1 / / i Ceno izdelka ' pri določeni / / f Z i y Jr — ! ^ | kakovosti i 1 i l i 1 Kakovost A Optimalna kakovost Kakovost B> Kakovost organizira kontrolo kakovosti, nudi pomoč v vseh zainteresiranih tovarnah in ustanovah v deželi ter vodi tečaje za »analitike kakovosti« (presežno vodjle oddelkov za kontrolo kakovosti v industriji). Od takrat se je statistična kontrola kakovosti širila še dosti hitreje in kar je najpomembneje, prodrla je tudi v manjša podjetja in do danes dosegla visoko razvojno stopnjo, katere odraz so nova globlja pojmovanja kakovosti in nalog kontrole kakovosti, ki se je v zadnjih letih /izkristalizirala pri Bouvvcentrumu. KAJ JE KAKOVOST? Če govorimo o kakovosti industrijskega proizvoda, lahko takoj ugotovimo, da kakovost proizvoda ni samo stvar njegovih lastnosti, ampak je določena tudi s koristnostjo, ki jo ima za uporabnika. Oglejmo si dva' primera: — Ista moška obleka se nekomu dobro prilega, medtem ko so drugemu prekratki rokavi, tretjemu je preozek suknjič itd. — »Spaček« je za trgovskega potnika prav lahko najboljši avtomobil, za človeka, ki se navdušuje nad dobrimi pospeški in nad hitro vožnjo pa je eno najslabših vozil. Iz obeh primerov lahko vidimo, da so isti predmeti za različne ljudi različno koristni in torej z ozirom na uporabo niso iste kakovosti. Vzemimo za primer pločevino, ki jo v Saturnusu uporabljamo za parabolična zrcala. Ta pločevina je za nas izdelek, mi sami pa smo potrošnik. Ce bi uporabljali za določeno paraboli črno zrcalo pločevino s slabo vlečnostjo in s slabo površino, bi jo sicer dobili za nižjo ceno, toda imeli bi veliko izmeta, kar pomeni majhen zaslužek (majhna razlika med krivuljama koristnosti in cene pri kvaliteti A nai sliki 1), ali pa celo izgubo. Pri postopnem izboljšanju lastnosti pločevine (večja kakovost) bi uporabnost pločevine rastla nekako po krivulji b, medtem ko bi cena tudi rastla, toda po krivulji c na sliki 1. Pri izbiri pločevine visoke kakovosti (primer b na sliki 1) jasno vidimo, da je razlika med koristnostjo in ceno že spet majhna zaradi vedno počasnejšega naraščanja koristnosti in vedno strmejšega naraščanja cene pri boljših lastnostih pločevine. Naj večjo razliko in s tem tudi največii zrslužek bi imeli pri neki vmesni kakovosti pločevine, ki jo imenujemo z že znanim imenom najboljša kakovost pločevine za določeno parabolLčno zrca- lo. Stremeti moramo torej za naiboljšo kakovostjo, ker je samo ta ekonomsko upravičena. KROG KAKOVOSTI Kakovost proiz. za določenega potrošnika ali v širšem smislu za del tržišča, ki ga sestavljajo po zahtevah podobni potrošniki, določimo v različnih stopnjah: — izbira dela tržišča (bodoči potrošniki) - — osnovne odločitve — izdelava programa — konstrukcija — proizvodnja — razdelitev po tržišču in — servisna služba Vsaka navedeni! stopenj vpliva na kakovost proizvoda, vse skupaj pa tvorijo krog kakovosti, ki se začne in konča na tržišču pri potrošnikih. 2e izbira dela tržišča je važen činiteij. Ce izberemo majhen del tržišča, bomo proizvajali za manjšo skupino potrošnikov, katerih želje in zahteve se bistveno ne razlikujejo. Ce pa hočemo proizvajati isti predmet za vedno širši krog ljudi, se moramo sprijazniti z dejstvom, da bodo zahteve vedno bolj različne in bo tudi kakovost proizvoda za vedno več potrošnikov nižja od najboljše. Zaradi ekonomičnosti proizvodnje je potreben ustrezen sporazum. Osnovne od'očitve zajemajo izbiro a rt Udov in njihovih pomembnih lastnosti za če »izbrani kirog potrošni-(kov«. IDo njih prihaja na podlagi rezultatov raziskave tržišča, ki ugotovi zahteve, oziroma potrebe predvidenih Tov. Ing. Marjan Gostinčar Je bil v 1966. letu štiri mesece v mednarodnem tečaju ta Inštruktorje kvalitete. Ta tJčaj je organiziral mednarodni center za kakovost v Rotterdamu, kjer sc je tečaj tudi vršil. Tečaj je bil na nivoju post-dlplomskega študija. S prispevki v nadaljevanjih bo preko našega glasila obdeloval tematiko kakovosti, zelo zanimivo In aktualno področje proizvodnje, s katerim sc je seznanil na tem tečaju. potrošnikov in tako določi mestu, ob pravem času in v osnovne lastnosti proizvo- predpisanem stanju, distri-dov, med katerimi je naj- bucija občutno niža uporab-pomebnejša verjetno cena. n ost proizvodov in s tem nji-Program določi točneje in podrobneje glavne lastnosti proizvoda s stališča ekonomike in možnosti v tovarni. Pri tem je zelo važna do-ločitev števila tipov, ki teme- no9t v tem trenutku seveda ljl na izračunih prilagodit- ni dovolj. Izdelek mora ob- hovo kakovost. Slika 2 Ko izdelek pride v rokuj potrošnika, njegova uporab- venih izgub. Konstrukcija poskuša čiim držati svoje lastnosti za določen čas. Temu namenu služijo eor- bolje posneti v programu izdelkom vračajo predstavljeni izdoklk in iz njihovo uporabno vrednost idej ustvarja izdelek ter mu in s tem vzdržujejo pomemb-da dokončno obliko ob upo- lastnosti izdelkov do iz-števanju tehnološk h in or- td^a predvidene življenjske ganizadjskih možnosti v dobe. proizvodnji ter v veliki meri Dober servis predstavlja estetskih potreb potrošnikov, posredno boljšo kakovost Proizvodnja ima nalogo, da izdeluje po izdelanih načrtih b čim večjim delom proizvodnje v predpisanih mejah. Distribucija, to je preskr prozvodov. Seveda stopnje medi eboj niso neodvisne. Vplivajo druga na drugo in so med seboj nerazdružljivo ____________ _ ______ povezane, sai mora na priba tržišča z izdelki prav ta- mor konstruktor pri ustvarjanju novega izdelka pri danem programu upoštevati tehnološke in organizacijske (ko vpliva na kakovost, kot smo jo opredelili. Ce ni pravilno izvršena, to se pravi, če izdelki niso na pravem TJ Slika 2 Wnogo truda je bilo potrebno, da je Izdelava na strojih gladko stekla To Je prva skladovnica ho bok. Želimo, da bi jih bilo Sc mn°go, pa čeprav je s prostorom že sedaj tesno OBRAT TEHNIČNIH PREDMETOV Za izdelavo tega izdelka smo se borili zato, ker smo imeli proste strojne zmogljivosti in bi s tem popestrili proizvodni program. V naši proizvodni enoti je s tehnoloških staliSč, ob sedanjem strojnem panku največ možnosti za izdelavo hoboka, ki je sicer embalaža. Prve kose smo izdelali v prototipni delaivnici. Po Zagrebškem velesejmu pa so se pojavila naročila in smo morali osvojiti tehnologijo ter Brez odpadka ne gre! scmviisne službe in celo vrsto še nedoločenih estetskih želja potrošniiikov. Podobno sliko dobimo, če pogledamo katerokoli stopnjo v krogu kakovosti. Zelo pomembno je nadalje dejstvo, da najrazličnejše omejitve (zmogljivosti, tehnološke možnosti, socialni vplivi itd.) na vsalki °d stopenj povzročajo odstopanje od tistega, kar smo na prejšnji stopnji od izdelka zahtevali, zaradi česar kakovost proizvoda za izbrane Potrošnike od stopnje do stopnje pada. Cim prej v ikrogu kalkovo-Bti je stopnja, tem hujše po- sledice povzroči odstopanje možnosti v proizvodnji, pogoje pri distribuciji, stanje na kakovost izdelka, kajti na kasnejših stopnjah odstopanj ni mogoče več popraviti ali omiliti. Gledati moramo, da v krogu kakovosti čimmanj odstopamo od potreb potrošnikov, kajti večja odstopanja predstavljajo zožitev tržišča, manjšo prodajo in manjši zaslužek. Pri tem pada zaslužek še veliko hitreje kot prodaja, kajti določeni stroški ostajajo isti brez ozira na velii-Kost proizvodnje. ing. Marjan Gostinčar Nadaljevanje prihodnjič! Predstavljamo vam novi izdelek S Hobok 0 280 se imenuje. Uporabljajo ga za emballranje kemičnih proizvodov. Nil S svetlobno in ne termično telo, pa vendar ga Izdelujejo v delovni enoti OTP. KOMERCIALA Jugoslovanska industrija je že vsa leta po vojni proizvajala tako embalažo iz pocinkane pločevine debele 0,56 milimetrov. Količine so iz leta v leto rastle dn dosegle milijon kosov. Dosedanji hobok iz pocinkane pločevine je bil zelo težak, zato je že stara težnja, da bi ga izdelali iz tanjše pločevine s prostornino 20 do 25 litrov, ki bo lažji. Na pobudo tehničnega oddelka so opravili prve poskuse in ga v precej kratkem času osvojili. Prve količine so že v proizvodnji in jih ne bo težko prodati, ker so zelo lični, lahki in praktični za kemično industrijo. Hobok smo prvič razstavili lansko leto na Zagrebškem velesejmu. Obiskovalci so si ga z zadovoljstvom ogledali, konkurenca pa ga je sicer z zavistjo, a vendar pozitivno ocenila. Želimo si, da bi bil hobok kakovosten, in da bi ga naredili zadosti. Je namreč zelo zanimiv izdelek, ki ga trg nestrpno pričakuje. TISKARNA Tiskanje pločevine za hobok ni hvaležno delo, povzroča nam težave še posebno, kadar moramo tiskati v večji barvni skali. Belo podlago zelo moti površinska nerav-nost pločevine. V tiskarni želijo, da bi hobok izdelovali v čim manj barvah — ne v štirih, ampak le v eni. Debelina pločevine jih preveč ne moti, le težka je. ga vključiti v naš proizvodni program. Prva serija, ki smo jo pričeli je bila 4.000 kosov, 2.000 belih in 2.000 litogratiranih. Serijo smo že končali. Izdelujemo lahko šest vrst hobokov z enako prostorni- no. Razlikujejo se le po različni izvedbi pokrova, in roča, ki zavisita od namena uporabe in funkcionalnosti. Upamo, da bomo tehnološki postopek kmalu osvojili, in da bomo začeli s serijsko proizvodnjo. Ali ravnamo po pravilniku o požarni varnosti V preteklem letu smo pod gornjim naslovom obdelali organizacijski in preventivni del našega pravilnika o požarnovarnostni službi (glej št. 2 In št. 4 Glasa Saturnusa). Ostane nam še operativni del. S tem bomo zaključili našo razpravo, katere namen je čim bolj pojasniti In popularizirati požarno zaščito naše tovarne in doseči potrebno varnost ob prizadevanju članov gasilskih enot in nas vseh. POŽARNOVARNOSTNA OPERATIVA Tovarna ima obratnega gasilca, ki mora biti strokovno usposobljen. Njegova naloga je, da skrbi za brezhibnost gasilske opreme in da je ta zadostna in pravilno razmeščena. Razen tega pa je njegova prva in osnovna naloga, da povezuje posamezne gasilske enote, jim poveljuje, skrbi za njihovo izvežbanost in pravilno razporeditev po obratih. Vsaka delovna izmena namreč mora imeti svojo gasilsko enoto s poveljnikom na čelu. Enota ima najmanj 10 članov. Njena dolžnost je, da skrbi za požarno varnost med delom in izvaja preventivne ukrepe. Člani enote so dolžni takoj opozoriti svojega vodjo oddelka in poveljnika gasilske enote na vsako nevarnost požara, čim jo opazijo. V primeru pa, da nastane požar, je seveda gasilska enota dolžna gasiti požar, kar je njena osnovna naloga. Na-daljne naloge vsake gasilske enote so še, da v primeru požara ali elementarne nezgode pomaga drugim gasilskim enotam tovarne in končno pokliče na pomoč Še ostale enote ali poklicne gasilce, če se požar nevarno šiiri. Poglejmo še, kakšne so haloge poveljnika gasilske enote. V glavnem je dolžan skrbeti, da je njegova enota vedno številčno izpopolnjena in da so novi člani poučeni in usposobljeni za gasilsko službo. Nadalje je njegova skrb, da so gasilska sredstva in oprema brezhibni in da se vrši zadevna kontrola. Posebno skrb in kontrolo morajo voditi nad vnetljivimi snovmi, ki se hranijo ali uporabljajo v obratu ter so dolžni sproti opozarjati obra-tovodje na skrajno požarno varnost. V primeru požara odreja pravilne načine gašenja, skrbi da se takoj odklopijo električne naprave, odstrani vse lahko vnetljive, eksplozivne in strupene snovi ter zapre okna in vrata, da se prepreči prepih. Posebna pravica in obenem dolžnost poveljnika gasilske enote pa je, da vzdržuje red pri gašenju požara, prepove dostop v bližino gori-šča vsem nezaposlenim osebam, odredi evakuacijo oseb in odstranitev predmetov iz področja požara in iz sosednjih obratov, ki jih je požar ogrozil. Končno je poveljnik gasilske enote dolžan dnevno pregledovati reševalne in zaščitne naprave v obratu, temeljit pregled pa mora izvršiti enkrat mesečno. Enkrat mesečno mora opraviti tudi gasilske vaje s svoio ekipo ter prav tako mesečno o delovanju svoje ekine poročati sekre-tariu nodietja. SODELOVANJE VRATARJEV in nočnih Čuvajev Nočni čuvaji so obvezni člani gasilske ekipe. Občasno so dolžni pregledati vse objekte v pogledu požarne varnosti ter opozoriti sekretarja podjetja na vse okoliščine, ki utegnejo povzročiti požar. Nadalje so dolžni kontrolirati vse gasilske naprave tako glede njih pravilne in zadostne namestitve in razporeditve, kot tudi glede njihove uporabnosti. O svojih opažanjih morajo takoj poročati poveljniku pristojne gasilske enote in končno sekretarju podjetja, če ostane opozorilo brezuspešno. Nočni čuvaji in vratarji morajo biti izvežbani za gašenje požara, poznati morajo alarmne naprave in važne telefonske številke za primer požara, da pokličejo po potrebi pomoč. GASILSKA OPREMA Pravilnik predpisuje naslednje gasilne, reševalne in zaščitne naprave: 1. motorno gasilno brizgalno, za katero je predpisana posebna shramba. Ključ gasilne shrambe hrani obratni gasilec oziroma poveljnik, rezervni ključ pa je pri vratarju; 2. potrebno število ročnih gasilnih aparatov, in sicer: — gasilne aparate za mokro gašenje, ki morajo biti nameščeni v onih obratih, kjer se dela z lesom — gasilne aparate na kemično peno za obrate, kjer se uporabljajo ali hranijo lahko vnetljive tekočine — gasilne aparate C02 za obrate, kjer so nameščene električne naprave pod napetostjo — tetra klor aparate ali aparate na gasilni prah za obrate, kjer se uporabljajo ali hranijo tekoča goriva, (benzin, obe, nitro lak, jutro razredčilo in.) ali kjer so nameščene električne naprave — brentače, ki morajo biti nameščene v obratih poleg ročnih gasilskih aparatov za mokro gašenje — azbestno nlatno, ki mora biti nameščeno v obratu tiskarne in v obratu za brizgano barvanje — pesek z lopatami v zabojih, ki morajo biti nameščeni v obratih, kjer se uporabljajo oljnate ali lahko vnetljive snovi — hidranti ali sodi, napolnjeni z vodo in pokriti s pokrovom. Ti moraio biti nameščeni v zaboj ami. GASILSKE VAJE Vsaka gasilska ekipa je dolžna enkrat mesečno opraviti gasilske vaje. Gasilska vaja traja najmanj eno uro. Udeležba je za člane gasilskih ekip obvezna. EVIDENCA IN KONTROLA GASILNEGA ORODJA IN OPREME Evidenco in kontrolo gasilnega orodja in opreme vrši poveljnik gasilske enote, ki je tudi odgovoren za njihovo redno vzdrževanje in obnavljanie. Za opremo in orodje celotne tovarne in njenih obratov odgovarja se- veda obratni gasilec, ki je tudi dolžan poročati o stanju upravnemu odboru. Med posebno gasilsko opremo spadajo še maske in Dregerjev dihalni aparat. Vsaka gasilna enota je dolžna skrbeti, da je gasilna oprema brezhibna in popolna. Tako mora biti vedno na razpolago zadostna količina gasilnih aparatov, brentač, veder, lestev, požarnih ka-veljnov, krampov, lopat, sekir, cevi, ročnih lekarn za prvo pomoč in podobno. Za opremo celotne tovarne odgovarja obratni gasilec. HIDRANTI IN VODNI REZERVOARJI Vodne razmere morajo biti v podjetju označene z znaki, kar velja za hidrante, vodni rezervoarji pa morajo imeti označeno količino vode v kubičnih metrih. OBRAMBNI IN NAPADALNI NAČRT Za primer požara mora biti izdelan obrambni in napadalni načrt. Imenovani načrt mora vsebovati požarno karakteristiko objektov, razen tega pa mora biti v načrtu označena tudi smer napada in obrambe. Situacijski načrt mora biti pregleden ter mora imeti naslednje podatke: — vrisana morajo biti vsa poslopja s hidranti in vodnimi pipami ter mesti za črpanje vode — označena morajo biti vsa sredstva za gašenje požara. gasilni aparati, alarmne naprave — označeni morajo biti prostori, kjer se hranijo lahko vnetljive in eksplozivne snovi Predpisane so naslednje barvne oznake: modra barva označuje mesta za vodo, rdeča barva označuje alarmne naprave, rjava barva označuje požarno nevarne objekte, rumena barva označuje požarne zidove. Vse gornje oznake mora vsebovati legenda obrambne-ga-napadalnega načrta. ALARM ZA POŽAR Požar se javi z alarmnim znakom. Zunanji alarm je dolg pisk sirene brez zavijanja, ki traja 3 minute. Notranji alarm se daje z električnim zvoncem. Z danim alarmom moraio takoj nastopiti tovarniške gasilske ekipe, ki jih vodi poveljnik. Poveljnik pokliče na pomoč sosednje gasilske enote, ko po obsegu in jakosti požafa ugotovi, da ni računati na uspeh domačih gasilskih enot. UKREPI OB NASTANKU POŽARA Osnovno pravilo ob izbruhu požara je, da se takoj izklopi električni tok, zaprejo okna, vrata in zračniki ter odstranijo vnetljivi predmeti. S tem se namreč prepreči dovod zraka in širjenje požara. Za omenjene ukrepe odgovarja vodja oddelka, ki mora obenem ja- viti požar tudi obratni gasilski službi, da se takoj mobilizira gasilska ekipa tovarne. Obvestilo o požaru pa v se v primeru potrebe javi tudi poklicni gasilski službi. Gašenje požara vodi poveljnik gasilcev, če pa pridejo na pomoč poklicni gasilci, prevzame vodstvo poveljnik poklicnih gasilcev. KAZNI ZARADI KRŠITEV POŽARNOVARNOSTNIH PREDPISOV Pravilnik predvidi disciplinsko kaznovanje kršilcev požarno-varnostnih predpisov. Izrecno naštete kršitve so naslednje: 1. povzročitelj požara v podjetju namenoma ali po malomarnosti. 2. neutemeljena odklonitev udeležbe pri gašenju požara 3. neupoštevanje nalog, ki jih izda vodja gasilske ekipe 4. malomarno ravnanje z gasilnimi napravami ali poškodovanje imenovanih naprav 5. kajenje v delovnih prostorih 6. odlaganje lahko vnetljivih predmetov izven za to določenih prostorov Pripominjamo, da so še druge kršitve požarnovarnostnih predpisov izven zgoraj naštetih. Razna navodila v smislu povečanja požarne varnosti, ki so jih izdale strokovne službe v okviru posameznih sektorjev že po uveljavitvi pravilnika kot tudi naknadni sklepi HTV komisije podjetja so obvezni. Kdor jih ne upošteva, krši svojo delovno dolžnost, kat pomeni hujšo disciplinsko kršitev, kot je to sklenila HTV komisija v mesecu novembru preteklega leta. Omenjeni sklep je bil objavljen vsem odgovornim delavcem podjetja in tudi na oglasnih deskah tako, da so z njegovo vsebino obveščeni vsi delavci podjetja. Sklep predvidi hitrejši disciplinski postopek in strožje kaznovanje kršilcev predpisov požarne varnosti enako kot kršilcev HTV predpisov. Naj omenimo končno še nove poostrene predpise, ki jih je v pogledu požarne varnosti in elementarnih nesreč izdala naša republika in ki so vsebovani v zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Vzporedno s temi predpisi že pripravlja naše podjetje dopolnitev pravilnika o požarni varnosti in vzporedno novo organizacijo naše požarnovarnostne službe, ki bo bolj gibčna in učinkovitejša. O tem bomo še poročali v prihodnjih številkah Glasa Saturnusa. Arh Jože Kako sem prvič zamudil službo 29. novembra sem s prijatelji proslavljal in prišel po polnoči domov. Zena je trdno spala, zato je nisem hotel buditi. (Že dva dni nisva govorila). Na kos papirja sem napisal: »Žena, zbudi me ob 5. uri, grem v siužbo!« Lepo sem ji ga nastavil na omarico poleg postelje, ter utrujen legel. Ob 6.30 se sam zbudim. Žena še vedno spi, na listku pa vidim pripis: »Just, ura je 5, zbudi se!« Tako sem prvič v dvajsetih letih zamudil službo. Dragi možje, ne pišite svojim ženam listkov! Just Grum Pripis: Upam, da mu veterani zakonskega stanu oprostite začetniško napako. Urednik Vsakodnevno zapraševanjc dvorišča, kuhinje In jedilnice Preberi in zamisli se ... Moj mož je zaposlen pri vas... Probleme imam, bi smela govoriti z vami? Veste, na šoli so mi svetovali, naj vas poiščem. Ampak, saj razumete, ne bi hotela, da zve za moj obisk mož. Ubil bi me, razumete, ubil. Prestopajoča z zbeganimi očmi in nemirom v govorjenju je nestrpno čakala mojega odgovora, čutila sem, da je v hudi duševni stiski in da ji je nujno potreben človek, ki bi jo znal poslušati, ji smel svetovati in jo pomiriti. Ponudila sem ji stol, a ga je vljudno odklonila. Stoje se pač ne moreva pogovarjati, tovarišica gotovo bo najin pogovor terjal dalj časa, zato si izvolite vzeti stol. Ne, hvala! Bom kar tako, naslonila se bom na omaro, saj je tudi tako dobro, je hitela odgovarjati v eni sapi. Ženska, ki je po moji hitri presoji stopila že v peto desetletje življenja, se je na mah spremenila. Njen obraz je postal strog, nezaupljiv. Takoj sem vedela, da je vzrok temu moja starost. Uboga ženska je pač pričakovala na mojem stolu starejšo žensko z debelimi naočniki in sivo glavo. Potrebno je bilo precej časa, da sva prebili zid nezaupanja. Morda je k temu pripomoglo težko breme, katero je nosila sama že sedemnajsto leto. V največjih krizah se je zatekla k otrokom in pri igranju z njimi skušala pozabiti na včeraj, danes jutri... Toda otroci so dorastli in sedaj ne najde več opore v njih. Pravijo, da je sitna, nemogoča, starokopitna... Vsak hodi po svoji poti, pri njej se zberejo le še na obedu. In še tam vsi molčijo, kot da niso družina. Verjetno sem bila edini človek, ki jo je želel poslušati, zato se je prijetno počutila, kar mi je poleg njenega obraza potrdila tudi podzavestna kretnja po stolu. Tedaj pa — ojoj! Pridušen krik in ostra bolečina sta ji spačili sicer lep obraz. Ustrašila sem se misleč, da je na stolu kak žebelj, trska ali kaj podobnega. Pomirila me je z odgovorom, da ni ničesar. Počasi je vstala in mi s sramežljivostjo pokazala podpluto telo. Mož jo je pretepel do nezavesti, ker mu ni dala denarja za pijačo. Dvanajsto leto že pije in divja po hiši. Da bi preživela družino se je zaposlila, a sedaj se je alkoholu pridružila še običajna sopotnica — ljubosumnost. Razmere v hiši so takšne, da premišljuje celo o samomoru. Otroci niso dokončali šole, zaposlitve ne dobijo, v uk jih ne sprejme nihče. Tudi njej grozi odpoved! Kadar je močno tepena, ne more v službo, ker bi rada prikrila »družinsko sramoto« — kot jo sama imenuje. Dekle je zašlo, znašlo se je na poti, ki je bila sprva, prijetna. Poleg ljubezni ji je nudila še denar, darila — vse, česar doma ni bila navajena prejemati. A sedaj? Davek je prišel prezgodaj, mladoletnica tega ni pričakovala. Tudi oče, kateremu je dajala višek svojega denarja, jo ne mara več. Vsega je kriva mati?? Iz oddelka sem dobila prisotnostni list. Nobenega pla-vega« ni bilo na njem, le okrog 12. in 25. v mesecu je običajno vzel po dan ali dva dopusta. Na delo ni prišel nikoli vinjen. Tudi mojstru ni zaupal svoje slabosti, dejal je, da manjka zato, ker je žena srčni bolnik in dobiva napade. Kdo je kriv za družinsko tragedijo? Kdo lahko pomaga? Kaj lahko nastane, če se bodo stvari zaostrile? Razmislimo — kdo bo kriv, če mati omaga pod težkim bremenom. Je res vreden kozarec alkohola več, kot dru-iinska sreča?? Dedek mraz nas je obiskal Po običaju je tudi letos obiskal otroke naših delavcev »Dedek Mraz«. Sindikalna podružnica in uprava sta imeli polne roke dela s pripravami. 700 otrok ni malenkost. Nabavili smo material, pripravili zavitke in ostalo. Da bodo člani in njihovi malčki čimbolj zadovoljni, smo si želeli vsi. »Dedek Mraz« naj bi obiskal otroke v Titovem domu. Prišel je težko pričakovani dan. Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Saj so nekatere matere prinesle s seboj celo dojenčke, ki bi prav lahko dobili pakete v tovarni, ker jih je bilo dovolj. Program je bil pester, vendar malo predolg, tako da so ne- P4- tLcuJkLcr b črti V decembru 1966 se je na e‘u poškodovalo 9 oseb, ena „ Se je poškodovala med Poi>o na delo. Poškodbe po posameznih obratih; Zalog 3 ~~ Oddelek norma škatel 2 Stiskalnica embalaže I ' Tiskarna 1 ~~ Strojna orodna 1 Splošne službe 1 Janez ZAVRŠNIK 17/12 — onesrečenec je brusil zgi-, kolut. Ko je meril *njo, mu je kaliber nena-a°?a zdrsnil iz odprtine, za-, cesar je z desno roko l . e\Lv vrteči se brusilni ko-• 5r“s'7m" kolut mu je po-doval komolec desne roke. onesrečenec ,> kršil HTV Predpise. Francka KOLAR 8/12 -Po-nesrečenka je štancala ovalne pokrove. Orodje je napravilo izmeček, katerega je hotela delavka z levo roko presteči. V tem trenutku pa je podzavestno sprožila stroj, tako da ji je orodje stisnilo levo roko na prehodu prstov v dlan. Tudi ta poškodba je nastala, ker je ponesrečenka kršila HTV pravila. Marko KROSEU 8/12 — Med iztovarjanjem železnega zaboja se je ponesrečenec vrezal v mezinec desne roke. Ni nosil zaščitnih rokavic. Pepca ŽULI C 12/12 — Ponesrečenka je štancala altivi pokrovčke. Ko je iz traku odrezala zadnji pokrovček, je na zgornjem delu orodja ostal odpadek. Ponesrečenka ga je hotela odstraniti s ka- zalcem leve roke. V tem trenutku je podzavestno sprožila stroj, ki ji je poškodoval kazalec. Tovarišica se je poškodovala, ker je kršila pravila HTV in ni nosila zaščitnih rokavic. Tone DOLČIČ 20/12 — Ponesrečenec je peljal pločevino na transportnem vozičku. Na prehodu med betonskimi in pločevinastimi tlemi je na transportnem vozičku popustil zob za zadrževanje. Ročica voziča je udarila ponesrečenca v koleno na desni nogi. Do poškodbe je prišlo zaradi okvare na transportnem vozičku. Anton PIVEC 23/12 — Ponesrečenec je sestopil s kartonskih zabojev in si pri tem zvil desno nogo v gležnju. Poškodbo je povzročil neprimeren način dela. Vida PEZDIRC 23/12 — Po-nesrejenka je štancala aluvi pokrovčke. Pri četrtem odrezanem pokrovčku je odrezek ostal na zgornjem delu orodja in ga je hotela odstraniti s kazalcem leve roke. V tem trenutku je podzavestno sprožila stroj, ki ji je poškodoval kazalec leve roke. Ponesrečenka se ni ravnala po predpisih HTV. Ing. Marjan MOZETIČ 23/12 — Ponesrečenec je kontroliral gorenje v peči centralne kurjave. Med pregledom mu je plamen bruhnil v obraz in mu povzročil opekline prve in druge stopnje. Ivan UČAKAR 26/12 — Ko je prelagal odpadno pločevino, se je urezal v sredinec na desni roki. kateri otroci že komaj čakali na prihod »Dedka Mraza«. Ce si pogledal po dvorani, si videl velike in začudene oči malčkov, ki pričakujejo nekaj velikega in za njih tako pomembnega. Vse se je lepo odvijalo po predvidenem programu, do prihoda »Dedka Mraza«. Dedek je imel komaj toliko časa, da je pozdravil svoje male prijatelje, ki so komaj čakali, da jih bo poklical k sebi in jih obdaril. Tu pa so se začele težave. Paketi namreč niso bili označeni z imeni in bi moral vsak posameznik počasi pripeljati svojega otroka do odra. Ljudje pa so vsi naenkrat vdrli do odra in celo na oder, tako da je nastala prava zmešnjava. Vse lepo, kar so prej prikazali otrokom se je s prerivanjem in prerekanjem razblinilo v nič. Le nekateri otroci so uspeli priti do »Dedka Mraza« in se z njim malo pogovorili. Za incident pa ni odgovorna sindikalna podružnica, ampak predvsem člani kolektiva, ki niso disciplinirano prihajali na oder. Odveč je bil strah, da kdo ne bo dobil darila. Pri prerivanju niso pazili niti na otroke niti na starejše. No, vendar upam, da so bili na koncu zadovoljni vsi, starejši in malčki, in da se lahko v njihovem imenu zahvalim vsem, ki so prireditev omogočili in pripravili. Lenčka Toni Spoznali smo sistem socialnega dela na Poljskem ;® Za strokovno Izpopolnitev svojih članov je Društvo socialnih delavcev organiziralo i® strokovno ekskurzijo na Poljsko in Cehoslovaško z namenom, da bi sl člani društva l® ogledali in spoznali način reševanja socialne problematike v teh državah. Ekskurzija ® Je trajala osem dni. i Da sem se lahko omenjene no za te dejavnosti namemi-bilLtaci j o, celotne terapije in ekskurzije udeležila, se mo- mo šele zadnji dinar. dobro opremljeno telovadni- cam zahvaliti upravnemu od- Smo v Varšavi, glavnem °°- V dobro opremljenih pro-boru našega podjetja, ki je mostu Poljske. Med vojno so štorih tečejo številne dejav-z razumevanjem odobril de- mest0 porušili skoraj do tal. n°sti za delovno in okuipacij-tiar za to potovanje. Sode- Danes stoje na teh porušenih terapijo, med njimi v ra-lavce želim seznaniti z za- nove sodobne zgradbe. Naj- dio delavnici, mizarski, urar-nimivostmi, ki sem jih vi- lepši je vsekakor »Dom kul- ski, šiviljski, lončarski in dela. Vsega kar smo videli ture«, katerega so Poljakom modelarski delavnici, in spoznali, ne morem opi- zgradili Rusi. Paciente sprejemajo takoj sati, ker bi zahtevalo preveč ogeljmo si vzgojno in var- P° nesreči. Zato imajo v za-prostora vendar bom sku- stveno uManovo pri tovarni vodu tudi potrebne strokov-fa[a bralce seznaniti, 'kako v čdkolade »sirena« v Varšavi, hjake. V strokovnem teamu, teh državah rešujejo social- Tovarna je za^a obratovati ki sprejema in triažira pa-no prob.«natiko v širšem leta 1949 in danes znposluje ciente, so zdravniki ustreznih smislu nasede. 3.300 delavcev, od tega 80% zdravstvenih strok, psiholog, Pot nas je vodila preko žena. Zanimiva je iza nas sociolog in štirje soc. delavci Madžarske in Slovaške na ze]0 vabljiva ugotovitev, ki imajo prav pri sprejemu Poljsko. Po prestopu poljske da delavke matere delajo sa- Pacienta izredno važno vlogo, meje, na poti v Krakov, smo mo v dopoldanski izmeni, od Socialnega delavca imenujejo si mimogrede ogledali zlo- šestih zjutraij do dveh popol- asocialni asistent«. On opravi glasno koncentracijsko tabo- dan. Tako odpade problem Prvi razgovor s pacientom in rišče Auschvvitz, ki še danes varstva popoldan in zvečer, zbira podatke, ki jih pozneje pokaže obiskovalcu strahotna, Ustanovo imajo kar v pod- uporabijo za popolno rehabi-nečloveška dejanja nemških jetju, tako da žene oddajo Utadjo invalida, morilcev. Ob spominu na otroke pred začetkom dela V Poljski imajo tudi izvrš-maimo in sestro, ki sta pre- ;n jjh vzamejo po končanem ni svet za profesionalno režali dve leti v podobnem ,jeiu ter z njimi odidejo do- habilitacijo invalidov, ki v taborišču Ravensbriick, so se mov. Delovna organizacija širšem družbenem smislu tni vrnili pred oči nepozab- jma nad varstveno ustanovo skrbi za to, da imajo invalidi in boleči trenutki mojega popoln patronat in tudi kri- di vse pravice, ki jim gre-fcivljenja med vojno. je skoraj vse stroške. Za or- do. Izvršni svet med drugim j Auschwitz je nepozaben, ganizacijo varstva skrbi »ko- s svojimi aktivisti (nadzira BgBgBg Gt# NOVI SODELAVCI Franc SEVSEK, Tomislav KOVAČ, Emil KURENT. Jakob MOJSKERC, Rozalija KUŽNER, Silva BEDRAČ. Vida KOVAČ. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Z Na lastno željo — sporazumno z upravo podjetja Tomaž PETERCA. Pepika CIRNSKI. Milan STEMBAL Upokojeni Julka KARNIČAR, Alojzija MOHORČIČ, Stanislava PETROVČIČ, Marija PENE. Samovoljno Ana RENKO POROČILI SO SE: Alojzija ŠKET, poročena LAP, Stanislava BUČAR, poroč. BIZJAN. Alojz TRAVNIK, poročil tovarniško delavko Nežko MARTINI, Katarina PETEK, poroč. DEJA-NOSIC, Cecilija KUMER, poroč. NEMANIČ, Frančišča ANDERLIČ, poroč. ZAJC, Janja HORVAT, poroč. ŠKRABA, Amalija HRZENJAK, poroč. REZEK, Alojz PRUSNIK Rojstva Ivanka SMRAJC, rodila hči Tatjanco, Milan DRAKU-LIC dobil hčerko Natašo, Franc VEHOVEC dobil hčerko Tatjanco. Staršem in njihovim »naslednikom« iskrene čestitke! kdor je preživel to tabori- mite staršev«, katerega izvoli delovne organizacije, če so šče je vreden večnega spo- sindikat zai dobo trdi let. uredile vse potrebno za domovanja. Tega ne bi smeli Za šoloobvezne otroke so or- bro počutje invalida pri delu fh v delovni okolici. V Pragi smo si ogledali za- nikoli pozabiti. ganizirali celodnevno varstvo Naslednje jutro smo imeli Pr' šolah. Zanimivo je, da razgovor z načelnikom od- 90 otroci v varstvu tudi med vod za zdravljenje alkoholi- delka za socialno varstvo na počitnicami. kov s streznitvam) postajo. Vojvodskem ministrstvu! v Varšavi smo si ogledali ^aiv°d deluje kot oddelek Krakov. Pripovedoval nam je kazensko poboljševalni zavod Psihiatrične in ima predvsem o skrbi za invaR- — oddelek za mladoletne ob- = ’L’ ’ de, ki jih obravnavajo po sojence. Ta zavod so zgradi- 52 postelj. Ustanovili so ga leta 1948. V njem se je zdra- occni zdravniške komisije. Za li prod tremi leti in sprejme v^° ve^ kot 50.000 pacientov delovne invalide skrbijo pred- 3.000 obsojencev. Paviljonska alkoholikov. Zavod ima od-vsem gospodarske organizaci- zgradba dopušča razporeditev ^elek prve stopnje in dru- ge stopnje. V oddelek prve stopnje sprejemajo paciente je same tako, da jih zaposli- obsojencev po teži prekrška, jo na ustreznih delovnih Obsojence razdelijo v tri mestih. Ce pa to zaradi večje kategorije: težjo, srednjo in prostovoljec. V drugo stop-prizadetosti ni mogoče, jih lažjo. Giede na to je tudi re- n'° Pa tudi tiste, ki jih poš-Saposlijo v posebnih delav- žim v teh treh paviljonih Ue na zdravljenje občina z nicah. Za nas nova oblika je različen. Omenim naj samo, odločbo o prisilnem zdrav-tudl delo na domu, krojaško da obsojenci s težjim pre- Ij®nju. Te paciente največ-delo, gojitev čebel ali perut- krškom ne hodijo na delo in krat pripelje milicsi. O nači-nine itd. Vojvodsko ministr- morajo biti cele dneve le v nu zdravljenja alkoholika ne stvo kupi invalidu potrebna sobi. Hrano delijo v obliki bi pisala, ker bi to zanimalo cenovna sredstva za eno iz- enolončnice, kalorična vred- strokovne delavce, ki se med naštetih del, invalid de- n ost pa je določena na pod- ukvarjajo z zdravljenjem alta in prejema mesečno pla- lagi delovnega učinka obso- koholikov. Naše bralce pa bo 60. Po desetih letih preide jen ca. Kdor ne dela, preje- zanimalo še to, da je v Pra» osnovno sredstvo v trajno ma le najmanjše obroke. "klub treznih«, ki dela last invalida. V zavodu imajo razen nad- prav.,pr| tem„ zavodu. Pred- Ctetalo socialno problema«- ženstvene še zdravstveno, so- 9fxlm-k tega kluba je bivši ko rešujejo s prostovoljni- cialno, psihološko in pedaigo- kronični alkoholik, ki ne pi-md socialnimi delavci, ki de- ško službo ter službo za za- ze ^et' . api t^Ra. lajo na terenu. Njihovo delo poslovanje obsojencev. Po ba 90 ozdravil eni alkoholiki je družbena funkcija. Sola- razgovoru z upravnikom ^ Pragi. Na sestanku razpravnih socialnih delavcev imajo KPZ in po ogledu paviljona !]a]° 9 Posamezniku, rešuie-malo, ker šele začenjajo na- smo ugotovili, da imajo pre- 30 Jezave pcsnmczni- črtno in strokovno reševati cej strožji režim kot pri nas, ka 1P bodnjo paaente pr to problematiko. Na Poljskem in da je zaradi tega število zdravljenju, imajo dve Višji šoli za so- povratnikov manjše. V Kon- Verjetno bi tudi pri nas 'ialne delavce, tretjo pa na- stančinu blizu Varšave smo morali misliti na spremembe merajavo ustanoviti prav v si ogledaili Zavod za rehabi- predpisov za uvedbo prisilne-Krakovu. Sredstva za reševa- litacijo invalidov. Zavod sto- Ka zdravljenja kroničnih rlinje socialne problematike ni- ji v lepo urejenem okolju na kaholikov, saj vemo, da ti so problem, ker je financira- samotni ravnini. Zaradi so- ljudje povzročajo ogromno nje centralistično in prora- dobnega načina zdravljenja škodo in probleme predvsem Hunsko. Pripominjam, da in velikih uspehov, zavod zaradi neprimernega vedenja imajo Poljaki izreden srni- slovi po vsem svetu. Številne m zanemarjanja vzgojnih •el in čutilo potrebo pred- države pošiljajo vanj na spe- dolžnosti do svojih otrok, vsem po zaščiti mladine, kar cializacijo svoje predstavni- Na koncu pa naj povem še, boste videli iz opisa organi- in alkoholiki, ki se zdravijo, da so Poljaki zadržani ljud-zacije varstva in vzgoje Sestajajo se enkrat na me- je. Cehi veseli in bolj spro-otrok. Priznamo, da temu soc v brezalkoholni kavami ščenl, oboji pa so veliki prija-vprašanju pri nas posvečamo ke. Ima sodobno opremljene telji Jugoslovanov, premalo pozornosti in običaj-prostore za medicinsko reha- Fani Žužek IMENOVANJE TOVARIŠA PRIMOŽIČA NA NOVO DELOVNO MESTO Iz diskusij organov upravljanja je bilo večkrat razvidno, da se v našem poslovanju čuti pomanjkanje analiz. Ugotavlja se obilico evidence in podatkov, vendar so ti premalo zbrani, urejeni in v pravilni obliki predloženi organom upravljanja in vodilnim uslužbencem našega podjetja. Da bi to našo organizacijsko naipako odpravili, je bilo v ta namen že več posegov. Kot zadnji tak poseg. je premestitev tovariša Primožiča, ki je poleg tega, da bo na čelu analitsko-onganiza-cijskega oddelka, združeval tudi delo obratnega obračuna. Odločitev in predlog za tovariša Primožiča je bil dan z oziram na to, tor je v minuli dobi poleg ostalega dela vodil tudi delo omenjenih analiz za OTP. Sedaj pa bo to na novem delovnem mestu razširil na celo tovarno. Želimo mu obilo uspeha — delovnim enotam pa podatkov. — Organi samoupravljanja sporočajo — SKLEPI IZ REDNE SEJE UO Z DNE G. 1.1967 1. UO je sprejel operativni plan za mesec januar v višini 842 t in 1.034,634.000 dinarjev. 2. Članom kolektiva se izplača za mesec december 30 % presežka nad OD. 3. Uprava podjetja je zadolžena, da pokrcne vse potrebno, da pristojni republiški sekretariat za delo izda naši tovarni tekoče leto odobritev za nočno delo 125 delavkam. 4. Proste sobote se bodo vrstile kot v preteklem leto tako, da so prve tri zaporedne sobote v mesecu dela prosti dan, četrta sobota pa je delovna. PIŠITE KAKŠEN GLAS SATURNUSA ŽELITE! • ■ • stekla žarometov in luči zaledene, ali pa se na njih nabere sneg. Ko prižgemo v zimskih vožnjah takšne žaromete in luči, ne vidimo dobro in tudi nas drugi ne opazijo! Stekla je treba namazati z glicerinom, pa ne bodo poledenela. ... so v preteklem letu naša jugoslovanska podjetja je nekaj manj od planirane količine, vendar je več kot je bilo kdajkoli proizvedenega v jugoslovanski industriji. • • • denarno-kreditna politika 1967 leta izhaja iz sledečih ciljev: — preprečiti, da se s pomočjo emisije ustvarja povečana potrošnja, preprečiti financiranje deficita iz državne 8a proračuna, socialnega zavarovanja in investicij. — skrbeti za stabilnost kupne moči dinarja doma in stabilnost deviznega kurza v blagovni menjavi z inozemstvom, kot osnovni in najvažnejši predpogoj za izvajanje liberalizacije uvoza. ...je jugoslovansko gospodarstvo šlo v leto 1967 s približno 200 milijoni dolarjev deviznih rezerv. • • .je na zahtevo kolektiva uprava začela objavljati vsak JEDH-NI UST eden jedilni list. Že v ponedeljek se seznanimo, kaj bomo Jedli posamezne dni in če nam ni kaj všeč, vemo, kdaj °mo kupili sendviče. To novost smo vsi pozdravili, saj ®no si jo tudi želeli. Vse pa bi bilo dobro, če v novi stavbi dn . .bilo nekoga, ki dosledno vsak ponedeljek strga jedrn list. Predlagam mu, da si pri upravnici naroči pose-? list za zasebno uporabo, nam pa naj pusti enega na Slasni deski. Saj smo njegovi sodelavci tega vredni?! k ' • ■ smo imeli v letu 1966 v naši tovarni 37 nesreč manj 01 v letu 1965. 2 ' • • je obrat Zalog dobil že težko pričakovani avtomat aluvi zamaške. 97 ‘ se je v preteklem letu v naši tovarni poškodovalo dtoških in 92 žensk. Lepo razmerje, ki da misliti. Vtisi iz Bolgarije (nadalj. iz zadnje št.) 800 tisoč prebivalcev. Posebno Moja dnevnica je bila tudi il dolarjev. Kaj če bodo vsi hoteli tako dragi? Vprašal sem, če je možno dobiti privatno sobo in napotili so me na Balkan-turist, kjer sem dobil sobo s primerno ceno. Kar oddahnil sem se. Sobo sem dobil v popolnoma novem bloku v predmestju, ki šteje okoli 180.000 prebivalcev. Stanovanje je bilo trosobno in gospodinja — vdova, oddaja dve sobi. V kvaliteti gradnje stanovanj so Bolgari precej za nami. Kopalnica nima banje, ima le prho in bojler, zidovi v njej so grobo ometani, vodovodne cevi so zunaj zidov. Takšno stanovanje je mogoče kupiti za 8.300 levov, kar je v našem denarju okoli 5,000.000. Moja gospodinja je to stanovanje kupila. Ce bi ga pa dobila v najem, bi zanj plačevala mesečno 7-8 levov ali 4.800.— din. Promet osebnih avtomobilov po cestah in v mestu, kakor tudi zunaj ni preveč gost. Zasebne in državne avtomobile je mogoče ločiti po barvi evidenčne tablice, ki je pri državnih bela, pri zasebnih pa črna. Mesto Plovdiv ima le nekaj zgodovinskih znamenitosti. Leži med štirimi griči, na enem se dviga velika statua Ruskega vojaka iz druge svetovne vojne v zahvalo za osvoboditev Bolgarije. V mestu imajo še staro džamijo, hišo v kateri je na svojem popotovanju na vzhod leta 1833. nekaj časa prebival veliki francoski pesnik La Martine in nekaj muzejev. Več zgodovinskih znamenitosti ima Sofija, ki šteje okoli znamai je velika pravoslavna carkev Aleksandra Nevskega, z več kupolami, od katerih sta dve pozlačeni. Od vseh štirih strani jo obdaja prostran trg. V kleti te cerkve so razstavili freske in razne zlate predmete, ki so jih prinesli iz raznih cerkva širom Bolgarije. Ko sem šel mimo paznice, ki prodaja vstopnice po 1.20 leva (720 S din), ni opazila, da imam s seboj fotoaparat. Cez približno pet minut je pritekla vsa zadihana in prestrašena v razstavni prostor in zahtevala naj fotoaparat predam v garderobo. Nekdo me je opozoril, da ga imam s seboj. Slikanje namreč ni dovoljeno. Ogledal sem si še muzej razvoja poljedelstva v Bolgariji in etnografski muzej. Na koncu triurnega razgleda Sofije, ki sem si jo ogledal v spremstvu predstavnika bolgarskega trgovinskega predstavništva v Beogradu, sem prišel do mavzoleja na visokem podstavku, ki je zastek-len in v njem leži balzamirano truplo Georgi Dimitrova. Oblečen je v obleko, obraz in roke pa so osvetljeni. Imel sem vtis, da1 je še živ, a le spi, Prav nič mrliškega ni bilo na njem. Pred mavzolejem, ki so ga za ljudstvo odprli ob 3. popoldne, stojita dva vojaka v lepih rdečih uniformah, enako tudi v grobnici. Pravijo, da je Dimitrov drugi državni poglavar novejše dobe, ki je balzamiran. Prvi je bil Lenin. Proti večeru smo si ogledali okoli 200 m visoki hrib Vitošo, ki je od Sofije oddaljen okoli 10 km. To je izletna točka Sofijčanov in ga često obišče tudi po 200 do 300 tisoč nedeljskih izletnikov. Znana je po kameni ti reki, v katere strugi so nagnetene druga poleg druge številne čmkasto sive okrogle skale, ki vsaka posebej tehta najmanj eno tono, nekatere pa tudi več deset ton. Te skale je s seboj izpod oddaljenega Črnega vrha valil in lizal ogromen ledenik pred več milijoni let. Na samem pobočju je mnogo domov oddiha, hotelov pa tudi zasebnih vikend hišic. Zanimivo je, da si sme bolgarski državljan zgraditi vikend hišico šele takrat, ko pred merodajnimi oblastmi dokaže, da ima že svoje lastno stanovanje. Če ima stanovanje le najeto, vikend hišice ne sme zgraditi. 2e v trdem mraku' sem krenil iz Sofije proti 56 km oddal j eni jugosIovansko-boL garski meji. Zelo sem se začudil, ko sem ob sicer redkih vozilih naletel na kilometre dolgo neprekinjeno reko luči vseh vrst motornih vozil, ki so vozila proti Sofiji. Na meji sem izvedel, da je bil ta dan sestanek Bolgarov in Jugoslovanov na meji. Enkrat na leto smejo Bolgari brez vsakršnega dovoljenja čez mejo, vendar samo za tisti dan. Ta dan se dobijo sorodniki in znanci z obeh strani, da se pogovore in poveselijo in tudi zamenjajo darila. Kmalu nato sem zopet prišel na našo stran in nadaljeval še dolgo pot proti Ljubljani poln vtisov. Sklenil sem, da si bom to deželo bolj ogledal med enim prihodnjih rednih letnih dopustov. Miloš Čopič Puške še pokajo . . . Strelsko tekmovanje z vsemi orožji je končano. V občinskem merilu so se naši strelci kar dobro odrezali. Med dobrimi strelci ni lahko doseči naslova občinskega prvaka v tekmovanju z Dru-Iov pištolo, doseči tretje mesto s pištolo, tretje mesto z malokalibrsko puško in tretje mesto s precizno malokalibrsko puško. To so največji uspehi, ki so jih naši strelci dosegli v minuli sezoni. Z rezultati, ki so jih dosegli, so se vpisali med lična tekmovanja, ki so vedno kakovostna in privlačna za vse. Za tako številna tekmovanja rabimo še več dota reh strelcev, predvsem mladincev. Vse sodelavke in sodelavce, še posebno pa mladince in mladinke vabimo, naj se vključijo v strelsko sekcijo. Dimitrij Kobilica Pregled prostih sobot v letu 1967 Po sklepu upravnega odbora z dne 6.1.1967 so določene za tekoče leto naslednje proste sobote: odlične strelce, za kar bodo nekateri prejeli posebne značke. Pri naštevanju uspehov ne smemo pozabiti, da so naši strelci v pokalnem teku za Pcrov pokal dosegli med ekipami iz cele Slovenije odlično drugo mesto. Sedaj smo zopet začeli trenirati z zračno puško v dvorani. Treningov sc redno udeležuje nekaj strelcev, ld so nastopili v občinski sindikalni ligi. V vseh kolih šo naši tekmovalci zmagali in s 3108 krogi zasedli prvo mesto. S tem so osvojili prehodni pokal Občinskega sindikalnega sveta. Uspehi, ki smo jih dosegli, morajo naše tekmovalce spodbuditi k večji aktivnosti na treningih. Želim, da bi se resneje lotili treningov vsi manj aktivni člani naše organizacije. Pred nami soraz- januar 7. 14. 21. februar 4. 11. 18. marec 4. 11. 18. april L 8. 15. 29. maj 6. 13. 27. junij 3. 10. 24 julij L 8. 22. 29. avgust 5. 19. 26. september 2. 16. 23. 30. oktober 14. 21. 28. november 11. 18. 25. december 9. 16. 23. Delali bomo v naslednjih sobotah (velja 8-umi delovni čas): 28. januar 15. julij 25. februar 12. avgust 25. marec 9. september 22. april 7. oktober 20. maj 4. november 17. junij 2. in 30. december StSUMV. to (/> jo to r> to to 2 JO to (Z> to < > r S to > •o o m r :lpi m to to 3 W S E 5 °SgSM to < to M O hQ ' JO o to o c/> S s S s L Msgl C/3 § H J C > Z r s 52! 6/2< IS^EI g gg?! «;i!iiS( : "llillist: n'% £?' n..*8 c - ||ha| ■ §'h's-2- « » ti o jg -.- Em §■ &&0 -“g- o 3 g p i. P y ?cto tj g £L a o CA- ro 5"* oq < 3 g. (6 D. c/> sr n p (t < 3 P cr 3 E x s 71 » C 3 E B. S 8* S o-a I IfSslg! «2. a S* w S S- t-fanHf »Š2°5. »S ii^ififl & p 3 ~ s I a | f ols! 9 "« D. IH H? o < 3 ^ l8Š?$||| ?Šr"f g x J & a p £ < p a •d *• e? §* p* S I--*5 :*■! i Ul ; 3 K 3 CD •T3