a u> = =■0 x O Q «"S S tf £ J ra m oŠ1 ^ S 4 > □9—1 OJ < KLIMATSKE RAZMERE V APRILU Neenakomerna porazdelitev padavin, dolgoletno povprečje večinoma preseženo RAZVOJ VREMENA 10. aprila se je meja sneženja spustila do SOD m UV INDEKS Začetek letošnjega dnevnega objavljanja UV indeksa VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v aprilu 2005.................................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2005...................................................................................................................20 AGROMETEOROLOGIJA 27 HIDROLOGIJA 32 Pretoki rek v aprilu.....................................................................................................................................32 Temperature rek in jezer v aprilu...............................................................................................................36 Višine in temperature morja.......................................................................................................................38 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2005..........................................................................42 ONESNAŽENOST ZRAKA 45 POTRESI 54 Potresi v Sloveniji - april 2005.................................................................................................................. 54 Svetovni potresi - april 2005..................................................................................................................... 56 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 58 Fotografija z naslovne strani: Aprila so v Ljubljani cvetele češnje. (Foto: Peter Habjan) Cover photo: Blooming cherry in Ljubljana. (Photo: Peter Habjan) UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001, 2002, 2003 in 2004 v obliki datotek formata PDF na zgoščenki. Številke biltena so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje, kjer ga v verziji, namenjeni zaslonskemu gledanju, najdete na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Naročite se lahko tudi na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. V tem primeru vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše cenjeno mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. METEOROLOGIJA METEOROLOGY Klimatske razmere v aprilu 2005 Climate in April 2005 Tanja Cegnar April je osrednji pomladni mesec. Temperatura zraka zaradi hitro naraščajoče moči sončnih žarkov v povprečju opazno narašča. Zrak v spodnjih plasteh ozračja se ob sončnem vremenu hitro segreva, v višje plasti ozračja pa ogrevanje seže počasneje in ozračje se pogosto labilizira, kar se odraža z nastajanjem kopastih oblakov in krajevnih ploh, tudi neviht. Seveda aprila niso nič nenavadnega tudi posamezni močni prodori hladnega zraka, ki včasih prinesejo sneg tudi v nižino, kar pa se letos ni zgodilo. Meja sneženja se je ob prehodu hladne fronte 10. aprila spustila le do okoli 800 m. April se je sicer začel s sončnim vremenom, a jutra so bila v začetku meseca še mrzla, temperatura se je marsikje še spustila pod ledišče. Najtoplejši so bili dnevi ob koncu meseca. Povprečna temperatura je bila večinoma nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti aprilske temperature zraka. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, v pretežnem delu države je bilo dolgoletno povprečje padavin preseženo, najbolj na Koroškem, kar za tri četrtine. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, presežek je bil največji na območju Celja. 8 0 6 < >0 4 1 Oh O Š 2 Ph g 0 % -2 8-4 BILJE h J I i |l i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 LJUBLJANA 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 6? 6 < »D 4 M ti > 2 < > Q 0 u £ < > -2 j 11 O -4 -6 NOVO MESTO ■III 1 . nI nI 1 '-UU II 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 < »O 4 £ 2 O g 0 £ 0 -2 J 2 Q O -4 MURSKA SOBOTA ll it i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2005 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2005 8 8 6 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Odkloni povprečne dnevne temperature niso bili veliki, večinoma niso presegli 6 °C. Začetek meseca je bil z izjemo Primorske nekoliko hladnejši kot običajno, najbolj so k temu prispevala mrzla jutra. Poleg začetka meseca smo imeli še dve krajši hladni obdobji: ob koncu prve tretjine aprila in v začetku zadnje. Sredina meseca je bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, zadnje aprilske dni je bil temperaturni odklon povsod po državi pozitiven. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najvišjo temperaturo v aprilu so na vseh merilnih postajah zabeležili v zadnjih dneh meseca, to je med 27. in 30. aprilom. Izmerjene vrednosti se niso približale doslej najvišjim zabeleženim vrednostim v aprilu. Na Kredarici je bilo 27. aprila 3.9 °C. Tega dne so najvišjo temperaturo izmerili tudi na Dolenjskem, v Beli krajini, Kočevju, na Štajerskem, Koroškem in v Prekmuiju. Najvišje se je živo srebro povzpelo na Bizeljskem, izmerili so 25.8 °C, drugod po državi je temperatura ostala pod 25 °C. Na Obali in v Ljubljani je bilo najtopleje zadnji aprilski dan, v Ljubljani so izmerili 23.4 °C, na letališču v Portorožu pa 22.4 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 19611990 Povprečna aprilska temperatura zraka je bila v Ljubljani 10.7 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši april 2000, takrat je bila povprečna temperatura 13.6 °C, z 12.9 °C mu je sledil april 1961 in pa april 1968 z 12.4 °C, le malo je z 12.3 °C zaostajal april 1949. Daleč najhladnejši je bil april 1958 s 7.6 °C, s 7.8 °C mu je sledil april 1973. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5.7 °C, kar je 1.0 °C nad dolgoletnim povprečjem in še v mejah običajne spremenljivosti. Najhladnejša so bila jutra aprila 1955 z 2.3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8.5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15.9 °C, kar je 0.5 °C nad dolgoletnim povprečjem in v mejah običajne spremenljivosti. Aprilski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2000 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 19.4 °C, najhladnejši pa aprila 1958 z 12.3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V visokogorju je bil april 2005 1.2 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, kar je še v mejah običajne spremenljivosti. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -3.3 °C. Doslej najhladnejša sta bila aprila 1973 in 1980 z -7.4 °C, -6.7 °C je bilo leta 1958, aprila 1997 je bilo -6.5 °C, -6.3 pa leta 1982. Najmanj mrzel je bil z -0.8 °C april 1961, sledil mu je z -1.6 °C april 2000, aprila 1968 je bila povprečna temperatura -2.3 °C, aprila 1966 pa -2.4 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se minimalna dnevna temperatura spusti do ledišča ali nižje. Na Kredarici so bili vsi aprilski dnevi hladni. V Ratečah je bilo 12 hladnih dni, v Slovenj Gradcu 11, v Kočevju 10 in v Lescah 9. V zgornji Vipavski dolini, na Krasu in Obali ter v Mariboru ni bilo hladnih dni. V Ljubljani je bil en hladen dan, v dolgoletnem povprečju sta dva. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani kar petnajst aprilov brez hladnega dneva, aprila 1955 pa jih je bilo kar 9 (slika 3). Aprila se včasih najvišja dnevna temperatura že dvigne na 25 ali več °C, takim dnevom pravimo topli. Na Bizeljskem je bil aprila 2005 en topel dan, drugod po državi je temperatura ostala pod 25 °C. V Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja 11 aprilov s toplimi dnevi. Dvakrat, v letih 1962 in 1968, 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo jih je bilo po 6, april 2001 je bil v Ljubljani zadnji s toplim dnevom, leto prej pa so bili aprila štirje topli dnevi. Q O J £ m 6 - LJUBLJANA BEŽIGRAD I I I I 11 llllll III 1 1 ll1111 lil 1111111111111111 H-H I+++4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature more than 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 Najnižjo temperaturo v letošnjem aprilu so izmerili ali med 2. in 6. aprilom ali pa 22. aprila. Letošnja najnižja aprilska temperatura se ni niti približala doslej najnižji aprilski temperaturi. V Slovenj Gradcu se je ohladilo na -4.4 °C, v Celju na -3.2 °C, Črnomlju je bila najnižja temperatura -3.5 °C, v Postojni, Lescah in Kočevju -4.0 °C. V Ratečah se je ohladilo na -5.2 °C. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na 0.0 °C, aprila 2003 so izmerili -4.2 °C, leta 1997 -2.5 °C, tudi v času, ko je bila merilna postaja v Žusterni pri Kopru, so zabeležili negativno temperaturo zraka v aprilu. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila v Ljubljani najnižja izmerjena temperatura aprila -5.3 °C leta 1956, manj mraz je bilo z -4.6 °C leta 1955, -3.6 °C je bilo aprila 1970, z nizko temperaturo izstopa tudi april 1977 z -3.3 °C, letošnja najnižja aprilska temperatura zraka je bila v Ljubljani -0.6 °C, izmerili so jo 22. aprila. LJUBLJANA A Ik L AAU 1/ A/\A l/M/ \AA A J* /V ur * m vv V \l 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 5. Najnižja aprilska temperatura in povprečje Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2005 obdobja 1961-1990 povprečja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum air temperature in April and Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2005 the 1961-1990 normals Na Kredarici je bilo -12.7 °C, v preteklosti pa se je temperatura že spustila mnogo nižje, aprila 2003 so izmerili -20.2 °C, leta 1956 je bilo -19.2 °C, aprila 1970 -17.3 °C, podobno je bilo leta 1986 z -17.2 °C pa tudi aprila 2001 z -17.0 °C. V Murski Soboti je bila letošnja najnižja aprilska temperatura -2.4 °C, v aprilih 2003 in 1997 so izmerili -5.8 °C, aprila 1968 -5.4 °C, aprila 1956 -5.0 °C in leta 1982 -4.6 °C. Med postajami z običajno nizko temperaturo zraka omenimo še Novo vas na Blokah, letošnja najnižja aprilska temperatura zraka je bila -6.0 °C, aprila 1970 so izmerili celo -18.0 °C, aprila 1986 -14.5 °C, aprila 1967 -12.7 °C, na -11.0 °C se je aprila ohladilo v letih 1969, 1973 in 1985. 10 8 5 4 3 2 6 4 2 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 o P H W W H 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN NOVO MESTO i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN MARIBOR i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN PORTOROŽ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), april 2005 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), April 2005 Povprečna temperatura zraka je bila aprila z izjemo obalnega območja in Trnovske planote nad dolgoletnim povprečjem. Na Trnovski planoti in na Obali negativen temperaturni odklon ni presegel 0.5 °C. V pretežnem delu države je bil temperaturni odklon manjši od ene °C, le v delu Julijcev, v Beli krajini in delu Dolenjske ter spodnje Štajerske ter na skrajnem severovzhodu države je temperaturni odklon presegel eno °C. Samo v Beli krajini je temperaturni odklon dosegel mejo običajne 25 20 15 P 10 H 5 0 -5 10 25 20 15 25 20 15 ^ 10 H ^ 10 H 5 5 0 -5 -10 0 25 20 15 P 10 5 0 -5 10 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo spremenljivosti povprečne aprilske temperature zraka. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne aprilske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin april 2005 Figure 8. Precipitation amount, April 2005 Slika 9. Višina padavin aprila 2005 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 9. Precipitation amount in April 2005 compared with 1961-1990 normals Veliki dolenci Lendava Jeruzalem Slovenske konjice Sevno Nova vas Kneške ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangartom Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateč e-Planica Kredarica Lesce Godnje -T 50 100 150 200 250 300 350 povprečje 1961-90 april 2005 Slika 10. Mesečna višina padavin v mm aprila 2005 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 10. Monthly precipitation amount in April 2005 and the 1961-1990 normals Višina padavin v aprilu je prikazana na sliki 8. Aprila večina padavin pade iz oblakov vertikalnega razvoja, za take padavine je značilno, da so razporejene neenakomerno. Največ padavin je padlo v Posočju. Merilna postaja Kneške ravne je zabeležila 307 mm, v vasi Žaga so namerili 273 mm, v Kobaridu 246 mm. Nad 200 mm so zabeležili tudi v Logu pod Mangartom, na Jezerskem in v Kamniški Bistrici. Najbolj skromne so bile aprilske padavine v Prekmuiju, v Murski Soboti je padlo 68 mm, v Lendavi 79 mm, v Velikih Dolencih 63 mm. Podobno skromne so bile padavine tudi na Obali, na letališču v Portorožu je padlo 77 mm. V pretežnem delu države so aprilske padavine presegle 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo dolgoletno povprečje. Večinoma dolgoletno povprečje ni bilo preseženo za več kot dve petini, le na Koroškem, Blokah in jugu Slovenskih goric so dolgoletno povprečje presegli za več kot dve petini, na Koroškem celo za tri četrtine. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo najmanj v Beli krajini in na Obali, zabeležili so jih le sedem. Največ padavinskih dni je bilo v Julijcih, našteli so jih kar 13. V Ljubljani je bilo 12 padavinskih dni. Slika 11. Aprila je na travnikih zacvetel regrat, po vrtovih pa je bila ponudba cvetja zelo pestra. Figure 11. In April meadows were covered with blooming dandelion, gardens were offering a variety of flowers § O J > w H 25 20 15 10 - LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 12. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 12. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 13. Padavine aprila in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 £ > < Q < < g 250 200 150 100 50 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Aprila so v Ljubljani padavine s 119 mm za 9 % presegle dolgoletno povprečje. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin aprila 1955, namerili so jih le 16 mm; nekoliko bolje je bilo v aprilih 1949 in 1982, obakrat so namerili 26 mm. Najobilnejše padavine so 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bile aprila 1970 (239 mm), 200 mm je padlo aprila 1985, 186 mm so namerili aprila 1956, 179 mm pa aprila 1998, tudi april 2004 je bil obilno namočen, padlo je 171 mm. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - april 2005 Table 1. Monthly meteorological data - April 2005 Postaja Padavine in pojavi RR RP SS SSX DT SD Kamniška Bistrica 238 134 0 0 12 Brnik 135 123 0 0 11 Jezersko 202 119 2 13 11 12 Podljubelj 168 109 1 3 11 12 Log pod Mangartom 222 103 0 0 9 Soča 199 100 0 0 10 Žaga 273 101 0 0 11 Kobarid 246 107 0 0 12 Kneške ravne 307 119 0 0 13 Nova vas 190 148 2 7 11 10 Sevno 116 125 0 0 11 Slovenske Konjice 90 111 0 0 11 Jeruzalem 125 160 0 0 8 Lendava 79 127 0 0 9 Veliki dolenci 63 109 0 0 8 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) DT - dan v mesecu SD - število dni s padavinami > 1.0 mm Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih točk, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah in snežni odeji za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Na sliki 14 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja aprila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo povsod po državi. Najbolj v Celju, kjer je sonce sijalo 205 ur in dolgoletno povprečje preseglo za 34 %. Četrtino več sončnega vremena kot običajno so zabeležili na Goriškem in v pretežnem delu Štajerske. Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 144 ur, kar je 11 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo ob morju, tam je sonce sijalo 219 ur, kar je 13 % več od dolgoletnega povprečja. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30------ £ > < 20------- Q < KREDARICA , \ 12 V > 9 W « g Z 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN c/l W S £ o ~ > < 20 -K Q O < 10 - BILJE --- ........ll 1 1 .1 > 9 W c/i m o 6 g >o 3 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN S £ w £ Q < Ph S £ w J: Š Q < Ph w £ LJUBLJANA ____ |_ 1 3 5 7 9 pp_xpiLjL9r 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN CELJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN MURSKA SOBOTA lil.....Ill 6 g ■O z 3 g > -S 9 W X GO W m o z > Q < Ph NOVO MESTO r- i- F r > 9 W co m o 6 g >o z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 40 - S S > w CO m w £ 30 - o > n A 20 - N C) N Ph o CO 10 - MARIBOR 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN PORTOROŽ > 9 W c/i m o 6 I >o £ 3 g > S 9 W ^ 30 H C^ rjJ § S 6 g g 20 H § * 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Ll, > 9 W CO m o 6 g >o 3 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 15. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2005 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 15. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2005 Na sliki 15 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 50 15 50 15 40 12 40 30 10 - 0 0 0 0 15 15 12 12 0 0 15 15 12 2 6 0 0 15 15 12 12 0 0 0 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o j 250 200 - 150 LJUBLJANA £ 100 - 50 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 I Slika 16. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961-1990 20 Po precej oblačnem aprilu 2004 je bilo v Ljubljani sončnega vremena spet več kot v dolgoletnem povprečju, razmere so bile podobne aprilu 2003. Sonce je sijalo 187 ur, kar je 116 % dolgoletnega povprečja. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena aprila 1997 (228 ur), med bolj sončne spadajo še aprili 1968 (226 ur), 1987 (212 ur) in 1951 (201 ura). Najbolj sivi so bili aprili 1956 s 104 urami, 1989 s 106 urami, 107 ur je sonce sijalo v letih 1986 in 2004, 116 ur sončnega vremena je bilo aprila 1972. 0 10 2 - LJUBLJANA ■ 20 15 Q O ^ 10 S 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 17. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdobja Slika 18. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961 -1990 1961 -1990 Figure 17. Number of clear days in April and the mean Figure 18. Number of cloudy days in April and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 8 6 4 5 0 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V visokogorju so bili aprila le štirje jasni dnevi, v Postojni pa samo trije. V pretežnem delu države je bilo od 5 do 9 jasnih dni. V Ljubljani je bilo pet jasnih dni, kar je dva dni nad dolgoletnim povprečjem (slika 17); od sredine minulega stoletja je bilo devet aprilov brez jasnega dneva. Osem jasnih dni je bilo aprila 1971, šestkrat pa so našteli po sedem jasnih aprilskih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Aprila je bilo 7 oblačnih dni na jugozahodu države, 8 v Prekmuiju. Največ oblačnih dni so zabeležili na Kredarici, bilo jih je 14, le dan manj pa v Zgornjesavski dolini. V Ljubljani je bilo 10 oblačnih dni (slika 18), kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. V aprilih 1972 in 1989 so našteli po 18 oblačnih dni, aprila 1952 pa so bili le štirje oblačni dnevi. V povprečju so oblaki prekrivali manj kot polovico neba le na jugozahodu države, v Portorožu je bila povprečna oblačnost 4.9 desetin. Največjo povprečno oblačnost so zabeležili v Postojni in na Kredarici, kjer so oblaki v povprečju prekrivali skoraj 7 desetin neba. V pretežnem delu države je bila povprečna aprilska oblačnost med 5 in 6 desetin. V Ljubljani je bilo v povprečju z oblaki prekritih 5.9 desetin neba. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - april 2005 Table 2. Monthly meteorological data - April 2005 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8.3 0.0 14.5 2.7 21.6 27 -4.0 22 9 0 316 174 5.7 11 7 137 115 12 2 0 0 0 7.1 Kredarica 2514 -3.3 1.2 -0.9 -5.5 3.9 27 -12.7 22 30 0 699 144 111 6.7 14 4 152 99 13 1 20 30 240 26 746.3 3.8 Rateče-Planica 864 5.9 0.8 12.5 0.7 21.0 30 -5.2 22 12 0 400 159 101 5.7 13 9 169 125 11 1 4 6 13 11 915.0 6.6 Bilje pri N. Gorici 55 11.3 0.3 16.9 6.0 23.9 28 -1.0 3 2 0 202 197 127 5.5 9 7 149 129 8 3 0 0 0 1008.8 9.5 Slap pri Vipavi 137 10.9 0.0 16.9 6.6 24.0 30 1.5 3 0 0 212 5.6 11 5 150 124 9 1 0 0 0 7.7 Letališče Portorož 2 11.3 -0.4 16.9 6.3 22.4 30 0.0 22 0 0 186 219 113 4.9 7 7 77 94 7 2 0 0 0 1014.9 9.3 Godnje 295 10.0 0.2 16.0 5.6 23.0 28 0.0 6 0 0 260 4.0 7 12 113 103 9 1 0 0 0 5.3 Postojna 533 8.0 0.5 13.5 3.3 21.8 30 -4.0 4 8 0 340 173 112 6.8 12 3 187 135 11 0 2 0 0 8.0 Kočevje 468 8.4 0.3 15.2 3.1 22.5 27 -4.0 22 10 0 320 5.7 10 7 109 84 9 1 2 0 0 7.6 Ljubljana 299 10.7 0.8 15.9 5.7 23.4 30 -0.6 22 1 0 236 187 116 5.9 10 5 119 109 12 1 1 0 0 980.3 8.1 Bizeljsko 170 11.3 1.1 17.9 5.4 25.8 27 -2.2 22 4 1 170 5.4 10 8 88 102 9 0 0 0 0 7.9 Novo mesto 220 10.9 1.3 16.5 5.3 24.1 27 -1.9 22 2 0 186 190 116 5.6 11 7 122 131 9 2 1 0 0 986.6 8.7 Črnomelj 196 11.6 1.6 17.2 5.5 24.0 27 -3.5 22 4 0 171 5.7 9 7 121 116 7 1 0 0 0 9.1 Celje 240 10.4 1.1 16.3 4.2 23.8 27 -3.2 2 8 0 222 205 134 5.7 12 6 100 115 11 2 0 0 0 986.8 8.3 Maribor 275 11.0 1.0 16.0 6.1 23.6 27 0.1 22 0 0 185 199 125 5.7 10 7 100 125 9 1 0 0 0 981.7 8.2 Slovenj Gradec 452 8.4 0.6 14.4 2.5 21.7 27 -4.4 2 11 0 324 183 114 5.7 9 5 157 175 11 2 1 0 0 8.1 Murska Sobota 188 10.9 1.2 16.5 5.0 23.7 27 -2.4 22 6 0 203 197 114 5.4 8 7 68 115 9 1 2 0 0 992.6 7.9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2005 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2005 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 9.6 15.7 18.0 4.0 0.2 2.5 -1.7 11.4 16.5 18.6 7.0 2.6 5.3 1.6 13.0 18.6 22.4 8.0 0.0 6.6 -1.5 Bilje 9.5 15.9 17.6 3.3 -1.0 2.0 -2.4 11.3 16.1 20.0 7.2 2.4 5.6 0.6 12.9 18.7 23.9 7.5 1.4 5.8 -2.3 Slap pri Vipavi 9.4 16.1 18.0 4.8 1.5 1.9 -3.5 10.9 15.9 20.5 7.3 2.0 5.2 1.0 12.5 18.8 24.0 7.8 1.5 5.5 -1.0 Postojna 6.5 13.1 16.0 0.7 -4.0 -1.0 -5.8 7.6 11.7 17.0 4.2 -2.0 2.4 -4.2 10.0 15.8 21.8 5.0 -2.8 3.0 -4.6 Kočevje 6.7 14.9 20.1 0.9 -3.3 -0.3 -4.5 8.3 13.4 18.8 4.4 -1.5 3.4 -2.3 10.2 17.4 22.5 3.9 -4.0 3.1 -4.8 Rateče 4.3 12.0 18.0 -1.7 -5.0 -6.1 -12.4 4.9 10.2 17.0 1.2 -2.2 -0.6 -5.7 8.6 15.3 21.0 2.7 -5.2 -0.3 -10.3 Lesce 6.8 13.8 18.4 0.8 -3.5 -1.1 -5.7 8.0 13.3 18.0 3.0 -0.5 1.7 -2.3 10.2 16.4 21.6 4.4 -4.0 3.6 -4.5 Slovenj Gradec 6.8 13.9 19.0 -0.1 -4.4 -2.8 -7.9 7.8 12.4 18.5 3.7 -0.3 2.4 -3.0 10.5 16.9 21.7 3.8 -4.3 1.6 -8.7 Brnik 7.5 14.9 19.6 0.2 -3.6 8.2 13.7 19.6 3.2 -1.6 10.8 17.3 22.6 4.4 -3.6 Ljubljana 9.6 15.5 21.0 3.8 0.0 0.3 -4.0 9.9 14.4 20.0 5.8 2.0 3.9 -1.2 12.7 17.8 23.4 7.4 -0.6 4.4 -3.9 Sevno 8.5 13.7 18.5 4.2 1.5 1.4 -1.7 8.0 12.7 18.2 5.1 2.0 3.3 -0.2 11.2 16.5 21.5 6.8 0.2 3.8 -4.8 Novo mesto 9.6 15.9 20.5 3.3 -1.2 0.4 -5.1 10.2 14.8 20.4 6.1 1.4 4.2 -1.9 12.9 18.6 24.1 6.6 -1.9 3.9 -6.4 Črnomelj 10.2 16.3 20.0 3.7 -2.5 0.8 -5.5 11.6 16.0 21.7 7.1 4.0 4.3 -0.5 12.9 19.4 24.0 5.8 -3.5 3.5 -6.5 Bizeljsko 9.9 17.3 22.0 3.2 -1.0 1.6 -2.6 11.3 16.1 22.4 6.8 3.6 5.0 2.0 12.9 20.3 25.8 6.3 -2.2 4.9 -3.0 Celje 8.5 15.8 21.0 1.0 -3.2 -1.2 -5.9 10.4 14.7 20.6 6.1 3.0 3.8 0.0 12.4 18.5 23.8 5.6 -3.1 3.2 -5.9 Starše 9.6 16.3 21.1 3.2 -1.4 1.6 -2.1 10.7 15.3 21.7 6.5 3.0 5.3 1.4 12.6 19.2 24.9 7.0 -1.0 5.1 -2.1 Maribor 9.6 15.4 19.9 4.0 0.6 10.8 14.6 21.0 7.0 2.4 12.6 18.0 23.6 7.2 0.1 Jeruzalem 10.1 14.8 19.0 5.9 1.5 2.8 -1.5 10.5 14.4 21.0 7.4 3.5 6.3 3.5 12.0 17.1 22.5 7.4 0.0 5.3 -3.5 Murska Sobota 9.4 16.0 20.4 2.4 -1.9 0.4 -4.1 11.1 15.1 21.8 7.0 4.7 4.9 -0.4 12.2 18.4 23.7 5.5 -2.4 3.8 -5.0 Veliki Dolenci 9.8 14.9 19.2 4.4 0.4 -1.0 -5.2 10.6 14.2 21.0 7.1 4.5 3.7 0.5 11.9 17.3 22.5 6.7 0.0 1.9 -5.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2005 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - April 2005 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1.1.2005 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 23.0 2.0 43.4 4.0 10.5 3.0 76.9 9.0 181 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 31.7 2.0 41.2 5.0 76.2 3.0 149.1 10.0 257 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 45.4 2.0 61.3 5.0 43.6 3.0 150.3 10.0 235 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 81.8 3.0 55.8 7.0 49.2 4.0 186.8 14.0 283 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 47.6 3.0 45.3 5.0 15.9 4.0 108.8 12.0 295 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 61.9 3.0 71.5 7.0 35.3 4.0 168.7 14.0 241 3 1 13 3 0 0 13 4 Lesce 52.0 3.0 51.4 8.0 33.1 3.0 136.5 14.0 215 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 58.8 3.0 72.8 7.0 25.6 4.0 157.2 14.0 231 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 46.3 3.0 47.6 6.0 40.7 3.0 134.6 12.0 246 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 57.8 3.0 33.8 7.0 27.7 4.0 119.3 14.0 212 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 53.1 3.0 33.0 7.0 30.2 3.0 116.3 13.0 229 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 47.3 2.0 45.9 7.0 28.8 5.0 122.0 14.0 252 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 46.1 3.0 50.0 5.0 24.6 3.0 120.7 11.0 311 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 48.7 1.0 22.9 6.0 15.9 4.0 87.5 11.0 227 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 45.7 3.0 35.7 7.0 18.5 3.0 99.9 13.0 192 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 29.7 2.0 48.1 7.0 12.4 3.0 90.2 12.0 206 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 40.5 2.0 46.5 6.0 13.2 3.0 100.2 11.0 207 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 49.9 1.0 55.9 6.0 19.0 5.0 124.8 12.0 246 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 27.6 1.0 28.5 7.0 12.2 5.0 68.3 13.0 156 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 28.6 1.0 23.2 6.0 11.2 3.0 63.0 10.0 113 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2005 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0.1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0.1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2005 250 200 150 100 50 0 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica M 25 % N 1.8 m/s 37 % nne 2.2 %/s 82 % ,., 5.3 % E 1.8 m/s w 2.5 m/s ene 2.4 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje _ 4.3 % 2.2 % e 2.4 m/s w 2.4 m/s Slika 19. Vetrovne rože, april 2005 Figure 19. Wind roses, April 2005 6.3 % n 0.8 m/s 3.5 % N 3.7 m/s 4.5 % nnw 1.5 m/s 6.7 % nne 0.8 m/s 11.4 % nnw 4.6 m/s 3.0 % nne 3.0 m/s nnw 1.6 m/s 3.6 % NW 1.2 m/s 11.3 % NE 1.0 m/s 20.2 % nw 1.9 m/s MD 3.2 % ne 2.0 m/s 24.4 % nw 4.9 m/s 2.5 % NE 2.2 m/s 3.3 % wnw 1.3 %/s 19.2 % wnw 5.3 m/s 16.3 % wnw 2.7 m/s 1.8 % ene 1.2 m/s ene 4.9 % W 1.9 m/s 2.2 % 10.2 % e 0.9 m/s w 8.3 m/s 2.5 % e 2.3 m/s 4.9 % wsw 2.9 m/s ESE 30 % ESE 1.2 m/s 1.3 % wsw 3.3 %/s ese 74 % ese 4.4 m/s wsw 1.3 m/s 1.9 % ESE 1.1 m/s sw 1.7 %/s se 60 % se 1.7 m/s 0.2 % SW 1.1 m/s 92 % SE 3.9 m/s 18.5 % sw 3.1 m/s 3.6 % SE 1.2 m/s 6.3 % SSW 2.4 m/s sse 130 % sse 2.4 m/s 0.1 % ssw 1.5 m/s sse 22 % sse 3.5 m/s 7.0 % ssw 2.3 m/s sse 26 % sse 1.1 m/s 11.4 % s 2.7 m/s 0.8 % s 1.6 m/s 3.6 % S 1.1 m/s 0.6 % n 2.7 m/s 0.6 % n 0.7 m/s 1.4 % N 0.9 m/s 1.3 % nnw 2.3 m/s 1.4 % nne 3.0 m/s 1.5 % nnw 0.5 m/s 1.3 % nne 1.0 m/s 2.9 % nnw 1.4 m/s 2.6 % nne 1.1 m/s 2.3 % nw 1.5 m/s MC 24 % NE 1.1 m/s 10.6 % nw 3.8 m/s MC 2.9 % NE 4.7 m/s 4.3 % nw 1.7 m/s 5.3 % NE 1.7 m/s 5.1 % wnw 2.0 m/s 6.9 % ene 2.0 m/s wnw 3.1 %/s 9.9 % ene 5.9 m/s 8.4 % wnw 2.1 m/s CMC 94 % ene 2.5 m/s 5.1 % W 2.0 m/s 30.6 % e 2.5 m/s 2.7 % E 2.7 m/s 11.3 % w 1.7 m/s 6.0 % wsw 1.9 m/s ese 153 % ese 2.4 m/s 11.3 % wsw 1.8 m/s ese 20 % ese 1.1 m/s 3.2 % wsw 2.2 m/s 31.4 % ESE 2.5 m/s sw 2.3 m/s se 31 % se 2.1 m/s 14.1 % sw 2.3 m/s 20 % SE 1.3 m/s sw 3.5 m/s 13.8 % SE 3.0 m/s 7.4 % ssw 3.3 m/s ssc 22 % SSE 1.8 m/s 3.2 % SSE 1.4 m/s 4.7 % SSW 4.6 m/s 4.7 % SSE 4.6 m/s ssw 2.4 % s 2.7 m/s 8.6 % S 1.4 m/s 2.7 % S 4.4 m/s 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 19) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, ki je pihal v 31 % vseh terminov, jugovzhodniku je pripadlo slabih 14 %. Vzhodseverovzhodnik, ki je imel najvišjo povprečno hitrost, je pihal v 10 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 11. aprila dosegel 27.6 m/s. V Biljah je vzhodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 25. aprila dosegel 19.5 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši jugozahodnik, ki je pihal v 18 % vseh primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 26 %. Najmočnejši sunek je bil 25. aprila 17.2 m/s. Na Kredarici je veter v sunku 7. dan meseca dosegel hitrost 26.2 m/s, severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 55 % vseh terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 19 %. V Mariboru, kjer je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 36 % vseh primerov, je sunek vetra 25. aprila dosegel 14.6 m/s. V Novem mestu so prevladovale smeri od zahodnika do juga, skupaj jim je pripadlo 54 % vseh terminov; največja izmerjena hitrost je bila 17.8 m/s 25. aprila. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2005 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2005 Postaja Temperatura zraka I. II. III. M I. Padavine II. III. M Sončno obsevanje I. II. III. M Portorož -1.7 -0.2 1.1 -0.3 77 204 36 96 149 94 102 113 Bilje -0.8 0.6 0.8 0.2 69 133 204 130 170 85 126 124 Slap pri Vipavi -0.9 0.1 0.8 0.0 95 188 106 124 Postojna -0.4 0.3 1.5 0.5 167 148 96 135 167 62 120 112 Kočevje -1.0 0.6 1.2 0.3 113 104 36 84 Rateče 0.2 0.0 2.3 0.8 111 212 78 125 137 52 114 99 Lesce 0.3 0.5 1.5 0.7 93 168 68 101 Slovenj Gradec -0.2 0.4 1.5 0.6 201 286 73 175 154 56 134 113 Brnik 0.2 0.2 1.4 0.6 109 166 105 122 Ljubljana 0.5 0.2 1.8 0.8 144 113 70 109 176 64 121 116 Sevno 0.5 -0.3 1.6 0.7 189 122 80 125 Novo mesto 0.5 1.0 2.4 1.3 177 143 84 131 156 68 130 116 Črnomelj 0.8 2.0 2.0 1.6 162 143 64 118 Bizeljsko 0.2 1.5 1.8 1.1 202 78 50 102 Celje -0.1 1.5 2.1 1.1 166 145 54 115 172 85 149 134 Starše 0.4 1.3 1.6 1.0 134 191 41 116 Maribor 0.4 1.1 1.6 1.0 169 182 43 125 Jeruzalem 0.7 0.9 0.9 0.8 222 218 63 160 Murska Sobota 0.3 1.8 1.4 1.2 149 150 56 115 152 58 135 114 Veliki Dolenci 0.9 1.3 1.1 1.1 150 152 47 108 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec V prvi tretjini aprila je temperatura le neznatno odstopala od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo na Primorskem in v Lescah manj od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le-to preseženo, ponekod je padla celo dvakratna običajna količina padavin. Sonce je sijalo precej več časa kot običajno, dolgoletno povprečje je bilo večinoma preseženo za polovico. Druga tretjina meseca je bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja na vzhodu države, ponekod je odklon dosegel 2 °C, drugod pa je bil odmik od dolgoletnega povprečja nepomemben. Z izjemo Bizeljskega je bilo padavin več kot običajno, v nekaterih krajih je padla več kot dvakratna običajna količina. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, v Zgornjesavski dolini je bila dosežena le polovica običajnega trajanja. Zadnja tretjina aprila je bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, a odklon nikjer ni presegel 2.5 °C. Na Goriškem je padla dvakratna običajna količina padavin, v zgornji Vipavski dolini in na Brniku je bilo padavin toliko kot običajno, drugod dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Ob morju je bilo 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod je bilo dolgoletno povprečje preseženo za petino do polovico. in u n i» n m a n m m ¡d h i» -3 i-i i-f. "-(. i-i| ■ ■—"a ij-n Du Slika 20. Aprila smo začeli z rednim dnevnim obveščanjem javnosti o vrednostih UV indeksa, levo debelina ozonske plasti, desno UV indeks 15. aprila 2005 (Vir: Nemška meteorološka služba) Figure 20. In April season of daily reporting on UV index started, left picture represents total column ozone, right UV index at noon (Source: German meteorological service) on 15 April 2005 Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. Na sliki 21 je največja višina snežne odeje na Kredarici. 26. aprila je bila snežna odeja debela 240 cm, kar uvršča letošnji april med slabše zasnežene. 800 700 600 1 500 g 400 > 300 200 100 -0 KREDARICA Aprila 2001 so namerili 7 m debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja, ki so jo izmerili na tej meteorološki postaji. Med bolj zasnežene spadajo še aprili 1977 (690 cm), 1975 (560 cm) in 1979 (538 cm). Tanka je bila snežna odeja v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm) in 1959 ter 1989 (220 cm). Slika 21. Največja višina snega v aprilu Figure 21. Maximum snow cover depth in April 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Aprila 2005 v Ljubljani niso zabeležili snežne odeje, aprila 1952 so izmerili 20 cm, 1970 19 cm, aprila 1996 14 cm, le cm manj aprila 1988, aprila 1985 pa 12 cm. Slika 22. Največja višina snega v aprilu Figure 22. Maximum snow cover depth in April LJUBLJANA I I I I I l-H-H -+++- -1 I I I I I 25 20 15 -- 10 -- 5 -- 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Tudi po nižinah v notranjosti države lahko ob močnih prodorih hladnega zraka sneži, vendar aprila 2005 sneg ni segel v nižinski svet, je pa snežilo v krajih z nekoliko večjo nadmorsko višino. V Ratečah so 11. aprila namerili 13 cm snega, enako tudi na merilni postaji Jezersko. Nekaj cm snega sta zabeležili tudi meteorološki postaji Nova vas in Podljubelj. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 23 je število dni z nevihto ali grmenjem v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; v Biljah so zabeležili le tri dni z nevihto ali grmenjem. Drugod po državi so zabeležili po največ dva nevihtna dneva. RATEČE > e 4 NOVO MESTO 1, i 6 O J £ e 4 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 23. Število dni z nevihto v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of days with thunderstorm in April and the mean value of the period 1960-1990 Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so to meteorološko postajo vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Ratečah so bili štirje dnevi z meglo, drugod megle aprila ni bilo ali pa se je pojavila največ dvakrat. Slika 24. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961-1990 15 12 § O J > w H LJUBLJANA BEŽIGRAD fl ,11, llllllll. 111,1, 1951 1957 1963 ' ' 1969 '''1975 1981 1987 1993 1999 2005 10 10 8 8 6 4 2 2 0 10 10 8 8 6 6 4 2 2 0 9 6 3 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil aprila le en dan z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. 12 dni z meglo je bilo aprila 1952, pet aprilov pa je minilo brez opažene megle. Na sliki 25 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku aprila je bil zračni pritisk visok, najvišji 2. aprila z 993.9 mb. 8. in 9. aprila se je zračni pritisk prehodno znižal ob prehodu vremenske 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo fronte, najnižje pa se je spustil 17. in 18. aprila, dnevno povprečje je bilo 964 mb. Nato se je zračni pritisk postopoma spet dvignil in ostal razmeroma visok do konca meseca. Na sliki 25 desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. V obdobju sončnega vremena z mrzlimi jutri in svežimi popoldnevi je bilo v zraku malo vlage, le okoli 5 mb. Ob oblačnem in deževnem vremenu je 9. aprila vsebnost vlage porasla na 11.1 mb. Suh je bil zrak s 4.9 mb delnega pritiska vodne pare 22. aprila, ob padavinah 25. aprila je vsebnost vlage narasla na 11.3 mb, ob sončnem in toplem vremenu je bil zadnje tri dni delni pritisk vodne pare okoli 10 mb. Slika 25. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare aprila 2005 Figure 25. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in April 2005 SUMMARY The mean air temperature in April was within the limits of the normal variability; mostly it was above the 1961-1990 normals. Only on the Coast and on Trnovska planota it was slightly bellow the normals. The anomaly was mostly less than one °C. The warmest period was at the end of April; the highest temperature was registered during the last four days of April. There was no extremely low or high temperature in April this year. Precipitation was mostly above the 1961-1990 normals, Koroška region got % more precipitation than on average. In some parts of Julian Alps, on the Coast and Kočevje precipitation was slightly bellow the normals. There was more sunny weather than on average in the reference period, in Celje one third more sunny weather occurred than on the average in the reference period. On Kredarica the maximum snow cover on April 26th was 240 cm. Abbreviations in the Table 1 : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month ( °C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month ( 'C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 ° C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 19 Razvoj vremena v aprilu 2005 Weather development in April 2005 Janez Markošek 1.-6. april Pretežno jasno, le občasno ponekod zmerno oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom, v drugi polovici obdobja pa nad celotno južno polovico Evrope, je bilo območje visokega zračnega pritiska. Prek srednje Evrope so se proti vzhodu občasno pomikali atlantski frontalni valovi, ki so vplivali na vreme pri nas le s povečano oblačnostjo. V višinah je bil nad nami greben s toplim zrakom (slike 2-4). Pretežno jasno je bilo, le 1. in 5. aprila je bilo občasno zmerno oblačno. 5. Aprila je pihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, v zadnjih treh dneh obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 15 do 21 °C. 7. april Pooblačitve, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je dosegla Alpe. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo še delno jasno, čez dan je oblačnost naraščala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 19 °C. 8. april Pretežno oblačno, proti večeru v zahodni in osrednji Sloveniji rahel dež, jugozahodnik, jugo Nad srednjo Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih zadrževala na Alpah. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, več jasnine je bilo občasno v severovzhodni Sloveniji in ob morju. Proti večeru je v zahodni in osrednji Sloveniji pričelo rahlo deževati. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 10, drugod od 14 do 19 °C. 9.-11. april Oblačno s pogostimi padavinami, jugo, nato burja in ohladitev, sneg do 800 m Sprva je bilo nad srednjo Evropo in osrednjim Sredozemljem območje nizkega zračnega pritiska. Že drugi dan se je iznad zahodne Evrope nad srednjo Evropo razširilo območje visokega zračnega pritiska, ciklonsko območje nad osrednjim in severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom, pa se je poglobilo. V nižjih plasteh ozračja je zapihal hladen severovzhodnik (slike 5-7). V višinah je iznad srednje in zahodne Evrope proti zahodnemu Sredozemlju segala dolina s hladnim zrakom, ki se je drugi dan nad osrednjim Sredozemljem odcepila v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. V noči na 9.april so se padavine razširile nad vso Slovenijo. Čez dan je bilo oblačno s padavinami. V gornjesavski dolini je tudi v dolini snežilo, sicer pa je bila meja sneženja na okoli 1200 metrov nadmorske višine. Ob morju je večji del dneva še pihal jugo. Drugi in tretji dan obdobja je bilo oblačno s pogostimi padavinami. Meja sneženja je bila med 800 in 1000 metrov. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Ohladilo se je, 10. in 11. aprila so bile najvišje dnevne temperature od 3 do 9, na Primorskem od 11 do 14 °C. Največ padavin je padlo na Notranjskem ter v gorskem in hribovitem svetu zahodne Slovenije, lokalno več kot 100 mm. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12.-13. april Na Primorskem delno jasno in povečini suho, drugod pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je segalo tudi nad Alpe in Balkan. V višinah je z vzhodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno in povečini suho vreme. Pihala je burja, ki je drugi dan oslabela. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, občasno je še deževalo. Prvi dan je bilo razmeroma hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature v notranjosti države le od 3 do 9 °C. 14. april Na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo, popoldne na vzhodu krajevne plohe in nevihte Od britanskega otočja do Črnega morja je segalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se je iznad osrednjega Sredozemlja pomaknilo nad Balkan. Ob šibkih vetrovih se je nad nami še vedno zadrževal razmeroma vlažen zrak. Na primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile predvsem v vzhodni Sloveniji krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature od 17 do 21 °C. 15. april Prehodne pooblačitve, posamezne nevihte, proti večeru pretežno jasno, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Dolina s hladnim zrakom je bila nad zahodno Evropo. Veter v višinah se je počasi obračal na jugozahodno smer. Sprva je bilo predvsem v jugozahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Čez dan je bilo povsod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile v severni Sloveniji posamezne nevihte. Zvečer je bilo pretežno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C. 16.-17. april Pooblačitve, padavine, nato delne razjasnitve in krajevne plohe in nevihte, jugozahodnik Nad severnim Sredozemljem, Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta je v noči na 17. april prešla Slovenijo. V višinah je nad zahodnim in severnim Sredozemljem nastalo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je pomikalo proti Balkanu (slike 8-10). Prvi dan zjutraj je bilo še delno jasno, dopoldne se je pooblačilo. Ob morju je pihal jugo, v severovzhodni Sloveniji jugozahodnik. Sredi dneva je v zahodni Sloveniji pričelo deževati, do večera se je dež razširil nad večji del države. Suho je bilo v severovzhodnih krajih. Ponoči je povsod, razen v severovzhodni Sloveniji, deževalo. Drugi dan čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Največ padavin je padlo na Primorskem, skoraj nič v severovzhodnih krajih. Ponekod je še pihal jugozahodni veter. Nekoliko se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 18 °C. 18. april Predvsem na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno in povečini brez padavin Nad Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Predvsem na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, a povečini brez padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19.-21. april Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, posamezne nevihte, prvi dan jugo, zadnji dan burja Naši kraji so bili pod vplivom območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom, ki je imela več samostojnih jeder. Prvi in drugi dan je nad nami prevladoval južni do jugozahodni veter (slike 11-13), zadnji dan severni do severovzhodni. Že v noči na 19. april in nato čez dan je občasno deževalo. Suho vreme je bilo v jugovzhodni Sloveniji, Primorsko pa je dež dosegel šele proti večeru. Ob morju je pihal jugo. Tudi v noči na 20. april in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami. Največ dežja je ob nevihtah padlo na Primorskem, najmanj pa v Prekmurju. Oblačna in deževna je bila tudi noč na 21. april. Čez dan se je delno razjasnilo, popoldne pa so bile še krajevne plohe. Zapihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Kljub delnim razjasnitvam, je bilo tudi zadnji dan razmeroma hladno, saj so bile najvišje dnevne temperature od 10 do 13, na Primorskem okoli 16 °C. 22.-23. april Pretežno jasno, drugi dan zmerne pooblačitve in jugozahodniki, zjutraj zelo hladno Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan se je sredi dneva zmerno pooblačilo. Zapihal je jugozahodni veter. Zjutraj je bilo zelo hladno, 22. aprila so bile najnižje jutranje temperature od -5 do -1, na Primorskem okoli 0 °C. 24.-26. april Pooblačitve, padavine in nevihte, jugozahodnik, jugo, nato delne razjasnitve Iznad zahodne Evrope je proti Alpam segalo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki se je pomaknila nad Alpe in Balkan (slike 14-16). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, 24. aprila dopoldne je bilo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno. Prvi dan popoldne je v zahodni in deloma osrednji Sloveniji občasno že rahlo deževalo. Drugi dan so se padavine in nevihte razširile nad vso Slovenijo. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi. Pihal je jugozahodnik, ob morju jugo. Zadnji dan obdobja je bilo zjutraj še oblačno in ponekod v vzhodni Sloveniji je občasno še deževalo. Čez dan se je delno razjasnilo in spet je bilo topleje. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 27. april Pretežno jasno, občasno delno oblačno, jugozahodnik Nad Alpami ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je nastalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal toplejši in bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le občasno delno oblačno. Sredi dneva in popoldne je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 28. april Ponoči na vzhodu prehodno dež, čez dan sprva pretežno oblačno, nato delno jasno Prek srednje Evrope se je v noči na 28. april proti vzhodu pomikalo plitvo ciklonsko območje. Oslabljena hladna fronta je takrat ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila Slovenijo. Za njo se je nad srednjo Evropo spet zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Ponoči je v vzhodni Sloveniji prehodno deževalo. Čez dan je bilo sprva pretežno oblačno, nato se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 29. april V severovzhodni Sloveniji pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska fronta se je zadrževala nad srednjo Evropo, vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom (slike 17-19). V višinah je pihal severozahodnik, v nižjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. V severovzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod po državi pa zmerno do pretežno oblačno. Na območju Julijskih Alp so bile posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 30. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne posamezne plohe Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Vreme je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile ponekod na Štajerskem in Koroškem posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24 °C. Slika 1. Cvetoči hibiskus (foto: Peter Habjan) Figure 1. Blooming hibiscus (photo: Peter Habjan) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.4.2005 ob 14. Slika 3. Satelitska slika 4.4.2005 ob 14. uri Figure 2. Mean sea level pressure on April, 4th 2005 at 12 GMT Figure 3. Satellite image on April, 4th 2005 at 12 GMT Slika 4. Topografija 500 mb ploskve 4.4.2005 ob 14. uri Figure 4. 500 mb topography on April, 4th 2005 at 12 GMT / c \ ■■ I S Slika 5. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.4.2005 ob Slika 6. Satelitska slika 10.4.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 11. Mean sea level pressure on April, 20th 2005 at 12 GMT Figure 6. Satellite image on April, 10th 2005 at 12 GMT Slika 7. Topografija 500 mb ploskve 10.4.2005 ob 14. uri Figure 7. 500 mb topography on April, 10th 2005 at 12 GMT 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.4.2005 ob 14. uri Figure 8. Mean sea level pressure on April, 17th 2005 at 12 GMT Slika 11. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20.4.2005 ob 14. uri Figure 11. Mean sea level pressure on April, 20th 2005 at 12 GMT Slika 9. Satelitska slika 17.4.2005 ob 14. uri Figure 9. Satellite image on April, 17th 2005 at 12 GMT Slika 12. Satelitska slika 20.4.2005 ob 14. uri Figure 12. Satellite image on April, 20th 2005 at 12 GMT Slika 10. Topografija 500 mb ploskve 17.4.2005 ob 14. uri Figure 10. 500 mb topography on April, 17th 2005 at 12 GMT Slika 13. Topografija 500 mb ploskve 20.4.2005 ob 14. uri Figure 13. 500 mb topography on April, 20th 2005 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 14. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.4.2005 ob Slika 15. Satelitska slika 24.4.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 14. Mean sea level pressure on April, 24th 2005 at 12 GMT Figure 15. Satellite image on April, 24th 2005 at 12 GMT Slika 16. Topografija 500 mb ploskve 24.4.2005 ob 14. uri Figure 16. 500 mb topography on April, 24th 2005 at 12 GMT Slika 17. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.4.2005 ob Slika 18. Satelitska slika 29.4.2005 ob 14. uri 14. uri Figure 11. Mean sea level pressure on April, 20th 2005 at 12 GMT Figure 18. Satellite image on April, 29th 2005 at 12 GMT Slika 19. Topografija 500 mb ploskve 29.4.2005 ob 14. uri Figure 19. 500 mb topography on April, 29th 2005 at 12 GMT 26 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V aprilu temperature zraka v večjem delu Slovenije niso veliko odstopale od povprečnih vrednosti. Izjema so bili le posamezni dnevi, ko se je čez dan ogrelo nad 20 °C, zlasti v zadnji tretjini meseca. Mesečno temperaturno povprečje se je gibalo med 10 in 11 °C, v hribovitih predelih Gorenjske in na Notranjskem pa med 5 in 6 °C. Odstopanja od dolgoletnega povprečja so bila pozitivna, a so se le ponekod v severovzhodni Sloveniji približala eni stopinji. Na Obali so bile povprečne mesečne temperature zraka za pol stopinje nižje od povprečja. Minimalne temperature zraka so nekajkrat še padle pod 0 °C. Prvič so jih v večjem delu države izmerili med 2. in 5. aprilom. Do -1 °C se je ohladilo tudi na Goriškem. Ta ohladitev ni povzročila škode, ker so bili rodni brsti pri sadnem drevju še zaprti. Drugo ohladitev je 22. in 23. aprila povzročil prodor hladnega zraka in močno radiacijsko ohlajanje zlasti na Dolenjskem, v Posavju in severovzhodni Sloveniji. Minimalne temperature zraka so v Posavju in na Štajerskem padle od -1 do -3 °C. V Posavju so pozeble gospodarsko najpomembnejše sadne vrste. Breskve so bile v razvojni fazi mladih plodičev, hruške pa v fazi polnega cvetenja. Najbolj razširjena jablana je bila na začetku cvetenja (preglednica 2). Na najbolj prizadetih območjih v Posavju so hruške in breskve povsem pozeble, precej so bile poškodovane tudi zgodnejše sorte jablan. Pozeble so tudi gospodarsko manj pomembne sadne vrste, predvsem češnje in slive ter zgodnje vrste zelenjave. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, april 2005 Table 1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, April 2005 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S Portorož-letal. 2.3 3.1 23 2.5 3.4 25 3.0 3.7 30 2.6 3.7 77 Bilje 2.3 3.0 22 2.2 3.2 22 2.9 3.9 29 2.5 3.9 73 Slap pri Vipavi 2.4 2.9 24 2.2 3.2 22 3.0 4.1 30 2.5 4.1 76 Godnje 2.4 2.9 24 2.6 3.5 26 3.3 4.3 33 2.8 4.3 83 Postojna 1.9 2.4 19 1.6 2.1 16 2.4 3.5 24 2.0 3.5 58 Kočevje 2.1 2.7 21 1.9 3.0 19 2.7 3.5 27 2.2 3.5 67 Rateče 2.0 2.7 20 1.7 2.8 17 2.5 3.5 25 2.1 3.5 62 Lesce 2.1 2.8 21 2.0 3.1 20 2.7 3.8 27 2.3 3.8 68 Slovenj Gradec 2.1 2.7 21 1.8 2.7 18 2.8 3.6 28 2.2 3.6 66 Brnik 2.1 2.9 21 1.9 3.1 19 2.7 3.8 27 2.2 3.8 67 Ljubljana 2.3 3.0 24 2.0 3.3 20 2.9 3.8 29 2.4 3.8 73 Sevno 2.3 3.1 23 2.0 3.6 20 2.7 3.8 27 2.3 3.8 70 Novo mesto 2.3 3.0 23 2.1 3.3 21 3.0 4.0 30 2.4 4.0 74 Črnomelj 2.3 2.9 23 2.3 3.7 22 3.0 4.1 30 2.5 4.1 74 Bizeljsko 2.4 3.1 24 2.2 3.3 22 3.1 4.3 31 2.5 4.3 76 Celje 2.2 2.9 22 2.1 3.5 21 2.9 3.8 29 2.4 3.8 72 Starše 2.5 3.1 25 2.2 3.5 22 3.2 4.2 32 2.6 4.2 79 Maribor 2.4 3.0 24 2.1 3.4 21 3.0 4.0 30 2.5 4.0 74 Maribor-letal. 2.3 2.9 23 2.1 3.4 21 3.0 4.0 30 2.4 4.0 73 Jeruzalem 2.4 3.2 24 2.2 3.5 22 3.0 3.7 30 2.5 3.7 76 Murska Sobota 2.3 2.9 23 2.1 3.5 21 3.1 3.7 31 2.5 3.7 75 Veliki Dolenci 2.5 3.2 25 2.1 3.6 21 3.1 3.6 31 2.6 3.6 77 Mesečna količina padavin je presegla dolgoletno povprečje. V zahodni in osrednji Sloveniji je padlo od 120 do 150 mm dežja, na Obali blizu 80 mm, v vzhodnem delu države pa od 70 do 100 mm. Padavine so bile precej enakomerno razporejene. Na Goriškem, v Vipavski dolini in na Obali je bilo 19 padavinskih dni, v drugih predelih Slovenije pa od 15 do 17. Na Goriškem in Severnoprimorskem, 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Dolenjskem, Štajerskem in severovzhodni Sloveniji je padlo do 30 % padavin več kot povprečno, v osrednji Sloveniji do 15 % več, le na Obali se je količina padavin približala aprilskemu povprečju. Pogoste padavine so povzročile izdatno namočenost tal. V večjem delu države je količina padavin presegla izračunano količino izhlapele vode. Povprečno je iz tal in rastlin izhlapelo 2.0 do 2.5 mm vode na dan, le v posameznih, izjemno toplih dnevih se je količina izhlapele vode približala 4.0 mm (preglednica 1). Vsakemu deževnemu dnevu so sledili močni izbruhi askospor škrlupa. Na mariborskem območju je svetovalna služba za zaščito rastlin poročala o dveh močnih primarnih okužbah škrlupa na mladih listih jablan, ki niso bili dovolj zaščiteni z ustreznimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Obilne padavine so omogočale tudi okužbo s cvetno monilijo na koščičastem sadnem drevju (Nasveti za varstvo sadovnjakov, Kmetijski zavod Maribor, 22/4/05). Ob koncu aprila je že obstajala močna nevarnost prvih okužb s hruševim ožigom zlasti na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Posavju, kjer so hruške in zgodnje jablane v intenzivnih nasadih ter mnoge gostiteljske rastline cvetele v toplem vremenu in hkratnih zadostnih padavinah. V kritičnih obdobjih sta Fitosanitarna uprava RS (FURS) in Svetovalna služba za zaščito rastlin izdali posebna opozorila in svetovali izvajanje ustreznih fitosanitarnih ukrepov v primeru okužb. V Primorju je bila podpovprečna tudi mesečna vsota efektivne temperature zraka. Vegetacijski prag (povprečne dnevne temperature > 5 °C) je bil na Goriškem presežen 12. marca, v povprečju (19612000) se to zgodi vsaj deset dni prej. Preglednica 2. Začetek cvetenja slive, češnje, hruške in jablane v Sloveniji, april 2005 Table 2. Flowering start of plum, cherry, pear and apple in Slovenia, April 2005 Fenološka postaja sliva češnja hruška jablana Portorož 03/04 12/04 13/04 19/04 Ilirska Bistrica 17/04 20/04 20/04 28/04 Kobarid 11/04 13/04 27/04 27/04 Rižana 18/04 10/04 09/04 20/04 Šmarje / Sežana 23/04 19/04 24/04 27/04 Cerknica 30/04 29/04 01/05 03/05 Ljubljana 21/04 14/04 22/04 28/04 Vrhnika 25/04 17/04 28/04 3004 Celje 23/04 15/04 22/04 30/04 Slovenske Konjice 18/04 10/04 21/04 26/04 Zibika 17/04 08/04 18/04 30/04 Šmartno / Slovenj gradec 23/04 20/04 30/04 03/05 Bizeljsko 20/04 13/04 19/04 25/04 Brod 15/04 10/04 12/04 25/04 Novo Mesto 13/04 15/04 17/04 25/04 Sevno 30/04 16/04 29/04 28/04 Dobliče / Črnomelj 20/04 13/04 17/04 28/04 Metlika 16/04 07/04 17/04 25/04 Bukovci 23/04 14/04 23/04 24/04 Kadrenci 16/04 08/04 18/04 30/04 Podlehnik 20/04 19/04 22/04 28/04 Starše 18/04 14/04 27/04 26/04 Murska Sobota 25/04 14/04 25/04 24/04 Veliki Dolenci 22/04 09/04 23/04 27/04 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2005 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2005 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 11.3 11.1 16.4 16.5 6.2 5.8 12.4 12.1 19.3 19.2 6.3 6.2 14.6 14.3 25.1 23.6 6.4 6.1 12.8 12.5 Bilje 11.3 11.4 20.3 17.8 4.0 5.4 12.7 12.6 21.6 18.9 6.7 6.9 14.0 14.1 25.5 23.7 6.0 6.4 12.6 12.7 Lesce 7.4 7.9 14.5 12.7 1.2 3.0 9.2 9.3 18.0 15.8 3.1 3.7 11.6 11.8 23.5 21.0 2.7 4.8 9.4 9.7 Slovenj Gradec 8.5 8.0 16.1 14.3 2.1 2.1 9.3 9.0 19.9 18.4 3.8 3.6 13.1 12.6 26.5 21.8 2.6 3.0 10.3 9.9 Ljubljana 9.7 9.7 21.2 18.0 1.3 2.0 10.4 10.4 20.5 18.3 4.8 5.0 12.1 12.2 22.3 21.5 2.3 3.3 10.7 10.8 Novo mesto 9.1 9.4 14.8 14.5 3.3 4.0 11.0 10.8 18.0 16.9 6.6 6.9 13.6 13.3 22.0 20.2 5.0 5.5 11.2 11.2 Celje 8.6 8.7 17.7 15.5 1.1 2.6 11.2 11.0 20.5 19.0 5.8 6.4 13.7 13.5 25.0 22.6 4.0 4.2 11.2 11.1 Maribor-letališče 8.6 8.9 18.3 16.2 1.4 2.6 10.0 10.0 20.3 17.6 4.2 4.8 12.7 12.6 25.1 22.1 1.6 3.2 10.5 10.5 Murska Sobota 8.3 * 16.3 * 0.8 * 10.9 11.0 20.0 19.2 5.4 6.2 12.4 12.2 22.5 20.0 2.1 2.7 10.5 * LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max * -ni podatka Tz2 min Tz5 min 25 ^20 o o ¥15 3 "oŠ IL10 s CU 5 0 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 25 _20 o o ¥15 3 IS £10 s CJ 5 0 -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan MURSKA SOBOTA 25 ^20 o o ¥15 3 "S £10 s OJ 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2005 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2005 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2005 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2005 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 96 114 130 340 -26 46 64 80 190 -26 9 16 33 58 -18 757 312 78 Bilje 95 113 129 338 6 45 63 79 1 88 6 6 14 30 50 2 682 292 71 Slap pri Vipavi 94 1 09 125 328 1 44 59 75 1 78 0 4 12 28 44 -7 692 284 62 Postojna 65 76 100 241 14 17 27 50 95 6 0 1 14 14 3 425 147 16 Kočevje 67 83 102 252 8 21 35 55 110 5 2 2 16 19 -1 392 147 19 Rateče 43 49 86 1 78 24 7 9 39 54 13 0 0 9 9 6 261 63 9 Lesce 68 80 102 250 5 18 30 52 1 01 -4 0 0 17 17 -2 405 144 20 Slovenj Gradec 68 78 105 251 17 24 29 55 1 07 10 2 0 17 19 2 390 149 21 Brnik 75 82 108 265 19 26 33 58 117 10 2 2 20 24 4 406 165 25 Ljubljana 96 99 127 322 24 46 49 77 1 72 20 6 9 32 47 6 578 264 65 Sevno 85 80 112 278 19 37 33 62 1 33 12 3 3 22 29 -3 527 212 40 Novo mesto 96 102 129 327 38 46 52 79 1 78 34 10 14 35 59 20 565 263 75 Črnomelj 102 116 129 347 35 52 66 79 197 32 16 24 36 76 23 613 299 101 Bizeljsko 99 113 129 340 34 49 63 79 1 90 31 12 19 36 67 20 570 275 87 Celje 85 104 124 312 34 35 54 74 1 63 29 6 13 31 50 17 519 236 63 Starše 96 107 126 328 32 46 57 76 178 28 11 15 31 57 14 553 256 71 Maribor 96 108 126 331 32 46 58 76 181 28 11 17 32 59 15 573 260 76 Maribor-letališče 88 104 120 312 13 38 54 70 162 9 7 12 28 47 3 519 226 57 Jeruzalem 101 105 120 326 24 51 55 71 1 77 19 14 16 28 58 6 617 283 87 Murska Sobota 94 111 122 326 34 44 61 72 176 30 10 17 29 56 16 513 245 70 Veliki Dolenci 98 1 06 119 323 33 48 56 69 1 73 28 11 15 26 53 11 586 262 76 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Posledično je kasnil tudi fenološki razvoj. S cvetenjem so kasnile že prve samonikle spomladanske rastline (npr. leska, Mesečni bilten III/2005), podobno tudi negojene drevesne rastline, ki praviloma olistajo ali zacvetijo v aprilu. Na primer, divji kostanj je na Goriškem ozelenel v 2. dekadi aprila, prvi cvetovi so se razvili konec aprila. Cvetenje je nastopilo teden dni kasneje od povprečja (podobno tudi v letih 1962, 1979, 1982, 1986 in 1987 ter v bližnjih preteklih letih 1995 in 1997). V drugih predelih Slovenije je bila vsota efektivne temperature zraka (nad 5 °C) v aprilu nekoliko nad povprečjem (preglednica 3), podobno je bila nadpovprečna tudi letna kumulativna vsota efektivne temperature zraka (v Ljubljani vsota efektivne temperature od 1. januarja do 30. aprila: 265 °C, povprečno pa 240 °C (1961-2000). K temu je pripomoglo nekaj kratkotrajnih izjemno toplih obdobij konec marca ter v zadnjih dneh aprila. Kljub temu je nastop vegetacijskega praga kasnil, na primer na Dolenjskem za štiri dni (21. marca). Regrat je zacvetel 10. aprila, prav tako 4 dni kasneje kot povprečno. Podobno je kasnil tudi fenološki razvoj vseh pomembnejših sadnih vrst. V sadjarskih predelih vzhodne Slovenije so češnje in slive večinoma zacvetele med 14. in 19. aprilom, hruške med 20. in 28. aprilom in jablane med 25. in 28. aprilom (preglednica 2). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C S(Td - Tp); Td - average daily air temperature;Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0,5,10 °C Vm I., II., III. ETP M * ! SUMMARY In April monthly air temperatures were slightly above the long term average with the only exception at the Littoral. Two distinctive intrusions of cold air were recorded, the first one in the period between April 2 to 5, and the second one on April 22 and 23. Both caused minimum temperature dropping below 0 °C. The freezing temperature recorded on April 22 and 23 coincided with frost sensitive development stages of fruit trees and resulted in spring frost of beaches, pears and early varieties of apples. The frost damage was the most serious in fruit growing regions of Posavje, Štajersko. Precipitation exceeded long term average as well as the rate of monthly evapotranspiration. Abundant soil wetness and leaf wetness and temporal high air temperatures increased strong risk of apple scab infections. Due to the early spring temperature deficiency the phenological development stages (leafing and flowering), generally delayed the normal but were the most distinctive in Primorje region. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °c) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C declines of monthly values from the averages ( °C) decade potential evapotranspiration (mm) month missing value extreme decline 31 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v aprilu Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan Aprila se je končalo večmesečno obdobje hidrološko suhih mesecev, ki je trajalo od novembra lani dalje. April je bil hidrološko povprečno vodnat. Pretoki so bili v povprečju le nekaj odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se prvih devet dni zmanjševali. Desetega aprila so se pretoki prvič v mesecu močneje povečali. V naslednjih dneh so se do konca meseca pretoki še nekajkrat povečali, vendar večinoma vsakič manj kot prvič (slika 2). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990 Največji pretoki rek so bili aprila v povprečju 15 odstotkov manjši kot navadno. Največji je bil pretok Krke v Podbočju trinajstega aprila, ki je bil 36 odstotkov večji od dolgoletnega povprečja največjih aprilskih pretokov (slika 3 in preglednica 1). Pretoki rek so bili večinoma največji od desetega do trinajstega aprila. Srednji mesečni pretoki rek so bili v povprečju šest odstotkov manjši kot navadno. Najmanj vode je preteklo v zgornjem toku Save, kjer je bil srednji mesečni pretok Save v Radovljici 34 odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 1). Najmanjši pretoki rek so bili 30 odstotkov manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši od šestega do devetega aprila (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in April similar to those of the long-term period. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki aprila 2005 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the April 2005 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the 1961-1990 period 7 9 11 13 15 BORL+FORMIN 19 21 23 25 27 29 31 - GORNJA RADGONA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —RAKOVEC -VELIKO SIRJE 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2005 Figure 2. The April 2005 daily mean discharges of Slovenian rivers 50 50 50 50 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4.0 l3.° O H ^2.0 I H § N1.0 £ 0.0 cP 4.0 š O H 3.0 \ i i i .i i \ ^ i i i * 1 1 — 1 1 1 1 -10.0 o Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v aprilu 2005 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in April 2005 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 30.0 20.0 10 10.0 0 0.0 20.0 -Odkloni višin morja —— Odkloni zračnih pritiskov 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 -- 250 4- 200 s 150 > 100 -- 50 -50 -11 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Hmer Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2005 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2005 and difference between them (Hres) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2005 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in April 2005 0 3 5 7 9 1 1 3 5 7 9 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v juniju 2005 14:19 0:36 15:09 2:07 15:58 5:03 16:46 r 60 40 V 20 -j s t A 0 t k 9 i• V SM -- t \ * i -20 A V i— * 2 i i- 3 J -40 V 55 -60 -80 J 4 3 0 : 2 7 :2 2 21 : 5 8: 0 7 3 9 9 :0 0 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juniju 2005 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in June 2005 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v aprilu Temperatura morja v aprilu je bila nižja od dolgoletnega povprečja. Posebej nizka je bila v primerjavi z obdobjem najvišja mesečna temperatura, ki je za najnižjo obdobno zaostajala dobri dve stopinji (slika 5). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura je bila 11.9 °C, kar je bliže srednji nizki obdobni temperaturi kakor srednji. Temperatura vode je bila najnižja v prvih dneh aprila, naraščala je do 9. v mesecu, ko je sledilo tridnevno obdobje zniževanja. Znižanju temperature je botrovalo poslabšanje vremena z znižanjem temperature zraka in močno burjo. Zviševanje temperature je bilo znova prekinjeno od 20. do 22. aprila. V vsem mesecu se je temperatura dvignila za 7 °C (preglednica 2). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v aprilu 2005 Figure 5. Mean daily air temperature and sea temperature in April 2005 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2005 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v dvanajstletnem obdobju 1992-2004 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in April 2005 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 12-years period 19922004 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper april april 2005 min 1992-2004 sr max °C °C °C °C Tmin r-- 03 7.9 11.1 14.2 Tsr 1 11.9 10.6 13.3 17.6 Tmax 1 15.8 18.2 21.4 24.4 SUMMARY Sea levels in April were above average for this season of the year. In general, sea temperature was low, maximum temperature of the April 2005 being extremely low, the lowest recorded since 1992. 41 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2005 Groundwater reserves in alluvial aquifers in April 2005 Urša Gale V aprilu so v aluvialnih vodonosnikih prevladovali nivoji podzemne vode pod dolgoletnim povprečjem. Osrednji deli Dravskega, Prekmurskega in Apaškega polja so bili zaznamovani s hidrološko sušo. Sušna je bila tudi zgornja Vipavska dolina. Kljub naraščajočim trendom nihanja gladin podzemne vode so aprila prevladovale nizke vodne zaloge. Nad dolgoletnim povprečjem so bili aprila manjši deli vodonosnikov Ljubljanske, Krško Brežiške in Celjske kotline, pa tudi deli Ptujskega, Prekmurskega polja in Murskega polja. Na območju aluvialnih vodonosnikov smo aprila zabeležili več padavin, kot znaša dolgoletno mesečno povprečje. Presežki so znašali od ene desetine v okolici Ljubljane do ene tretjine na območju Krško Brežiške kotline. Izdatnejši so bili trije padavinski dogodki. Prve večje količine so se pojavile v drugem tednu meseca. Zaradi nadpovprečne količine mesečnih padavin in taljenja snega iz visokogorja smo na večini merilnih mest aprila zabeležili dvig podzemne vode. Nad dolgoletnim povprečjem so bila ta mesec predvsem območja vodonosnikov, ki so pod vplivom vodotokov, to so deli Murskega in Prekmurskega polja ob spodnjem toku reke Mure, Brežiško polje ob reki Savi, Krško polje ob Krki, Kranjsko polje ob Kokri ter del vodonosnika spodnje Savinjske doline ob Savinji. Nadpovprečne gladine podzemne vode so bile zabeležene tudi na Vodiškem polju in na vzhodnem delu Ljubljanskega polja. Največji dvig podzemne vode je bil aprila zabeležen na postaji v Šempetru na Mirensko Vrtojbenskem polju in je dosegel 173 centimetrov. Kljub postopnemu zviševanju gladin podzemnih voda so nekateri predeli vodonosnikov še vedno v stanju hidrološke suše: osrednji deli Dravskega, Apaškega in Prekmurskega polja. Sušen je bil tudi vodonosnik zgornje Vipavske doline in deli vodonosnikov v Ljubljanski kotlini. Največji upad podzemne vode, 82 centimetrov, smo ta mesec zabeležili na postaji Vipavski Križ v Vipavski dolini. V južnem območju doline Kamniške Bistrice, na merski postaji v Podgorici, se gladine v letošnjem letu še niso zvišale nad raven, značilno za hidrološko sušo. Na tej postaji spremljamo prevladujoč trend zniževanja gladine že od pričetka delovanja te postaje (leto 1973). Vzrok pripisujemo regulaciji struge spodnjega dela toka Kamniške Bistrice in poglabljanju struge Save (slika 1). Slika 1. Značilne letne gladine podzemne vode na postaji Podgorica Slika 2. Postaja Podgorica (P. Gajser) Figure 1. Characteristic annual groundwater level on station Podgorica Figure 2. Podgorica station (P. Gajser) Pritoki so aprila prevladovali nad iztoki iz vodonosnikov, kar je vodilo k povečanju zalog podzemnih vod. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V istem času pred enim letom je bilo stanje zalog podzemnih vod bolj ugodno kot letos. Nad dolgoletnim povprečjem so bile lani gladine v vodonosnikih v spodnji Savinjski dolini, pretežnem območju Ljubljanske kotline, Krško Brežiški kotlini in Prekmurskem polju. Hidrološka suša je bila aprila 2004 v osrednjem predelu Dravskega in Apaškega polja. Mursko polje - Zgornje Krapje ■ Padavine-zabeležene Osrednje mesečne gladine p. v. □ P25-P75 □ min-P25 OPadavine-mes. povprečje Sp. Savinska dolina - Levec ■ Padavine - zabeležene □ srednje mesečne gladine p. v. □ P25-P75 □ min-P25 □ Padavine - mes. povprečje Krško polje - Skopice □ P75-maks :.P50 ■ Padavine - zabeležene Osrednje mesečne gladine p.v □ P25-P75 □ min-P25 ■ Padavine - mes. povprečje Ljubljansko polje - Kleče □ P75-maks DP25-P75 □ min-P25 BPadavine - zabeležene □ srednje mesečne gladine p. v. "iP50 □ Padavine - mes. povprečja Vipavska dolina - Šempeter □ P75-maks □ P25-P75 "iP50 □ min-P25 ■ Padavine - zabeležene □ Padavine - mes. povprečje srednje mese čne gladine p.v. Slika 3. Srednje mesečne gladine podzemnih voda v letih 2003, 2004 in 2005 - vijolični kvadratki, v primerjavi s 25. in 75. percentilom dolgoletnih mesečnih gladin. Figure 3. Monthly groundwater level means in 2003, 2004 and 2005 - violet squares, in relation to multiannual 25th and 75th percentile values. SUMMARY Groundwater reserves in alluvial aquifers were mostly below long term average. The aquifer of Vipava Valley, as well as central parts of Dravsko, Apasko and Prekmursko polje suffered hydrological drought. Parts of aquifers, influenced by the rivers, had reserves above annual average. 179 178 1// 1/6 17 5 3UU □ P75-maks 248 55 P75-maks 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) Hs... povprečna letna gladina (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2005 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, P. Gajser, V. Savič) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2005 ( U. Gale, P. Gajser, V. Savič) 44 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v aprilu 2005 je bila manjša kot v marcu. Na merilna mesta, ki so pod vplivom emisije TE Trbovlje, je ugodno vplivala zaustavitev trboveljske elektrarne zaradi remonta 9. aprila. Tudi vremenske razmere, ki vplivajo na kakovost zraka, so bile ugodnejše kot prejšnji mesec. Predvsem so bile bolj pogoste padavine. Močnejših temperaturnih inverzij, ki negativno vplivajo na kakovost zraka, zaradi vse močnejšega sončnega obsevanja v aprilu skoraj ni več. V krajih vplivnega območja TE Trbovlje so bile zaradi remonta termoelektrarne koncentracije SO2 na tem območju visoke le do 9. aprila. Kljub temu so bila na račun prvih 8 dni aprila, ko je elektrarna še delovala, po številu presežene mejne urne in dnevne vrednosti ta merilna mesta še vedno na prvem mestu, najvišje mesečno povprečje pa so koncentracije tokrat dosegle na merilnem mestu v Krškem, ki je pod vplivom emisije tovarne VIPAP. Precej boljše stanje je bilo zaradi že omenjenega remonta TE Trbovlje tudi v mestih v Zasavju, ki imajo sicer neugodno dolinsko lego in na katere ob temperaturnih inverzijah poleg lokalnih virov emisije (cementarna Trbovlje) vpliva tudi emisija termoelektrarne. Tako je bila v Trbovljah presežena 2. aprila le enkrat mejna urna vrednost. Zaradi delnega odžvepljevanja dimnih plinov tudi na nižjih dimnikih TE Šoštanj se koncentracije SO2 na vplivnem območju TEŠ v glavnem znižujejo. Tako je bila tudi v aprilu presežena le mejna urna vrednost -štirikrat na višje ležečem Velikem vrhu in trikrat v Šoštanju. Število letno dovoljenih prekoračitev mejne urne vrednosti za leto 2005 je bilo do konca aprila že krepko preseženo v Ravenski vasi, nekoliko manj na Dobovcu in Kovku (vplivno območje TE Trbovlje) ter v Krškem. V letu dni so dovoljeni trije dnevi s prekoračeno dnevno mejno vrednostjo. Tudi to število je bilo za leto 2005 do meseca aprila prekoračeno na že omenjenih merilnih mestih. Koncentracije dušikovega dioksida in ogljikovega monoksida so bile v aprilu pod dovoljenimi mejami, koncentracije delcev PM10 pa so zlasti na mestnih lokacijah presegle mejno dnevno vrednost - največkrat (15 dni) na merilnem mestu v Trbovljah. Število letno dovoljenih prekoračitev dnevne mejne vrednosti je bilo že preseženo do konca aprila na večini mestnih lokacij. V aprilu 2005 začenjamo objavljati tudi podatke o koncentraciji benzena na merilnem mestu v Ljubljani. V aprilu je bila povprečna koncentracija precej pod mejno vrednostjo, ki je predpisana za letno povprečje. Onesnaženost zraka z benzenom je sicer največja v mestih ob prometnih cestah, saj je glavni izvor benzena promet. Koncentracije ozona so bile zaradi hitrega večanja kota sonca nad obzorjem višje kot marca, in so povsod razen na obcestnem merilnem mestu v Mariboru, presegle ciljno 8-urno vrednost. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 1 in 2 ter v preglednici 1. Koncentracije v večjih mestih so bile spet najvišje v Zasavju, vendar so le enkrat presegle mejno urno vrednost. Na kakovost zraka v teh krajih poleg lokalnih virov emisije (cementarna Trbovlje) in neugodne dolinske lege vpliva ob temperaturnih inverzijah tudi emisija TE Trbovlje, ki onesnaži področje znotraj inverzije. Najvišja urna koncentracija v Trbovljah je bila 387, najvišja dnevna pa 68 ^g/m3 v Zagorju. Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so štirikrat presegle mejno urno vrednost na višje ležečem Velikem vrhu in trikrat na merilnem mestu Šoštanj. Najvišja urna koncentracija 1037 ^g/m3, ki je obenem najvišja za letošnji april v Sloveniji, je bila izmerjena na merilnem mestu Šoštanj 25. aprila ob jugozahodnem vetru, ki prinaša neprečiščene dimne pline iz 100-metrskega dimnika TE Šoštanj, najvišja dnevna 78 ^g/m3 pa na Velikem vrhu. Mesečna povprečja koncentracij SO2 na višje ležečih merilnih mestih vplivnega območja TE Trbovlje so bila tokrat zaradi remonta termoelektrarne, ki se je začel 9. aprila, precej nižje kot običajno, medtem ko so bile urne in dnevne koncentracije v prvih osmih dneh meseca spet - kot običajno -visoke in so presegle mejno urno in dnevno vrednost. Najvišja dnevna koncentracija 247 ^g/m3, ki je obenem najvišja v mesecu aprilu v Sloveniji, je bila izmerjena 1. aprila v Ravenski vasi ob vzhodnem vetru. Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu zaradi toka zraka po dolini Save navzdol pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, so koncentracije 4-krat presegle mejno urno vrednost. Povprečna mesečna koncentracija 44 ^g/m3 je bila najvišja v Sloveniji v mesecu aprilu. Dušikov dioksid Onesnaženost zraka z NO2 je bila kot običajno precej nižja od dovoljene. Izmerjene koncentracije so dosegle 50 % mejne urne vrednosti in so bile višje na mestnih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 3 in preglednica 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišja povprečna 8-urna koncentracija je dosegla 20 % mejne vrednosti tokrat na merilnem mestu v Ljubljani. Benzen Povprečna aprilska koncentracija benzena na merilnem mestu Ljubljana-Bežigrad je dosegla 17 % dopustne letne vrednosti (preglednica 3). 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ozon Koncentracije ozona v zraku so bile zaradi hitrega zviševanja lege sonca nad obzorjem višje od marčevskih, in so povsod razen na merilnem mestu v Mariboru, ki je pod močnim vplivom prometa, presegle ciljno 8-urno vrednost. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4 in preglednica 4. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PMi0 so presegle mejno dnevno vrednost pogosteje na mestnih merilnih mestih. Najvišja dnevna koncentracija je bila izmerjena v Trbovljah (dvakratna mejna vrednost). Visoke koncentracije v Trbovljah so posledica emisije več virov, med drugim tudi gradbišča nove industrijske cone v bližini. Najvišje koncentracije so bile izmerjene v dneh daljšega obdobja lepega vremena s šibkim vetrom od 1. do 7. aprila. Višje koncentracije delcev PM10 v letu 2005 so posledica upoštevanja korekcijskega faktorja, ki ga določa EU (EC Working Group). Za referenčne meritve korekcijski faktor ni potreben (merilno mesto Iskrba). Z marcem 2005 smo začeli objavljati rezultate 24-urnih meritev delcev PMi0 na merilnem mestu Iskrba ter rezultate meritev delcev PM2.5 na merilnih mestih Ljubljana-Bežigrad, Maribor in Iskrba. Delci s premerom do 2.5 ^m so zdravju bolj škodljivi kot večji delci do 10 ^m. Za delce PM25 objavljamo le povprečne mesečne koncentracije. Trenutno za delce PM2.5 še niso predpisane nobene mejne vrednosti. Omenjene meritve potekajo po referenčni merilni metodi - standard ISO 12341. Iz rezultatov za april vidimo, da je koncentracija delcev PM10 na Iskrbi precej nižja kot v drugih bolj naseljenih krajih po Sloveniji, da pa prevladujejo skoraj izključno majhni delci s premerom do 2.5 ^m. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25 je prikazana na slikah 5 in 6 ter v preglednici 5. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2005: 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2005: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 50 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v ^g/m3 za april 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 1. Concentrations of SO2 in ^g/m3 in April 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. * 68 4 45* 0* 0 0 11* 0* 0 Maribor 91 7 32 0 0 0 13 0 0 Celje 96 5 57 0 0 0 13 0 0 DMKZ Trbovlje 84 9 387 1 7 0 56 0 0 Hrastnik 95 8 253 0 6 0 68 0 0 Zagorje 93 7 300 0 17 0 34 0 1 Murska S.Rakičan 95 5 32 0 0 0 14 0 0 Nova Gorica 90 9 72 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ DMKZ 7 387 1 30 0 68 0 1 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 100 5 102 0 0 0 31 0 0 EIS CELJE EIS Celje 88 1 6 0 0 0 2 0 0 EIS KRŠKO Krško* 78 44 440 4 58 0 124* 0* 13 Šoštanj Topolšica Veliki vrh 100 17 1037 3 5 0 76 0 0 0 1 100 24 589 4 20 0 78 0 EIS TEŠ Zavodnje 100 8 312 0 1 0 54 0 0 Velenje 100 4 70 0 0 0 9 0 0 Graška Gora 100 7 203 0 0 0 29 0 0 Pesje 99 5 70 0 0 0 18 0 0 Skale mob. 100 9 145 0 0 0 19 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 10 1037 7 26 0 78 0 1 Kovk 97 17 455 2 45 0 133 2 11 EIS TET Dobovec 99 4 411 1 67 0 43 0 7 Kum 98 1 30 0 5 0 6 0 0 Ravenska vas 99 34 504 9 204 0 247 2 32 SKUPAJ EIS TET 14 504 12 321 0 247 4 50 EIS TEB Sv.Mohor* 37 12* 254* 0* 0* 0* 27* 0* 0* 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v ^g/m3 za april 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 2. Concentrations of NO2 in ^g/m3 in April 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV £od 1.jan. >AV Ljubljana Bež. U 93 24 87 0 0 0 DKMZ Maribor U 94 30 92 0 0 0 Celje U 78 18 102 0 0 0 Trbovlje U 100 22 91 0 0 0 Murska S. Rakičan N 97 13 54 0 0 0 Nova Gorica U 90 21 81 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 100 3 15 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* U EIS TES Zavodnje N 100 2 77 0 0 0 Skale mob. N 100 3 67 0 0 0 EIS TET Kovk* N 70 9 65* 0* 0 0* EIS TEB Sv.Mohor* N 49 3* 30* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (^g/m3) za april 2005, izmerjene na avtomatskih postajah Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (^g/m3) in April 2005 measured by automatic stations CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež.* 89 0.8 2* 100 1.3 DKMZ Maribor 99 0.3 0.8 Celje 100 0.5 1 Nova Gorica 100 0.4 0.9 EIS CELJE EIS Celje* Preglednica 4. Koncentracije O3 v ^g/m3 za april 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4. Concentrations of O3 in ^g/m3 in April 2005, calculated from hourly values measured by automatic stations mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV AOT40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec N 100 114 150 0 0 12110 148 19 28 Iskrba N 100 84 149 0 0 10781 146 16 31 Ljubljana Bež. U 100 71 146 0 0 5906 139 7 8* DKMZ Maribor* U 88 60 131* 0* 0* 2807* 116* 0* 0 Celje U 100 69 149 0 0 6950 142 10 10 Trbovlje U 100 66 141 0 0 6103 136 5 6 Hrastnik* U 88 68 139* 0* 0* 6038* 134* 6* 8 Zagorje U 95 63 139 0 0 4779 131 6 6 Nova Gorica U 97 70 140 0 0 6036 124 5 5* Murska S. Rakičan N 100 71 142 0 0 6482 134 7 11 OMS LJUBLJANA Vnajnarje N 96 95 1 39 0 0 6887 135 8 16 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje N 99 99 146 0 0 7806 137 14 22 EIS TES Zavodnje N 98 96 147 0 0 7418 135 12 19 Velenje U 100 68 133 0 0 5308 124 4 4 EIS TET Kovk N 98 96 1 59 0 0 8160 135 13 19 EIS TEB Sv.Mohor N 94 97 142 0 0 8282 140 14 17* 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v |ig/m3 za april 2005, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in |ig/m3 in April 2005, calculated from 1-hour values by automatic stations PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja >MV MREŽA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. 90 28 43 0 39 1.03 20 39 DKMZ Maribor 96 34 57 4 53 1.00 22 38 Celje 96 39 78 8 55 1.30 Trbovlje 89 54 107 15 74 1.30 Zagorje 96 43 73 11 77 1.30 Murska S. Rakičan 97 28 50 0 40 1.10 Nova Gorica 95 32 51 2 22 1.30 Iskrba (R) 100 16 30 0 3 14 26 MO MARIBOR MO Maribor 99 36 66 6 54 1.30 EIS CELJE EIS Celje* 66 28 62* 3* 51 1.30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* 0 0* 0* 0* 0* 1.30 EIS TES Pesje 96 19 39 0 11 1.30 Skale mob. 99 17 31 0 7 1.30 EIS TET Prapretno* 73 29 59* 1* 5 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included.in PM10 concentrations sld - merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Lj ublj ana Bež. * Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško* Šoštanj Topolšica Ve liki vrh Zavodnj e Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 1 20 140 160 180 200 □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v aprilu 2005 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in April 2005 EIS TET 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor ■ Celje Zagorje + T rbovlj e Hrastnik # Šoštanj M Murska S.Rakičan Krško + Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (pg/m ) v aprilu 2005 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (pg/m3) in April 2005 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk* Sv.Mohor* NEURBANO 0 □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v aprilu 2005 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in April 2005 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. 1 1 1 1 Maribor* 1 1 1 1 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 :_1_1_1_, 1 Velenje 1 1 1 1 Trbovlj e 1 1 1 1 URBANO Hrastnik* 1 1 1 1 Zagorj e 1 1 1 1 Nova Gorica Murska S. Rakičan 1 1 1 1 Vnaj narj e 11 1 1 1 1 1 1 1 1 NEURBANO Maribor Pohorje -1 1111 1 1 1 1 Krvavec 1 1 1 1 Iskrba 1 1 1 1 Zavodnje -1 1111 1 1 1 1 Kovk 1 1 1 1 Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 1 20 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v aprilu 2005 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in April 2005 Lj ublj ana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Pesje Škale mob. Prapretno* 0 □ cp(pg/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v aprilu 2005 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in April 2005 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Ljubljana Bež. ■ Maribor ■ Celje ■ Trbovlje ■ Zagorje • Nova Gorica —A—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v aprilu 2005 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in April 2005 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in April 2005 was lower than in previous month, especially in the sites influenced by emission from Trbovlje Power Plant due to regular maintenance work in the plant starting on 9th April. Weather characteristics that affect air quality were also more favourable (more frequent precipitations, less temperature inversions) than in March. SO2 concentrations were high with exceedences of the limit values till 9th April in the places of higher altitude influenced by Trbovlje Power Plant. Cities of Zasavje region, which are also partly influenced by the same plant during the periods with thick layers of temperature inversion, had only one exceedence of the limit hourly value. There were just few exceedences of the hourly limit value at the places of higher elevation influenced by emission from the Šoštanj Power Plant (Veliki vrh, Šoštanj), as the desulphurization of the gases is gradually including the lower stacks also. Exceedences of the hourly limit value occurred as usually at the Krško site, which is influenced by the emission from the Paper Mill Factory. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide, and Benzene remained below the allowed values. The 8-hours long-term objective value of ozone concentration was exceeded in all sites except Maribor, which is too strongly influenced by traffic. Daily concentrations of PM10 particles exceeded the allowed value especially at the urban sites. 53 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - april 2005 Earthquakes in Slovenia - April 2005 Ina Cecič, Tamara Jesenko SSeizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2005 zapisali več kot 270 lokalnih potresov, od katerih smo za 198 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici 1 smo podali 36 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav, kot tudi začasnih opazovalnic, ki so bile postavljene na Cerkljanskem in Ilirskobistriškem z namenom beleženja popotresnih sunkov po potresih 14. januarja in 24. maja 2005. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega poletnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2005 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - april 2005 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in April 2005 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Najmočnejši potres v aprilu 2005, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 24. aprila ob 18. uri 34 minut UTC (oziroma 20. uri 34 minut po lokalnem, srednjeevropskem času) jugovzhodno od Ilirske Bistrice. Magnituda tega dogodka je bila 3,9. Potres so čutili prebivalci južne in osrednje Slovenije. Delavci Urada za seizmologijo in geologijo smo nadžariščno območje obiskali dva dni po potresu. Poškodb ni bilo opaziti, razen na starejših hišah, kjer so se obnovile stare razpoke v ometu. Potres so čutili tudi na Hrvaškem in v Italiji. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2005 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2005 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem, širina Zem, dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2005 4 2 11 38 46,05 14,77 9 1,0 Velika Stanga 2005 4 2 15 40 45,90 16,16 17 2,2 Kašina, Hrvaška 2005 4 5 15 53 45,84 15,63 4 1,0 Koritno 2005 4 6 2 27 46,54 14,75 13 1,5 Peca, Avstrija 2005 4 8 1 30 46,31 13,60 11 1,5 Bovec 2005 4 8 3 26 46,44 15,15 7 1,2 Mislinja 2005 4 9 21 26 46,46 14,74 12 1,6 Koprivna 2005 4 11 11 35 46,26 13,59 11 1,2 Kobarid 2005 4 12 5 34 46,05 13,35 17 1,4 Orsaria, Italija 2005 4 12 8 54 46,28 13,60 11 1,0 Kobarid 2005 4 13 16 14 46,33 13,60 8 1,0 Bovec 2005 4 14 20 29 46,07 14,77 7 1,6 Litija 2005 4 16 19 14 46,49 14,25 11 1,3 Karavanke 2005 4 18 4 22 45,55 15,28 6 1,1 Tribuče 2005 4 19 8 50 46,07 14,75 10 1,2 Senožeti 2005 4 20 2 58 46,48 14,26 12 1,4 Loibltal, Avstrija 2005 4 20 5 56 46,27 13,67 6 1,0 Krn 2005 4 22 15 8 46,33 13,59 6 1,0 Bovec 2005 4 23 3 53 46,31 13,59 9 1,1 Bovec 2005 4 23 4 49 45,25 14,74 31 1,1 Lič, Hrvaška 2005 4 23 11 9 46,30 13,59 11 1,0 Bovec 2005 4 23 23 58 45,97 14,98 14 1,2 Čatež 2005 4 24 10 7 46,31 13,59 9 1,0 Bovec 2005 4 24 18 34 45,56 14,26 17 V* 3,9 Ilirska Bistrica 2005 4 24 21 3 45,54 14,27 7 1,4 Ilirska Bistrica 2005 4 25 14 17 45,56 14,27 12 1,8 Ilirska Bistrica 2005 4 25 18 58 45,54 14,28 12 1,1 Ilirska Bistrica 2005 4 26 13 13 46,31 13,58 7 1,7 Bovec 2005 4 27 8 16 46,31 13,61 8 1,4 Bovec 2005 4 27 17 20 45,52 14,27 8 1,4 Ilirska Bistrica 2005 4 29 11 51 45,22 15,28 7 1,4 Ogulin, Hrvaška 2005 4 29 22 1 45,52 14,41 7 1,1 Gomance 2005 4 30 11 48 46,43 14,54 7 1,3 Vellach, Avstrija 2005 4 30 15 9 46,01 15,62 5 1,3 Sromlje 2005 4 30 15 14 46,44 13,46 13 1,6 Iof di Montasio, Italija 2005 4 30 16 37 46,29 14,60 12 1,1 Kamniška Bistrica 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - april 2005 World earthquakes - April 2005 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2005 Table 2. The world strongest earthquakes - April 2005 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) Kepulauan 10.4. 10:29:11,2 1,63 S 99,63 E 6,4 6,7 6,7 19 Mentawai, Pri Padangu so opazili tsunami z višino valov 40 cm, Indonezija Kepulauan 10.4. 11:14:19,5 1,71 S 99,77 E 6,2 6,3 6,5 30 Mentawai, Indonezija blizu severne 11.4. 12:20:09,5 5,51 S 145,90 E 5,9 6,7 6,7 35 obale Nove Gvineje, papua Nova Gvineja 11.4. 17:08:53,9 21,97 S 170,59 E 6,0 6,8 68 jugovzhodno od otočja Loyalty 19.4. 21:11:28,6 33,64 N 130,16 E 5,3 5,0 5,5 21 Kjušu, Japonska V okolici Fukuoke je bilo ranjenih vsaj 58 oseb. Poškodovanih je bilo vsaj 279 zgradb, V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2005. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120" O OO 6 7 3 Magnitude □ 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2005 Figure 2. The world strongest earthquakes - April 2005 57 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Vletu 2005 meritve cvetnega prahu potekajo v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Aprila je bil v zraku na vseh merilnih postajah cvetni prah breze, javorja, gabra, cipresovk in tisovk, bukve, jesena, oreha, bora, platane, topola, hrasta, bresta, vrbe, trave in na Obali tudi krišine, rastline iz družine koprivovk. V celinskem delu države so se pojavljala še zadnja zrna cvetnega prahu leske in jelše. Topolu, velikemu jesenu in na Obali tudi cipresam se je sezona pojavljanja cvetnega prahu v drugi polovici aprila iztekla. Sredina meseca pa je bila začetek sezone za gaber, bukev, trave, na Obali tudi za bor in krišino. 3000 co E Ž 01 N LU I— >CO 2500 2000 1500 1000 500 Koper ^^ Ljubljana Maribor 1........................................................................ J ALI . . . rli.. 0 JLfillllVf+tjllUJiJLM^MMl 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v aprilu 2005 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2005 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2005 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Največ cvetnega prahu smo zabeležili v Kopru, kar 11.072 zrn, največ so ga v zrak prispevale bogato cvetoče ciprese. V Ljubljani smo našteli 6.248 zrn, v Mariboru pa 7.777. Prvih šest aprilskih dni je bilo sončnih s hladnimi jutri, 5. aprila je pihal jugozahodnik. Iz dneva v dan je bilo topleje, v Ljubljani in Mariboru je bila koncentracija nizka, vendar je iz dneva v dan naraščala. 7. april se je začel s sončnim vremenom, čez dan so se oblaki zgostili, zapihal je jugozahodnik. 8. aprila je bilo največ sončnega vremena na Obali, tam je bilo ta dan v zraku tudi največ cvetnega prahu v vsem aprilu. Zvečer je začelo rahlo deževati. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ob morju je bilo 9. aprila še kar nekaj cvetnega prahu, v Ljubljani in Mariboru pa je koncentracija že upadla in pod vplivom vremena ostala nizka do vključno 13. aprila, saj so bili dnevi večinoma oblačni s pogostim dežjem. Sprva je ob morju pihal jugo, 10. in 11. aprila pa je severovzhodnik prinašal hladen zrak, v Primorju je pihala močna burja. Ob morju sta bila 12. in 13. april sončna, sprva je pihala burja, v Ljubljani in Mariboru je bilo oblačno in sveže. Največ sončnega vremena je bilo 14. aprila ob morju, drugod je bilo precej oblakov, a je obremenjenost s cvetnih prahom kljub temu opazno porasla. ' Inštitut za varovanje zdravja RS 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Naslednjega dne je ob sončnem vremenu pihal jugozahodnik. 16. april je bil ob jugozahodniku sončen v Mariboru, drugod oblačen, ob morju je pihal jugo. Oba dneva je bilo največ cvetnega prahu v Mariboru. Do večera je ob morju in v osrednji Sloveniji začelo deževati. Naslednjega dne so se oblaki trgali. Ob morju je bilo 18. aprila sončno, na Štajerskem pa oblačno. 19. aprila je ob morju pihal jugo, večina dneva je bila tam suha, v Ljubljani in Mariboru je bilo oblačno. Naslednji dan je bil oblačen in deževen, le na Obali je bilo tudi nekaj sončnega vremena, cvetnega prahu v zraku je bilo malo. 21. aprila je bilo največ sonca na Štajerskem, zapihal je severovzhodnik, ob morju burja. Sledil je sončen dan, 23. aprila je po mrzlem jutru jugozahodni veter postopoma prinašal oblake. Naslednjega dne je bilo ob morju in v osrednji Sloveniji oblačno, popoldne je rahlo deževalo, v Mariboru je bilo sončno. 25. april je bil oblačen in deževen, naslednjega dne so se oblaki umikali, najprej ob morju. 27. april je bil sončen, pihal je jugozahodni veter, obremenjenost zraka s cvetnim prahom je porasla. 28. april je bil sprva oblačen, kasneje se je zjasnilo. Predzadnji dan meseca je bil precej oblačen, le na Štajerskem je bilo sončno. April se je končal s sončnim in toplim vremenom ter zmerno obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. CO E Ž OL N O > m i— >co 150 125 100 75 50 25 0 Koper Ljubljana Maribor JAVOR - 1 1 it f J iMhjli Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja aprila 2005 Figure 2. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, April 2005 800 600 QT N O > LU I— >W 400 200 0 13 15 19 21 * + 1- + ■+■ 23 25 27 29 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2005 Figure 3. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2005 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3000 2500 co E 2000 z Ct N O 1500 > LU H 1000 500 0 - Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2005 Figure 4. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae / Taxaceae) pollen, April 2005 Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru aprila 2005 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, April 2005 javo r breza gaber cipre-sovke jese n oreh bor platan a trav e topol hrast vrba Koper 0.4 0.7 7.6 69.5 1.6 0.2 3.8 5.0 0.8 1.5 5.8 0.5 Ljubljan a 10.4 28.5 11.7 10.2 6.8 1.2 0.2 8.4 0.6 5.5 9.8 2.0 Maribor 2.4 32.5 24.6 6.5 6.6 0.5 0.1 3.0 0.5 7.2 9.8 1.2 Močno cvetenje cipres v Primorju se je iz marca nadaljevalo tudi v aprilu. V ugodnem vremenu je bila 8. aprila povprečna dnevna koncentracija 2762 zrn, dan kasneje pa 1035 zrn na m3 zraka. Ostale dni je bilo v zraku znatno manj cvetnega prahu ciprese. V aprilu je obilno cvetel javor jesenovec. Drevo je doma iz severne Amerike, pogosto ga vrtnarji sadijo v parkih in drevoredih. Zanimivi so cvetovi z dolgimi nitastimi prašničnimi nitmi v zelenih odtenkih. V Ljubljani je bilo v zraku kar 10% cvetnega prahu jesenovca, vendar tako veliko količino te vrste cvetnega prahu pripisujemo dejstvu, da je vzorčevalec postavljen v bližini vira cvetnega prahu. Največ cvetnega prahu sta v Ljubljani in Mariboru prispevla breza in gaber, pomembni alergogeni vrsti v Sloveniji. Za brezo je bilo letošnje leto povprečno, za gaber pa slabo (Preglednica 2). Preglednica 2. Mesečna akumulativna vsota dnevne koncentraije cvetnega prahu gabra in breze od leta 1996 do 2005 za Ljubljano in od 2002 do 2005 za Maribor. Table 2. Monthly cumulative of daily pollen concentration of Horn beam (Fagus) and Birch (Betula) from 1996 to 2005 for Ljubljana and from 2002 to 2005 for Maribor Leto Ljubljana gaber breza Maribor gaber breza 1996 199 2580 1997 153 1 537 1998 3664 1 357 1999 5739 1 922 2000 1724 720 2001 6209 2463 2002 2497 568 2118 323 2003 5158 5778 3454 3733 2004 4718 2322 4040 3205 2005 730 1 779 1915 2526 Koper Ljubljana Maribor CIPRESOVKE / TISOVKE I................................ 1. J^Jjj. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 150 125 ro E 100 Ž N O 75 > LU I— >W 50 25 Koper Ljubljana Maribor jesen Ii......................................................................................................... ill i i Mil Lj iLuJMu,*,*. 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2005 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2005 125 a: N o > m i— >co 100 75 50 25 0 Kope Ljubljana Maribor TOPOL IHuUHUippi.^ii i i j-i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola aprila 2005 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2005 500 400 ro E or N o > LU I— >W 300 200 100 0 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra aprila 2005 Figure 7. Average daily concentration of Horn beam (Carpinus) pollen, April 2005 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 50 40 or N O > LU I— >W 20 10 0 Koper Ljubljana Maribor BUKEV I 1 - + + + + + ++ + + + + + + + + ^ + lfl-P + Tffl1 ill. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2005 Figure 8. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2005 CO E Ž Ct N O _J > LU I— 100 75 50 25 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2005 Figure 9. Average daily concentration of Pine tree (Pinus) pollen, April 2005 co E N O _J > LU I— Koper Ljubljana Maribor PLATANA I I _______________________________________________________________ 1________________________________ . il —1 1 1 1 1 1 1 1 1 h h 1 -t-j P P 4 -P -P- J-jJjjl Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane aprila 2005 Figure 10. Average daily concentration of Plain tree (Platanus) pollen, April 2005 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 12 or N O > LU I— >W Koper Ljubljana Maribor TRAVE 0 J ! ! ! ! ! 13 5 7 um 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila 2005 Figure 11. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, April 2005 250 200 Ž 150 N O _J > 100 LU I— >W 50 Koper Ljubljana Maribor HRAST 0 J ! ! ! ! ! ! 13 5 7 jI 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2005 Figure 12. Average daily concentration of Oak tree (Quercus) pollen, April 2005 20 QT N O > LU I— >W 15 10 0 Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE 1 i i i i i i i i i i i i i P P 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk aprila 2005 Figure 13. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2005 9 6 3 5 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha aprila 2005 Figure 14. Average daily concentration of Nut tree (Juglans/Juglandaceae) pollen, April 2005 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April as follows: Maple, Birch, Cypress and Yew family, Ash, Poplar, Horn beam, Beech, Pine tree, Plain tree, Grass, Oak tree, Nettle family and Nut tree. 64