PRIMORSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotov ini Abb. postale I grampo * Cena 40 lir Leto XIX. Št. 236 (5611) TRST, sobota 5. oktobra 1963 PO NAČELNEM SPORAZUMI GLEDE JEDRSKEGA OROŽJA V VESOLJU V četrtek sestanek Kennedy-Gromiko in izmenjava listin o moskovski pogodbi Verjetno bosta Gromiko in Kennedy istega dne objavila izjavo o obveznosti obeh vlad, da ne bosta pošiljali jedrskega orožja v vesolje - Lord Home je poudaril, da so pogajanja v New Yorku dala «otipljiv rezultat» WASHINGTON, 4. — V Washingtonu, Londonu in Moskyi *o danes javili, da bo pogodba o delni prepovedi jedrskih poskusov stopila v veljavo 10. oktobra, ker si bodo ta dan vlade SZ, ZDA in Velike Britanije izmenjale ratifikacijske listine. Od 5. avgusta, ko je bila pogodba podpisana v Moskvi, jo je do danes podpisalo v treh prestolnicah nad sto držav. Za isti dan je v Washingtonu določen razgovor predsednika Kènnedyja s sovjetskim zunanjim ministrom. Predvideva se, da bosta Kennedy in Gro-miko govorila predvsem o prepovedi pošiljanja jedrskega o-rožja v vesolje. Ne izključujejo možnosti, da bodo po tem razgovoru objavili skupno ameriško in sovjetsko' izjavo v tem smislu, kateri bi se eventualno pozneje mogle pridružiti še druge države. Kakor so javili že po sinočnjem razgovoru treh zunanjih ministrov, se ZDA in SZ glede omenjene obveznosti že strinjajo. Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je nocoj ponovno sestal z Gromikom na nekem sprejemu v New Yorku, jutri pa bo odpotoval v Washington, kjer bo imel pozneje nove razgovore z Gromikom. Go- vorila bosta o vprašanjih, ki se neposredno tičejo ZDA in SZ. Lord Home je imel davi v Washingtonu sestanek s Kennedyjem in je zatem odpotoval naravnost v London. Po razgovoru je lord Home izjavil časnikarjem, da so pogajanja v New Yorku «dala otipljiv rezultat» in da so tudi potrdila «obstoj ozračja, v katerem si hočemo medsebojno pomagati». «Sovjeti, je dodal lord Home, so vsekakor naklonjeni pogajanjem za nadaljnje sporazume o pomirjenju, in to je vsekakor stremljenje v pravilni smeri. Morda bi bilo preveč optimistično reči, da bo v krat-kem mogoče doseči ureditev vseh nesoglasij s Sovjetsko zvezo. Toda smo na pravi poti.» Zatem Je lord Home izjavil, da predvideva, da bodo mogli zelo hitro skleniti sporazum o prepovedi pošiljanja jedrskega orožja v veso- važno napredovanje na poti razorožitve. Glede ustanovitve mešane jedrske sile NATO je angleški minister izjavil, da je Kennedy potrdil željo Londona, da se z nekaterimi pogoji udeleži zadevnih pogajanj. Dodal pa je, da je prezgodaj določiti angleško stališče, toda London bo posvetil tej zadevi vso pozornost. Končno je minister izjavil, dg za sedaj ni določen noben sestanek med Kennedyjem in Mac Millanom. V diplomatskih krogih priznavajo psihološko važnost ozračja, ki ga je ustvaril sinoči doseženi sporazum, ker to jasno kaže namen obeh velesil, da nadaljujeta po poti, ki sta jo začeli z moskovsko pogodbo. Pričakovali so se konkretnejši rezultati na dveh sektorjih, ki so ju spočetka označili kot najbolj dozorela, t. j. glede namestitve opazovalcev v državah NATO in varšavskega pakta, da se preprečijo nenadni napadi, ter nenapadalna pogodba med omenjenimi državami. Toda pri razgovorih so se pokazala še mnoga nesoglasja, ki za sedaj'ne dopuščajo naglega sporazuma. Opazovalci ugotavljajo tudi, da lje, in ta sporazum bo pomenil' doseženi sporazum lahko velja za .....II MM MII IM III.Il 11 II I lil I II I.MIH.I.............. Rimski gradbinci bodo stavkali kot odgovor na zaporo gradbenikov Posredovanje ministra Sulla • Vprašanje komunističnih poslancev in senatorjev pristojnim ministrom RIM, 4. — Pokrajinska tajništva gradbenih delavcev, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL so sklenila za sredo 9. t.m. protestno stavko od 12. ure dalje. To so sklenili zaradi včerajšnjega sklepa na občnem zboru rimskih gradbenih podjetij, da bodo prekinila delo na gradbiščih v prestolnici za šest dni od ponedeljka 14. oktobra dalje. Sklep gradbenih podjetij bo hudo prizadel sedemdeset tisoč grad bincev v Rimu in rimski pokrajini, Uradno so zaporo odredili iz Protesta proti kreditnim omejitvam vlade, dejansko pa so izkoristili priložnost, da s tem znova odklonijo sleherno izboljšanje plač gradbincev, glede katerih se že dolgo pogajajo. Razen tega Zahtevajo rimska gradbena podjetja spremembe rimskega regulacijskega načrta, ker jim ta onemogoča nadaljnje špekulacije z gradbenimi zemljišči. Danes je vsedržavno združenje gradbenikov objavilo izjavo, v kateri pravi, da ne more odobravati sklepa rimskega združenja. Komunistični poslanec Cianca pa ie postavil ministru za delo in za ?ocialno skrbstvo ter ministru za javna dela vprašanje, kakšne ukrepe nameravajo sprejeti zaradi sklepa rimskih gradbenikov. Poslanec vprašuje ali ni nujno potrebno, da pristojni ministri dajo navodila, da bodo razveljavljene Pogodbe o javnih delih za vsa tista podjetja, ki bodo izvedla za> Poro, ker je njihovo dejanje v, |IHllNIUl||||||||||||||ll|||||lHI|||||llllllllll1IIU>IIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllll*l»lllllllllinillll"1llll||llllll nasprotju s pravilnikom o licitaciji. Senator Terracini in drugi pa so podobno vprašanje postavili v senatu, pri čemer poudarjajo, da je sklep gradbenikov tudi v nasprotju z ustavo ter bo oškodoval na desettisoče družin gradbincev. Minister za javna dela Sullo je poslal predsedniku rirriskega združenja gradbenih podjetij brzojavko, v kateri poudarja, da je sklep o zapori v nasprotju s pravilnikom o licitaciji, in zaradi tega bo dal s tem v zvezi primerna navodila vsem pristojnim uradom in ustanovam. Predsednik združenja gradbenikov pa trdi v svojem odgovoru, da ne gre za zapero, temveč za prekinitev dela, pri čemer da bodo vsa bremena- morali nositi delodajalci. Dalje tidi, da ukrep ni v nasprotju s pravilnikom o licitaciji, in dodaja, da je vedno pripravljen na razgovor z ministrom. Tajništvi CGIL in Delavske zbornice v Rimu sta danes razpravljali na izredni seji o nastalem položaju. Objavili sta skupno sporočilo, v katerem poudarjata, da Tito v Mehiki MERIDA, 4. — Predsednika Jugoslavije maršala Tita, ki je vče-raj popoldne — oziroma skoraj °Polnoči po našem času — prispel v Merido na polotoku Juka-tani, je na letališču v imenu predsednika Mehike Mateos^ pozdravil in mu zaželel dobrodošlico Prosvetni minister Bodet. Predsednika Jugoslavije in njegovo soprogo in sodelavce sta pozdravila tudi guverner države Juka-tani in vojaški poveljnik. Po pozdravih se je maršal Tito s svojim spremstvom odpeljal z avtomobilom v Uschmal, kjer si je danes dopoldne ogledal ostanke nekdanjega središča plemena Mala, med katerimi tudi ostanke palače guvernerja, sodišča, verskih obredov in druge spomenike. Včeraj je umrl dr. Jože Potrč Ljubljana, 4. — v Ljubljani Je davi po dolgotrajni bolezni umr) dr. Jože Potrč, član CK Zve. ze komunistov Slovenije in član UK Zveze komunistov Jugoslavije ,‘er znani družbeni in kulturni delavec. Na vest o smrti Jožeta Potrča se je izvršni komite CK ZK Slovenije sestal na izredni seji, na kateri je bil imenovan petnajstčlanski pogrebni odbor, v katerem so med drugim Franc Leskošek, «liha Marinko, Vida Tomšič, Ivan Negent in Josip Vidmar, Posmrtne ostanke pokojnika bodo v ponedeljek zjutraj prenesli v veliko dvorano izvršnega sveta Slovenije. Pogreb bo v ponedeljek 7. oktobra °b 15. uri na državne stroške. V sožalni brzojavki centralnemu komiteju ZK Slovenije poudarja .K Zveze Jugoslavije med dru-®m, da spada tovariš Potrč v vr--° tistih revolucionarnih delav-cev, ki so se štirideset let neutrudno borili za stvar socializma. Zato bo njegov lik kot člana in voditelja Zveze komunistov ostal vs.era komunistom v trajnem spo-mmu. S smrtjo tovariša Potrča izgubljajo jugoslovanski narodi ene. S® uglednih borcev ža ustanovitev 'n utrditev jugoslovanske enakopravne skupnosti m za razvoj socialističnih družbenih odnosov. V »ožalni brzojavki Zveze zdru- ženj borcev NOV Jugoslavije Zvezi združenj borčev Slovenije, se med drugim ugotavlja, da izgublja s smrtjo Jožeta Potrča Jugoslavija neutrudnega uglednega kulturnega in političnega delavca, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za socializem. Pokojni dr. Jože Potrč se je rodil leta 1903 v Vitarovcih pri Ptuju kot sin naprednega obrtnika. Po končani gimnaziji v Ptuju je začel leta 1924 študirati medicino v Zagrebu, kjer je prišel v klub marksistov in bil isto leto sprejet v KPJ. Tedaj je bil prvič aretiran in nekaj časa zaprt. Leta 1928 je doktoriral in nastopil službo v bolnišnici, toda bil je kmalu odpuščen, aretiran in po zakonu o zaščiti države obsojen na dve leti strogega zapora, ki ga je odsedel v Požarevcu. Od leta 1932 je bil privatni zdravnik na vasi in tajnik okrajnega komiteja KPJ za Ptuj. Delal je v delavskih kultur-no-prosvetnih društvih Svoboda in Vzajemnost ter pri drtigih političnih akcijah KPJ. Leta 1936 je bil zopet štiri mesece zaprt. Leta 1941 so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Ivanjici. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je šel kot prostovoljec v vojsko, bil je zajet in odpeljan v nemško vojno ujetništvo. Tam je delal kot zdravnik in se povezal s komunisti v celico, ki je razkrinkovala jugoslovanske kvizlinge in širila narodnoosvobodilno misel. Po osvoboditvi je bil v Mariboru član okrožnega komiteja KPS, pozneje pa je delal v CK KP. Od 1. 1947 do 1949 je bil prvič minister za prosveto vlade LR Slovenije, od 1. 1950 predsednik sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko, od 1. 1952 do 1954 član izvršnega sveta Slovenije, od 1946 do 1953 republiški ljudski poslanec, od 1960 do 1963 pa zvezni poslanec. Vse do svoje smrti je bil dr. Potrč član CK ZK Jugoslavije in član CK ZK Slovenije. Poleg tega je bil član glavnega odbora SZDL Jugoslavije, član glavnega oflbora Rdepega križa Slovenije in predsednik Društva za Združene narode v Sloveniji. Jože Potrč je nosilec partizanske spomenice, Reda narodne osvoboditve, Reda republike z zlatim vencem, Reda zasluge za narod I. stopnje;, Reda bratstva in enotnost in Reda dela z rdečo zastavo, pomeni pobuda rimskih gradbenikov odkrit napad na življenjsko raven gradbincev, na načelo pogodbene enotndsti te stroke in na pravice delavcev. Zaradi tega prizadeva ta sklep ne samo gradbince v Rimu, temveč vse italijanske gradbince in vse delavce. CGIL in delavska zbornica se pripravljata na druge potrebne ukrepe, da odgovorita na zaporo. Pozvali so vse delavce in njihove organizacije, naj budno spremljajo razvoj dogodkov ter naj bodo pripravljeni, da nastopijo v primeru, da bi razvoj dogodkov to narekoval. Tajništvo CGIL je imelo danes sestanek s tajništvom avtonomnega sindikata nameščencev ustanov za jedrsko energijo. CGIL je izrazila solidarnost z delavci tega sektorja, ki se borijo za izboljšanje delovnih pogojev. V Ivrei v turinski pokrajini pa je bila danes -od 9.30 do 12. sploš-ha stavka, ki sta jo razglasili sindikalni organizaciji CGIL in CISL proti draginji Stavkajoči so se zbrali na trgu Ciacosa, kjer so jim govorili sindikalni predstavniki. Konec meseca v volitve v Svici BAZEL, 4. — Danes se Je zaključila 36. zakonodajna doba švicarskega parlamenta. 27, oktobra bodo moški (ženske nimajo volilne pravice za zvezna vprašanja, in samo nekateri kantoni so jim priznali volilno pravico glede lokalnih vprašanj) izvolili nove predstavnike obeh zbornic. Poslanska zbornica ima 20o poslancev, ki so razdeljeni po važnosti posameznih kantonov. V senatu pa sta po dva predstavnika za vsakega od 25 kantonov konfederacije. Skupno se za te'sedeže poteguje 1194 kandidatov. Mandatna doba traja štiri leta. Ne predvidevajo se bistvene spremembe. Poslanska zbornica ima sedaj 53 socialistov, 50 radikalcev, 47 krščansko-socialnih kon. servativcev, 22 agrarcev, 10 neodvisnih, 5 liberalcev in 4 predstavnike stranke dela (komunistična). Razen vsedržavnih strank bodo predložile kandidate tudi številne druge politične skupine, ki pa predstavljajo lokalne interese. spopolnitev moskovske pogodbe. Razlikuje se od nje pa v tem, da bo šlo predvsem za enostranske obveznosti in ne za pravo pogodbo. To pa ob upoštevanju dejstva, da bi pošiljanje jedrskega orožja v vesolje pomenilo bolj psihološko dejanje. Tako Američani kakor SZ so namreč ugotovili, da tako dejanje ne bi bilo velike vojaške vrednosti, ker bi jedrski napad bil mogoč z mnogo manjšimi izdatki in težavami z medcelinskimi raketami. Vsekakor imajo do sedaj možnost pošiljanja jedrskega orožja v vesolje samo ZDA fn SZ, in je njun sporazum na vsak način velike psihološke važnosti. Nacist Rojko obsojen na dosmrtno ječo DUNAJ, 4. — Stefan Rojko, ki je bil podpoveljnik koncentracijskega taborišča v Terezinu (CS-SR) in je bil obtožen pokolov, je bil danes obsojen na dosmrtno ječo pred sodiščem v Gradcu. Rojko ima 53 let. Obtožen je bil, da je osebno umoril 54 jetnikov, povečini Zidov, da je sodeloval pri umoru drugih 18 jetnikov in da je ukazal umoriti druge štiri internirance. V času, ko je bil Rojko podpo-veljnik taborišča v Terezinu, je v tem taborišču umrlo (od leta 1941 do 1945) 24.000 internirancev. Sestreljeno nemško letalo nad ČSSR PRAGA, 4 — Agencija CTK javlja, da je včeraj neko vohunsko letalo priletelo iz Zahodne Nemčije nad češkoslovaško ozemlje «in je bilo prisiljeno pristati na tem ozemlju». Pilot je zgubil življenje. Sporočilo češkoslovaške tiskovne agencije pravi,- da je že 23. septembra nek« zahodnonemško letalo letelo nad češkoslovaškim ozem. ljem. Letalu sò sledili ves čas poleta, in dokazano je bilo, da je šlo za vohunstvo. Češkoslovaška vlada je 23. septembra poslala po ameriškem poslaništvu v Pragi protestno noto bonski vladi. Toda 3. oktobra je novo zahodnoneni-ško letalo prodrlo v notranjost češkoslovaškega zračnega prostora. Letalo so pozvali, naj. pristane. Ker ni odgovorilo, so izstrelili ne. kaj opozorilnih strelov. Kljub temu pa je letal« ostalo še dalje v stiku z neko radijsko postajo na zahodnonemškem ozemlju in je nato naglo menjalo smer z namenom, da se vrne na nemško ozemlje. Zaradi tega «so sprejeli odločne ukrepe, in letalo je bilo prisiljeno pristati na češkoslovaškem ozemlju. Letalo se je raztreščilo na tleh in pilot je bil ubit». Češkoslovaška vlada je poslala novo protestno noto bonski vladi po ameriškem poslaniku v Pragi je še vedno vpisanih okrog 30 govornikov. Osrednji del te razprave je bilo tudi vprašanje Federconsorzi, glede katerega so vložili komunisti in socialisti dve resoluciji. V resoluciji KPI se poudarja, da je postal Federconsorzi «ogromen monopolističen kompleks, ki ovira razvoj svobodnega zadružništva na podeželju». V resoluciji se zahteva, naj Fe-derconsorzi predloži parlamentu obračune za odkup žita za vse trgovske operacije z žitom, sklenjene z inozemstvom za račun države. Resolucija zahteva tudi imenovanje izrednega komisarja, ki bo «zajamčil svobodno zadruž-niško gibanje, katero naj služi za obrambo malih in srednjih kmetov». Podpisnik socialistične resolucije pa je izjavil, da bo svojo resolucijo obrazložil med razpravo. Zanimivo je, da je Federconsorzi kritiziral tudi demokristjanski poslanec Scalia, ki je poudaril, da Federconsorzi ni dosegel tistega smotra, zaradi katerega je nastal. Zahteval je novo politiko glede zadružništva ter nujnost novega okvirnega zakona za politiko cen z neposrednim posegom države, nato pa naj se Federconsorzi s posebnim zakonom reformira in naj «ostane v zasebnem okviru», njegovo imetje naj se likvidira, s tem da se njegove naprave izročijo delno državi, delno pa zadrugam. Scalia je govoril tudi o krizi živinoreje, mlekarstva in sirarstva ter dejal, da se pojavlja ta kriza v svetovnem okviru, vendar pa je dosegla višek v Italiji, predvsem za- Še vedno boji v Hondurasu Tudi Bolivija prekinila diplomatske odnose s Hondurasom V Venezueli prepovedana levici udeležba pri volitvah CARACAS, 4. — Venezuelsko vrhovno sodišče je včeraj potrdilo sklep vlade, da prepove komunistični stranki in levičarskim revolucionarnim gibanjem udeležbo pri volitvah, ki bodo decembra. Vrhovno sodišče pa ni hotelo postaviti omenjenih gibanj izven zakona, kakor je zahtevala vlada. S to odločitvijo, pri kateri se je 15 sodnikov vzdržalo, ni vrhovno sodišče izrecno zavzelo sta-lišča o zakonitosti ali protizakonitosti vladnega ukrepa do ko- munističnih in drugih levičarskih poslancev, ki so že 96 ur v hišnem zaporu. Verjetno je, da bo vlada sedaj ukinila hišni zapor omenjenih poslancev. Vrhovno sodišči» je v glavnem priznalo vladi pravico, da prepo-ve levičarskim strankam udeležbo pri volitvah, zavrnilo pa je zahtevo, naj se te stranke uradno postavijo izven zakona. Od ponedeljka dalje so aretirali nad 300 komunistov in pristašev drugih levičarskih gibanj. Od teh jih je okoli 60; ki uživajo parlamen-tarno imuniteto. Erhardova posvetovanja z liberalci BONN, 4. — Bodoči zahodnonem-ški kancler Ludwig Erhard se je včeraj sestal s predsednikom liberalne stranke Mendejem. Govorila sta o sestavi nove vlade. To je že drugi sestanek med njima v zadnjih dneh. Govori se, da je skoraj gotovo, bodo liberalci obdržali pet min: jtev, od katerih bo eno prevzel Mende, ki bo razen tega imenovan za podkanclerja. Domnevajo, da bo Mende prevzel ministrstvo o gospodarskem sodelovanju ali o beguncih. A Ižirska opozicija odklanja pogajanja AL2IR, 4. — Voditelji alžirske opozicije so zavrnili Ben Belovo ponudbo za sporazumno rešitev sporov. Alt Ahmed je danes izjavil, da nočejo razgovorov v okviru stranke, temveč razgovore «o stranki». Dodal je, da bi moral Ben Bela izpustiti Budjafa in dru- ge politične jetnike, «če hoče pokazati dobro voljo». Opozicijski voditelji so razen tega poslali članom narodne skupščine v Alžiru pismo, v katerem pravijo, da so «zaman» poskusi nekaterih poslancev, da bi prišlo bo «bratskih razgovorov» med opozi- cijo in vlado, ter pozivajo poslance, naj obsodijo napredovanje fašizma». Alžirska vlada je danes nacionalizirala še druge tri prevozne družbe. Jutri se bo alžirski zunanji minister sestal s šefom maroškega kraljevega kabineta, Vojaki ki sodelujejo z uporniškim polkovnikom El Hadžem v Kabiliji, razmeščeni ob cesti, ki vodi v Michelet. El Hadž se je s svojimi vojaki umaknil v gozdove, ker je vladna vojska vkorakala v Kabilijo ■iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiijfiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii VČERAJŠNJA RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI IN V SENATU Poslanci KPI, PSI in KD kritizirajo Federconsorzi Minister Folchi zagovarja cenzuro filmov Govor ministra za državne udeležbe, ki priznava upravičenost kritik izvoza kapitala - Senat je odobril proračun prometnega ministrstva RIM, 4. — čeprav je bila tudi danes na dnevnem redu poslanske zbornice razprava o volilnem zakonu o bodoči deželi Furlanija-Julijska krajina, do tega ni prišlo, ker se je zanimiva in obširna razprava o proračunu kmetijskega ministrstva preveč zavlekla; kljub temu pa TEGUCIGALPA, 4. — V Hondurasu Je stanje še vedno nejasno. Preteklo noč so se po vojaškem udaru nadaljevali spopadi. Domne- Odstavljcni honduraški. predsednik Kamon Villeda Morale« vajo, da Je pri bojih do sedaj zgubilo življenje petdeset ljudi. Hon-duraška vojska je sinoči javila, da Ima pod nadzorstvom vsa važnejša mesta. Vendar pa se Je ponoči sli-šlo v Tergucigalpi streljanje tudi z možnarji. Razen tega so radijske postaje nekaterih mest Hondurasa javljale, da uporniška letala obstreljujejo oddelke čet, ki so ostale zveste predsedniku Moralesu. V prestolnici Nikarague je predsednik republike včeraj' izjavil, da se v Tegucigalpi nadaljujejo spopadi in da je polkovnik Osvaldo Lopez Arellano, ki je vodil državni udar, zagrozil, da bo «zgledno kaznoval» vsakogar, ki se bo upiral «novemu redu». V Washingtonu izjavljajo, da so diplomatski in gospodarski odnosi med ZDA in Hondurasom «avtomatično» prekinjeni, kqr je ustavni predsednik zapustil deželo. To je danes javil ameriški državni departma, ki je sporočil, da so prekinili tudi vso vojaško in gospodarsko pomoč Hondurasu,...ra- zen pomoči človečanskega značaja. Iz La Paza javljajo, da je Bolivija prekinila diplomatske odnose s Hondurasom. I 'J Gen. Osvaldo Lopez Arellano, poveljnik novega vojaškega odbora izvršne oblasti. radi pomanjkanja delovne sile, ki beži s podeželja v mesta. To pomanjkanje pa hkrati hudo škoduje vsej živinoreji. Tudi popoldne se je nadaljevala razprava o kmetijstvu, in socialdemokratski poslanec Cetrul-lo je zahteval ukrepe, ki bi omogočili kreditiranje kmetij, dodelili posebne naloge kmečkim zadrugam, uredili vprašanje agrarnih sporazumov — kolonskih in spo-lovinarskih itd. Popoldne so poslanci nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe. Govoril je minister Bo, ki je med drugim priznal upravičenost kritik zaradi velikega izvoza kapitala. Pri tem je pripomnil, da se je večji del kapitala vrnil v Italijo, «kar pa nikakor ne zmanjšuje trditve tistih, ki pravijo, da izvoz kapitala slabi zaupanje v italijansko gospodarstvo». V poslanski komisiji za notranje zadeve pa so razpravljali o cenzuri filmov. Glede tega so komuni stični poslanci predložili resolucijo, v kateri se zahteva od vlade, naj v pričakovanju zakonskega predloga KPI, da se dokončno odpravi upravna cenzura, posreduje pri komisiji za cenzuro, da se drže sedanjih predpisov in naj se omeji zgolj na cenzuro nemoralnih manifestacij. Minister Folchi pa je v svojem govoru zagovarjal cenzuro in dejal, da teži po «depolitizaciji ir. debirokratiza-ciji komisij za cenzuro». Govoril je nato še o proračunu za turizem in dejal, da se poVsem strinja s tistimi, ki zahtevajo okrepitev turističnega sektorja in zato tudi večje kredite za turizem. Za komunistično resolucijo je glasoval tudi socialistični poslanec Greppi, medtem ko se je Paolicčhi glasovanja vzdržal. Senatorji pa so včeraj , odobrili proračun ministrstva za promet in za civilno letalstvo. Pred tem je govoril prometni minister Corbellini. Med drugim je povedal nekaj zanimivih podatkov o povečanju motorizacije leta 1962. Število motornih vozil je namčeč lani doseglo 8 milijonov in 235.881, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 1961 povečalo za 11 odst. Voznih dovoljenj, ki so jih izdajali po zelo strogem kriteriju, pa je bilo istega leta zavrnjenih 43 odst. kandidatom. Prometna policija Je bila stroga in je začasno odvzela 8.700 voznih dovoljenj, 2.407 dovoljenj pa so definitivno odvzeli. Ko je minister govoril o modernizaciji železnic, je predlagal ustanovitev posebnega višjega sveta za transport, ki naj bi koordiniral prevoze po železnicah s prevozi po cestah in ostalimi prevozi. Gre za predlog, ki so ga sprožili že leta 1949 In ki je sedaj dozorel. Popoldne pa je senat razpravljal o proračunu ministrstva za pravosodje. Pri tem je socialistični senator Tomasini kritiziral pogoje v zaporih, komunistični senator Morvini pa je zahteval izvajanje ustave ter refo-mo višjega sodnega sveta, za katerega je dejal, da mora biti povsem neodvisen od V Uradnem listu so danes objavili zakone o povišanju pokojnin državnih nameščencev in o spremembah glede registrske takse. Nov atentat na Južnem Tirolskem BCCElN, 4. — Preteklo noč je bil v dolini Venosta izvršen nov dinamitni atentat. Y Lasi so neznanci razstrelili z eksplozivnim nabojem mramornat spominski steber, posvečen desetim italijanskim delavcem, ki jih je 1. maja 1945 ustrelila skupina nacistov na begu. Eksplozijo so slišali daleč naokoli; nastala je ob 0.45 ponoči. Tedaj je bila na vsem področju gosta megla. Spomenik je bil pred šestimi leti prvič, hudo poškodovan in so ga morali praktično obnoviti. Kraj, kjer je postavljen spomenik, je osamljen. Pozno zvečer se je zvedelo, da so ustavili tri osebe, ki jih sumijo, da so izvršile atentat; sedaj jih zaslišujejo. Karabinjerji so izvršili preiskavo na domu številnih domačinov. Kakor poroča Ansa, so pri nekaterih našli orožje in strelivo ter so jih prijavili sodišču. Kakor piše neodvisni avstrijski dnevnik «Tiroler Tageszeitung» iz Innsbrucka, se bosta avstrijski in italijanski zunanji minister se-stala v drugi polovici tega meseca. Italijanski poslanik Martino, ki se je včeraj vrnil na Dunaj, je baje prinesel konkretne predloge za ta sestanek. List'dodaja, da bi Italijani želeli, naj bi se ministra sestala na nevtralnih tleh, kakor na pr. v Svici. Popoln umik Francozov iz lunizije TUNIS, 4. — Tunizijski predsednik Burgiba je davi sporočil v narodni skupščini, da se bo celoten umik Francozov s tunizijskega o-zemlja zaključil 12. oktobra in. da bo do 15. oktobra vprašanje Bizer-te dokončno rešeno. «Prepričan sem, je dodal Burgiba, da bo Bizerta ostala temelj sodelovanja med Francijo in Tunizijo, Za nas je ta rezultat zmaga tunizijskega ljudstva in stranke neo-destur. Ta zmaga pomeni konec kolonializma, in jo bomo kot tako praznovali. Sodelovanje s Franoijo bo s tem okrepljeno. Odslej bo potekalo v ozračju zaupanja in medsebojnega prijateljstva» Iraška delegacija v Kairu KAIRO, 4. .— Predsednik Naser je sprejel danes iraško delegacijo, ki je prispela včeraj v Kairo. V delegaciji sta tudi poveljnik iraškega letalstva in poveljnik vojaških operacij. Obisk iraške delegacije ni bil predviden. Opazovalci so mnenja, da bi utegnil biti v zvezi s sedanjim položajem v Kurdistanu. DANES Pogodba o delni prekinitvi jedrskih poskusov bo končno stopila v veljavo 19. t. mi Tedaj bodo namreč vlade SZ, ZDA in Anglije izmenjale ratifikacijske listine. Pogodbo je doslej podpisalo več kot sto držav. Kot smo že poročali, so trije zunanji ministri — Rusk, Gromiko in Home — tudi predvčerajšnjim nadaljevali svoje razgovore. To je bil zadnji trojni sestanek. Včeraj se je na nekem sprejemu Rusk ponovno sestal z Gromikom, danes pa bo razgovore z njim nadaljeval » Washingtonu, in sicer le p vprašanjih, ki se tičejo neposredno ZDA in SZ. Medtem pa je Home po včerajšnjem razgovoru s Kennedyjem že odpotoval v London. Home je izjavil, da je bil dosežen «otipljiv rezultat» ter da so razgovori potrdili «obstoj ozračja, v katerem si hočemo medsebojno pomagati», vendar pa «bi bilo preveč optimistično reči» da bo mogoče v kratkem doseči ureditev vseh nesoglasij s Sovjetsko zvezo; toda smo na pravi poti». Dodal je, da bo ---------- strinja z nedavno podobno Gro-mikovo izjavo. Diplomatski krogi pa poudarjajo po zaključku trojnih razgovo- rov zlasti tisti del predvčerajšnjega skupnega sporočila treh ministrov, ki pravi glede jedrskega o-rožja v vesolju, da se upa, «da bo moč sporazum glede zadevne politike, dati primerno obliko v bližnji prihodnosti». Diplomatski krogi tudi poudarjajo, da so se pričakovali konkretnejši rezultati glede namestitve opazovalcev v državah NATO in varšavskega pakta zaradi preprečenja nenadnih napadov, ter nenapadalne pogodbe med državami obeh paktov. Očitno je torej, da številna nesoglasja do sedaj naglega sporazuma ne dopuščajo. Glede pošiljanja jedrskega orožja v vesolje pa so baje v ZDA in v SZ ugotovili, da ne bi bilo velike vojaške vrednosti, temveč bi bilo bolj psihološko dejanje zato je enostranska obveznost ZDA in SZ, ki ni prava pogodba, vsekakor velike psihološke važnosti. Od ostalih dogodkov v svetu pa je treba omeniti; 1. V Hondurasu, kjer je vojska izvršila državni udar, je stanje še vedno nejasno, čeprav se trdi, da vojska nadzoruje vsa važnejša mesta. — 2. Na južnem Tirolskem so včeraj razstrelili z eksplozivnim nabojem mramornat spominski ste, ber, posvečen desetim italijanskim delavcem, ki jih je 1. maja 1945 ustrelila skupina nacistov na begu. ZENGAKUREN GIBANJE, KI ZDRUŽUJE JAPONSKE ŠTUDENTE Številne organizacije na Japonskem komemorirajo obletnico a-tomskega napada na Hirošimo: med njimi je tudi Zengakuren. To gibanje, ki združuje v svojih vrstah veliko Študentov, se ne zadovoljuje samo s tem, da je na čelu boja proti atomskemu oboroževanju; ima svojo ideologijo in svoje politične cilje, ki jih opisuje Toru Kurokawa, eden izmed voditeljev Zengakuren, takole: Lanj smo na tri načine kome-morirali obletnico napada na Hirošimo. Najprej so Rusi izvršili eksplozijo petdeset megatonske atomske bombe; potem so imeli predstavniki komunistične in socialistične stranke Japonske lepe govore o tragediji v Hirošimi in se med seboj prepirali zaradi sovjetskih atomskih poskusov; in končno Zengakuren, ki je kome-moriral obletnico tragedije v Hirošimi s protestom proti atomskim poskusom v Washingtonu in Moskvi. V Tokiju so člani gibanja kljub gostim policijskim kordonom demonstrirali pred sovjetskim in ameriškim veleposlaništvom, v Moskvi pa so trije člani japonske delegacije na kon-giesu Mednarodne študentske u-nije, ki bi moral biti nekaj dni kasneje v Leningradu, delili na Rdečem trgu letake proti atomski oborožitveni tekmi. Letos so bile demonstracije Zengakurena usmerjene predvsem proti ameriškim podmornicam, oboroženim z raketami Po-laris, ki bi morale pripluti v japonska pristanišča. Zengakuren je začel in razvija svoj boj proti nuklearnim poskusom in proti atomskemu oboroževanju neodvisno od politike Japonske komunistične partije in socialistične stranke tež neodvisno tudi od organizacije Gensuikyo (Japonsko gibanje za mir). Mi ne verujemo niti v «socialistične atomske bombe» niti v «atomske bombe za obrambo svobodnega sveta». Smatramo, da ene kot druge služijo kot izgovor za krepitev dominacije nad svetovnim proletariatom. Ko komunistična partija Kitajske nasprotuje miroljubni koeksistenci in zatrjuje, da je treba krepiti boj «ljudstev» proti »a-meriškemu imperializmu» in ne vztrajati pri atomskih bombah, bi se lahko dozdevalo, da je Kitajska komunistična partija bolj dinamična in bolj revolucionarna kot Komunistična partija Sovjetske zveze. Toda mi pri Zengakuren menimo, da je ta kitajska «revolucionarna» Irazeolo-gija goljufiva. To smo se prepričali na svoj koži, pri Komunistični partiji Japonske, ki je že nekaj časa eden izmed najbolj vnetih zagovornikov Maoa. S Kitajci se razhajamo že pri njihovi koncepciji «boja proti a-meriškemu imperializmu», kajti Kitajci v tem boju popolnoma ignorirajo obstoj ameriškega proletariata, ki bo nekega dne edini lahko zrušil kapitalistični sistem v ZDA. Druga točka, v kateri se razhajamo s Kitajci, je, da tajno pripravljajo atomsko eksplozijo. To pomeni, da hoče Kitajska komunistična partija sodelovati v atomskem oboroževanju in, kar sc tega tiče, se da njeno stališče primerjati s stališčem japonske vlade: ta se namreč prizadeva, da bi spremenila 9. člen ustave, kar bi ji omogočilo, da odkrito postavi na noge armado tn da v daljši perspektivi pride do a-tomskih kapacitet, ki bi okrepile njene mednarodne pozicije. Temu načrtu se Zengakuren o-dločno upira. Mao obtožuje Hruščova egoizma, toda prav on je podprl in vneto branil sovjetsko intervencijo na Madžarskem leta 1936. To odkriva, kako si kitajski komunisti zamišljajo «revolucijo» oziroma kako izvajajo «revolucijo» doma: to je tretja točka, v kateri se ne strinjamo s KP Kitajske. Mi z sntinuklearnim bojem afirmiramo načela solidarnosti delavcev in študentov vseh dežel proti atomskim poskusom v obeh taborih. Smo proti kakršnemukoli šovinizmu. Ce hočemo napravita konec tekmi za atomsko nadvlado, potem se ne smemo zanašati na pogajanja, ki so v Združenih narodih, ali celo na ukrepe in protiukrepe, ki bi jih utegnile storiti velike sile. Samo akcija ljudskih množic lahko najde izhod iz tega začaranega kroga. Imamo stike s prekomorskimi organizacijami, ki se istočasno borijo i proti ruskim i proti ameriškim atomskim bombam, kot so «Komite stotih» v Britaniji ali «Študentovska unija za mir» v ZDA itd. Zengakuren je študentska organizacija, ki je bila pred osmimi leti pod vplivom KP Japonske oziroma njenegi skrajno levega krila, angažiranega v nenehnem boju z vlado. Madžarski dogodki so pomenili preobrat v razvoju Zengakuren. V nasled- njih dveh letih se je razvijal konflikt med Zengakuren in KP Japonske ob taktičnih in strateških problemih. Leta 1958 so iz KP Japonske izključili veliko Študentov zaradi «levičarskega avanturizma». Druga etapa v konfliktu med Kp Japonske in Zengakuren je bil Ampo (boj proti podpisu a-meriško-japonske pogodbe o medsebojni pomoči). Zavračali smo obtožbe KP Japonske, da smo «ameriški hlapci». Zengakuren je namreč trdil, da je treba okrepiti boj proti domačemu vladajočemu razredu z množičnimi demonstracijami in da je treba te demonstracije kombinirati z akcijo delavcev v tovarnah. Komunistična partija je zavrnila to taktiko in sabotirala demonstracije. Ampo je doživel polom, kajti ameriško-japonska pogodba je bila podpisana. Ta neuspeh je povzročil razočaranje in malodušje. Prispeval pa je k osvetlitvi politike «uradne» levice. Sledila je zelo živahna generalna skupščina organizacije Zengakuren. Resolucija, ki smo jo sprejeli po dolgih razpravah, pravi, da se bo Zengakuren odločno upiral tako stalinističnim tendencam kot kapitalizmu in da bo združil študente in delavski razred v njihovih prizadevanjih za emanoipacijo. To je pomenilo novo obdobje študentskega gibanja na Japonskem, ki je postalo množično revolucionarno gibanje: v Zengakuren je sedaj včlanjenih približno 300 tisoč študentov oziroma skoraj vsi japonski študenti. Na razvoj Zengakuren, ki je v zadnjih letih pomenil premagovanje zadnjih stalinističnih ostankov in preobrazbo v revolucionarno strujo boja, ki ga bije japonski proletariat, da bi z lastnimi silami utrl pot za svojo eihanci-' pačijo, je močno vplivala proti-stalinistična Revolucionarna komunistična liga. Japonska komunistična partija se je vedno trudila, da bi onemogočila gibanje Zengakuren, kar pa ji ni uspelo prav zaradi demokratičnega ustroja Zengakuren. «France Observateur» NEW YORK, 4. ,— V reviji za industrijsko medicino in kirurgijo objavljata dva znanstvenika družbe «American Tobaco Co» članek, Znani zdravnik profesor Dogliotti je odpotoval v Peking. Na kitajskem bo imel nekaj predavanj. Na sliki je v razgovoru z nekim časnikarjem na letališču Linate malo pred odletom letala ROM KENNEDY 0 GANGSIERSTVU Politiki pod vplivom kriminalne organizacije Potreben je nov zakon proti «sindikatu zločina» NEW YORK, 4, — Pravosodni minister ZDA Robert Kennedy je včeraj po televiziji izjavil, da se je politična moč'organizacije «Naša stvar» razširila že tako daleč, da sedaj ta kriminalna organizacija kontrolira nekaj sindikatov ter izvaja svoje gospostvo nad nekaterimi politiki. Robert Kennedy je povedal, da je v nekem mestu — imena ni povedal — ponudil neki gangster, član omenjene organizacije, nekemu drugemu gangsterju, da mu «proda» kontrolo nad županom mesta. «Toda župana, je dodal Kennedy, je ubila bomba neke nasprotne tolpe, preden je bil dosežen sporazum.» Predsednikov brat je potem izjavil, da so javne izjave Joea Valachija o organizaciji «Naša stvar» zelo važne, ker prispevajo k temu, da se ameriško javno mnenje prepriča o nujnosti, da se izglasuje nov zakon proti tem kriminalnim organizacijam. Dostavil je, da je «sindikat zločina» danes bolj mogočen kot pa takrat, ko je senator Kefauver izvedel svojo slavno anketo o zločinu v ZDA. Kajenje in rak ki pomeni zavrnitev teorije, da je kajenje cigaret v vzročni zvezi s pljučnim rakom. Znanstvenika profesor Jacob Cohen z New York University ter dr. Robert Heimann kritizirata zlasti kriterije statistike, na katere se oslarija omenjena teorija. Po statistikah bi se namreč tudi moglo trditi, da kajenje varuje pred samomori, sladkorno boleznijo in nesrečami, kar pa je absurdno. Potopljena italijanska ladja ISTANBUL, 4. — Zaradi megle je v Marmarskem morju romunska ladja «Braila» trčila v italijansko trgovsko ladjo «Giuseppe Emllio», ki se je takoj potopila. Razen enega je vse mornarje italijanske ladje rešila romunska ladja. Izginil je telegrafist Aniello Ferrara iz Neaplja. Orkan na Haitiju MIAMI, 4. — Orkan «Flora» je preteklo noč divjal na Haitiju; veter je dosegel hitrost nad 220 km na uro. To je sporočil meteorološki urad, ki je navedel, da bo najhujši val orkana šele prišel, V prvih dneh tedna je orkan pustošil po otoku Tobago ter povzročil najmanj 36 smrtnih žrtev. IZJAVE SOVJETSKIH KOZMONAVTOV O BODOČIH POLETIH Tereškova: Sovjetski znanstveniki bodo iznašli umetno težnost V SZ je že sestavljena skupina za polet na Luno; vodi jo Gagarin, v njej pa je tudi Tereškova HAVANA, 4. — Sovjetska ko-zmonavf. a Valentina Tereškova je izjavila, da bo neka sovjetsjca vesoljska ladja prva prispela na Luno. Sovjetska zveza ima vse potrebno že pripravljeno. Prva kozmonaVtka, ki se nahaja na Kubi na ;obisku za ne':aj dni, je govorila na tiskovni konferenci, ki jo je prenašala tudi televizija. Tereškova je izjavila, da »e sovjetski znanstveniki sedaj ukvarjajo s problemom brez. težnosti v vesolju. Hočejo namreč zgraditi medplanetarno posta- V Ljubljani je mogoče pogosto videti avtomobile iz Italije, ki se obloženi z divjačino vračajo lz lovišč v Sloveniji. Na sliki je neki avto iz Brescie, ki ima na strehi celo zbirko divjačine jo, ki bo pomagala doseči druga i Dr. Maxwell Littman je izjavil, nebesna telesa. Da se ta težava j da je treba ti dve smrti pripisati je dostavila Valentina premaga, Tereškova, bodo sovjeta ti znan-stveniki «iznašli umetno težnost». Tereškova je govorila tudi o prvem vesoljskem poletu v dvoje, ki sta ga opravila Nikolajev in Popovič. Dejala je, da je ta polet odprl pot k realizaciji stika dveh ladij v vesoljstvu ter je tako človeku omogočil doseči dru. ga nebesna telesa. Sovjeti, je nadaljevala Tereškova, upàjo, da bodo lahko kmalu izvedli «sestanek» med dvema j o-zmonavtoma. Mislijo, je dostavila, na izstrelitev vesoljske ladje, ki bi se v vesolju združila z ne-kim sputnikom ali oporiščem na orbiti okrog Zemlje, se tu oskr-bela z gorivom in nato spet odletela v vesolje. V SZ so že sestavili skupino, je povedala Tereškova, za polet na Luno. Skupino vodi prvi kozmonavt Juri Gagarin, pripada pa ji tudi Tereškova. Kar pa za. deva njen pomladni polet z Va-lerijem Bikovskim, je Tereškova povedala, da je ta polet imel namen, ugotoviti reakcijo ženske pri vesoljskem poletu v primerjavi z moško reakcijo. V članku, ki ga je objavilo glasilo SED «Neues Deutschland», izraža Juri Gagarin upanje, da bo član tiste posadke, ki bo opravila prvi sovjetski medplanetarni let. Gagarin pa pristavlja, da bi bilo tvegano reči, da bo do teh medplanetarnih poletov prišlo že v nekaj letih, ker bo treba še prej večkrat leteti v bližini Zemlje. Pred preganjanjem golobov v New Yorku? NEW YORK, 2. — Smrt dveh oseb se pripisuje neki bolezni, ki jo širilo golobje. Zaradi tega je newyorški higienski urad vzel ponovno v pretres zadevo, kako odstraniti ali vsaj skrčiti ogromno število golobov v New Yorku. meningitisu, ki ga povzroča «cryp-tococcus neoformans» («N.N.»), ki ga dobimo v izmečku golobov in ki ga po vsej verjetnosti človek vdihava z zrakom, l verjetno je, da začasno prenehanje goče. V tem primeru bi lahko življenje zaustavili za zaželen čas in morda bi lahko ljudi na ta način ljenje piejema tkivo istega genetičnega tipa. Ce bi otroku vbrizgali levkocite enega od staršev, bi njegov organizem bil sposoben prenesti vse kasnejše presaditve materinega oz. očetovega tkiva Srce kokošjega embrija, prepojeno z glicerinom, se ob temperaturi -—79 stopinj Celzija spremeni v kamen; toda ko se segreje, prične znova tolči. Dva zdravnika z univerze v Iowi, dr. Bunge in dr. Sherman, sta v glicerinu shranila za trideset dni človekov sperma, tozoid ob —79 stopinjah C. Vprašanje: Ali lahko konservira-mo celoten organizem? Odgovor: Najprej bi bilo treba odkriti atoksično sredstvo, s katerim bi človekov organizem obvarovali pred škodljivim vplivom 1 izvora. vseh življenjskih funkcij organi zem osveži in ohranjuje mladost. Vidim človeka prihodnosti, kako odhaja v poseben hladilnik «na počitek» — enkrat na teden ali na mesec. Nekoč bomo govorili: «V tej dobi me življenje ne zanima toliko, konzervirajte me za dvajset let». Vprašanje : Ali bo mogoče vplivati na potomce? Odgovor: Odkar poznamo kemijsko osnovo potomstva, je nedvomno, da nam bo r.ekoč uspelo tudi to spremeniti. Kemijsko osnovo kromosoma tvori DNA ('desoksiri-bonukleinska kislina). Poizkusi dokazujejo, da v določenih primerih lahko spremenimo kakovost DNA, in to pod učinkom DNA tujega Kadar nam bo uspelo menjavati kakovost DNA po želji, bo mogoče ne le premagati dedne bolezni, ampak bomo lahko tudi izboljšali vrsto. Cim bolj napreduje medicina v korist posameznika, tem bolj škoduje vrsti. Izboljšave in spremembe, ki jih dosežemo pri posamezniku, namreč ovirajo pri-rodno selekcijo, ki bi sama izvrgla dedno obremenjene posameznike. Dedni diabetes se je npr. številčno štirikrat povečal, odkar je bil odkrit insulinl Vprašanje: Obstajajo torej resne možnosti za izboljšanje vrste? Odgovor: Mislim, da bomo to nekega dne dosegli s tem, da bomo uporabljali DNA najboljših po-sameznikov, sintetični kemijski preparat iste kvalitete, žal mi je, ker nismo ohranili Einsteinovega tkiva. Mogoče bi preživelo v steklenih posodah. In kdo ve, morda bi ga lahko nekoč v bodočnosti uporabili in znova oživili njegov genij v deset tisoč ljudeh. niki so gledalcem predstavili svoje življenje, govorili so o svojih prestopkih in podrobno pripovedovali, kako in kdaj so prvič stopili navzkriž z'zakonom. Pripovedovali so, da so si sicer pridobili lepe položaje v družbi, da pa so zahtevali od življenja preveč, in nazadnje so povedali tudi, kaj vse se da iz njihovih zgodb naučiti, Ne oni sami, kajti za to je že prepozno, ampak mladi ljudje, ki jih mikajo kriza pota in so v nevarnosti, da postanejo sovražniki človeške družbe. « ir qliihbtè ^ bliUn'ibtvt* FRANCE KOSMAČ Dom v, vesolju Sodeč sfwio po izišlih pesniških zbirkah bi lahko rekli, da smo Slovenci narod pesnikov, V zadnjem času je resnično izšlo že toliko pesniških zbirk, da jih menda že dolgo ni izšlo v tako kratkem času toliko skupaj. Seveda pa je pri tem odprto vprašanje kvalitete in vprašanje smiselnosti te naše moderne lirike, ki je izrazito nekomunikativna in ostaja zaprta v ozek krog, več ali manj nerazumljena celo pri tistih, ki se štejejo za resnične ljubitelje pesniške besede. Številnim novim imenom se je z novo pesniško zbirko »Dom v vesolju» (izdala jo je Cankarjeva založba) pridružil zdaj tudi France Kosmač, ki je prav tako zapel po novi maniri. To pa potem, ko je že pred precejšnjim časom izdal dve pesniški zbirki, bistveno drugačni od te sedanje. Tako je France Kosmač, v nasprotju z mladimi pesniki, ki predstavljajo nova imena na našem Parnasu, po dveh zbirkah nastopil z novo zbirko, s knjigo lirike, ki pa nima prav nobene zveze z njegovim prejšnjim pesniškim delom. Ali -je to dobro ali ne, ali predstavlja to organsko rast v pesnikovem razvoju ali pa samo modo, bodo presodili bravci sami. Cas bo pokazal ali je sploh moderna poezija s svojo nekomunikativnostjo in zatekanjem v abstraktni svet leporečja, resnična umetnost, ki bo obdržala svojo veljavo. Prav tako bo tudi (as pokazal, če predstavlja nova knjiga Kosmačeve lirike njegov napredek. Danes pa bi neg lede na to lahko že z gotovostjo rekli, da bo najnovejša Kosmačeva knjiga pesmi težko našla odmev pri tistih, ki berejo pesmi. Zbirka «Dom v vesolju» je drobna knjižica pesmi, na zunaj žlahtno opremljena. Vsebinsko razpade na tri cikle, v katere je avtor razvrstil osemindvajset pesmi. Njegove pesmi so težko umljive, nejasne in bo bravcu med množico bolj ali manj lepo zvenečih besed in včasih ne preveč originalnih metafor težko naj ti njih pravi smisel. Zdi se, kot dq so pesmi nastale preveč razumsko in vse premalo na podlagi gtobtjega notranjega doživetja. Prav zato bodo bravcu najbližje — kot verjetno tudi najbolj uspele — tiste pesmi, ki niso obrnjene navzven, temveč navznoter, ki so bolj intimno obarvane in izpovedne. To so pesmi, ki jih je avtor uvrstil na konec zbirke in ki se po svoji izpovedni noti precej razlikujejo od pesmi v začetku zbirke, ki so obrnjene v kosmos, zato pa vse bolj neživljenjske, leporečne. večkrat skorajda prazne. Ce po vsem tem združimo misli o novi zbirki Kosmačeve lirike, lahko ugotovimo, da se je France Kosmač po daljšem presledku pojavil s knjigo pesmi, zapetih v novi maniri in z novo vsebino,' ki pa ne ogrejejo. Premajhno notranje doživetje ali pa prvenstvena želja po moderni formi in modernem izrazu, povrh vsega pa tudi prekinitev zveze s prejšnjim pesniškim delom, vse to je dalo zbirki -Dom v vesolju», da je kot vesolje nekako privzdignjena, odmaknjena, a tudi bleda. Sl. Ru. Deseta številka «Obzornika 83» S sliko Vincenta van Gogha «Cvetoče polje» na ovitku se je predstavila deseta številka Ob- Brltt Marie Eklund, Svedinja Iz filma «Il diavolo», Je prispela v Rim, da bo nastopila s Totòjem v filmu «Il comandante» Zornika 63, mesečne ljudske revije. Nekajkrat smo že priporočili to priročno revijo, vabljivo zaradi svoje poljudnosti in obenem resne ravni. V vsaki številki se prijetno prepleta lažja s težjo vsebino. V najnovejši številki bi zlasti opozorili na članek Nicola Adeltija Dramatična nočna seja fašističnega vrhovnega sveta in aretacija Mussolinija. Obzornik posveča mnogo prostora umetnosti. Vsakdo bo z veseljem prebral sestavek Salon odklonjenih, v katerem se bo seznanil z začetki impresionizma. Tržačane bo posebej zanimalo, da je kot ilustracija k članku Bizanc in njegova umetnost (avtor Richard W. Eichler) objavljena reprodukcija slike svetega Justa; to je bizantinska slika na svili iz I. stoletja, in sicer iz katedrale sv, Justa v Trstu. Umetnosti pa je posvečen še tretji članek Afriška umetnost na novih poteh. Med drugimi poučnimi sestavki pa bo verjetno sedaj pritegnil največ bralcev spis Potresi. — Obzornik 63 je na razpolago tudi v Tržaški knjigarni. Mesec knjige v Srbiji Letošnjo akcijo «mesec knjige» v Srbiji od 15. oktobra do IS. novembra bo odprl prvi Njegošev nagrajenec za književnost Mthailo Lalič. Številnim ljubiteljem knjige bo govoril po radiu in televiziji. V mesecu knjige bosta tudi dve pomembni manifestaciji — mednarodni sejem knjige v Beogradu in Njegoševa proslava. V tem času bodo organizirali tudi posvetovanje, katerega tema bo letos «Vloga organizacij za Sirjenje knjige pri reševanju problema nepismenosti». Organizirali bodo tudi razne prodajne razstave knjige, literarne večere in srečanja s pisatelji strokovne in znanstvene literature. Zveza književnikov Jugoslavije bo organizirala literarne večere, na katerih bodo sodelovali pisatelji iz vseh republik. V Kulturnem centru Beograda bodo priredili poseben večer makedonske umetnosti z nastopom"1 književnikov in s sodelovanjem znanih slikarjev iz Skopja. Reški «Salon 63» 25. oktobra v Faenzi Peto bienalo jugoslovanske likovne umetnosti «Salon 63» bodo po zaključku razstave na Reki prenesli v Faenzo. V mestni galeriji v Faenzi bodo odprli to razstavo 25. oktobra, verjetno pa bodo razstavo prenesli nato še v Bnlonno. V treh mesecih si je reSH «Salon 63» ogledalo veliko domačih in tujih obiskovalcev. Tuji zbiralci so odkupili razstavljena dela Nemca. Šušteršiča, Potočnjaka in Tršarja. V Sarajevu «Hlapci» v režiji Slavka Jana Narodno pozorište v Sarajevu je uvrstilo v svoj letošnji repertoar Cankarjevo dramo «Hlapci». Kot gost jih bo zrežiral Slavko Jan, načrte za kostume bo izdelala Mija Jarčeva, sceno pa sarajevski inscenator Valentin Bo-drov. Premiera bo v februarju prihodnjega leta. Vukotič tudi v Leipzigu član žirije Jugoslovanska žirija za izbor filmov za inozemski festivale je izbrala filme, ki bodo zastopali Jugoslavijo na festivalu kratko-metražnega filma v Leipzigu od 16. do 24. novembra 1963. Izbrani so filmi «Katastrofa trpljenja — upanje» («Vardar film», režija Slavko Janevski), «Concerto, gimnastico» Miče Miloševiča tu Nikola Majdaka, «Barili» Ljubi-ša Jociča ter «Puška potuje v mesto» Brana Celoviča (vsi v proizvodnji «Dunav film»). Na povabilo prireditelja bodo v informativni sekciji predvajali program filmov Dušana Vukotiia «Kavboj Jimmy», «Čarobni zvoki», «Maščevalec», «Kfava na Mesecu», «Koncert za strojnico», «Piccolo», «Surogat» in «Igra». Avtor teh filmov Dušan Vukotič pa je izbran za člana festivalske žirije. *** PARIZ, 4. — Igralec Christian Marquand, ki ima 36 let in ga Roger Vadim najraje uporablja v svojih filmih, se je poročil s 17-letno Marie Christine Aumont, hčerjo igralca Jeana Pierra ter njegove žene Marie Montez, ki je umrla l. 1951. *** RIMINI, 4. - Udeleženci XII. mednarodnega sestanka umetnikov, kritikov in umetnostnih zgodovinarjev, ki je bil pred kratkim v Riminiju, so bo zaključku izročili ravnateljici Državne umetnostne galerije v Rimu Palmi Bucarelli zlato medaljo, *** PARIZ, 4. — Rita Hayworth, ki se sedaj nahaja v Parizu, je včeraj zvečer izjavila, da je sprejela ponudbo, da igra vlogo neke 60 let stare ženske. Možnosti zbližanja med Grčijo in Bolgurijo • ./•; ~ ÌM F* % |_ Z reševanjem manjših vprašanj pripraviti pot k večjim Prvi znaki, ki napovedujejo zboljšanje odnosov • Članek grškega novinarja Orieasa Ikonodo-misa ■ Izjava bolgarskega ministra za poljedelstvo ■ Bolgarsko grška obmejna komisija in njeno zasedanje v prijateljskem vzdušju - Za začetek naj se začne z reševanjem številnih malenkosti» Vesti iz Aten potrjujejo mnenje, da bo ugodnejše medriarod-i no vzdušje pozitivno vplivalo tudi na razvoj določenih vprašanj v grško-bolgarških odnosih, odnosih, ki so že delj časa bili «zamrznjeni» in v škodo tako ene kot druge države. Po vrsti znakov, da se v teh odnosih nekaj Premika, je sofijski tisk nedolgo tega objavil še kratko vest o obisku odpravnika poslov pri grškem predsedniku vlade Pipineli-su. v lakonskem slogu je Vest javljala, da je bolgarska vlada Predložila grški vrsto konstruktivnih predlogov v zvezi s številnimi vprašanji, kot tudi glede izboljšanja odnosov med obema deželama. Druge vesti govore o optimističnih izjavah premiera Pipinelisa ter ostalih grških funkcionarjev. V Sofiji še niso uradno ničesar sporočili, kakšni so natančno bolgarski, predlogi, glede posameznosti, ne kažejo odvečne zgovornosti, a opazovalci tolmačijo to zadržanost z dejstvom, da je treba še marsikaj razčistiti, preden bo javnost moč obvestiti, da so Pogoji za pogajanja v Sofiji ali Atenah že dovolj zreli. Za enega od pozitivnih znakov v smeri izboljšanja odnosov med obema državama matrajo predvsem zasedanje mešane obmejne komisije, ki je prvič po dolgih 'etih poteklo v duhu medsebojnega razumevanja in v prijateljskem vzdušju. Člani grškega dela komisije so to pot tudi obiskali nekatere turistične kraje ob Črnem morju, a po končanih pogajanjih jih je do meje spremila bolgarska delegacija. Vtem so bolgarski gosti bili tu-' di predsednik zveze grških pisateljev in novinarska delegacija, katere član je kasneje pisal o potrebi medsebojnega gospodarskega sodelovanja ter izmenjave izkušenj na raznih področjih. Bolgarski tisk pa je posredoval agencijsko informacijo o članku no-' vinarja Orfeasa Ikonodomisa, ki je po vrnitvi v Atene zapisal, da v Grčiji očitno narašča zanimanje za bolgarsko podjedelstvo. Omenjeni članek je' novinar na-PisSl po razgovoru, ki ga Je imel s predsednikom bolgarske akade«' Wije za poljedelske vede, ministrom Titkom Očernokolevom, ki je pravtako izrazil mnenje, da bi gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Grčijo bilo obojestransko koristno. Po drugi strani je za bolgarski tisk (a bolgarski funkcionarji zatrjujejo, da to velja v zadnjem času tudi za številne atenske časopise) značilno, da se ogiba vsemu, kar bi na kakršen si bodi način utegnilo takemu razvoju škoditi, oziroma ga pre« usmeriti. Na straneh sofijskih časopisov pa so poleg tega bile na primer objavljene tudi vesti o komentarjih grškega tiska, o tem. kako da je obisk sovjetskega premiera Hruščova koristen tako za mednarodno sodelovanje nasploh, kot tudi — in to še posebej — za razvoj odnosov na Balkanu. Vsekakor nekatere optimistične izjave premiera Pipinelisa še ne pomenijo, da je že moč pričakovati neko radikalnejšo rešitev, kakor tudi ne pomenijo, da bi Grčija povsem odklanjala vprašanje reparacij, ki se je iz določenih političnih razlogov doslej na njem redno vztrajalo kot na osnovi za vsako nadaljnje razvijanje bolgarsko-grških odnosov. Nedvomno pa je moč pričakovati, da sei'pobtide ene ali druge obeh sosednih dežel ne bodo že v začetku spotikovale ob tem ali kakem drugem vprašanju iz obdobja prejšnjih slabih mednarodnih odnosov, oziroma se zaustavile pred zaprekami, ki so izven meja neposrednih interesov obeh sosed. To, kar se zdaj dogaja med Atenami in Sofijo, lahko, po vsem sodeč, smatramo tudi za potrditev najnovejše izkušnje širših mednarodnih odnosov, ki so pokazale, kako koristno je, če se k velikim vprašanjem pristopa tako, da se najprej začnejo reševati manjša. Takšne rešitve bi bilo moč najti v celi vrsti bolgarsko-grških vprašanj. Ali ni pravzaprav skoraj neverjetno, da med obema deželama še ne obstaja razvito trgovinsko in nasploh gospodarsko sodelovanje, vtem ko grške ladje prevažajo pretežni del bolgarskega tovora? Po drugi strani Bolgarija redno sodeluje na solunskem velesejmu, kot je tudi zainteresirana na solunski luki in na njenem izkoriščanju. Takisto je malone neverjetno, da niso bila še rešena tudi nekatera temeljna vprašanja poštno-telegrafska in ostalega prometa, tako da je dosléj celo bil nemogoč vsak direktni telefonski pogovor med Sofijo in Atenami. Lahko bi navedli za obe strani še vrsto takšnih «malenkosti», ki bi se mogle rešiti v obojestransko korist, ne glede na to, da se njuna stališča v pogledu nekaterih širših vprašanj balkanskega razumevanja in mednarodnega sodelovanja še niso tako zbližala, da bi mogli že danes pričakovati neko dokončno rešitev teh odnosov. D. P. m 1 ■’ , ¥ « gg ©H ? :• i Ji rV I' ■«" *v , - . * ***** * <**»•* v ’ J «»■Rt (*vr* M Priroda je čudovit umetnik: na sliki prirodna skulptura, ki krasi vhod v Salomonove rudnike v Izraelu OB 150. OBLETNICI ROJSTVA VELIKEGA SKLADATELJA Genialni mojster Giuseppe od prvenca je. Delavci so stopili v stavko °*> 14.15. ,. V Tržiču, kjer je položaj neko-tko drugjfen . in kamor ne seže lahkoto pest osrednjega ravnali jV.a’ so stavkali delavci in radniki. Delo so zapustili ob 15. Urj. >1: * >!<' S polnim uspehom so včeraj la-iiski čistilci in pleskarji izvedli veurnti stavko zaradi prekinitve Puga an.i na Uradu za delo. Včeraj popoldne ob 16 uri je bilo na vorišču Delavske zbornice v Ul. Uca d’Aosta veliko zborovanje o« , Prizadetih delavcev,, ki sta *>a sklicali obe tržaški sindikalni organizaciji. Na koncu zborovanja so vsi pri-orni soglasno odobrili enotno rc-*i°«2F.|i°' v kateri pozivajo obe ndikalni organizaciji, naj prouč:-r .najuspešnejše načine borbe, du-»?£•,■ dnev.e in ure. morebitnih j av* ter sploh poskrbita, da bu-0 delodajalci sprejeli upravičene ‘ahteve delavstva. Se nejasen položaj v gradbeni dejavnosti _ ^9j°žaj, ki je nastal na področju zna -ene dejavnosti, se, sodeč po či.»?i vesteh tz Rima, še ni raz nn v Sindikat gradbenih delavcev urh, ,0v* delavski zbornici - OGIL *7 b« I®, da b0 v kratkem prišel elo i'ma- in sicer od ANCE (Asso-nru? one nazionale costruttori edili) “ugovor na zahteve, ki so jih po-stavili delavci. d. « Primeru, da bi ANCE ne obso-la pobude rimske ACER (Asso- ciazione costruttori edili romani), ki je' napovedala za prihodnji teden zaporo, bo zelo verjetno -prišlo v kratkem do stavke gradbenih delavcev Sindikat gradbenih delavcev pri Novi dplavski zbornic, je sinoči poslal v tej zvezi v Rim dve brzojavki. Prva je namenjena predsedniku vlade Leoneju in druga vodstvu ANCE.'V obeh brzojavkah se obsoja sklep rimskih gradbenih podjetnikov. Posebno se še poudarja, da zapora ki so jo tile proglasili za prihodnji teden, resno škoduje poteku pogajanj med delodajalci in delavci. tožb in sicer eden v Florenci in drug: v Pordenonu. Baje sta tako pordeponskii *gakor tudi florentinski sodnik, .oprostila obtožence vsakršne krivde. Ta dva sodnika sta baje menila, da ni mogocè presojati trgovske dejavnosti posameznega mesgrja z dejavnostjo veletrgovin, kot so na primer . v Trstu «super-Coop» in Standa. Te veletrgovine razpolagajo namreč z enotno licenco ter so odprte vsak dan v določenih urah, ki ne sovpadajo z urnikom, ki je običajen za mesnice. Poleg tega te veletrgovine prodajajo mesne izdelke, ki so že vnaprej pripravljeni ter shranjeni v ustreznih najlonskih vrečicah. Danes se še ne more predvidevati, kako se bo ta obravnava pred tržaškim sodnikom zaključila. Med drugim se je zvedelo na primer, da občinske oblasti, ki skrbijo za pravilno delovanje trgovin, mestnih tržišč itd. (peti oddelek mestnih redarjev) so do sedaj dopuščale piodajo meta v Standi tudi v popoldanskih urah. Nekaj pomislekov pa so imele glede prodajanja mesa v omenjenih » dveh trgovinah Delavskih zadrug, ker se je baje lam prodajalo meso kot po drugih mesnicah, se pravi na izrečne zahtevo klienta po poljubni količini in kakovosti . mesa. Na vsak način je peti oddelek občinske uprave zahteval potrebna pojasnila od prefekture. Slednja —a--- t.v: ----- pa je vprašala za potrebna pojest uprav. Zadnji dan je prišel pogle-nila odgovorno ministrstvo ( baje r* J tl“"1 * *'r' ministrstvo za notranje zadeve^. Doslej menda še ni -prišel iz Rima noben odgovor. K vsemu temu pripominjamo, da je to vprašanje žele zanimivo, posebno v tem trenutku, ko postaja vedno bolj pereče vprašanje dobave mesa po zmernih cenah. Se posebej pa je zanimivo, ker se postavlja v ospredje vprašanje odnosov med drobno trgovino z mesnimi izdelki in veletrgovinami, ki se vedno bolj Uveljavljajo na vseh tržiščih. ItlllIflIilllllilllllllllllfItlllllllllllllllHIIIIIIItlltIMIIIlÓlllUIIItlllHIIIIIIIIIIlHtIlinilllMIIIIIIHIIMtHIlllMIIlillll PROMETNA NESREČA PRI SV. JAKOBU Avtomobilist hudo povozil žensko Šla je čez cesto izven prehoda za pešce Včeraj navsezgodaj se je na Trgu sv. Jakoba dolomia huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 52-letna Silvana Calcagno por. Tolusso s Trga sv. Jakoba 5. Okrog 6. ure zjutra) je Tolusso. va .hotela preč’ ati Istrsko ulico izven prehoda za pešee. V tistem trenutku pa je v smeri proti Trgu Valmaura privozil s svojim avtom 35-lebni delavec Bruno B.urg jz Ul. S Giorgio 1. purg je žal v . žadnjpm trenutku opazil Toluisovo, ki je prečkala cesto. Naglu jei pritisnil na zavore in zr. -ožil na sredinp ceste, vendar kljub temu ni mogel preprečiti nesreče. Silovito je treščil v žensko, ki je zaradi sunka padla nekaj metrov vstran in obležala na cestišču. Medtem ko je Burg nudil prvo pomoč pone-rečenki, so mimoidoči telefonsko po licali rešilni avto RK. Bolničarji so takoj prihiteli na krai nesreče ter z vso naglico odpeljali Tolussovo v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s strogo pridržano prognozo, ker si je zlomila nogi, se pobila po čelu in zatilju ter ranila po de-nem očesu Na kraj nesreče so prihiteli tudi a-genti prometne policije, ki so o-pravili temeljito preiskavo o ne- KINO «liti«» l’KOSEK Predvaja danes ob 19,30 in jutri ob 16. uri film: «L’UOMO CHE UCCISE LIBERTY VALANCE» Izreden uspeh dveh velikih igralcev, nastopata v filmu. ki prvič skupaj Terajo: JOHN WAYNE, JAMES STEWART in VERA MILES A mučna ujTTFnwrk- Predvaja danes, 5. t.m., z začetkom ob 18.uri Eastmancolorfilm: TIARA TAHITI *8rajo: JAMES MASON, JOHN MILLS, CLAUDE DAUPHIN, HERBERT LON in ROSENDA MONTEROS sreči, zaradi katere se sedaj To-lussova bori s smrtjo. Najdeni predmeti v preteklem mesecu Županstvo sporoča, da so na od-dell.u za ekonomat. občinska pa-lača, lil. nad?tr., soba št. 128 na razpolago lastnikom sledeči najdeni predmeti v septembru: valuta, volneni šal, detniki, denarnice, aktov a, ure. prstani, uhani, volnene jope, kolesa, zavoi z raz-no obleko, verižice, šatulja za manikiranje, torba z verskimi knjigami, zapestnica, fotografski aparat, otroška obleka, rokavice. Lastniki lahko pridejo Po svoje stvan vsak delovni dan od 9. do 12 ure na zgoraj omehjeni oddelek. Nalezljive bolezni od 21. do 30. septembra Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 21. do 30. septembra zabele ili v tržaški občini sledeče število nalezljivih bo’ezni: davica 1; škrla-tinka 6: tifoidna mrzlica 2 (1 izven občine); ošpice 5: norce 2; oslovski kašelj 1 (izven občine); priušesna slinavka 3; infekcijsko vnetje jeter 1. Srečni Tržačan Včeraj so na sedežu RAI-TV v Turinu Izžrebali tedenske dobitke v okviru novoletne loterije. Pri žrebanju so sodelovali vsi tisti, ki so pravočasno poslali na sedež RAI-TV v Turin posebno dopisnico, s katero so oddali svoj glas za eno izmed dežel, ki so tekmovale na televizijski oddaji «Gran premio». Manjši dobitek, in sicer 100.000 lir, je zadel tudi Tržačan Raffaele Mineo Iz Ul. Belpoggio 17. K//VO PKOS^JČONTOVEL Predvaja danes, 5. t. m., z začetkom ob 19.30 url Metro Cinema-*eoPe barvni film; I TRECENTO Dl FORT CANB Y» IWajo; GEORGE HAMILTOl , RICHARD BOONE, LUANA PAT-TEN In ARTHUR O’CONNELL Nepovabljeni gostje so si dobro postregli Skoraj sto tisoč Ur plena so sl nabrali neznani tatovi, ki so predvčerajšnjim ponoči vdrli v gostilno v Ul. Macelli 8, last 31-letnega Alda Tovornika, ki stanuje v i-sti ulici. Neznanci so vdrli v lokal skozi okno, ki se odpira na notranje dvorišče. Prebrskali so vse kote v gostilni ter iz preda, la prodajalne mize odnesli 20.000 lir. nato so odprli neko omaro, iz katere so pobrali več zavojčkov cigaret. Razen tega so pokradli razstavljene slaščice, nekaj steklenic likerjev in nekaj salam in klobas. Tatvino je odkril lastnik sam, ko je včeraj zjutraj prišel odpirat gostilno. Zglasil se je na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil. Policijski agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili krivce. Avtomobilske miši in tatovi motorjev spet na delu Neznane avtomobilske miši so v noči med sredo in četrtkom z nožem prerezale platneno streho avtomobila TS 56793, ki ga je 39-leini lastnik Luigi Martinuzzi pustil parkiranega v bližini stanovanja v Ul. Galilei 9. Iz notranjosti avta so neznanci odnesli tram sistor znamke «Watt». Na komisariatu Stare mitnice je predvčerajšnjim 28-letni Nicolo De Baseggio iz Ul. Bramante 11 prijavil, da so mu neznanci odpeljali lambreto TS 14751, ki jo je parkiral v bližini lastnega stanovanja Isto se je dogodilo tudi 25-let-nemu Sergiu Mosenichu s Pa-drič št. 60. Izpred št. 4 na klancu Montanelli, kjer jo je pustil parkirano, so mu neznanci odpeljali lambreto TS 14763. KONGRES DEŽEL V RIVA DEL GARDA Okrog 400 kongresistov je obravnavalo pravne, gospodarske in finančne probleme Predstavniki goriške pokrajine so na kongresu dobili koristne napotke za bodočo deželno upravo - Država bi morala v večji meri pomagati z denarnimi sredstvi pri izvajanju gospodarskih načrtov deželnih uprav V prijaznem letoviškem mestu Riva ob Gardskem jezeru je bil od 27. septembra do 1. oktobra IV. kongres dežel s posebnim statutom. Kongresa so se tokrat poleg predstavnikov dežel Trentinsko - Gornje Poadižje, Sicilije, Sardinije in Aoste, udeležili tudi predstavniki iz Gorice, Trsta in Vidma, kot zastopniki dežele Furlanija - Julijska krajina. Posebno številno predstavništvo je poslala Gorica ,in med drugimi so prišli na kongres predsednik pokrajine dr. Chientaroli ter več polyajinskih odbornikov ih svetovalciv, med katerimi sta bila tudi Slavinca Ivo Marinčič in dr. Makuc. Na kongresu je bil tudi gonški župan dr. Poterzio ter pokrajinski tajnik dr. Bernardis, občinski tajnik iz Gorice dr. Pelin ter «več funkcionarjev obeh ™ in j dat tudi bivši poslanec KD Martina. V celoti je prišlo na kongres okrog 400 zastopnikov petih dežel| s posebnim statutom in visokih funkcionarjev, med katerimi naj omenimo sodnika ustavnega razsodišča dr. Chiarelli», državne komisarje pri štirih že delujočih deželnih upravah, uradnike višjega državnega sveta in računskega dvora, predsednike pokrajinskih uprav v Trstu in Vidmu itd. Razprava se je vrtela okrog treh problemov, ali vprašanj. Prvo od teh «Ustavno «odišče in dežele s posebnim statutom» je prišlo na vrsto že v petek. Naslednji dan, v soboto, so sledila poročila in debata o «Problemih gospodarskega načrtovanja v okviru dežel», v ponedeljek pa je sledilo še razpravljanje o «Finančnih problemih dežel s posebnim statutom». Poročilom o vsakepi problemu je sledila živahna diskusija, pri kateri so razvili nekateri diskb-tanti še svoje posebne probleme. Med temi naj omenimo vprašanje «zaprtih masov» o katerih je poročal pokrajinski svetovalec Brug- spričo dejstva, ker nimamo še v občinskem, pokrajinskem, dežel- ustreznih zakonov v duhu deželne ureditve države ter so še vedno v veljavi številni fašistični zakoni, ki prav go;ovo niso naklonjeni deželni ureditvi države in bi jih bilo treba nadomestiti z drugimi, ki bi bolje ustrezali današnjim časom. Zadnji dan je prišel na kongres tudi minister za birokratično reformo Lucifredi, k: je v zaključnem govoru poudaril namen države, da bo podpirala razvoj deželne avtonomij* in gospodarski razvoj posameznih dežel v okviru danih možnosti «ker dajejo sredstva za finansiranje načrtov le davkoplačevalci, ki pa so vedno eni in isti nem in državnem merilu» Predsednik deželne uprave Trentinsko - Gornje Poadižje Dalvit pa je ob zaključku omenil potrebo, da bi se taki sestanki ponavljali vsako leto, ker na njih izmenjujejo medsebojne izkušnje in navezujejo koristne stike med posameznimi deželami, kar je tudi v korist državne skupnosti. Predstavniki treh pokrajin naše dežele so bili na kongresu bolj kot opazovalci :n poslušalci; vendar pa so z njega odnesli koristne napotke za bodočo deželno u-pravo, ki izvirajo iz izkušenj že obstoječih in delujočih deželnih uprav. Mejni promet na goričkem sektorju v septembru V malem obmejnem prometu zabeležili 105.814 prehodov v obeh smereh Na mednarodnem prehodu Rdeča hiša okoli 19.500 prehodov lastnikov potnih listov V mesecu septembru so zabeležili na mednarodnem prehodu Rdeča hiša prehod 12.733 italijanskih državljanov, lastnikov potnih listov; 6.496 jih je izstopilo, 6.237 pa vstopilo. V istem mesecu je prešlo prehod Rdeča hiša 6.677 tujcev; izstopilo jih je 3.025, vstopilo pa 3.652. Dvoiastniški in mali obmejni promet je zabeležil v obeh smereh 105.814 prehodov, od tega 35 tisoč 952 prehodov italijanskih in 69.862 prehodov jugoslovanskih državljanov. Italijanski dvolastniki so opravili 2.608 prehodov, jugoslovanski pa 10.875. Z navadnimi propust-nicami so opravili italijanski državljani 32.455, jugoslovanski pa 56.023 prehodov, s posebnimi dovoljenji italijanski državljani 881, dovoljenji italijanski državljani 8. jugoslovanski pa 18 prehodov. S tranzitnimi propustnicami, ki jih imajo samo jugoslov. državljani iz Brd, so bili opravljeni 2.803 prehodi. Zelo velik promet je bil zabeležen tudi na prehodu prve kategorije v Stupici (Beneška Slovenija), ki spsda pod videmski mejni sektor, V obe smeri je prešlo blok 6.434 italijanskih državljanov (izstopilo jih je 3.151. vstopilo pa 3.285), tujcev, ki so vstopili ali izstopili, pa je bilo 2.554. Cedad-sko avtobusno podjetje, ki vozi na progi Cedad Kobarid, je prepeljalo 760 potnikov, jugoslovansko podjetje iz Tolmina pa 1.400. Kot zanimivost, ki je v zvezi • prehajanjem meje, naj navedemo, da so včeraj na jugoslovanskem konzulatu v Trstu izdali 100 000. vizum v letu 1963. jugoslovanski pa 143, z izrednimi ...................................................................................................................................... ZAKLJUČNA DELA SO ZASTALA Komu služi lopa na trgu na debelo? Občinska uprava naj bi omogočila prodajalcem, da bi se že sedaj lahko zatekli pod lopo ob slabem vremenu 2e približno dva,meseca Je, odkar so končno postavili železno konstrukcijo in streho, na goriškem trgu na debelo, za katero so toliko let moledovali naši kmetovalci in zelenjadarji, ki so morali v slabem vremenu izpostavljati sebe in svoje pridelke vsem vremenskim neprili-kam. Sedaj pa, ko je obljuba občinske uprave postala dejstvo, še vedno ne morejo, odnosno ne smejo, uporabljati tega zatočišča, ki bi prodajalcem zelo prav prišlo ob pogostem jesenskem deževju, kakršno smo imeli n. pr. tudi včeraj. Obširna lopa Je kot rečeno, postavljena, pokrita in tlakovana, ni pa Se popolnoma urejena njena o- kolica in pa odtok vode. Zdi se oa, iter" it'Bočna." Gre VTpošehfcn'*š' ?» .ta dela zelo počasi napredujejo kon. ki prepoveduje drobljenje majhne kmečke posesti if\ dolpč«, da tako posest lahko dedu’é samo en dedič, ki mora odplačati dri**f, dediče; odkupnina pa morii bitj določena tako, da omogoča dfediču in njegovi družini življenje na posestvu. ih včasih po več dni ni tam nobenega delavca. Prav bi torej bilo, če b’l občlnika uprava pospešila in zaključila še vsa lista dela, ki so po-trčbi jbna preden pride novi objekt lahko v uporabo. Sedaj smo namreč v jeseni, ko je več deževnih kakor pa lepih dni in bi bilo nesmi- , . j, , ,, solno, če bi bil obširen prostor Med obravnavo so padle številne pod noyo lopo prazenj prodajaici ln kritike na račun državne uprave. kupcj pa naj jji se močili na dežju, ki še ni izpolnila številnih obvez;-nosti, ki so v zvezi s posebnimi statuti posameznih dežel. Poudarili so tudi pomen deželnih avjp-nomij kot najvišji odraz demokracije v enotnosti moderne države. Predstavniki vseh dežel so zahtevali od države tudi večje denarne prispevke, ki so potrebni za izvedv bo deželnih programov v gospi* darstvu in na drugih področjih!' >■’] Med debato so se oglasili k besedi seveda tudi nekateri nasprotniki deželnih avtonomij, zlasti ne-keteri fašistični poslanci ; žago-, vorniki dežel pà so poudarili, da imajo dežele začetne težave prav Cepljenje otrok proti kozam in daviei Goriško županstvo sporoča, da bodo v kratkem začeli z jesenskim cepljenjem otrok, proti kozam in daviei. Za takb cepljenje pridejo v poštev ottoci, ki so rojeni od 1, do 30. junija 1962 ter vsi otroci, ki so rojeni pred tem datumom, pa še niso bili cepljeni ali pa je bilo cepljenje z negativnim izidom. Cepljenje se bo vršilo na ob- činskem zdravstvenem uradu v Gorici, Ul. Mazzini 7, in sicer od 14. do 26. t.m. dopoldne od 9, do 10. ure. Starši ali varuhi so dolžni pripeljati otroke k cepljenju, ker jih pozneje ne bodo vpisali v vrtec ali v osnovno šolo brez potrdila o cepljenju. Poleg tega bodo kršitelji tega predpisa kaznovani po zakonu. Ker je prišlo do številnih oku-ženj zaradi tetanusa, se priporoča staršem, naj dovolijo, da cepijo njihove otroke obenem tudi proti tetanusu, kar bo opravil zdravnik s posebnim cepljenjem, ki služi obenem proti daviei in proti tetanusu. DVE PROMETNI NEZGODI Avto je povozil deklico na Rojcah Trčenje mopeda v avto pri ločniškem mostu Včeraj popoldne nekaj po 14. uri se je neki 23-letni mopedist iz Corone peljal s svojim mopedom iz Gorice po Ul. Aquileia proti loč-niškemu mostu. Ko je prišel do odcepka Ul. LungTsonzr mu je privozil nasproti s svojim avtom Lancia 33-letni Gianfranco Monti, ki stanuje v Gorici, Ul. Dante 10. Avtomobilist je r.a koncu mostu hotel zaviti na levo v Ul, Lungo Isonzo ter pri hm presekal cesto mopedistu, ki je treščil v vozilo ter padel po tleh. Mopedista so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili več prask in odrg-njenj lažjega značaja. Nudili so mu prvo pomoč ir ga poslali domov s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Do druge nezgode pa je prišlo «fiiiiiimimiiiiiiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiMniiiiiiiimiiiiimniiniiiiiiiiMiiitiifiuiiiiMiiiiiiiHiiuiHmiiiuiiiiiiiii VESTI IZ NOVE GORICE Cesto čez Vršič bodo v kratkem v celoti asfaltirali Neurje je na Kobariškem povzročilo nad 50 milijonov din škode Na Travniku pred prefekturo so se pred dnevi pojavili veliki cvetlični lonci, v katere so delavci mestne vrtnarije zasadili ‘hpjrazllčkejšc o-krasne rastline. Viseče gredice prijetno sprcnfinjkjo asfsltno puščobo na tem parkirišču. Skoda, da so se,spomnili nanje, ko je glavna sezona že mimo umi,,,m,iiili(tiiiiii,n, um,liiullHiiiiiiiiiihiiiifMiiùiiiiiillliami IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Tretja oseba izdalo ček s podpisom tržaškega profesionista Giulio Pollak popolnoma Oproščen obtožbe, da je izdal ček brez kritja Včeraj dopoldne Je sodišče popolnoma oprostilo profesionista Giulia Pollaka iz Trsta, Trg S. Giovanni 3. Dolžili so ga, da je 7. junija letos izdal bančni ček Cotonificiu Triestinu v Podgori za 226.790 lir, ne da bi imel za to potrebno kritje. Med razpravo je obramba prikazala, da je Pollak ukinil svoj račun pri Credito Italiano v Tr» stu že leta 1953 in da mu Je v tistem času zmanjkala čekovna knjižica. Po desetih letih je neka oseba, in sicer Antonio Santisi iz Trsta, izdala ček z imenom Giulia Pollaka. Santisi je nakupoval blago pri podgbrskt tekstilni tovarni. Santisijev podpis na čeku pa ni ustrezal podpisu obtoženega Pollaka. Priče sb dokazale, da je Santisi podpisal čdk ob prisotnosti neke uradnice podgorska tovarne. Upoštevajoč navedena dejstva je okrajni apdnik dr. Fabiani popolnoma oprostil znanega tržaškega profesionista, ki ga je branil odv. Turel, Prvo jesensko deževje v zadnjem tednu je s svojimi hudimi nalivi povzročilo precejšnjo škodo na cestah v gornji Soški dolini. Računajo, da je ta škoda v začetku tega tedna presegla 50 milijonov din, jSamo na cesti iz Bovca skozi Log pod Mangrtom do Predila cenijo, da je za 15 milijonov din škode. Precej škode je tudi na cesti Kobarid-Vrsno, kjer je hudournik Ročica pri Ladrah porušil star obokan cestni most. Cestno podjetje namerava postaviti na tem kraju zasilen most, ki naj bi bil usposobljen tudi za prehod avtobusov. Vendar pa bo potrebno zgraditi nov betonski most, za katerega izdelujejo načrt in ki bo predvidoma stal ‘ okrog 15 milijonov. Cesta ima poleg gospodarskega tudi turističen pomen, saj pelje na Vrsno, ki je rojstni kraj goriškega pesnika Simona Gregorčiča, kamor prihaja precej domačih in tujih turistov. Vodna skupnost pa bo morala regulirati tudi strugo hudournika Ročice, ki ob nalivih ogroža hiše, ki stojijo v njegovi bližini. Tudi na alpski cesti čez Vršič, ki povezuje Soško dolino z dolino Save, so v teku cestna dela. Letos so že tlakovali vse ostre zavoje na njenih 52 ovinkih, do zime pa nameravajo asfaltirati del ceste od kranjske saroni do Mihovega doma. Računajo, da bodo prihodnje leto lahko asfaltirali še nadaljnji del ceste vse do Trente, do koder že obstaja asfaltna prevleka. Ko bo to delo dokončano, bo cesta čez Vršič ena izmed najlepših alpskih cest v Evropi. Blagoslavljanje domačih živali Včeraj dopoldne ob jo.38 je večje število meščanov pripeljalo na trg pred kapucinsko cerkev svoje živali, ki so jih blagoslovili v okviril praznika sv. Frančiška, zaščitnika živali. Poleg nekaterih goved, ki so jih pripeljali živinorejci, je bflo tudi nekaj psov, od velikih pa do prav majhnih pasem. Zaradi dežja, ki je padal prav tisto uro, ni manifestacija zavzela večjega obsega. 60-lefnica PD Ajdovščina Planinsko društvo iz Ajdovščine je preteklo nedeljo proslavilo 80-letnico svojega obstoja. Slovesnost je bila dopoldne ob 11. uri n« Čavnu ter so ob tej priliki izročili njegovemu namenu tudi novo planinsko zavetišče, katero so uredili v bivši stavbi gozdne uprave. Proslave so se poleg odbornikov in članov PD iz Ajdovščine udeležili tudi predstavniki Planinske zveze iz Ljubljane in predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Na programu je bil govor o delu jubilejnega društva v 60 letih njegovega obstoja, pozdravi gostov in več kulturnih točk. S cirkularko se je ranil Včeraj okrog 11 ure dopoldne so z avtom Zelenega križa pripeljal’ v goriško civilno bolnišnico 40-letnega Benedetta Ausilia iz Gorice, Ul. Ciconi št, 2. Mož se le namreč porezal na desni roki z žago cirkularko, ko je bil na delu v Ul Mattioli. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. okrog 14.45 v Ul. sv. Mihaela ■ na Rojcah. Ob tisti uri je 39-letni Ve-n.cio Lanza iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 19, vozil svoj Fiat 1100 po Ul. sv. Mihaela v smeri proti Stan-drežu, Pri odcepku Ul. Žara pa je z blatnikom zadel ob 10-letno deklico Mario Lidio Cocco, ki stanuje v Ul. Fiume št. 2 ter jo podrl, Deklico so z rešilnim avtom Zelenega križa takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom desne stegnenice, udarec na glavo, pretres možga-nov in razne druge manjše poškodbe ter so jo pridržali za dva meseca na zdravljenju. Pri obeh nezgodah je prišla poleg tudi cestna policija, ki je napravila o nesreči zapisnik. Škod* na vozilih je bila razmeroma majhna. Včeraj se Je zbodel z žebljem 68-letni Giuseppe Bandelli iz Ul. Pao'o Diacono 65 v Gorici. Okoli 14. ure se Je zatekel po pomoč v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio V«meto. Tamkaj so mu obvezali rano na desni podlaktnid ln ga poslali domov, kjer se bo zdravil štiri dni. Vprašanje občinskih svetovalcev PSDI Občinski svetovalci PSDI Candus-sl, dr. Milocco in Fantini so poslali gorlškemu županu vprašanje v zvezi s časopisno vestjo, da je trgovinska zbornica omogočila svojim uslužbencem nakup stanovanj v gradnji na njenem ozemlju ln z njenimi sredstvi. Ti uslužbenci so že stanovanjski lastniki v goriški občini. Ta postopek je v nasprotju z duhom zakona o dodeljevanju stanovanj. Zato podpisniki zahtevajo, d» v skladu z moralizacijo javnega življenja občina izrazi zaskrbljenost, ki se širi med meščani glede meril, na podlagi katerih so bila ta stanovanja dodeljena. Ta postopek obenem žali tiste meščane, ki nimajo svojega, ali prebivajo v neprimernih stanovanjih. Podaljšana zapora pekarn ob nedeljah Pokrajinska zveza trgovcev v Go-rici sporoča, da je bila veljavnost prefekturnega odloka, s katerim j* bila določena nedeljska zapora pekam do konca septembra, podaljšana še do 15. oktobra. Po tem ocL loku bodo torej pekarne in prodajalne kruha zaprte tudi v nedeljo 6 in 13. oktobra. Ta zapora Je obvezna za vse občine na Goriškem. IIIMIMIIIItMllllltllllf II tlltlllltllllltllllltlllllltll tinnitili lllltlitlf lltllll Hill M MIIMMItlllttltllHtllttlltllMIItlMtlC Zimski urnik trgovin Od 1.10. velja noyi zimski urnik | Papirnice, ki prodajajo šolsk* trgovin z nadrobno prodajo v vseh občinah goriške pokrajine. Izjema je šemo Gradež, kjer bodo urnik določili v soglasju med oblastmi in kategorijo trgovcev tega leto-viščarskega mesta. Pekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16, do 18. ure. Mlekar* ne od 7. do 12.30 in od 16. do 19. ure. Trgovine z jestvinami od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Drogerije od 8.30 do 12 30 in od 15. do 19. ure. Prodajalne oblatil, pohištva in industrijskih predmetov od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Železnine od 8.30 do 12.30 in od 13. do 19. ure. Trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12.30 in od 15. do 19, ure. Trgovine t kurivom m gradbenim materialom od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30. Prodajalne motornih prevoznih sredstev in nadomestnih delov od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18.30. Prodajalne koles in' nadomestnih delot’ od 8.90 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Cretličame od 8. do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Izdelki za kmetijstvo od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo dovoljenja PS, in tiste, ki poslujejo v pekarnah, od 7.30 do 21.30. Poslovanje pokritih trgov urejujejo občinske uprave. Mesnice so odprte v ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 12.30, ob aobo-tah in na dan pred prazniki, ko so zaprte, poslujejo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure, ob nedeljah so zaprte ves dan. potrebščine, lahko tiste dni, ko je pouk. odprejo pol ure pred pričetkom pouka. $e pravi ob g namesto ob 8.30. Ob nedeljah in praznikih so odprte samo cvetličarne, in sicer od 8. do 13 ure, slaščičarne pa kot ob delavnikih. Vsi ostali lokali bodo zaprti ves dan. VERDI. 17.15: «Le città proibite» — «Un mondo si rivela», italijanski dokumentarni film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «La veglia delle aquile», R. Hudson in M. Beoch. Ame-riški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Hong - Kong un’addio», Antonella Lualdi in Henry Serre. Italijanski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Ginevra e 11 cavaliere di re Artù», C. Wilde in J. Wallace. Ameriški barvni film v cinemascopu. Zadnja predstav* ob 21.30 --------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,8 stopinje ob 15.50, najnižjo 16,4 stopinje ob 4 40. Povprečne dnevne vlage Je bilo 90 odstotkov. Dežja je padlo 12,2 mm PRIMORSKI DNEVNIK EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V WROCLAVU Italija in Jugoslavija sta premagali prvo oviro Jugoslavija je visoko premagala Nizozemsko, Italija pa Madžarsko po treh podaljških - Naporen uspeh SZ nad Finsko in presenetljiv poraz Francije WROCLAV, 4. — Danes ob 17. uri Je bila v športni palači v Wrocla-vu pred 3000 gledalci svečana otvoritev 13. evropskega prvenstva v košarki. V imenu vlade je prvenstvo odprl zunanji minister Adam Ra-packi. Tekmovanje samo pa se je dejansko začelo že v dopoldanskih urah s prvim srečanjem med Jugoslavijo in Nizozemsko. Kot je bilo pričakovati, je Jugoslavija z odlično igro v drugem polčasu visoko premagala Nizozemsko z rezultatom 107:62. Za Jugoslavijo so bili uspešni: Gordič 4, Korač 20, Logar 4, Bojo-vič, Bašin 4,. Ražnjatovič 6, Daneu 9, Petričevič 12, Rajkovič 17, Ka-sun 8, Djurič 13, Nikolič 10. To srečanje je veljalo za A skupino. V isti skupini je zmagala tudi Italija, vendar šele po naporni borbi in po treh podaljških s tesnim izidom 74:71, Bolgarija pa Jfe premagala Izrael s 79:58. V B skupini je pripravila precejšnje presenečenje reprezentanca Vzhodne Nemčije z zmago nad Francijo, medtem ko je Sovjetska zveza z velikim naporom odpravila žilavo Finsko s 75:53 Tudi Poljska Je s težavo ^zdržala liniš Spancev. Rezultati: A SKUPINA: Jugoslavija-Nizozemska 107:62 ( 48:33) Bolgarija - Izrael 70:58 (37:30) Italija • Madžarska 74:71 (25:29) Belgija - Turčija 71:52 (31:31) B SKUPINA: Vzh. Nemčija-Francij» 63:49 ( 35:24) Sovjetska zveza-Finska 75:53 (38:23) Poljska - Španija 79:76 (44:25) Romunija-Ceškoslovaška 56:55 ( 24:26) Današnji program: A SKUPINA: Nizozemska-Italija, Bolgarija - Turčija, Madžarska - Belgija, Jugoslavija - Izrael. B SKUPINA: SZ - Poljska, Finska - Nemčija, Španija - Romunija, Francija - CSSR. A SKUPINA Jugoslavija 1 1 0 107:62 2 Belgija I 1 0 71:52 2 Bolgarija 1 1 0 70:58 2 Italija 1 1 0 74:71 2 Madžarska 1 0 I 71:74 1 Izrael 1 0 1 58:70 1 Turčija 1 0 1 52:71 I Nizozemska 1 0 1 62:107 1 B SKUPINA Sovjetska zveza 1 1 0 75:53 2 Vzh. Nemčija 1 I 0 63:49 2 Poljska I 1 0 79:76 2 Romunija 1 1 0 56:55 2 Češkoslovaška 1 0 1 55:56 1 (Španija Francija 1 1 0 0 1 1 76:79 49:63 1 1 Finska 1 0 1 53:75 1 lijanskih klubih, je danes podpisal pristopnico k drugoligaškemu angleškemu klubu Charltonu in že jutri bo vodil' napad svojega moštva proti Manchester Cityju. Pogajanja med Genoo, katere član je bil Firmani, in Charlto-nom, so se zaključila včeraj, Charl-tpn bo izročil Genoi okrog’ 20 milijonov lir. Leta 1956 je prav Charlton odstopil Firmanija Sampdoriji za o-krog 60 milijonov lir. TENIS PLAVANJE Firmani k Charltonu za 20 milijonov lir LONDON, 4. — 30-letni južnoafriški nogometaš Eddie Firmani, ki je jgral tudi v številnih ita- 1 f É 1 I »I J 1. prvi 1 X drugi X I 2. prvi 1 2 drugi 2 1 3. prvi X I drugi 1 X 4. prvi 2 drugi 1 5. prvi 1 drugi 2 6. prvi 12 2 drugi XXI BLACKPOOL, 4. — Med plavalnim dvobojem Anglija - Madžarska, jo 16-letna Angležinja Stella Mitchell izboljšala svoj lastni svetovni rekord na 220 yardov prsno s časom 2’50”2. Njen prejšnji rekord je znašal 2’51”5. ŠZ BOR Na atletskem mitingu za mlajše mladince, bodo Jutri, 6. t.m v Vidmu nastopili naslednji atleti ŠZ Bora: MARKO HREŠČAK, BORIS FABJAN, RADOVAN FUCKA, IGOR DOLENC, STOJAN SANCIN, BORIS GOMBAČ, VLADIMIR PETAROS. Zbor atletov za odhod najkasneje ob 7. uri zjutraj na glavni železniški postaji. ODBOJKARSKA SEKCIJA SZ BOR obvešča svoje članice, da bosta danes v soboto na stadionu pri Sv. Ivanu dva treninga: ob 17. uri za mladinke in ob 20. za prvo ekipo. PALERMO, 4. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja so bili doseženi naslednji rezultati: Posamezniki (četrtfinale): Froeh. ling (ZDA) - Scott (ZDA) 6:4, 7:5, Merlo (It.) - McKinley ,(ZDA) 6:4, 6:4, Pietrangeli (It.) - Riessen (ZDA) 6:3, 10:8. V polfinale so se uvrstili Froeh. ling (ZDA), Merlo in Pietrangeli (It.) ter Jovanovič (Jug.) z zmago nad Tacchiinijem (včeraj). NOGOMET TEHERAN, 4. — V prvi kvalifikacijski tekmi za olimpijski turnir v Tokiu 1964, je Iran premagal Pakistan s 4:1 (2:1). * * * NEAPELJ, 4. — V srečanju starih igralcev Napolija in Interja so zmagali domačini s 4:3 (0:2). Gole so dosegli v prvem polčasu: v 40’ Niers (I.), v 44’ Lorenzi (I.), v drugem polčasu pa v 10’ in v 20’ Bru-gola (N.), v 24’ in v 31' Comaschi (N. j, v 44’ iz 11-m. Armano (I). BARCELONA, 4. — V nadaljevanju mednarodnega vojaškega prvenstva je v vaterpolu Belgija premagala Italijo s 5:4. ATLETSKI DVOBOJ Jugoslavija-ZAR 77:39 NOVI SAD, 4. — Atletski dvoboj med moškima ekipama Jugoslavije in ZAR, se je končal z zmago domačih tekmovalcev 77:39. Jugoslovani so osvojili prva mesta v vseh disciplinah, razen v teku na 5000 m. v NEDELJO, 13. 0KT0BUA V MOSKVI 22 sovjetskih igralcev za tekmo z Italijo Med kandidati ni Nata, dolgoletnega kapetana reprezentance MOSKVA, 4. — Sovjetska nogometna zveza je poslala mednarodni nogometni zvezi seznam 22 igralcev, ki so bili sklicani za tekmo z Italijo, ki bo 13. okt. v Moskvi in ki bo veljala za evropski nogometni pokal. Na. seznamu so: vratarji: Lev Jašin, Ramaz Uru-shadze, Jonas Bauzha; branilci: Edvard Dubinsky, Al- bert šestemev, Anatoli Komejev, Anatoli Krutikov, Leonid Ostrovsky, Viktor Sistikov; krilci: Valerij Voronin, Genadij Logofet, Andrej Biba, Valerij Koro-lenkov ; napadalci: Igor čislenko, Genadij Gusarov, Jurij Sevidov, Galimzian Husainov, Slava Mctreveli, Mihail Meški, Viktor Ponedelnik, Valentin Ivanov, Advard Malafejev. Igorja Neta, kapetana sovjetske reprezentance v zadnjih letih, ni med kandidati. DANES IN JUTRI V SIENI Mednarodni atletski miting s številnimi evropskimi prvaki Med drugimi bodo nastopili tudi Bolotnikov, Varju, Nikulu, Lešek, Trušenjev itd. SIENA, 4. — Jutri v soboto se bo v Sieni začel dvodnevni atletski «miting prijateljstva», ki bo že četrti po vrsti. Na mitingu bodo nastopili atleti iz 13 držav in sicer iz Italije, Avstrije, Bolgarije, Svice, Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Jugoslavije, Tunizije, Irske, Madžarske, Romunije, Kube in Finske. Ni izključeno, da se bodo v zadnjem trenutku pojavili na (iiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitii||,f||||im,„,||l|„|,„„|l||||,||||,||llllll|1||llllllllllllllullltlllllll|llllll|lllmlllllllllllllllinill||l||||||||t||l)|| COPPIJEV NASLEDNIK NA NEBU ITALIJANSKEGA KOLESARSTVA? Zilioli (Carpano) sam na cilju 47. kolesarske dirke po Emiliji 22-letni kolesar je letos požel že svoj četrti veliki uspeh BOLOGNA, 4. , Italo .Zilioli član moštva Carpano, je zmagal v 47. kolesarski dirki po Emiliji. 239 km dolgo progo je prevozil v 6.31T2” s povprečno hitrostjo 36,769 km na uro in dosegel pilj sam pred Ciampijem in Bettineiijem. Na startu so se zbrali 104 kolesarji enajstih moštev. Do Marza-botta so vozili vsi skupaj v gosti megli, potem pa je pri Vergatu potegnil Taccone in si v nekaj minutah priboril 30” naskoka pred prvimi zasledovalci. Toda že po nekaj kilometrih je bil Taccone ujet. Naslednji uspešni pobeg sta izvedla Brugnami in Manzoni, ki sta si kmalu pridobila 1T0” pred- V V. KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE Tako jutri moštva na igriščih SPAL Bruschini ; Olivieri, Bozzao ; Muccinj, Nervato, Riva; Novelli, Massai, Mencacci (Bulli), Micheli, Crippa. INTER 0?* x’ Sarti; Burgnich, Facchetti; Ta-gnin, Guarneri,. Picchi; Jair, Cappellini (Mazzola), Di Giacomo, Suarez (Szymanlak), Corso. LR VICENZA Luison ; Zoppelletto, Savoini ; De Marchi, Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vinicio, Dell’Angelo, Campana. BARI Ghizzardl ; Visentin, Panara ; Buccione, Mupo, Carrano; Rossi, Catalano, Siciliano, Giamma-rinaro, Cicogna. ROMA Cudicini ; Malatrasi, Ardizzon ; Fontana, Losi, De Sisti; Sorma-ni, Angelillo, Manfredini, Schlltz, Orlando. LAZIO Cei; Zanetti, Garbuglia, Carosi, Pagni, Gasperi; Maraschi, Lan-doni, Galli, Morrone (Mazzia), Mazzia (Mari). MODENA Gaspari; Aguzzoli, Longoni; Bal-leri, Chirico, Ottani; Conti, Gol-doni, Brighenti, Merighi, Pagliari. BOLOGNA Negri; Capra, Furlanis; Tumbu-rus, Janich, Fogli; Perani, Bui-garelli, Nielsen (Demarco), Hai-ler, Pascutti. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Castano, Salvadore, Sacco; Dell’Omo-darme, Del Sol, Nene, Sivori, Menichelli. FIORENTINA Albertosi; Robottl, Castelletti; Plrovano, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, Lojacono, Seminario, Maschio, Canella. MANTOVA Zoff; Morganti, Schnellinger ; wMiMith m Atalanta-Messina i Juventus-Fiorentina 1X2 LR Vicenza-Bari 1 Mantova-Torino X 2 I Mllan-Genoa 1 Modena-Bologna 2 X Roma-Lazio 1 X Sampdoria-Catania 1 Spal-Inter 2 Potenza-Brescia 2 X Triestina-Padova I X Legnano-Como 2 Anconi tana-Livomo 1 Tarabbia, Pini, Cancian; Simoni, Johnsson, Nicole, Gnagnonl (Mazzero), Recagni. ,,j , TORINO Reginato; Poletti, Buzzacchera; Cela, Lancioni (Rosato), Rosato (Ferrini); Albright, Ferrini, (Puia), Hitchens, Moschino (Ferrini), Peiro. SAMPDORIA - ' Battara; Vincenzi, Tomasin; Marocchi, Bernasconi, Delino; Wisnievsky, Tambrorti, Toschi, Da Silva (Frustalupi), Salvi. CATANIA Vavassori ; Lampredi, Alberti ; De Dominicis, Bicchierai, Corti; Battaglia, Biagini, Pretina, Tura, Sgraffetto. MILAN Balzarini; David, Trebbi; Pela-galli. Noletti, Trapattoni; Mora, Rivera, Altafini, Amarildo, Fortunato. GENOA Da Pozzo (Gallesi); Possati, Be-gnasco (Calvin!); Baveni, Bassi, Ochetta; Bicicli, Pantaleoni, Piaceri, Locatelli, Bean. ATALANTA Pizzaballa ; Pesenti, Nodari ; Nielsen, Gardonl, Colombo; Do-menghini, Milan, Calvanese, Me-reghetti, Nova. MESSINA Rossi; Dotti, Stucchi; Landri,. Ghelfi, Derlin; Brambilla, Pascetti, Morelli, Pagani, Morbello. nosti pred Skupino 20 kolesarjev, med katerimi so bili Taccone, Zi-lioli, Durantg in Zancanaro. Naskok ubežnikov je kmalu narastel na 2’ in celo na 5’. Na pobudo Tacconeja, Zancana-ra, Balmamiona in Battistinija se je nato začel lov za ubežnikoma, ki sta imela še 3’40” prednosti, l|pf ITALO ZILIOLI ko se je začel vzpon na. Abetone. Toda kake 3'km prej je nepričakovano ušel iz skupine zasledovalcev Zilioli in kmalu ujel Brugna-mija, ki je medtem zaostal za Manzonijem, ga ujel in prehitel in se močno približal vodečemu Man-zoniju,- ki je imel na vrhu Abe-tona samo še 30” prednosti pred Ziliolijem, 50” pred Ciampijem in Bettmellijepi, 1’ pred Moserjem. 12 km dolgemu spustu je nato sledil vzpon na Barigazzo, v vodstvu pa so bili Zilioli, Manzoni, Bettinelli in Ciampi, medtem ko so, z zaostankom 40” sledili,E. Mo-ser, Ronehini, Battistini, Massignan in Balmamion. Nekaj pred Bari- gazzom je popustil Manzoni in vrh je prvi dosegel Zilioli neposred no pred Ciampijem in Bettinelli-jem, z zaostankom 1’30” pa je sledila skupina najbližjih zasledovalcev. V Pavullu je imela vodeča trojka že 3’ pred zasledovalci, v Vignoli pa 4’30”. Toda že ob prvi ugodni priložnosti je Zilioli popolnoma svež pospešil tempo, pustil v trenutku za seboj Ciampija in Bettinellija in v sijajnem ritmu povečeval naskok ter ob navdušenju gledalcev popolnoma sam z znatno prednostjo privozil na dirkališče. Z zaostankom 'skoraj 3’ mu je sledil Ciampi, z zaostankom dobrih 5’ pa Bettinelli in nato ostali v krajših razdaljah. BOLÒGNA, 4. — Uradni vrstni red 47. dirke po Emiliji: 1. Zilioli Italo (Carpano) 6.31T2” (s povprečno hitrostjo 36,769 km na uro), 2. Ciampi z zaostankom 2’57”, 3. Pettinelli 5T0”, 1. Moser Enzo 5’53”, 5. Martin éTIO”, 6, Balmamion, 7. Ferretti 7T5”, 8. Alomar 8’03”, 9. Dancelli, M. Zanchetta, 11. Ronchi-ni, 12. Durante, 13. Cribiori, 14. Pog. giali, 15. Taccone, 16. Conterno, 17.. Azzini, 18. Foiitona, 19. Chiappano, 20. Moser Aldo vsi s časom Alp-marja, 21. Maserati 8T0”, 22. Consigli, 23. Manzoni 9‘12”, 24. Massi-gnan Enrico 14*28”, ' 25. Franchi itd. Škot Davidson za nog. tekmo v Wembleyu LONDON, 4. — Dejstvo, da bo imel opraviti z igralci, ki bodo govorili vsaj šest jezikov, očitno prav nič ne skrbi škotskega sbdnika Robbia Davidsona, ki bo 23. oktobra sodil nogometno tekmo Anglija—«ostali svet» na stadionu v Wembleyu. Davidson, ki je star 35 let, zna nekaj malega nemški in španski. «Nogometna pravila so enaka v vseh državah in mislim, da ne bom imel težkoč pri vodenju te tekme», je izjavil Škot, ki je vodil že nešteto mednarodnih tekem, med katerimi rudi nekaj tekem za svetovno prvnestvo lani v Čilu. Kljub temu pa se je Davidson začel učiti na pamet nekatere tehnične izraze v šestih jezikih s pomočjo priročnikov, ki si jih je nabavil, brž ko je zvedel, da bo sodil srečanje v Londonu. stadionu tudi nekateri Nemci. Največ zanimanja vlada seveda za nastop vrste vrhunskih tekmovalcev, ki so bili ali pa so še evropski prvaki v posameznih disciplinah. Med temi bodo na primer sovjetski tekač na dolge proge Bolotnikov, ki se je prav sedaj povrnil v svojo staro formo, In ki bo nastopil v teku na 5000 m. Ob njem bodo tekmovali še Tunizijec Gamoudi, ki se je uveljavil na sredozemskih igrah v Neaplju, Jugoslovan Cervan, Irec O’Riordan, od vidnejših domačinov pa Conti in Antonelli. Posebno močna in zanimiva bo mednarodna zasedba v skoku s palico, kjer bosta tekmovala med drugim slovita finska rekorderja Nifeuia in Nystroem. Oba sta seveda favorita, zelo resno pa bosta morala računati z Jugoslovanom Leškom, ki je prav na sredozemskih igrah v Neaplju zablestel in postavil nov jug. rekord z rezultatom 4.75. Odličen je tudi češkoslovaški skakalec Jindra. V teku na kratkih progah žal ne bo nastopil Berruti, vendar pa bosta Italijana Ottolina in Sardi še vedno favorita pred Bolgarom Trajkovom, Avstrijcem Woberjem in Švicarjem Desclouxom. V teku na 3000 m z ovirami utegne biti Jugoslovan Špan favorit pred Madžarom Mascarjem in Švicarjem Kammermannom. Na 800 m bo velika borba med Cehoslovakom Juingwirthom, Rusom Vorobievom. Jugoslovanom Važičem, Švicarjem Bàchmanom, Italijanom Bianchi» jem in Tunizijcem Schemannom. Na visokih ovirah (110 m) bodo imeli glavno besedo Italijan Mazza, Otoz in Sar, na 400 m z ovirami pa bo v odsotnosti Moralej» briljiral Frinolli, ki bo imel najresnejšega tekmeca v Cehoslovaku Mandliku. Skok v višino bo verjetno domena odličnega Italijana Bogliatta, lahko pa mu načrte prekrižata Romun Porumb in Švicar Port-mann. Izredno številna bo zasedba v skoku z daljino, kjer bosta nastopila tudi odlična Kubanca Lopez in Diaz. V disku bo po vsej gotovosti zmagovalec Rus Truše-njev, v krogli pa Madžar Varju pred Meconijem. Zelo močna bo konkurenca med ženskami. Med drugimi bodo nastopile na 100 in 200 m Kubanka Cobian, Madžarka Marko, Bolgarka Kerkova in Rusinja Samoteso-va poleg seveda Italijank Govo» nijeve, Bertonijeve ,in drugih. Na 80 m z ovirami bodo startale Go-lubova (SZ) Stamejčič (Jug.), Ro-szavoelgy (Madž.), Kerkova (Bolgarija), in vse najboljše -Italijanke, Stamejčičeva bo nastopila tudi v skoku v daljino, v disku in krogli pa slovita Rusinja Zybìna in poleg najboljših Italijank še Romunka Salagean. tnmaiiii 1111111111 hii m illuni (iiiiitmin Hlini iiiiiii ■■ n n m itiiumiiiiiiii ut in hi un umi im m mn mi iiniiii»i1 NOGOMETNO PRVENSTVO B LIGE Pez namesto Ferrare jutri proti Padovi Varglien ho po vsej* verjetnosti nastopil, Greco pa bo igral za pokal «De Martino» 4. kolo nogometnega prvenstva B lige utegne vnesti precejšnje spremembe v sedanjo lestvico tako pri vrhu kot na dnu. Vodilni Lecco in Cagliari bosta morala namreč igrati na tujih tleh proti Fog-gii oz. Alessandriji, ki sta trenutno sicer bolj na dnu, ki pa imata vse pogoje, da nekoliko pre-strižeta peruti Leccu in Cagliariju, pri čemer ne bi bilo prav nič čudnega, če bi po treh zaporednih zmagah tudi Lecco moral končno okusiti grenkobo poraza. Njun zastoj pa bo po vsej verjetnosti izkoristila enajstorica Varese, ki bo sprejela v goste za sedaj še nezanesljivo Udinese. Možnosti za zmago ima tudi Napoli na domačih tleh, vendar pa bo naletel v Veroni na čvrstega nasprotnika, katerega forma sicer še ni najboljša, ki pa utegne presenetiti s svojimi odličnimi napadalci. Pro Patria, ki je trenutno na petem mestu, bo gostovala v Parmi. Parma je doslej pokazala najmanj in je z fno samo točko na dnu lestvice, če ne štejemo Brescie, ki ima sicer —3 točk zaradi kazni, ki pa je v dosedanjih treh nastopih dosegla ie dve blesteči zmagi. Pro Patria ima na papirju lepe možnosti za drugi zunanji uspeh v tej sezoni. Venezia, ki je morala prejšnjo tìedeijo kljub dobri igri kloniti v Busto Arsiziu in ki je tudi doma že enkrat pokleknila, bo nudila gostoljubje Palermu, vendar samo v športnem smislu. Sicer pa ga b° skušala premagati, da si po dveh porazih nekoliko poveča zalogo točk. Možnost za zmago se obeta tudi Pratu na domačih tleh prof* Cosenri, medtem ko bo dokaj odprto srečanje v Monzi med Sim-menthalom in Catanzarom, kar velja tudi za tekmo Potenza - Brescia, čeprav se nam zdi, da bo Brescia odnesla domov vsaj eno točko. Preostaja že dvoboj v Trstu med bližnjima sorodnikoma Triestino in Padovo. Sodeč po dosedanjih nastopih se zdi, da sta si moštvi bolj ali manj enakovredni in da se obe v skoraj enaki meri ukvarjata r začetnimi težavami kondicijskega in taktičneg» značaja. Triestina bo nastopila P° vsej verjetnosti z enajstorico, ki Je v nedeljo izgubila v Veroni, še prej pa odpravila Parmo. Verjetna bo samo ena sprememba in sicer v krilski vrsti, kjer bo PeI zamenjal poškodovanega Ferraro. Varglien bo najbrž nastopil kljub lažji poškodbi, vse ostalo pa bo neizpremenjeno. Tudi Padovo tare samo ena skrb: Beretta. Krilec je namreč poškodovan in če bo mogel nastopiti, ga bo nadomestil na mestu stranskega krilca Mazanti, namesto njega se bo v obrambo povrni* Scagneleato, zvezo pa bo igr** Pestrin. iillilllšili emerik roboz Pisma ljubljenemu Ljubimec vseh obiskovalk opere, idol mladih deklet, veliki osvajalec ženskih src je odpotoval na potovanje v tujino. V hotelu mu prinese natakar vsako jutro v sobo zajtrk, ki ga nato slavni tenor zaužije v postelji. Z zajtrkom prinese seveda tudi pošto. Pisma, mnogo pisem — vsa od najrazličnejših oboževalk. In tako je veliki umetnik kruhke z maslom in medom, pije ka-kao, zaužije dve jajčki in nato šo par hrenovk, da bi lahko zaključil z dobro cigareto. Pri tej nato prebira pisma: «Visokospoštovani umetnik! Že tretji teden vas pogreša» mo! Moje življenje je sedaj pusto — v opero, odkar Vas ni, ne hodim več, kajti zame je gledališče zanimivo samo, kadar stojite Vi na odru. Sicer pa je moje srce zlomljeno! — Vaša plavolasa oboževalka...» «Edini, Mili, Zlati! Varujte vendar, rotim Vas, svoje dragoceno zdravje; predvsem skrbite, da se ne prehladite! Va» še predragoceno grlo! Ali doživljate velike uspehe? želim Vam, da bi Vam tudi tam prav tako navdušeno ploskali, kot Vam ploskam jaz — v parterju, II. vrsta, 5. sedež, levo.» «Ali ste sami? Ali Vas prav nič ne mori hrepenenje? Ce le mignete s prstom, se takoj pripeljem za Vami... Mimi, poštno ležeče 333!» «Sem stara šele petnajst let, toda to me ne moti, da bi ne bila brezmejno zaljubljena v Vas, najlepšega, najboljšega, najidealnejšega pevca vseh časov, kar jih poznam s slik. Mama mi namreč še ne dovoli v gledališče — ali ni to neumno? Takoj ko se vrnete, se pustite fotografirati za kakšne ilustrirane časnike, da bi Vas tako kmalu zopet videla — kajti sicer bom umrla od žalosti in ljubezni. Vaša nesrečna... Ida.» «Oprostite, da Vas na tak vsiljiv način nadlegujem. Toda misel, da zdaj pojete nekje daleč v tujini tujim ženskam — ta misel me mori noč in dan, da ne morem ne spati ne jesti in sem vsa bolna. Moje prijateljice se mi rogajo, da sem od žalosti postala stara — pri tem jih niti nimam polnih triinštirideset. Ko se vrne- te pridite v jahalnih škornjih, kajti to vam k obrazu najbolje pristaja — in sporočite mi, kdaj pridete, kajti vsekakor bi hotela biti na kolodvoru in Vas vsaj iz daljave opazovati! Marija Poganjek, Stična ulica 11.a, dvorišče, I. nadstropje, vrata 9. «Pravkar sem prekinila svojo zaroko, kajti zdaj šele, ko Vas ni tu, sem se do kraja zavedela, da obstaja zame samo en moški na tem svetu — in to ste Vi! Nihče se z Vami ne more meriti, ko stojite v junaški obleki na odru in pojete svojo zmagoslavno pesem — Vi nekronani in kronani kralj odra! Skoda je, da me še osebno ne poznate — toda to lahko kmalu nadoknadimo in potem boste lahko zvedeli vse o meni! Visoka sem 176 cm, stara 22 let, čez prsi merim 102, čez pas 58, čez boke 98 cm, sem od prejšnjega torka plavolasa in imam ogenj v žilah, Vaša, večno Vaša, Erika Poprovec, Ulica treh obetov 17, I.- nadstropje desno, 3-krat zvoniti!». «Torej — to je zopet Tebi podobno! Ali ti nisem rekla, da boš polovico vsega pozabil doma! Odšel si v starih nogavicah, ki jih že tri tedne nisi menjal! In rezervnih toplih spodnjih hlač tudi nisi vzed s seboj. Upam, da ne hodiš še vedno v njih ali pa celo damo v kratkih in boš potem zopet prišel polmrtev domov! Vedno sem dejala, da si najbolj ne- maren človek na kontinentu in to pravi tudi Tvoja inama, ki te prav tako lepo pozdravlja kot jaz. Sicer pa v nekaj tednih lahko prideš zopet domov in se bo pričela vsa težava s Teboj znova —■ Tvoja žena1 PJS Nikar ne jej preveč čebule — To škodi tvojemu slovesu ... ! » I. KOBRAN Ne kadim več! Odločeno je! Prenehal bom s kajenjem! Svoj sklep sem pričel izvajati s takšno energijo, da so se me vsi v hiši pričeli bati,.,,. Celo predsednik hišnega sveta se mi je prvi pričel odkrivati, kadar sva se srečala, sosede pa so me le šepetaje ogovarjale. Zaradi silne koncentraciji vo-“ lje sem pričel škripati z zobmi. Vsem, ki so me hoteli poslušati, sem pripovedoval zgodbo o nikotinu in raku na pljučih, Vsi so se me pričeli bati irt izogibati. Celo moja strojepiska se me je pričela bati; skoraj nič več ni klepetala s prijateljicami po telefonu in v službi se je nehala šminkati. Nekega dne je prišel v mojo pisarno direktor. ? , %. — Kaj je z vami, prijatelj? — me je vprašal. — Vedno ste bili vzoren uslužbenec, zdaj pa se celo vaša strojepiska, /to nežno bitje, pritožuje nad vami. Nežno bitje je pričelo jokati. — Bolje je, da joče, — sem odgovoril osorno, — kakor pa da se po cele ure pogovarja s prijateljicami po telefonu in dela napake. Nežno bitje je pričelo še si-loviteje jokati. Zaškripal sem z zobmi. Direktor je prestrašeno odstopil za korak, nato pa je izvlekel cigarete. Preden si je eno prižgal, jih je ponudil tudi meni. Odbil sem: — Hvala, ne kadim. -r Od kdaj pa?. — se Je živo zanimal. — že tri dni! —- sem odgo-vpril ponosno. — Zakaj pa tega. ne poveste? ... Aha, to je torej... Jaz sem pa mislil vse mogoče ... Odmahnil' je z . »oko, kakor da bi mu padel kamen s srča, in nadaljeval: — Popolnoma vas razumem, dragi prijatelj! Tudi jaz sem bil neznosen, ko sem poskušal opustiti kajenje! Zopet mi je pomolil zavojček pod nos. — Ne! Hočem biti mož beseda! — No, no! Prižgite si eno! — me je silil direktor dalje. — Nikar se ne šalite! Cisto boste izgubili živce! Obrnil se je k jokajočemu nežnemu bitju: — Ne jočite! Minilo ga bo, brž ki si bo prižgal prvo cigareto ... Dalje kot pet dni pa tako ne bo vzdržal... In je odšel. Strojepiska je takoj vstala, si izzivalno prižgala cigareto in zapustila sobo. Zaškripal sem z zobmi. Naslednje dni je nastala v mojem oddelku vsesplošna zmeda in nered. Da bi premagal svojo potrebo po tobaku, sem pričel piti. Kmalu sem zelo oslabel Z vsemi v pisarni sem se skregal, nazadnje še z direktorjem. Ko sem naposled dobil odpoved, sem uvidel, da bi bilo pametneje ko bi vendar pričel zopet kaditi. V obupu sem si prižgal cigareto, toda bil sem telesno že tako izčrpan, da nisem več prenesel tobaka. Po prvem dimu se mi je vse zavrtelo v glavi in sem omahnil na strojepisko. Dekle je zavreščalo, planila je kvišku in pričela govoriti po vsej pisarni da sem Je med delovnim časom skušal nesramno nadlegovati. Spoznal sem, da v tem okolju ne morem več ostati. Tako sem ostal brez službe, brez prijateljev in brez denarja. Toda nihče ne, more reči, da nisejn bil mož beseda — vsaj pet dni... «. Harthmuth Briichner Pogovor Medconski vlak Leipzig — Koeln je zapeljal daleč na črni peron koelnskega kolodvora. Moj gostitelj je bil slikar H. Nosil je kratek, siv, volnen plašč. Mlademu možu ni bilo do pokrivala, kljub temu da je rahlo pršilo, črni pramenasti lasje so se mu svetili. — Njegovo stanovanje sta bili dve najeti podstrešni sobi. E-na od njiju je bila za silo preurejena v atelje. Pila sva čaj. Kmalu sva se živahno pogovarjala. Dve leti je študiral medici-i. , potem pa je obesil študij na klin. Slikal je namreč že od nekdaj. Govorila sva o politiki. Pripovedoval sem mu o svojem novinarskem delu in o stranici, katere član sem. Na obrazu sem mu bral, da mi ne verjame popolnoma. «čemu ta smehljaj?» Odgovoril Je; «Tega bi ne smelo biti. Umetnik bi ne smel biti politično opredeljen, čim se v to zaplete, je že prepozno. Da, tako mislim. Umetnik živi vendar od kruha popolne svobode.» Pri zadnjih besedah je vstal. Molčala sva in nobeden ni hotel porušiti komaj zgrajenega mostu med nama Prosil me je naj grem poči' vat, češ da sem od potovanja gotovo utrujen. Sosednja sobs da mi je vsa na razpolago njemu da zadostuje kavč. «Mo je mesto je pri mojih duhov nih otrocih.» Pri tem je s krat ko kretnjo pokazal po slikah naokrog. «Kdo jih kupuje?» «Da, kdo. — Tu in tam kaj razstavim.» Okrog polnoči je že moralo biti, ko sem se prebudil. Za zaveso, kj je delila obe sobi, .h še vedno gorela luč, čuti Pa ni bilo ničesar. Za trenutek sem pomislil, nato pa se01 vstal in malo odgrnil zaveso Slikar je sedel ob trikotni mizici; njegova glava Je počivala na trdj plošči. Stopil sem bliže. Na mizi so ležale rdeče, modre in bele nalepke, kakršne lepijo na stekleničke 2 zdravih. Ležale so v snopičih, fiekatere so bile še razmetane in na njih so bili v razločno pisavo ravnokar napisani latinski naslovi. Za tako delo dobiš denar. Narahlo sem ga stresél za ramena. Pogledal me je. Iz roke sem mu vzel tanko srebrno nalivno pero in napisal na belo pisalno podlago: u-metnik živi od kruha popolne svobode. In znova sva pričela s pogovorom. UREDNI81VO: TRST - UL MONTECCH1 6-n. TELEFON «3-808 IN «4-83* - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica, S Pellico MI, Tel *3-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel št 87-338 - NAROČNINA- «st, » letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 0400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno K«0 din. polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega «sk- Trat iL5374 - Za SFRJ AmT ~ n^ Liubljana. Stritarjeva ulica 3 I. telet. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Gene og.asov, Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 130, finančno-u pravni 200, osmrtnice 150 uT- MaUoriLlW Itoteeed* - ' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO _ Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska Trst v“ °8la“ Ci*roc*JC1 P« “P””-