In ser ati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 „ „ „ ,, dvakrat, 15 ,, „ „ „ trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. Političen list n dimiti narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za pol leta . . 5 „ — Za četrt leta . . 2 „ 50 ., Y administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta ... 4 „ 20 „ Za Četrt leta . . 2 „10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na velikem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Maja po trikrat na ’ sicer: v torek, četrtek in ;sobokt.. ' -1-^- ■/’- • " V' Naši kandidatje so: Rojaki! aEs* kmetske s 1. Za okraj okolice Ljubljanske in Verhnike: dr. Karol Blehveis vit. Trsteniški, primarij v deželni bolnišnici, in Luka Robič, vpokojeni davkarski nadzornik. 2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janez Kersnik, notar na Brdu. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Karol Kinu, beneficijat in državni poslanec, Blaž Mokar, župan in posestnik v Loki. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: dr. Josip Poklukar, državni poslanec in posestnik. 5. Za okraj Postojna, Planina, Senožeče, Lož in Bistrica: dr. Valentin Zarnik, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip Vodnjak, primarij v dež. bolnišnici. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo: Matej Lavrenčič, posestnik. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico, in Krško: Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik. 8. Za okraj Trebnje, Zatično, Žužemberk, Mokronog, Litijo, in Radeče: Luka Svetec, notar v Litiji, dr. Jurij &terbenee, župnik v Hrenovicah, dr. Prane Papež, odvetnik v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico vsled kompromisa med slovenskimi in nemškimi volilci: Franc Fortuna, podžupan in trgovec v Ljubljani in Primož Pakiž, posestnik. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: Anton Aleš, dekan v Semiču. Centralni ndrodni volilni odbor. Pred volitvami, „Ineidit in Scyllam, qui vult vitare Charyb-din“ je bil prvi rek, ki nam je po zapisanem naslovu na misel prišel. Da res, če le kje! In vendar mora biti — volilei, naročniki tir-jajo. Ees smo splošna in glavna vodila že objavili, pa tudi o posameznih volitvah hočejo bralci naše mnenje vedeti. Evo ga! Naši kmetski volilci pravijo: ./Doktorjev ne“; liberalci pravijo: „Duhovnikov ne“; vsi vkup pa pravijo: „Vradnikovne“. Kaj pa pravi „Slovenec" ? Slovenec" pravi: „Vox populi, vos Dei:" Kar vsi vkup pravijo, je blizo resnice, skoraj bi rekli, dognana resnica, zato ker pošteni vrad-niki sami pravijo: Vradnikov ne. Ees so tu tako tehtni vzroki, da ne vemo, zakaj se nekateri vradniki sami s tako silo vrivajo. Malokdaj je pravi vzrok, le želja koristiti narodu in deželi, ampak večidel sebičnost t. j. postranski, osebni nameni. Mogoče in tudi istina, da take namene imajo tudi drugi kandidati, ali vradnika stan in razmere ovirajo, da se prosto ne more gibati in zarad tega tudi narodu ne koristiti, kakor drugi prost človek. Tedaj ponavljamo glavno vodilo: „V ra dni ko v ne voliti," ker poštenjaki si sami tega ne želijo, drugi pa tega vredni niso. Da štejejo se k tem po vsi pravici tudi učitelji in profesorji v današnjih razmerah, smo v zadnjem listu pojasnili. Centralni volilni odbor se v tej reči do zdaj ni pregrešil, ker dozdaj ni nasvetoval niti vradnika. niti profesorja. Naj bi tega tudi zanaprej ne storil. Pregrešili pa so saj nekoliko in nekateri med belimi Kranjci, ki se ogrevajo za vradnika sicer poštenega, a vradnik je in stan mu do tega brani. Pregrešil se je v tem pa še nekdo, od katerega bi se bili naj manj nadejali. Odstopivši kandidat je priporočal za namestnika (kterega pa sprednik ni bil) vradnika, ter je s tem provzročil le še večo Pot na Venero. (Dalje.) Vzrok vsemu temu je, ker sva se s tem planetom odmaknula in soincu približala. Kako blizu pa sva torej soincu? Treba bi bilo zopet z miijoni izražati se. A ker vemo, da so nam velike številke ravno tako zoprne, kakor neumijive, skušajmo si torej na umijiveji način raztolmačiti razne daljine premičnic. V ta namen si razdelimo precej dolgo palico na 200 jednacih delov (seveda samo z znamenji) in jo pritrdimo na enem konci z navpično osjo, okolu katere naj se suče prosto cela palica. Navpična os naj ti predstavlja soince, na četrtej zarezi si misli Merkurja, na sedmi Venero, na desetej našo zemljo, na 12. 52. stoti in 196. pa druge planete izbriši Neptuna in znal bodeš v površnih obrisih za srednjo daljavo posameznih premičnic. Venera je tedaj ravno v sredi mej Merkurjem in zemljo, kajti do obeh mi je skoro enaka pot, namreč za tri take stopinje proti ali od solnea. Eaz- vidno je torej, da sva se oddaljila za precejšno daljavo od odsolnčnic, zato je tudi toliko manje vidiva. Tako opazujeva dobrih jednajst ur, ko so te pretekle, začno te zvezde vedno bolj medleti, jutranji mrak posedati po dolinah in skrivati se po brezdnih in za 40 minut vže pomoli veliko soince svojo debelo glavo izpod zemlje in premerja z iskrimi očmi najpreje gore, so li še vse na starem mestu, od kar jih je zapustilo. Zraven njega pa teka debela zvezda v hitrem teku, da se kar vidi, kako se ji mudi. Pomeriva jo z daljnogledom in opazila bova na njej spremembe. Iz teh sklepava, da je ta zvezda planet, in sicer prisolnčni. Ker pa za druzega soincu bližjega ne znava, krstiva ga precej za Merkurja. Lej, lej, ta svojeglavec še tu dobro vidi, kjer meni, da ne bo imel opazovalcev, na zemlji se pa skriva k soincu, kakor sramežljiv kmečki deček za mater, če vidi prihajati gospoda. Zares, velika porednost! Sedaj so ga seveda astronomi vže tudi ugnali se svojimi daljnogledi. Ako se neče z lepo pokazati zjutraj ali zvečer blizo obzora, se mora pa z grdo celo opoldne. Toda včasih je bilo drugače. Takrat je bil lehko poreden; prikazoval se jo neveščim pastirjem na paši, da so ga gledali, učenim zvezdoznancem pa je kljuboval, če so ga še tako lovili. Koliko solnčnih vzhodov in zahodov je opazoval blagi Kopernik, a ni ga videi, in celo na smrtni postelji je obžaloval ženijalni mož, da mu nij bila sreča mila gledati v Merkurjevo luč. Koliko bi bil dal mož za tak pogled z Venere, kakoršnega vživava midva, in vendar kdo sva midva proti njemu ? Dva potnika, ki bodita po lestvi k planetom, katere teme je postavil Kopernik, potem pa umrl pustivši uživati sad svojim potomcem. Kaj ne da ga pomiluješ učenjaka, in da si hud na Merkurja, ki je zadnjo prošnjo odbil ponižnemu možu? Soince se je med tem pomaknulo vže daleč na obzor, bo treba bežati, ako nečeva zopet opeči si hrbtov. Preskočiva torej v duhu te hribe in doline in pojdiva doli na jug, ondi bo morda prijetnejša toplina za najina trupla. Prideva do 30°. pod polutnik, a vročine še ni konec; soince sicer ne stoji v nadglavišči, pa je še vse eno dosti pekoče, kot v Afrikan-skih puščavah. Zato si poiščeva sence in ča- zmešnjavo, ki že tako prej ni bila premajhna. Čudno, od kod jemlje kandidat, ki od volilcev sploh ni bil sprejet, oblast in pravico k temu ? Pregrešil se je zoper to vodilo profesor, ki se ponuja in vriva za kandidata v Novomestu. Kakor čujemo po resničnih poročilih (oholim telegramom tako nismo nikoli nič verjeli), so volile! mnogo pametnejši ter se ne dajo za ' nos voditi, razun malenkostne manjšine, kateri morajo celo nemškutarji pod pazduho sežgati. Kako si pa upa človek s tako preteklostjo' (bralci spominjajte se le letošnje desetletnice) se volilcem za kandidata predstavljati ravno tam, kjer se je po njem izvrševalo, kar bi se nikdar ne bilo smelo, nam je res popolno neumljivo. Nekoliko nam v temo posveti tisti predrzni napuh, s katerim trdi (saj pisatelj poročila), da je gospod profesor vsa sumničenja in obrekovanja popolno ovrgel. Kaj pak, kdor si upa „facta“ tako obravnati, si lahko upa tudi še kaj druzega. A kar imamo še dalje povedati, nas peče posebno, in kolikor smo tudi natezali razne rokovice, nobene nam niso bile prav, nobene nam niso pomagale pisati povoljno. Tedaj pišemo, kakor ravno znamo; za druzega nismo porok, kakor le za resno voljo pisati resnico. Kamnik je bil nekdaj naš ponos: mesto in okraj stal je kot zid za narodno in slovensko reč. In zdaj! Z žalostjo moramo reci: Et tu Brute? l)a. razdjana je edinost po liberalnem županu in — veselil se bo nemškutar! Bodi Bogu potoženo! Kaj pa okolica? Okolica je stala in še stoji nepremakljivo za resnico, popustil jo je njeni zastopnik sam. Prišel je ne sicer ptujec, a vendar nepoklican ter je ljudstvo begal in motil — zastonj. Ljudstvo je reklo: Naš zastopnik je naš in mi njegovi, bomo tudi le njega volili. In zastopnik njegov je javno in odločno rekel: „Jaz izvolitve ne sprejmem". Sel je drugam in spodrinil narodnjaka. Pra-šamo: Zakaj vse to ? Zato, da se mladosloven-stvu globok poklon in prostor naredi, sebi pa prostorček preskrbi na levi in na desni. Kaj pa „Slovenec" k temu pravi? Kaj hoče reči druzega, kakor le resnico: Prosto je postalo ljudstvo, ki bilo je pred zavezano; opro-steno po lastnem zastopniku. Prosto pa je kava solnčnega zahoda, čakava in čakava dolge ure in dneve, a solnce ne zaide; pomakne se sicer proti obzoru, da bi zahajalo, potem se pa zopet vzdiguje, kot da se je premislilo in bi raje nama ponagajalo. Jedva jo ubereva proč še bolj na jug. Ondi si misliva, da se bodeva vže shladila pri snegu. A če sva tako sklepala, sva se pa tudi zmotila; bolj ko proti jugu greva, dalj časa ne zaide solnce. To vem, ko bi bila živa ta vesela luč na nebu, smejala bi se nama iz vsega grla, da se ji na ta način odtegujeva. Midva pa sva nevoljna, ker sva zastonj iskala boljših krajev, kakor Izraelci v puščavi, ki so se tako radi spominjevali mesa polnih loncev Egiptovske dežele. Memraje dospeva na južni tečaj in osup-nena zapaziva, da je tu svet zaprt. Velikansko gorovje razprostira svoja koščena stegna od vrha do tal, na njem pa je daleč daleč nad nama naslonjeno nebo. Kaj taeega še nisva videla na zemlji. Po senci sodeča sklepava na prvi mah, da so gore več milj visoke, trigonometrično merstvo z daljnogledovo pomočjo pa nama potrdi najino trditev. Res, gore so po 0 milj visoke, visokost torej, v primeri s kojo so evropejske Alpe in azijatski Himalaja ostalo tudi ljudstvo (dozdevni novi volilci), ki popred ž njim ni bilo v zavezi, ker tu manjka „consensus“. Zaupno rečeno, nam se tako postopanje dozdeva — norčevanje z ljudstvom in z njegovim čutilom. Konečno še dostavljamo, da tudi na Notranjskem nekje vre, ker ni bilo vse tako gladko, kakor so je poročalo. Pa ker so tam gg. volilci vsi bližje toplih krajev, tedaj vneti za blagor domovine, bodo že sami svoje razmere vravnali (farano da se), toraj hladnokrvnega „Slovenca“ zraven ui treba. Sploh „Slovenec“ tako sodi, da nakani nekaterih so bili jako slabi; pehanje za njih izpeljavo, če ne zavratno, saj zahrbtno, a mogoče je vendar, da se nam boljša bodočnost odpre. Quod Deus bene vertat! *) Politični pregled. V Ljubljani, 6. junija. Avstrijske dežele. Deželni zbor v Inomostu je bil otvorjen 4. jun. Poglavar mu je, kakor povedano dr. Rapp in namestovalec pl. Scari iz Južnih Tirolov. Poglavitno opravilo bode zboru, da izkuša zaceliti rane, katere je deželi prizadejala lanska povodenj, da se posvetuje o sredstvih, kako zabraniti, da nad deželo ne pridejo v prihodnje take strahovite nesreče. Štajarski deželni zbor je imel 4. t. m. peto sejo. — Peticiji so došle zarad prena-redbe volitvenega reda od občin v Eibiswald, Rotteman in Schvvanberg in se oddajo odboru za prenaredbo volitvenega reda. Poročilo zastran preosnove zdravniškega osobja, strežnikov in služabnikov deželne norišnice v Feldhofu se odda finančnemu odseku, isto tako tudi poročilo za prenaredbo § 2. pokojninskega vkaza, za deželne vradnike in služabnike dne 17. marca 1864. Poročilo deželnega odbora zarad podkovske šole vse odda deželnemu kulturnemu zavodu. — Zeleznični odsek je izvolil za prvomestnika poslanca Sprung-a, za namestnika poslanca Berg-a, in za pevovodjo poslanca Schalhamerja. — V seji 6. junija je bilo na dnevnem redu: prvo branje načrta za osnovo deželne hiralnice v Hart-bergu. Z Dunaja. Ministri Tisza, grof Sza-pari, baron Kemeny so prišli semkaj, da ob- *) Lepo prosimo, poročajte nam v saboto telegra-fieno izid volitev. ,,Slovenec11 bo zarad tega malo pozneje izšel. le pritlikovci. le gorski mladiči, ali če si hočeš razmero še natančneje pojasniti, pa pojdi v jeseni v gozd, in naletel boš večkrat na kako prav košato gobo, pod njo pa kakor pod kokljo piščeta tiči cel kup mladih. Nekak tak orner je mej temi gorami. To ti je bila orjaška moč, ki jih je navalila te gigante doli na jug, sila, katere mi še slutiti ne moremo, katero le občudujemo. Morda si se vže katerikrat smejal in smatral neresničnim to, kar si slišal o mravljah pripovedovati; namreč da zidajo poslopja, da imajo svoje domače živali, trtne uši, kot krave, da se bijejo v vojskah in dosti enacega. Morda si se norčeval iz vsega tega, češ, kaj bodo mravlje. A pazi, da se ne prenagliš se sodbo. Poglej sebe in primerjaj se z naravnimi močmi, pa bodeš sklepal, da si manji od mravlje. Kaj ko bi mogla gori na te gore? Zakaj neki ne? Kako pa sva do njih prišla? Ista moč naji vzdigne 6 milj visoko, in sedela bodeva na njenih glavah in se veselila daljnega razgleda. In v resnici veličasten tak pogled/ Sto milj na daleč je razprostrta vzbočena ravan ravnavajo zarad vravnave Dunava pri železnih vratih o predlogih delegacijam in reforme zarad davka o vinskem cvetu. Iz Za (treba. Prenaredba deželne uprave. — Načrt je že izdelan in čaka Najvišega po-trjenja. Kar se tiče pobiranja davka se sliši: Kraljevih okrajnih oblasti bode 53, pri vsaki oblasti bode davkarski vradnik, pristav, katerega imenuje ban. Delokrog' tega avtonomnega davkarskega vradnika in okrajnega predstojnika v davkarskih zadevah bode odločila posebna vkupna postava. Občinam se bode vzelo breme davkopobiranja, to zna biti na dobro, a tudi na slabo, občine tako brezobzirno ne morejo davka pobirati, in Občinarji bi vtegnili priti z dežja pod kap. Ta postava bode veljala tudi za vojaško granico, in graničarji bodo tudi okusili sad te politične uprave. Vnanje države. Is Moskve, 4. junija. Car in carica sta se povrnila zvečer iz samostana sv. Sergija, peljala sta se v odprtem vozu brez spremstva, prebivalstvo ju je prisrčno pozdravljalo. Vojaške vaje Čerkezov in Kozakov so se zvr-šile slavno. Zvečer so imeli časten obed inozemski časnikarji. Gospa „Italijae( kaže čedalje več ljubeznivosti do sosedinje Avstrije. V Rimu ge obhaja obletnica smrti Garibaldijeve ter se vzi-dujejo tu in tam spominske plošče itd. V Vidmu se snuje očitno slovesno pogostovanje ravno po porotnikih oprostenih Oberdank-ovih tovaršev. In gosposke nimajo o tem nič. opomniti; mogoče, da bodo še sodniki pri obedu predsedovali ter oprostene slavili. Res, prav ljubeznjiva sosedinja — Italija! Na Irskem pridno obešajo morilce v gaju Feniksovem p. 1. — Sedaj je bil že četrti obešen, vojaki in žandarmi so bili povsod nastavljeni, a ljudstvo je ostalo mirno. (I, kaj pa hoče storiti, dokler mu stoji oborožena straža na tilniku.) Izdajalci se oglašajo od dne do dne, Careya, ki je prvi izdal sokrivce, imajo še sedaj v zaporu, potrebujejo ga, da ga zaslišujejo in drugim v očigled stavijo. Povsod se vresniči pregovor: izdajalstvo se ljubi, a izdajalec se sovraži. Is Pariza se javlja, da se hočejo oblasti Hovas na Madagaskaru pobotati s Francozi. S Francoskega. Konkordatna komisija francoskega državnega zbora je sprejela nasvet Pavla Berta, ki meri na to, da se odpravijo štipendije za seminariste, da se od-vzaino povsod palače škofom in javna poslopja, ki so dovoljena seminiščem in kongregacijam, sprejela je tudi člen, da se sme duhovnom plača ukratiti s 11 zoper devet glasov. Ta ko- Veuerinega površja. Res da so sem ter tje postavljeni posamezni hribčeki in male gorice, ali s tega vzvišenega stališča se vidijo kakor veliki stožci (keglji) čakajoči velikanov, da je pobijejo s krogljami. — Prijetna očem je harmonična spreminjava moj senco in solncem, da se vidi pisana vsa ta zemlja. Toda nekaj zastonj iščo naše oko, nekaj vže več časa tako težko pogreša. In to je lepe zelene barve, s katero je pobarvana naša zemlja v svojem cvetji.' Nekako preveč otožno jo vse površje videti, če mu manjka te barve. Ne vem, morda se le nam tako zdi, ki smo navajeni, da nas ta barva spominja na spomlad, ali pa ima vže sama na sebi nekaj tako idiličnega, da rade počivajo na njej naše oči. Tudi oblakov še nisva opazila do sedaj. Hvala Bogu, znal bi nama kdo čestitati. A pomislil ni, kako so ga more človek tudi naveličati vedno jasnega neba, kako zoprna mu zna postati tudi solnčna luč, posebno na tem kraji, kjer pol leta nič ne zahaja, temveč v polnoči, t. j. kedar je najnižje, stoji še vse eno 54° visoko, to je blizo toliko kot opoldne najdaljšega dneva na Ruskem; najvišje pa je 72° nad obzorom, kakor na Španskem in Grškem. misija je tedaj v nasprotji z ministerstvom, ki ne sega tako daleč. Iz Tonkina se zve, da stoji na meji 5000 do 6000 Kitajcev po evropsko oboroženih. Tolpe, ki so se bojevale zoper Francoze, niso bile kitajske, ampak iz Tonkinkine, najel jih je cesar Tudue iz Anam-a. General Bouet bode sedaj vojno vodil v Tonkinu, on je izmed mlajših generalov, spada k pomorski pehoti in je pri 50 letih star. On se je že vojskoval v Tonkinu. — Sicer so pa Francozje sedaj vsi razjarjeni in bojaželjni, iz Tonkina se nočejo umakniti, Angleška sicer obeta, da se bode Kitajsko vzdignilo zoper Francoze zarad Tonkina in se bode se silo zoperstavilo; a tega tukaj ne verjamejo, a ko bi se zgodilo, se tudi ne boje. Pravijo, da tako podvzetni Kitajci niso, dasiravno so nekaj vojakov po evropsko oborožili in izurili. 30. maja in naslednje dni je šlo več ladij z vojaki v Tonkin-Kino. Pri starašinstvu je prišla v razgovor odprava duhovnov iz ubožnic in bolnišnic. Da bi to opravičil, je svoje dni ukazal prefekt Herold vprašati vsacega bolnika vstopivšega, hoče li duhovnika. Od 100 jih je bilo gotovo 90, ki so želeli duhovna ob smertni uri. — Tega so bile sestre krive?! V bolnišnici, ker so svetne strežnice, ni bilo nič drugače, od 391 v mescu sprejetih je želelo duhovna 374. S tem se tedaj stvar ni dala opravičevati. — Kdo je kriv? Nihče drugi ne, kakor nadškof v Parizu, ki zarad tega ni hotel stopiti v dogovor z vlado, marveč je rekel, da je odprava duhovnov iz bolnišnic krivična stvar — tako je rekel minister notranjih poslov AValdek-Rouseau, ter pristavil, razločiti gre tukaj, kje je duhovnov treba, kje ne? Za pravno stran še tukaj ne prašajo, premoženje bolnišnic je večinoma iz rok vernih katolikov, in je bilo dano v ta namen, da se tudi za dušo bolnikov skrbi. Za prerov pod morskim rokavom Canal la Manci>e med Francosko in Angleško se Angleški vojaki nič kaj ne potegujejo. Eden general poklican o tem izreči svoje mnenje, je ves ta načrt kar naravnost zavrgel, in rekel da vtegne pogubonosen biti za Angleško, a drugi ga je le pogojno zavrgel, oba pa pravita, da ga treba ni, in da bi bil le na korist nekaterim podvžetnikom. Sueški kanal jim ne zadostuje. — Poleg tega hočejo še novega narediti. Ali družba Sueškega kanala ima predpravice, katerih ne gre kar tako zanikati. Zato se pogajajo s to družbo, pod katerimi pogoji bi dopustila narediti še tak kanal. Lesseps je baje v to privolil; akeijonarji so zložili potreb- Brez dvoma torej je tukaj letni čas. Čakati bi morala sedaj pol leta na teh gorah, da bi učakala zimo. Ees, da je tu pol leta za pol krajši od našega, ker se Venera bližje solncu hitreje suče m še enkrat preje zavrti okoli njega; a naveličala bi se vse jedno. Na zemlji bi vže ne zamerila toliko, ko bi naji pregnali za četrt leta z daljnogledom in s potrebno hrano vred na kako tako goro, kajti gledati bi imela dovolj vsak dan, predno bi pregledala vsa ta mesta od nemškega Hamburga do Pariza in Neapolja in tako naprej 100 milj pred seboj v orientu; toda tu sedeti v tem vročem solncu in pariti se na razbeljenem kamnu, potem pa še cele mesce ne videti zvezd, to seveda bi oba brez premisleka odbila. Zato pa tudi zapustiva brž ko mogoče ta kraj in se preseliva gori na sever, kjer kraljuje starka zima se svojo okorno roko. A tu ti je pa mrzlo, da je'strah. Odeni se še s toliko kožuhi, pa bodeš še vse eno kar skupaj lezel. Zraven tega pa je tema, da ne vidiš kam stopiti. Saj tu nij one poetično lune, ki se tako prijazno privozi na nebo, ke-dar gre solnce za morje počivat. Sicer miglja zvezd obilo število, a te nebeške oči te bolj gledajo, kakor pa svetijo. (Dalje prih.) nega denarja, da se svet za to potreben preišče i. dr. — Pravijo, da ta kanal ne zadostuje tolikemu prevozu. Mogoče? Ali bolj verjetno, da Angleži hočejo imeti nov kanal, ki bode popolnoma njih lastnina. — Francoz Lesseps je zgradil kanal večidel s francoskimi denarji; Francozje so hoteli s tem prevago dobiti na vzhodu; a akeijonarji so večidel Angleži, sedaj pa so Egipt posedli, kanal pa ni popolnoma njih lastnina, velevlasti so se navezale na nekatere mednarodne pogodbe. Zato bi Angleži radi nov kanal naredili, na katerem bi sami gospodarili. — Mislili so enkrat izpeljati vodno pot iz srednjega morja, iz zaliva Akkon, do reke Jordan in po nji v mrtvo morje, a od ondot po nekem zemeljskem usadu priti do zaliva Akaba na rudečem morju. Toda ta proga bi bila gotovo dražja, kakor nov kanal poleg sedanjega Sueškega kanala. Izvirni dopisi. Iz Rudnika pri Ljubljani. (Shoda kmetovalcem ob cesti.) Za cesto, kakor je naša, v tako raztreseni župniji, kakor je tu, ni kaj prijetno biti. Zdaj te nadlegujejo brezštevilni popotni za dar, zdaj šumeči in vedno sem ter tje drdrajoči vozovi, zdaj po sapi nešen cestni prah, zdaj zopet pazi, da ti otroka pred hišo ne povozijo. To premišljevaje me vžali te dni še druga toča, ki se je po cesti memo pri-drvila. Znano je, da vsako pomlad, kake par mescev Korošci, Tirolci ženo po tej cesti če-toma mnogo snedenih in smrdljivih kozlov iz Hrvaškega do železnice v Ljubljano. Ta žival se drvi po sto, sto in petdeset v eni četi skupaj naprej. Gonjačev imajo, kolikor morejo malo. I)asi tudi je cesta široka, vendar ta žival, kakor rada kupoma gre, vštric iti ne more; zato in pa ker ji je po travi bolji hlad, rada potem na strani ceste vhaja in posestnikom veliko škode dela. Pretečeni teden pohodili so mi kozli ob cesti toliko detelje, da bi bil raje ob 2 gold. Ako se ta pohojena trava na mestu pusti, gnije ali se suši, ako jo pa pokosiš, je živina ne je, ker smrdi. Neki posestnici so dosti pšenice pohodili, nje sin je kozla vjel in se hotel odškodovati, a če bi ga ne bil izpustil, bil bi od gonjačev pretepen. Vžaljen, podal sem se v tej zadevi k gosposki, posvetovati se, kaj bi bilo v prihodnje storiti. Reklo se mi je, da je to reč županova; on ima pravico tacega gonjača za storjeno škodo kar na mestu kaznovati, ako bi se pa branil, pošlje naj po žendarmarijo. Dragi bralec, pomisli, če je to mogoče, brez tvoje škode! Recimo, da jest kozle v škodi zasačim, hočem si enega vzeti in se odškodovati, a ne upam si, ker gonjač mi žuga s tepežem. Ako najmem dva tri sosede, ti mi priskočijo na pomoč in kozel je moj. Zdaj je treba iti po župana, da kaznuje gonjača, a do župana je eno in pol ure in najeti sosedji morajo tri ure mene in kozla stražiti. Ne ve se pa še dobro, če s« kmečkega župana doma našli, morebiti je šel v gozd ali kam drugam. Mislimo si, da je župan čez 3 ure prišel, če tudi je vse v redu izvršil, vendar moram zdaj sosede, ki so me stražili, odškodovati z denarjem ali čem družim, in zdaj sem kakor prej gotovo obškodovan. Ako pa se je gonjač čisto kazni uprl, potem pošlje župan po žandarme, zopet uro daleč — da ga enkrat še le eksekvirajo. Po mojem menenji bilo bi v tej zadevi to-le boljše storiti. Okrajna glavarstva dala bi oklic do županov, da župani take ptujce brž na meji že ustavijo in jim povedo, da take živali odslej naprej ne smejo več po sto, ampak le po 50 v eni četi gnati dalje, ker sicer bi se morali kaznovati itd. Prepričan sem, da to bi pomagalo in ljudje bi po zemljiščih ne imeli škode. Iz prej navedenega pa bodi dokazano, kako neprilične in za kmeta potrošljive so velike županije po razstresenih vaseh. Enako škodo delajo ob cesti včasih spuščeni konji in pre-šiči, ki se iz Hrvaškega sem gori ženo, živina ob sejmeh, ki seje odtrgala ali ušla gospodarju, vsakovrstni popotni, ki po sencah polegajo, in počivajo, in slednjič po enih krajih cestni trebivci (Strasseneinraumer), ki so slednji čas kar nekako predrzno jeli segati in kositi ob cesti, dva metra v posestnikovo, in za vse to nimamo nikdar župana pri rokah. Tudi cenilna komisija bi bila morala takrat pri vce-nitvi na take nezgode ozir jemati. Kolikor se spominjam, je bilo to delo v naši vasi bolj po vrhu opravljeno. Cenilci niso nikogar poklicali, še manj pa za kak svet vprašali, in kdor ni pozneje prav s tehtnimi vzroki reklamiral, bode za zmiraj v škodi. Res je bil pri oklicu pred cerkvijo teden one komesije naznanjen, a ker za dan ni nihče vodil, so prišli na tihoma, ter so že na pol ogledali, preden se je kmetov jim kaj približalo. Marsikedaj bi taka škoda, kakor zgoraj omenjena, bila odvrnjena, če bi župana bliže imeli. Prosili smo za samostojno občino že pred štirimi leti, katera prošnja mora še zmiraj pri deželnem odboru ležati in če nam že samostojne občine ne dovolijo, naj bi nas vsaj pod Smarijo spravili, kar nam bo veliko bolj na roko, kakor pa v Dobrunje. Iz Novega mesta, 3. junija. (O volitvi za deželni zbor.) 29. dan meseca maja so se bili zbrali volilci na poziv dotičnega odbora, da si zbero poslancem moža, ki bi jih vredno zastopal in kateremu tudi zaupajo. Zbralo se je bilo ob 8. uri zvečer v dvorani mestne hiše nad 30 odličnih meščanov in vradnikov. Iz mej dveh od centralnega odbora nasvetovanih mož so si volilci izbrali v. č. g. P. Urha, prošta Novomeškega kapiteljna. Kandidat je naznanil svoj program ter tudi odkritosrčno izjavil vzroke, zarad katerih je odločno zoper kandidaturo g. profesorja Šuklje-ja. Nihče izmed volilcev ni oporekal tem vzrokom in tudi iz mej štirih pristašev nasprotnega kandidata nobeden ni črhnil niti besedice v obrambo. Bil je govornik sprejet za kandidata z živim odobravanjem navzočih volilcev, le dva vrad-nika in trije profesorji so glasovali nasproti. Vse je mislilo, da je stvar končana. A glej, danes seje čitalo po voglih mesta, da ravno oni predsednik vabi volilce zopet k zborovanju, da nasprotni kandidat razvije svoj program. Ogromna večina volilcev iz med meščanstva se zborovanja ni vdeležila, češ, saj smo možje in ostanemo pri prvem sklepu. — Pač pa jo bilo videti med zbranimi volilci razim mlajših vradnikov in nekaterih g. profesorjev precejšnje število slovitih pristašev nem-čurske stranke na priliko g. Ogoreutz, g. Guštin, g. Mehora (ki je pri ljudskem številjenji 1. 1880 dal med nemce vpisati tudi svoje poslej, tudi nekaj gospodov iz Krškega in pa tacih, ki niti vovilno pravice nimajo, je bilo videti med zbranimi. Tem načinom se je spravilo število okoli 25 skupaj. — čestitamo! K zboru je bil pozvan od nasprotnega kandidata tudi g. P. Urh, češ, da se opraviči o obrekovanji. Z zgovorno besedo je ponavljal vzroke, zakaj ga ne more priporočati, niti glasovati za g. Sukljeta, kajti dobro je še meščanom v spominu njegovo slaboglasno vplivanje na mladino. Kavno oni dan se je „S1. Narod" st. 124 v vvodnem članku potezal za g. Šukljeta — to je tndi povod te izjave — češ, da dosedaj ni bilo učiteljstvo zastopano. Mi pač tega nismo krivi. Tudi ga hvalisa, da je bil v Ljubljanski zastop in v deželni šolski svet izvoljen — slobodno. A Novomeščani nimajo vzroka, mu izkazati toliko zaupanja. — Kar se tiče zastopnika učiteljstva, smo tudi mi jednaeega mnenja, a centralni volilni odbor naj nasvetuje moža, kojega zamore vsak z dobro vestjo voliti! Nobeden veren Slovenec, še manj pa duhovnik, ne more kot zastopnika izbrati moža, ki je norce bril z najbolj vzvišenimi idejami katoliškega duhovenstva. Dolžnost vsakega katoliškega duhovnika je, da opovira izvolitev tacega zastopnika ter z vsemi močmi deluje za poštenega kandidata, g. Urha. Toraj sotovariši po mestih na noge! Pokažite svoj vpliv! Tudi se ne dajte slepiti po lažnjivih poročilih in telegramih. Ogromna večina meščanov bode volila našega na prvo izbranega kandidata, v. č. g. Urha. Bog po-mozi do zmage! Jalen v imenu vseh. Iz Notranjskega, 5. junija. (Volitve za deželni zbor) so čedalje bližej, in tem živahnejši je tudi gibanje med volilci. Prvi volilni shod je za Notranjsko dr. Vošnjaka in dr. Zarnika proglasil za kandidata, pa želeli bi bili, da bi bil vsaj en zastopnik vzet iz Notranjske same. Jako prilična se nam je toraj zdela misel, sprožena v Postojni, da bi dr. Vošnjak prevzel kandidaturo Postojne, Loža in Vrhnike, ter v kmečkih občinah prepustil kandidaturo kakemu domačinu. V tem slučaju smo mislili poslanstvo ponuditi logaškemu županu. g. M u leju, ki je bil že od več krajev pozvan, da naj kandidira za deželno poslaništvo. Pa g. dr. Vošnjak ni hotel prestopiti v mestno skupino, in z dr. Zarnikom kandidira za kmečke občine. Vsled tega je postala po Notranjskem splošna nevolja, in danes še ne moremo reči, kakšen izid bode imela. Iz Vipave, 4. junija. (Volitve volilnih mož) so se v naši dolini povsod prav izvrstno izvršile. Vsi glasovi, smemo trdno upati, bodo za g. Lavrenčiča. Voljeni so bili skoraj povsod č. g. duhovniki, kot volilni možje, kar je živ dokaz, da ima ljudstvo do njih še največ zaupanja — kar je tudi opravičeno. V trgu smo menili, da bomo imeli hudo borbo, ker si je upala tudi nasprotna stranka postaviti svoje kandidate, meneča, kdo ve koliko vpliva ima pri ljudstvu! A zdaj se je lahko prepričala svoje zmote, kajti od 81 vo-lilcev volila je čvetoriea kmečkih in šesterica različnih vradnikov njene kandidate, vsi drugi narodne. Posebno so se odlikovali Vrhpoljski in Sanaborski možje; 'prišli so v polnem številu ter volili enoglasno. Slava in poštenje takim možakom! Tudi iz idrijskega okraja se čujejo veseli glasovi za g. Lavrenčiča. Ako nas tedaj vse ne vara, bode 9. junija volitev enoglasna, kakor je bila pred več leti preč. ranj. gosp. kanonika Grabrijana. Da, predragi, nepozabljivi pokojnik, je med drugimi lastnostmi vdihnil Vipavcem katoli.ško-narodno samozavest, ki mu v kljub vsim liberalnim (kali?) naporom in razdorom, ako Bog da, ne bo nikdar iz srca izginila. Vipavci! spominjajmo se hva- ležno svojega milega očeta, ki počiva nad nami, ker bliža se obletnica njegove smrti. Domače novice. (Za živinsko razdavo), ki bode ob cesarjevem prihodu v Ljubljani — v Latermanovem drevoredu, je dovolilo ministerstvo 4000 gold. — Za poslopje, katero bode postavil g. Tonnies je odločenih 3000 gold., za darila živinorejcem 1000 gold. Bode pa še nekaj državnih premij in priznanic za stroje in kmetijsko orodje. (Porotne sodbe) so se začele v ponedelek po ti vrsti: 4. junija: Stansa Jera, detomor; o. junija: Šišek Šimen, uboj; Hinterschweiger Marija, goljufija; 6. junija: Kristan Janez, uboj; Lukančič Andrej, uboj; 7. junija: Fra-kelj Anton, rop; 8. junija: Okorn Andrej, požiganje; 9. junija: Erzar Janez, uboj; Sirnik Jakob, težka telesna poškodba; 11. jun.: Hribar Grega, uboj in 12. junija : Oblak Tomaž, težka telesna poškodba. f„Habsburški rodu.) Ravno kar je izšla že omenjena knjižica kot spomenica (iOOletnice združenja Kranjske z Avstrijo. Namenjena je zlasti šolski mladini ter velja posamezno 10 kr., po pošti poslana pa 12 kr. — Obseg knjižice je s kratkimi besedami lahko povedan. Začne se z letom 1273, ko je bil Rudolf grof Habsburški za nemškega cesarja izvoljen. Potem pripoveduje v kratkem od vsakega vladarja te rodovine, n.ekoliko od sedanjega presvitlega cesarja Franc Jožefa in prestolnika Rudolfa. Dvanajst lepih podobic kinči knjižico; za šolsko mladost je res prav pripravna. Razne reči. — Na južni železnici se je med Savo in Zagorjem po noči uavtretjega junija skala vtrgala ter tir zasula. Še le čez uro trdega dela se je pot toliko poravnala, da so vlaki sem ter tje mogli. — V Reko je 4. t. m. priplulo pet angleških bark, ki so se vdeleževale bombardiranja Aleksandrije. — Angleško romanje. Pretekli teden je šla velika množina romarjev iz Angleškega v Lurd. Bili so zraven naj imenitniše rodovine. Na pr. vojvoda Norfolk, lordi Arundel, Lovsk, Herries, Hovvvard z rodovinami i. dr. brez števila. Dalje se je romanja vdeleževalo mnogo duhovščine in skoraj vse katoliške družbe. Pri nas bi se nam o taki priliki, recimo o skupnem romanji na Brezje težko kaj tacega posrečilo. — Vremenoslovje. O vremenu govori, kdor druzega ne ve povedati, je navadni prigovor. A vendar vreme ni kar si bodi; po njem se ravna velikrat sreča, zdravje in blagostanje posameznega, pa tudi človeške družbe. Razun vsakdanjih, vsakoletnih sprememb pri vremenu se pa ljudje radi bavijo z vprašanjem, ali je bila pri nas povprek zrnirom enaka toplina, kakor dosihmal; ali ne postaja vreme, obnebje, leto na leto siabeje in grje. Obnebje Evropsko je bilo v prazgodovinskih časih gotovo drugačno kakor je sedaj. O času, ko se je premog sesedal, je bilo v Grenlandiji rastlinstvo takošno, kakoršno je sedaj v srednji Evropi. V ledeni dobi, ki je za to nastopila, je bilo pri nas obnebje, kakor je sedaj v Grenlandiji. A ko smo prišli v zgodovinske čase, govore vsa naznanila, da se obnebje odsihmal še ni spremenilo, ampak da v manjših dobah omahuje, a poprek se še ni spremenilo. V Palestini, obljubljeni deželi, raste še dan danes oljka in vinska trta. Ko bi bilo dve stopinji manj topline, bi oljka ne rodila. Tedaj smemo reči. da se v 2000 letih obnebje v Palestini ni nič kaj spremenilo. O naših krajih zanesljivih poročil nimamo. Ni še 200 let tega, kar je Fahrenheit v Daneigu izumil pripoznano orodje, s katerim se da toplina meriti, to je termometer iz živega srebra. Trajalo je pa vendar še mnogo let, da so se ljudje privadili termometra, da so ga opazovali in opazke zapisovali. Naj starejša taka opazovanja prihajajo iz Toškane. Florentinska akademija jo vkazala 1. 1680 v ravnini reke Arno in po Apeninskih brdih opazovati toplino s posebnim merilom. Zapisnike' teh opazovanj so našli 1. 1830; tudi v najnovejših časih so dobili veliko število teh meril, in primerjaje oboje med sabo in z opazovanji današnjih časov našli so, da se srednja toplina v dolini Arno v 200 letih ’ni spremnila niti za četrt stopinje. Tudi od večih most v Evropi, o Londonu, o Parizu imamo opazovanja, ki segajo v stoletja nazaj; tudi iz teh se spozna, da se srednja temperatura ni spremenila. (Konec prih.) Umrli so: 3. junija. Alojzij Borovskv, učit. pripravnik, 18 let, Jakob, trg št. 4. tuberkuloza. 4. junija. Janez Sodnik, sodnij, stre/,, sin, 20 let, Poljanski nasip št. 14. davica. — Ana Kraševi«, sodn. sluge žena. 38 let, gosposke ulice št. 14, plučna tuberkuloza. 5. junij«. France Unglerth, bivši strugar, 73 let, Karlovška cesta št. 7. hromota hrbtišča. V bolnišnici: 3. junija. Valentin Klopčar. gostač, 70 let, oslab-ljenje. Eksekutivne dražbe. 1). junija. 3. e. džb. pos. Marije Logar iz Zgornje vasi. 7270 gold. Logatec. — 1. e. džb. pos. Jera Burja iz Kamnika, 2400 gold. Krško. — 1. e. džb. pos. Marija Pirc od sv. Duha, 707 gold. Krško. — 1. e. džb. pos. Marjeta Šribar iz Nemške vasi, 315 gold. Krško. 1. e. džb. pos. Janez Sikar iz Krškega, 1301 gold. 50 kr. Krško. — 1. e. džb. pos. Terezije Keše iz Šupečje vasi, 500 gold. Krško. — 1. e. džb. Matej in Jožef Šoba iz Roviš, 625 gold. Krško. — 1. e. džb. pos. Anton Zdravje iz Straže št. 3, 1381 gold. Krško. Vožnji red cesarjevič Rudolfove železnice od I. junija 1883. Iz Ljubljane v Beljak. Osobni vlaki. Postaje št. 2012 zjutraj št. 2010 popoldne št. 2020 zvečer št. 2018 po noči Ljubljana j. k. . . . 7- 5 12-20 6-35 11-38 Ljubljana R. k. . . . 710 12-24 6-40 11-43 Vižmarje 7-20 12-33 6-52 11-54 Medvode . ... , 7-31 12-44 7- 6 12- 8 Loka 7-46 12-57 7-28 12-26 Kranj 8- 3 1-12 7-49 12-43 Podnart 8-22 1-29 8-19 1- 3 Radovljica-Lesce. . . 8-51 1-53 8-50 1-30 Javornik 9-13 2-11 1-53 Jesenice 9-24 2-22 2- 7 Dovje 9-45 2-39 2-28 dopoldne Kranjska gora . . . 10-15 3- 4 2-58 zjutraj Rateče-Vcissenfels . . 10-30 3-18 3-13 Trbiž 10-47 3-33 3-30 Beljak j. k 11-51 4-42 4-56 Iz Beljaka v Ljubljano. Osobni vlaki Postaje št. 2019 zjutraj št. 2015 dopoldne št. 2011 popoldne št. 2017 po noči Beljak j. k 10-45 4-43 11- 9 popoldne Trbiž 1210 5-40 12-38 RateoeAVeissenfels . 12-27 6-- 1- Kranjska gora . . . 12-41 6-17 1-17 Dovje 1- 6 6-45 1-45 Jesenice 1-27 7-10 2-12 Javornik 134 7-17 2-19 Radovljica-Lesce. . . 6-30 156 7-43 2-42 zjutraj Podnart 6-59 2-19 8-10 311 Kranj 7-21 2-35 8-29 3-29 Loka 7-45 2.50 8-46 3-47 Medvode 8- 4 3- 3 9- 3 4- 4 Vižmarje 8-18 3-14 915 4 16 Ljubljana R. k. . . . 8-29 3-22 9-24 4-25 Ljubljana j. k. . . . 8-35 3-26 9-30 4-30