Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljd tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 281.
7 Ljubljani, v soboto 9. oktobra 1886.
Letnik XIV
Državni zbor.
Z Dunaja, 8. oktobra. Uvod.
Današnja seja pričela se je z naznanilom Dunajske deželne sodnije, da neki dr. Guntermann in neki D a sch poslanca Schonererja kot izdajatelja lista »Unverfalschte deutsche Worte" tožita zarad žalenja časti in da naj zbornica prej ko mogoče privoli v sodnijsko preiskavo, ker sicer 26. novembra poteče obrok.
Drug važen dogodek je bila obljuba grofa Henrika Clam-Martinica, ki je po dolgi bolezni danes prvikrat prišel v zbornico. Vse ga je živahno pozdravljalo in mu vošilo, da bi se še bolj vtrdilo njegovo zdravje, ki je še zmirom precej piškavo. Obljubil je v češkem jeziku.
Po naznanitvi in razdelitvi došlih peticij odgovoril je ministerski predsednik grof Taaffe na Heilsbergovo interpelacijo glede zveze med Avstrijo in Nemčijo. Rekel je, da je govorica, kakor da bi se ta zveza krhala, neutemeljena in da tudi sedaj še trdno stoji na tisti podlagi, ktero je vnanji minister grof Kalnoky obširno razložil lanski delegaciji. Živahni dobro-klici so sledili ministrovemu odgovoru, samo dr. Heilsberg ž njim ni bil zadovoljen ter je predlagal, naj zbornica o njem prične obširneji razgovor, ker ne gre, da bi naša zbornica glede vnanje politike zaostajala za državnim zborom ogerskim. Za ta predlog se je vzdignila cela levica, pa je ostala v manjšini in zbornica je prešla na
dnevni red.
Prva točka je bil vladni predlog glede pet milijonov gold. za državne železnice. Dr. Šchaup je že pri prvem branji napadal finančnega ministra, ki mu je odgovarjal že danes in dokazoval, da je sumni-čenje o njegovem ravnanji neopravičeno in da bode reč še natančneje pojasnoval v odseku in pri drugem branji. Predlog se je potem izročil budgetnemu odseku.
Drugi predmet dnevnega reda je bilo nadaljevanje obravnave o novem eksekutivnem redu. Paragrafa 6 in 7 sta bila sprejeta brez ugovora, pri § 8 pa je predlagal poslanec Šuklje, da naj se oklici eksekutivnih dražb po časnikih razglašajo samo enkrat, pri zneskih pod 1000 gold. vrednosti pa celo opuste. Vladni zastopnik dvorni svetnik Steinbach pa je temu predlogu ugovarjal, ker bi se vsled tega po nekterih deželah spremenili pravni nasledki, kar bi prizadevalo več škode, kakor bi nasvetovana določba donašala dobička. Tudi zdaj ni zapovedano, da se morajo dražbe razglašati po časnikih, po predlaganem nasvetu pa bi se dozdevalo, kakor da bi bilo razglašanje dražb po časnikih odslej postavno zaukazano. Reč je na prosto voljo dana sodnikom, vendar pa bo administrativna oblast v tem oziru skrbela za primerno ravnanje. § 8 bil je potem sprejet brez premembe, od poslanca Šukljeta nasvetovani dostavek pa je bil zavržen. Dalje so bili brez ugovora sprejeti paragrafi 9 do 15; pri § 16 pa se je pričel zopet obširneji razgovor, ki se nadaljuje, ko to poročilo sklepam. Danes bo ta zakon menda dovršen, prihodnja seja pa bo jutri.
Ker se delegacije prično 4. novembra v Budapešti, je za zdaj dogovorjeno, da državni zbor 26. oktobra sklene svoje zborovanje. Predlogi glede ogerske nagodbe se bodo rešili samo v odseku, da bode vlada vedila, kaj ji je storiti, samo carinska in trgovinska zveza ima priti še sedaj v splošnjo razpravo pred zbornico. Ko bi bilo treba, se zborovanje 26. oktobra ne bo sklenilo, ampak za par dni podaljšalo.
Volitev za delegacije vršila se bode v eni seji prihodnjega tedna.
Občni zbor „i\Tarodue šole".
(Konec-.)
G. predsednik vpraša: 1. imajo li gosp. udje izreči kako željo glede zavitkov? 2. Je li prav, da društvo podpira obilno množino ljudskih šol?
3. Je li prav, da kritikujejo njeno blago oni, ki društveniki niso?
G. Vagaja pravi, da naj bi se s časom s zavitkov odstranila rudeča barva, a ta nadomestila s kako milejšo.
G. Močnik priporoča razpošiljatev dobrih peres, da otroci trde roke ne dobe.
G. Ž u m e r podpira ta predlog, kteri je potem z večino glasov sprejet.
G. predsednik vpraša, ali naj „Narodna šola" tudi v prihodnjem letu kaj berila izda?
G. Močnik pravi, ako smo začeli, zakaj bi tega ne nadaljevali. »Narodna šola" naj se pa v prvi vrsti ozira na potrebo otroških zabavišč, in naj se zato določi kaka vsota, n. pr. 100 gld.
G. Tomšič pravi, da je zelo važno, kar je gospod Močnik predlagal, tudi on je istega mnenja, da potrebuje ona stroka posebne pazljivosti, a vsote določiti naprej ni treba, društvo naj se le izreče, da je pripravljeno izdajati knjige take vsebine.
G. Ž u m e r pravi, da bi bil on zato, da bi se vsi razni izrazi glede tega zbrali in v prvi vrsti izdala terminologija.
G. M o č n i k pripoveduje, da se je glede terminologije že obrnil v Gorico, ker tam imajo že četrto leto slovenski otroški vrt, na veščaka v tem obziru, g. Pr. Erjavca. *)
Predsednik misli, da bi se vse delo na dvoje razdelilo v izdanej knjižici, prvi del knjižice naj bi obsegal kratke pesmice, ktere bi vrtnaricam ugajale. Te naj bi se spisale s kemično tinto. Drugi del knjižice naj bi pa obsegal igrice, ktere naj bi vrtnarice gojile. Taka knjižica bi bila prikladna, in delo tako razdeljeno, bi na vse strani ugajalo.
G. Močnik odgovarja, da tukaj se o tem ne moremo natančno dogovoriti in sklepati, to naj bode stvar prihodnjega odbora, kateri bode že znal potrebno ukreniti.
*) G. K. pa jo blagovolil odgovoriti, da take terminologije on ni spisal, pač pa je nekaj nasvetoval učiteljici, a pripravljen je pregledati tako terminologijo, ako jo kdo spiše.
LISTEK.
Glas izmed ljudstva.
Jaka: Kaj je novega Tine?
Tine: Dosti novega, pa malo prida. Narod bobna zoper narod. V šolo hoditi mora vsak, pa vendar zato ni zapaziti večje olike niti med otroci in niti med odraščenimi. Šolskih ur toliko, podučevanja toliko, kakor še nikoli poprej, pa vendar ni vspeha v primeri z prizadevanjem.
Jaka: Dobro, da tvoje tožbe ne sliši kak hva-livec nove ere, sicer bi ti že usta zamašil z — frazami. ■
Tine: Prav govoriš, Jaka! Pa kaj se jaz zmenim za fraze! Fraza le frazo roditi more, potem je vse polno fraz ali z drugimi besedami: veliko plev, zrnja pa malo. Povdarjam le, da učitelji so dandanes prav obilno izobraženi za svoj posel.
Jaka: V kterem grmu pa tiči zajec, ko praviš, da ni povoljnega vspeha pri ljudskem obraževanju?
Tine: Ej Jaka! ko bi ti mogel in hotel pokazati vse vzroke slabega vspeha pri odgoji, mislim,
da nisva kmalo pri koncu. Rečem pa, da vsi vzroki imajo svoje korenine v eni žalostni dogodbi, da se namreč odgojevalci današnjih časov veliko premalo ozirajo na pravo vero, na Kristusa, na njegove nauke, na njegovo cerkev z štirimi pečati ali znamnji, da je prava, ker je 1. edina; 2. je sveta; 3. je katoliška, in 4. apostoljska. Kaj se hoče, ljudje so bolj ljubili temo, kakor luč; so rekli tukaj je mir, in tam je, pa ga ni, ker ga niso iskali pri Kristusu, ki je prava luč, večni mir. Ljudje so leščerbo svojega uma previsoko povzdignili, zato prave luči Kristusove niso več videli; zapustili so studenec žive vode in so si izkopali kapnico, ki vode držati ne more. Ali nisi nikoli slišal, da napuh hodi pred padcem ?
Jaka: Prav imaš, Tine! Postiti se ne, v cerkev hoditi ne, pridige poslušati ue, moliti ne, zakaj bi se pa še pri odgoji na to ozirali? Naj stori to, kdor hoče, zasebno. Če se pa javno vpelje v šolo, dela kvar pri šolskih urah, jemlje čas pri poduku!!
Tine: No, sej res! Le poglej šolarje, le poslušaj jih, kako ti razgrajajo! Zdi se mi, da z vsim svojim obnašanjem hočejo pokazati, da se nikogar ne boje, ne učitelja, ne duhovna, ne staršev, ne koga druzega, pa tudi res uikogar ne spoštujejo.
Mi smo v nekdanjih časih tako obnašanje imenovali surovost; a sedaj je to, če ne čednost, vsaj jakost, neka imenitnost. Oh! kakšni gospodarji postanejo taki kričači! Dobro, da sem že star, že ne bom prav veliko takega sadu vžival.
Jaka: Palica je edino zdravilo za take.
Tine: Kaj palica! Ni še prav dolgo od tega, ko je učitelj nekega razposajenca, s kterim že več shajati ni mogel, malo kaznoval. Kmalo pride mati nad učitelja: »Mojega fanta ne bote tepli, tega ne pustim." Kaj hočeš potem? Leskovo olje je dobro, če se o pravem času po pameti rabi, radikalno pa vendar ozdraviti ne more, kajti kakoršno je srce, tako je življenje. Za versko izgojo se premalo stori, srce ostane divje, toraj samopašno je potem tudi življenje. Pomagaj si, če si moreš.
Jaka: Prava muka mora biti to za učitelje.
Tine: Muka in pohujšanje med otroci samimi. Vse zapazijo, vse so zgovore. Ko pričakuje učitelj .šolskega nadzornika, je prva skrb njegova, da palico, če je ktero imel za strah, spravi spred oči. »Šibice ni več, toraj pride kmalo gospod šolski nadzornik", si otroci na uho šepetajo.
Saj ni treba, da bi učitelj sam tepel, to bi pa vendar ne škodovalo, ko bi o pravem času poklicaf
f. K
Vsi navzoči se vjemajo s to mislijo. Potem se volijo v pregledovalce računov g. Funtek.Vagaja in profesor Pred i k a.
Ker ni bilo drugih nasvetov, voli se na to 9 odbornikov. Potem se zborovanje zaključi.
Občili /bor učiteljskega vdovskega društva.
Občnemu zboru »vdovskega učiteljskega društva" je predsedoval dne 7. t. m. njega predsednik, mil. g. prošt dr. Anton J ar ec. V uvodnem govoru spominja se umrlih udov gg. Vozlačeka, učitelja v La-šičah, in J. Zupanca, umirovljenega učitelja, poslednjič organista v Smartnem pri Gorenjem gradu na Štajarskem. (Zbor v znamenje sožalovanja vstane.)
Gosp. predsednik omenja še dvoje vladnih odlokov, prvi zadeva pravočasno predlaganje letnih izkazov o delovanji društva, drugi odlok pa zadeva davek, ki se ima društvu naložiti pod imenom: „pri-stojbinska odmera" (Gebtihren - Aequivalent). Nadalje naznani, da je vladi sporočil, da ima »vdovsko društvo" ljudoljuben humanitaren namen in se vzdržuje z letnimi doneski; premoženje je nastalo nekaj iz darov, nekaj iz vplačevanj, ter je vsled tega prosil za prizanašanje z davkom. (Dosihmal še ni bilo odgovora.)
Tajuik in blagajnik gosp. Močnik poroča o društvenem delovanji in o denarnem stanu. Društvu na novo pristopil je učitelj g. France Klinar, sedaj v Dobrunjah. Umrla sta dva uda, in sicer učitelja Vozlaček, kteri je zapustil vdovo in dve siroti, in Zupanec, po kterem žaluje vdova in šest otročičev, ki imajo pravico do podpornine (do 18. leta). Pod-piranih .je bilo enajst vdov po 80, in tri po 100 gl. na leto. Sirot je bilo podpiranih enajst, a odpadle so tri zarad starosti in bolezni. Temu številu pri-rastejo sedaj: dve vdovi (po 100 gold. na leto) in osem sirot.
Društveni račun je razviden iz tiskanega računa od 1. septembra 1885 do konca avgusta 1886, ki se je udom že na dom poslal, a tudi pri občnem zboru se razdelil.
Društvenega premoženja je v obligacijah 43.750 gold., v hranilničnih bukvicah, dolžnih pismih in gotovini pa 2052 gold. 49 kr., toraj vsega skupaj 45.802 gold. 49 kr. Društveno premoženje se je pomnožilo za 919 gold. 28 kr. V obligacijah je lansko leto bilo 42.950 gld., a letos je 800 gld. več, toraj vkup 43.750 gold. — Pri občnem zboru je v preteklem letu bilo razdeljenih 130 gld., nekaj po društvenih pravilih, nekaj pa iz dobrote. Odbor je že v letošnji seji dovolil g. Vraniču iz Št. Euperta na Štajarskem 30 gold., ker je dostojno dokazal iz-vanredne potrebe v družini. To je vpisano med točko »vdovam in sirotam".
Ako primerjamo to, kar dobimo od naših udov na vstopnini in letnini, kar znaša 397 gld. s tem, kar dajemo, oziroma kar smo izdali preteklo leto, namreč 1343 gld. 48 kr., nam primanjkuje 946 gl. 48 kr.; to pa smo nadomestili nekoliko iz obresti,
nekoliko pa iz blagaj ničnih ostankov. —| Kakor že omenjeno, se je letos premoženje zvišalo za 4009 gl. (rebus in stantibus); ako ostane kakor je sedaj, bode stroškov prihodnje leto 1743 gld. 48 kr.
Tak je bil račun 1. septembra. Odsihmal je vplačanega: kapital 75 gl. in obresti 3 gld. 25 kr. Na dolgu je 8 letnin po 6 gld. in obresti od kapitala 100 gld.
Zbor vzame to poročilo brez debate na znanje.
Na dnevnem redu so prošnje: Gosp. Leopold Božič, nadučitelj v Žireh, dobi izredne podpore 50 gld.; učiteljska vdova Josipina Jerom po dobroti 20 gld., kakor lansko leto. (f g. Jerom je bil sicer ud vdovskemu društvu, a ker je že bolehen pristopil, ni včakal dobe dveh let, in povrnilo se je vdovi vplačano. Vdova Josipina je sedaj v Ljubljani, otroci so, premoženja ni, in kam se hoče zateči vdova, kakor k učiteljem. Uboštvo je toliko večje, ker po nesreči ranjki ni bil stalno umeščen, toraj tudi nima vdova postavne pokojnine.)
V pregledovalce računov se volijo: Adamič (Ljubljana), Kavčič (D. M. Polje) in Kovšca (Kropa). V predsednika se voli vzklikoma dosedanji predsednik, ki se vda občni želji in prošnji, ter hoče še biti predsednikom. Po »listkih" se voli v blagajnika učitelj v pokoji, M. Močnik, in v sedanji odbor: Borštnik, čenčič, Govekar (tajnik), Andrej Praprotnik (Ljubljana), Franc Praprotnik (Preska), Simon Punčah in Ivan Tomšič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. oktobra. Notranje dežele.
Z vpeljavo delavskih zbornic, ktera se ravnokar v Avstriji namerava, prišel bo tudi četrti stan, stan delavcev, do svojih političnih pravic, da bo imel svoje zastopnike v državnem zboru, ki bodo imeli nalogo, skeleče rane razkrivati, ktere že dolgo časa ta stan razjedajo. Glasovi o tej pre-osnovi so različni. »Vaterland" n. pr. se le s tem pogojem strinja z novotarijo, »da se namreč delavske zbornice v življenje skličejo, če bi sedaj na krmilu stoječi drugi trije stanovi še vedno ne imeli zadosti dobre volje, sprevidnosti ali pa zadosti odločnosti, da bi se zdatno bolj resno poprijeli pre-osnove socijalnega življenja, s pomočjo ktere bi se izkopali iz nezdravega močvirja, v kterem sedaj kobacamo." Drugi pa pravijo, da bi bilo popolnoma prav, pošteno in pravično, če bi se tudi delavcem dale pravice, kakor jih imajo drugi trije stanovi, namreč imeti svoje zastopnike v državnem zboru in to iz dveh vzrokov. Prvič ne more nihče ugovarjati, da za svoje bolečine vsak sam najbolj ve. Doktor ali obrtnik se ne more za koristi delavčeve nikdar tako iskreno pognati, kakor delavec sam, ker bolečin stanu ne poznš, tako, kakor pa delavec sam, ki dostikrat krvavo čuti, kje ga čevelj žuli. Poslanec, ki ga bodo delavci, oziroma delavske zbornice volile v državni zbor, bo izvestno sam delavec, ali vsaj mož z delavskimi krogi znan, ter mu bodo bolečine četrtega stanu dobro znane. Drugič so delavci ravno tako državni podaniki, kakor drugi trije stanovi in morajo revno tako na vojsko in cesarja služiti, kakor sinovi grofov, učenjakov, meščanov ali kmetov. Naj bodo toraj tudi enakih političnih pravic deležni.
kakega šolskega slugo, da bi poredneža malo ponižal in mu pokazal, da tudi on je dolžan spoštovati šolski red. Duhovnik pa sedaj tako nima veliko govoriti v šoli. On se mora sicer držati svojih ur, njegova sodba o zadržanji učencev v šoli pa ni inerodajna. Modrejši ne opominjajo dosti, ker vedo, da otroci znajo, da v šoli nimajo posebnega vpliva. Oe pa opominja, podoben je premehkemu očetu, ki sicer prav uči, pa si ne upa po zasluženju kaznovati. Navadno pa pusti učitelj duhovna pri miru, duhoven pa učitelja, tako gre dan za dnevom, leto za letom. Ker otroci vedo, da ne smejo biti tepeni, raste jim greben. — »Saj te ne sme tepsti" ; »naj me le vdari, jaz mu bom danes tako nagajal, da se bo prav jezil." »Kod si pa včeraj hodil, da te ni bilo v šoli? Zaprt boš!" „E, kaj, če sem zaprt, saj bo učitelj še bolj zaprt." »Pa ti je piko naredil." »Kaj hoče meni pika? Ej veš, kopali smo se, potem smo šli na ougav vrt zgodnje hruške trgat. Kar gori sem zlezel, pa sem jih nabral, da sem jih imel zadosti." »To bi te bil napodil, ko bi te gospodar dobil." »Tepec, ali meniš, da pojdem takrat, ko bo on domil, čakal sem, da je od doma odšel." »Pa tudi pri krščanskem nauku te ni bilo; kaplan je pa rekel, da nobeden ne dobi listka za prvo ob-
hajilo, kdor ne bo dobro zna!." »Naj ga pa ima, vsaj ga ne bom prosil." — Veš, Jaka, kar žalosten sem bil, ko sem take pogovore otrok slišal. Mislil sem si, zmirom gremo na slabše.
Jaka: Iz takih otrok, ki se ne smejo straho-vati, ako so tudi kaj zakrivili, ne bode druzega kakor potepuhi in tatovi.
Tine: Kaj pa tista vdova, ki ji je nek tat vse pokradel, ali je še tako žalostna? Ali so že dobili tatu?
Jaka: Niso ga ne še dobili. Pa če bi ga tudi dobili, vsaj nazaj dobila nič ne bo. Za nekaj časa pojde na Grad in še denarja si bo prislužil, ki ga mu bodo v roke dali, ko pojde ven.
Tine: Naj bi ga raje vdovi dali za odškodnino, ki je tako revna, in še bolehna, ne pa njemu.
Jaka: Jaz bi tem tičem, ki kradejo, že po kazal, ko bi imel kaj govoriti. Dela bi jim dal zadosti, da bi si morali hrano sami zaslužiti, kar bi ostalo čez hrano, »tisto bi prisodil poškdovanim ljudem. Potem bi se že odvadili krasti, ko bi videli, da nimajo dobička.
Vnanje države.
Ruski vpliv na turškem dvoru v Carigradu je vedno veči, ob enem je pa tudi od dne do dne več turških vojakov okoli Drinopolja. Kako se to vjema? Eusbi list »Nov. Vremja" pravi, da tako-le: »Rusija sama se noče nad Bolgari znositi, da bi omenjeno pokrajino zasedla. Ker se je pa nadjati, da se ji Bolgari še ne bodo tako kmalo vklonili, jih mora vendar od ene strani nekoliko priviti, naj se to potem že zgodi od ktere-koli. Rusija je to reč prevdarila in spoznala, da je najbolje, če bo Bolgare za njihovo trmoglavost s Turki pokorila. Turčija ima po ruskih mislih vendar še vedno kolikor toliko pravic nad Bolgarijo, Rusija pa tudi." Rusija je to svojo misel v Carigradu objavila in prej ko ne tudi pristavila, da če bi Turčija oboroževati hotla, naj le — na ruski račun. Od tedaj jeli so se turški batalijoni proti Drinopolji pomikati in se še vedno pomikajo. Reči moramo, da je to jako čudna politika! Najpoprej Rusija toliko ljudi in toliko denarja žrtvuje, da Turka iz Bolgarije venkaj spravi in Bolgarijo kolikor toliko na lastne noge postavi, sedaj pa ravno tistega zapodenega Turka podkupi, da ji gre Bolgare, ki se ji že preveč samostojni zde — pokorit. Osloboditelj iu zatiralec, združena proti zatiranemu, da bi ga skupno vdušila — če bi se dalo , to je grdo in za Ruse in njihovo politiko prav tako sramotno, kakor je bil sramoten korak bivšega kneza Aleksandra, ki se je s Turkom proti Rusom in Srbom zvezal. Vendar pa se poslednji še nekako opravičiti d&, kajti Aleksander ga je storil za ohranenje samostalnosti Bolgarske. Rusija ga pa nikakor ne more opravičiti, ker nim& jrav nobenega povoda zanj, ter to dela ravno z nasprotnim namenom, kakor Aleksander.
Rusi so že sami priznali, da JKaulbars ua Bolgarsko ni prišel kot diplomatični agent, za kar so ga pred nekaj časom svetu objavili, temveč kot oznanovalec in izvrševalec carove volje, toraj kot diktator! »Mosk. Ved" o tem tako-le piše: »Kdor Kaulbarsovo poslanstvo za diplomatično smatra, se moti, kajti na diplomatični zastop Rusije se sedaj niti misliti ne dd, ker v celi Bolgarski ni oblasti,, pri kteri bi mogla Rusija svojega diplomatskega zastopnika vredno priporočiti. Kje pa je na Bolgarskem vlada, da bi se ž njo pravi ruski zastopnik mogel veljavno pečati? Razmere, kakoršne so sedaj na Bolgarskem ne dopuščajo diplomata, temveč zahtevajo le poslanca, ki bo carovo voljo Bolgarom ozna-njeval. S tem nalogom odšel je Kaulbars v Sofijo. On se nima v nikake razprave spuščati, on nič druzega ne zahteva, kakor da se to izvršuje, kar on ukazuje; kajti v okoliščinah, kakoršne so, Rusiji z Bolgari sedaj pač ni mogoče drugače govoriti, kakor na ta način, ali pa sploh nič nebo govorila". No, to je zadosti jasno povedano, da se tudi brez tolmača razume. Znane točke, ki jih je Kaulbars kakor kak ruski Mozes na Bolgarskem slabovernim Bolgarom oznanoval, niso nič druzega, kakor nespremenljiva volja ruskega cara, osloboditelja in varuha Bolgarije, ki bo enkrat po nazorih »Mosk. Ved." pred Bogom zarad Bolgarije odgovor dajal. Zato pa tudi tako strogo zahteva, da bi ga vbogali, ali pa jih bo njegova težka roka doletela. — Oklic, ki so ga načelniki vladiprijaznih bolgarskih strank proti Kaulbarsu izdali, je jako jedrnat in se tako-le glasi: »Bratje! Kaulbars podal se je po deželi na agitacijo vas pregovarjat, da bi se izneverili domovini, njeni neodvisnosti in bolgarski zgodovini. Upor skuša napraviti, da bi tako omogočil rusko okupacijo. Odprite oči, če hočete, da vas potomci vaši ne bodo preklinjali. Pokažite brezvestnemu generalu, da vam je domovina dražja, kakor vse drugo. On se vam laže, kedar govori v carovem imenu. Čuvajte se ga kakor kuge! Ne pozabite, da so oči celega olikanega svet& na nas obrnjene, če ne bomo pokazali, da smo vredni nezavisuosti, nam bodo oplenili deželo. Mi sami smo branitelji domovine; če ne zahtevamo sami okupacije, nam je nihče ne more vsiliti. In vi bolgarski častniki in vojaki, ki ste nedavno svojo kri prelivali za nezavisnost naše domovine, kakor vredni sinovi ne bodite pristopni ruskemu rublju! Kaulbars vas bo lovil, se vam bo lagal in Vas bo hotel podkupiti. Ne vdajte se! Ohranite čast Bolgarije, da se ohranijo vaša imena na častnem mestu v zgodovini. Neskaljena vam bodi čast bolgarskega vojaka!
Lahi in Angleži jeli so nekako skupno postopati ter se mislijo v bodoče medsebojno podpirati. Ravnokar posvetovali so se laški ministri o laško-angleški pogodbi, na podlagi ktere bi Lahi Angleže na Bolgarskem podpirali, če bi jih John Buli za to v Afriki primerno odškodoval. Lahi so se v Afriki v Suakim namenili in ga mislijo v kratkem zasesti. Ob enem mislijo se pa tudi proti Abesiniji pomakniti. Da bi sami vsega tega ne zmogli, je skoraj gotovo, s pomočjo Angležev se pa že nadjajo vspeha. Če le ne bo tak, kakor so ga lani in predlanskim Angleži oudi imeli. Za odškodnino hočejo pa Lahi Angleže v Egiptu podpirati proti Francozu. Mogoče, da bodo Lahi letos kaj več sreče imeli, kakor prejšnje leta Angleži, kajti ravno sedaj došla je iz Suakima novica, da so ondašnji rodovi Augležem jako prijazni. Le-ti so imeli v začetku tega meseca pri Tomaji boj s četami ranjcega Osmana Digme in so se tako vrlo obnašali, da je 200 mrtvih ustašev na mestu ostalo. Med temi je tudi nečak Osmana Digme. Mnogo
ranjenih so vjeli. Napadniki pa niso imeli več mrtvih kakor 70, ranjenih pa 20. Kakor se čuti je ustašev vedno manj in tudi že nimajo kakega boljega pomena, kakor k večemu roparski!
Domače novice.
(Na tukajšnji veliki realki) prišel je na gosp. Vrhovčevo mesto, ki je odšel v Novomesto za profesorja, ondašnji suplent g. Orožen.
(Gosp. Ignacij Stibral), c. kr. dvorni sovetnik najvišjega računskega dvora pripeljal se je pred nekterimi dnevi semkaj na pregled računskih knjig računskega oddelka c. kr. deželne vlade in c. kr. finančnega ravnateljstva. Taki pregledi vrše se menda vakih pet let po enkrat.
(Včeranji mesečni somenj) je bil jako dober; če tudi se ni prav veliko živine nagnalo, pa so ljudje tem pridneje po njej vprašali. Prignalo se je vsega skupaj 704 konj in goveje živine.
(Nabrežje) ob desnem bregu Ljubljanice od Hradeckyjevega mostu proti frančiškanskemu mostu je dodelano in se je zagraja že odstranila. Sedaj je pot prosta od Koširjevih kopeli na Žabjeku pa do posilne delavnice ves čas ob zeleni Ljubljanici. Delo je lično in kakor se vidi, tudi dobro. Ravnokar izdeluje se vodnjak na onem mestu, kjer so na studenec dobre, zdrave pitne vode naleteli.
(Z lepim vremenom) smo menda pri kraji. Včeraj popoludne jelo je deževati in je po malem vstrajalo do 7. ure zvečer. Danes zjutraj pričelo je iz novega.
(Trgatev) na Dolenjskem je večinoma končana, kar bo ondašnje vinorejce tembolj veselilo, da so grozdje ob lepem vremenu spravili. Žalibog, da po mnogih krajih ne bodo nič pridelali, ker jim je trtua uš vinograde vničila, po drugod jim je pa slana letošnjo spomlad precej škodovala. Kjer pa ni bilo ne enega in ne druzega, ondi je mnogo vina in posebno dobrega.
(Novozidana cerkev v čast lurški Materi Božji) se bo posvečevala v nedeljo, 10. oktobra, ktero je pozidal na hribčeku zraven rimskih toplic (na Štajarskem) župnik v Šmarjeti č. g. E. Janžek.
(Stekel pes) oklal je po Hrvaškem veliko ljudi in goveje živine. Všel je v Brežicah pri usnjarji Leitnerji, kjer so ob enem trije stekli. Dva so domači sami ubili, tretji jim je pa všel in je ves divji do Vidma tekel, od ondot nazaj proti Sotli, preko nje in v Janušovec. Ondi so ga še le vstrelili. Ubogi ljudje! Na veliko srečo zdravniki na Dunaji in v Parizu take nesrečneže večinoma ozdravljajo. Prav bi bilo, če bi jih dotična dežela na svoje stroške tjekaj poslala, če bo mogoče rešiti jih grozne smrti za steklino. Govejo živino bodo morali pa pobiti in pokopati, druzega jim ne bo kazalo.
(Sporočila o dobrem novem vinu) dohajajo tudi iz Štajarskega, če prav se ga ne bo toliko dobilo, kakor druga leta. Posebno veliko je v letošnjem moštu sladkorja, bo toraj vino močno in okusno.
(Za Radetzkyjev spomenik) podaril je srbski kralj Milan 2000 goldinarjev!
(Razpis u dobave.) Dne 11. oktobra t. 1. vrši se v pisarni tukajšnjega c. kr. vojaškega zalo-žišča ponudbena razprava o popravi posteljnjakov in pripadajočih desk ter prenarejanji, popravi in napravi slamnatih in žimnatih blazin; dne 2 2. okt. t. 1. pa o udobavi kruha in ovsa. Natančneje se izve pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici.
(Nova pošta.) Trgovinsko ministerstvo je dovolilo, da se ustanovi v Kresnicah nov c. kr. poštni urad. Ta pošta bode sprejemala in odpravljala pisma in vozno pošto ter oskrbovala poštno hranilnico. Med poštnim uradom in kolodvorom v Kresnicah hodil bode vsak dan štirikrat pot (sel).
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Ravnokar raz-pošiljana okrožnica uradova priobčuje račun za mesec september. Vložilo seje 322.288krat v skupnem znesku 41,723.410 gld.; od tega pride na Štajarsko 15.977 vlog za 1,180.637 gld., Koroško 4296 vlog za 408.861 gld., Kranjsko 3544 vlog za 422.200 gld., Primorje 5029 vlog za 746.904 gld. Vrnilo se je 107.801krat skupaj 41,226.049 gld.; od tega na Štajarskem 3303krat za 1,038.409 gld., Koroškem 844krat za 177.490 gld., Kranjskem 612krat za 168.174 gld., Primorskem 2291krat za 840.938 gld. — Od 12. januvarja 1883 pa do konca minol. mes. se je 8,545.647krat vložilo za 091,886.477
gld., a vrnilo 2,436.555krat za 655,512.245 gld.; v državni hranilnici je toraj preostalo 36,374.332 gl. 34 kr. — Rentnih knjižic je v prometu 8418 v vrednosti 5,096.150 gld. — Vložnikom je urad kupil in odposlal listin-vrednotnic za 4,490.550 gld. — Vložnih knjižic je med ljudmi 531.171, knjig-čekovni c pa 9756, izmed prvih je ena slovenska v zgubo prišla v Spodnjem Logatcu s 35 kr. obresti. — Novo zbiralnico dobila je „Purkla" (Poreklja), postaja med Radgono in Spielfeldom, v VII. skupini (Tirol-Primorje) pa Medea. — Sklepoma še okrožnica objavlja nekoliko podatkov o poštni hranilnici na Ogerskem, Laškem in Francoskem; če bi to koga zanimalo, bo dotičniku rad vstregel vsaki poštni uradnik s izposojitvo okrožnice c. kr. hranilničnega urada.
Razne reci.
—	„Anker", zavarovalno društvo na življenje in rente, poslal nam je sledeči izkaz: V teku meseca avgusta 1.1. dobilo je društvo 680 ponudeb za 1,361.885 gold. zavarovane svote. Sprejelo jih je pa le 558 in so se izdale police v skupni svoti 1,231.772 gold. Od 1. januvarja 1886 vložilo se je 5860 ponudeb za 13,869.316 gold., sprejetih je bilo pa le 5333 ponudeb za 13,025.670 gold., proti 5228 sklenjenim pogodbam lanskega leta na 11,516.659 gld. — Dohodki na premijah znašali so minoli mesec 142.620 gld., vloge 110.011 gld.; v preteklih osmih mesecih znašajo premije in vloge 2,570.717 gld. — Zavarovalnine se je letos že izplačalo 522.186 gld., od početka društva pa 49 milijonov gold. — Zavarovanih je bilo pri tem društvu z dnem 31. decembra 1885: 73.928 strank za 146,605.064 gold. glavnice in za 40.552 gld. rente. Ob enem opozorujemo na današnji inserat.
—	Dvoboj med državnim poslancem Komja-tyjem in lajtenantom Christenom je bil predvčeranjem 7. oktobra. Lajtenant Čhristen je hudo ranjen na čelu in na prsih. Borila sta se s sablami. Kdor išče, najde. Čhristen je Komjatyja prvi na dvoboj pozival.
—	Iz Mehike se poroča preko Novega Yorka, da je ne daleč od mesta Čhivalapa neka gora na dvoje razpadla, vzrok temu so bile podzemeljske sile. —IzMelbourna v Avstraliji pa se poroča, da je vulkan na otoku Niapu ogenj bruhal in več vasi se je podrlo. Hvala Boga, ljudje se niso ponesrečili. Nastala je nova gora 200 čevljev visoka. Otok je po nekodi debelo s pepelom nasut.
—	Rudniško mesto Kladno na češkem se poseda. Komisija tje poslana je našla, da se je že 60 hiš nekoliko posedlo, in 200 ljudi je poškodovanih na premoženji. — Komisija je prepovedala kopati pod nekterimi kraji. Pri nas v Zagorji se po tamošnjih gorah tudi začenja zemlja vsedati, a v takih slučajih rudnik kupi vse dotično zemljišče, a pri mestu ni tako lahko to storiti.
—	V Liegu v Belgiji je bila pretečeni mesec velika delavska demonstracija; bilo je navzočih 8000 ljudi. Prišli so vojaki, ter razgnali demonstrante, daljšega nemira ni bilo. — Otvorjen je bil tudi »katoliški kongres". Na dnevnem redu je bila socijalna reforma. Otvoril je kongres škof tega mesta ter je rekel, da bi bilo na korist društvu, ako bi se bolj bavili s političnimi vprašanji; društveniki naj bi se ogibali nepotrebnih izdaj, da morejo revežem pomagati.
Naše slovstvo.
(Dalje.)
Vodstvo društva tudi za bodoče leto ponuja našim pisateljem v spodbujo in podporo sledeča darila: a) Dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic vsakej po 35 gld., ki obsega vsaj pol tiskane pole. b) Sto in štirideset gld. za štiri p o d u č n e spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole.
Glede družbi namenjenih spisov naj ponavljamo tele opazke:
Odbor spozna za svojo dolžnost, priprostemu ljudstvu podajati v prvi vrsti le domače in narodno gradivo, ktero so spisali lastni sinovi našega naroda. Zato so darila razpisana za izvirne povesti in podučne spise. Vsi spisi so namenjeni za ljudstvo tedaj morajo biti posneti iz ljudstva, potem jih bode rado bralo. Resnica je, da se misli (ideje), ktere se razvijajo v okviru pripovedke, rajše bero in bolj primejo bralca, kakor suhoparne razprave in še tako lepi in pametni nauki. Verska, narodna, narodnogospodarska, družinska vprašanja itd., vse to se da razpravljati v pripovedni obliki, samo treba, da je
pisatelj sam v teh vprašanjih dobro podučen in da v^, kam namerava s svojim podukom. Z golimi besedami tu ni pomagano, dejanje in poduk se morata strinjati.
Najtežje pa je pisati tako, da je priprostemu ljudstvu primerno, razumljivo. Kmetsko življenje, kolikokrat se je že opisavalo, pa navadno v taki obliki, da ugaja umikancem, ne pa priprostim ljudem. Kdor spisuje za družbo, naj pazi skrbno, da se nikakor ne oddaljuje od cerkvenega iu narodnega stališča; naj se varuje, da si ne prilastuje tujih misel (idej), ki so našim domačim razmeram nasprotne. Kdor nastavi pero, da bi za družbo priredil leposloven, zabaven ali poduČun spis, naj si predstavlja kmetsko hišo, v kteri sedijo domači ob zimskem času okoli mize ali na bližnji peči, sin ali hči pa bere iz knjige. Tako se bo ložej izogibal vseh manj znanih ali preučenih tujih izrazov, vseh nenavadnih oblik in se bo držal kratkih stavkov. O da bi družbini pisatelji učili se iz nedosegljivega Slomšek a z narodom čutiti, misliti, govoriti — z eno besedo pisati po domače, to je v jeziku, narodu lahko umevnem, iz njega povzetem, milo donečem, kakor razun Slomšeka zna malo naših pisateljev.
V stroki podučnih spisov namenu in potrebam družbe sv. Mohora najbolje ustrezajo: razprave o narodnem gospodarstvu, poduki iz zdravilstva, pravoslovja, naravoslovja, potopisi, životopisi, izbrano narodno blago. Zbirka narodnih pregovorov. uganjk, smešnic in sploh spisi pošteno šaljivi bodo jako dobro ustregli.
Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo do 1. marca 1887 brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v kterem ob enem naznani, ali želi rokopis, ako ne bode obdarovan ali sprejet, nazaj ali ne? Prisojena darila bodo izplačana na god sv. Mohora dne 12. julija 1887.
(Dalje prih.)
Telegrami.
Dunaj, 9. okt. Policija jc tu zasledila anarhistično zaroto, zaprla je že več deležnikov, našla dinamit in požigalne steklenice. Gospodske poznajo nadrobnosti in namene zarote.
Gradec, 8. okt. Štajarska kmetijska družba poslala je državnemu zboru in vladi peticijo, da naj se odpravi prepoved uvaževanja živine na Bavarsko.
Trst, 8. okt. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je 5 oseb za kolero, umrli ste pa dve.
Sofija, 8. okt. Kaulbarsa so v Sis to vem jako mrzlo sprejeli. Ondašnje častnike povabil je s pismeno okrožnico k sebi. Častniki so kar od kraja Kaulbarsovemu poslu odgovarjali, da se ne marajo razgovarjati s političnimi osebami, če nimajo za to naravnost od vlade ukaza.
Ruščuk, 9. okt. Ljudje tukaj mislijo, da bo v sobranje za kneza Aleksandra glasovalo. Ce bi Evropa tega ne odobravala, nameravajo proglasiti republiko. Na včeranjem taboru pozival je angleški konzul Bolgare, da naj Rusom ne (lajajo nikakih koncesij.
London, 9. okt. Minister zunanjih zadev razposlal je velesilam cirkular v kterem jih poživlja, da naj Bolgare moralno podpirajo, cla se s tem zabranijo resne rabuke.
Madrid, 8. okt. Pet ministrov vložilo je svoje odstavke. General L o p e z D o m i n g u e z razgovarjal se je poldrugo uro s kraljico.
Madrid, 8. okt. Sagasta je kraljici objavil odstop skupnega ministerstva. Kraljica mu je naročila ministerstvo iz novega sostaviti.
Umrli so:
7.	okt. Neža Krašovic, kuharica, 30 let, Kladezne uliee št. 7, jetika.
8.	okt. Jožef Istenič, kupčevaleev sin, 7 mes., Pod trančo št. 2, katar v črevesu. — Jožef Huber, kočjažev sin, 4 dni, Gledališke ulice št. 10, Mikrophalus.
V bolnišnici:
7.	okt. Katarina Moravec, delavka, 40 let, jetika. — Alojz Knapič, črevljar, 33 let, jetika.
8.	okt. Matevž Skerl, gostač, 66 let, katar v želodcu in frevih. — Marija Dežman, gostija, 45 let, jetika.
Vremensko sporočilo.
t) g	Čas	Stanje		Veter	Vreme	t-S K •c 3 s
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celzija			s S « " o
8.	7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zvec.	737-28 737-94 739-18	+11-8 4-196 +14-8	sl. vzh. sl. jzap. sl. zap.	(JeTobTačno oblačno del. jasno	10-50 dež
Dopoludne še jasno, popoludne oblačno, zvečer dež. Srednja temperatura 16-7° C., za 4 0° nad normalom.
lEoka
najboljše vrste iu po najnižjih cenah iz lastnega umetnega mlina na valčeke
dobiva se na drobno in na debelo pri
.Josip-11 Kusar-ji. <3)
trgovcu v Ljubljani, Vegove ulice št. 6.
Dunajska borza.
(.Telegratično poročilo.) 9. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83	gl.	85	b.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	85	„	20
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	115	„	75	„
Papirna renta, davka prosta . . .	101	„	—	p
Akcije avstr.-ogerske banke .	866	„	—	„
Kreditne akcije......281	„40	„
London .......	125	„	—	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	901/, „
Ces. cekini ....	5	„	98	„■
Nemške marke	61	„	20	„
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr. — Domača 7 gl. 9 kr. — Ež 5 gl. 28 kr. — Ječmen 4 gl. 45 kr. — Ajda 5 gl. 11 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 80 kr.
S tem naznanjamo, da je podpisano ravnateljstvo vsled reorganizacije dosedanjo agenturo za vojvodstvo Kranjsko opustilo in tvrdki
dalo mandat za
J. J. NAGLAS ¥ LJUBLJANI
t za
JMT* glavno agenturo
družbe sa ra varovanj? življenja in k
„ANKER" na Dunaji
in h kratil mu odkazalo arjenture v Postajini, Skof ji Loki, Krškem, Liočevji, Kravji, Litiji, Triiii, na Vrhniki, v Ribnici, Novem mestu in Žužemberku.
Prosimo tedaj častite p. n. zavarovance od 1. septembra t. 1. dalje se v vseh slučajih obračati do zgoraj omenjene g-enei-alne agentnre, ki je li krati pooblaščena sprejemati zavarovalne naloge vseh kombinacij, ktere goji „ANKER", sprejemati denarje in denarne vrednosti in pravomočno kvitovati.
>'A DUNAJI, dne 23. avgusta 1886.	Z velespoštovanjem
Ravnateljstvo
flrnžDe za zavarovanje življenja in rent „AIEB" ia Diajl. Okrožnica.
Ozirajoč se na uradno objavo slavnega glavnega ravnateljstva družbe za zavarovanje življenja in rent ,,AXKER" na Dunaji, naznanja podpisani visokemu plemstvu, častiti duhovščini in spoštovanemu p. n. občinstvu, da je prevzel mandat za
imenovanega zavoda in udano tedaj vabi. v vseh zavarovalnih zadevah družbe ..ANKER ' nanj se obračati in ravno tako uplačevati od 1. septembra t. 1. pri našej blagajnici.
Proseč h kratu, da bi tudi nam skazovali zaupanje, kakor so ga našemu častitemu predniku, naznanjamo, da smo iztočili našemu sinu
VIKTORJU NAGLAS-U
administracijo in tehnično vodstvo generalne agenture.
V LJUBLJANI, dne 23. avgusta 1886.
Z velespoštovanjem
Generalna agentura za Kranjsko
družbe za zavarovanje življenja in rent „A>KER" na Dunaji
J. J. NAGLAS,
Pisarna: v lastne j hiši, Turjaški trg št. 7.
d)
Kmetijski stroji
iz najslavnejih tvrdk po tovarniških cen ali in to:
mlatiliiice na roko ii reziiice,
vrste	. ______
niče za vino in mošt, kakor tudi obiralniee za grozdje it
Tistim poljedelcem, kteri bi se ktere teli prekoristnih stiojev in orodij radi omislili, pa jih ne morejo takoj plačati, dovoljujejo se daljši plač ilni obroki.
Šivalni stroji '"•B
dobivajo se ravno tii vsake vrste na zbiranje kakor tudi blagajnice, v kterih so spravljene reči pred Ognjeni i 11 tatovi vame, prodaja
z najodlionejšim spoštovanjem
Frane Uatteirf
(7)	Ljubljana, Stari trg št. I, nasproti železnega mostu.
y Kamniku
dne 15. t. hi.,
kateri je bil iz zdravstvenih ozirov prepovedan, dovoljen je izjemno in se bo vršil omenjeni dan.
V T r z i ni bo uradovala zdravstvena komisija, katera bo sumljive iz takih okrajev Kranjske, Primorske dalje iz Budapešte, Trsta, Reke in okrožja itd. v katerih jo kolera, brezpogojno zavrnila, z drugimi pa ravnala, kakor predpisuje instrukcija glede kolere.
Mestno županstvo Kamnik
7. oktobra 1886.
(2)	Janez Ferlinz.
¥mcexxc Čamemik, o
kamnosek, parne ulice, poleg parnega mlina v Ljubljani.
Zahvaljevaje se častitim naročnikom, posebno prečastiti duhovščini za dosedanjo zaupanje, za mnoga naročila, javljam, da sem so preselil s svojo delavnico v lastno liišo poleg parnega mlina, obdržim pa v svoji dosedajni delavnici pri mesarskem mostu še malo podružnico, v kateri so razstavljeni na ogled razni spominki izdelani iz mnogoterih marmeljev in različna stavbena dela. Sprejemajo sc v filijali tudi naročila. Izdelujem pa nagrobne spomenike po najnovejših obrisih, plošče za rakve z najtrdnejšega kamna, tudi prevzamem popravila na tukajšnjem kakor tudi oddaljonem pokopališči, zasekujem stoječim spomenikom črke iu popravljam stare spomenike. Najtoplejo so priporočam slavnemu občinstvu za vsa . dotična dela; prečastiti duhovščini za vsakaka cerkvena A kamenita dela najfinejša in najnavadneja. Vsako na- X ročilo bodoin izvrševal točno, lepo, solidno in prav V ^.o nizki ceni. — Priporočajo se sl. občinstvu in pre- A častiti duhovščini za mnoge naročila sem	a
(6)
z najodličnišim spoštovanjem
Vincenc Čamernik,
kamnosek.
^OOOOOOOOOOOOOOOOOV
Zdravstvena vina. s
0 t
w »
*
H
8
M
w
1
1.	Burguudsko vino, staro, priporoča se kot na- g mizno vino, kakor tudi za slabokrvne in okrevajoče bol- JJ nike; zarad svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi
*	obilo tanina, varuje sosebno proti griži (diareji) ter ^ je v istini najboljše poživljujoče, krepčeče zdravstveno
•	sredstvo. Steklenica po OO kr.
2.	Malaga-vino, staro, belo, pod imenom „Lacrima Christi" znano, priporoča se bolj nogo črno malaga-vino,
M v steklenicah po '/a litra 1 gl. 20 kr. in po '/4 litra S 00 kr. a. v. izvrstno in poznato za oslabele bolnike ter okrevajoče.	(6)
3.	Marsala-liorio, najboljše Sicilijansko namizno vino; za oslabele, bolniko in okrevajoče izborno okrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikladneje nego vsaka druga namizna vina. Steklenica 1 gl. a. v.
Fsn ta vina, v hladni, zračni in srdii kleti hranjena, dobivajo se vedno enako dobra W v lekarni "W3
'Piooolii-jetri
„pi*i Aiijj<^lu"
v Ljubljani na Du n a j sk i cesti. Prazno steklenice jemljemo po 5 kr. nazaj. = H99999999999999999999999999999999Gj>
Nekaj za gospe!

Tr*/ln;nt/\i; in rt/lrprttr/M-Tii crnHnilr Motni \I n » n i k
niuajnioij i« vu^viv««« ,ivv.M«M —i si« v. j »ii u v m i a.
Vež tisoč
O g x i EL i SL 6
za jesen in zimo
iz najlinejo Berolinsko volno s franžami, popolnoma veliko, v vseh barvah, kakor so: sive, rudeže, ru-jave, črne, bele, Škotske in turške, razprodalo so bodo zarad izpraznitve prostora
1>» 1 gl<l> IO kr. fK
komad. Razpošilja jih proti povzetju	(3)
W A A 11K T\ I1A U H
„ZUR MONARCH1E", Dunaj. III. Hintere Zoliamststrasse št. 9.
NB. Kdor več ogrinjač skupaj naroči, slano ga poštnina pri posamičnem komadu lo nekaj krajcarjev.