25. štev. V Kranju, 21. junija 1902._III. leto. GoRööec Političen in gospodarski Ust. Vabilo na naročbo. zfc^EietoEsamo za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Mlini ljudskega poneumnenja. «Slovenec» je položil te dni v polni resnosti svojemu zabitemu čitateljstvu na krožnik sledečo grozovito vest: Mlad duhovnik iz kolegija St. Mary na otoku Trinidad piše svojim starišem v Burtsscheid : Ljubi stariši! Prvi parnik, ki odide odtod po groznih dneh na Marti-niku in St. Vincent, naj vam ponese vest, da še živim. Potresi niso prišli do našega otoka. Seveda še ni vsega konec, a Trinidad je precej varen pred vulkaničnimi izbruhi. V našem kolegiju na Martiniku je bilo 25 patrov in bratov; kolegija ni več in sobratov menda tudi ne. Mogoče, da je kateri živ, ki v trenutku katastrofe ni bil v mestu. Pokončanih je tudi 60 sester. Grozna so poročila o sprijenosti prebivalcev, ki so došla k nam. Kriva je vsega francoska vlada, ki je glede vere tako vnemama. Ste li slišali, da je na Martiniku brezbožna svojat na veliki petek norčevaje se križala prešiča in zopet druzega na veliko nedeljo gnala po mestu «kot ustalega od mrtvih*? Culi smo, da so pripravljali tudi za Vnebohod nekaj enacega, pa ni bilo treba. Katera civilizirana vlada more mirno gledati, ako sprijenoljudstvo konja obhaja s hostijoü» Tem neumnim izmišljotinam, ki nosijo pečat blaznosti na sebi, je priložil še «Slovenec» svojo modrost, ki se takole glasi: Božji mlini meljejo počasi, a sigurno! Duhovniki okrog «Slo-venca» so torej prepričani, da mladi duhovnik s Trinidada ni lagal in da je temveč proti vsakemu dvomu dokazano, da so v nekem mestu francoskega otoka veliki petek križali prešiča, da so na veliko nedeljo prešiča po mestu okrog gonili, češ, zdaj je zopet od mrtvih ostal in da je nekje sprijeno ljudstvo konja s sv. hostijo obhajalo. Mi bi, se ve, o takih zmotah spodobnosti in dobrega okusa ničesar ne pisali, mi bi se prav lahko z mladega duhovnika v kolegiju Sv. Marije na otoku Trinidad, in pa iz starih tepcev, koji ga v Evropi posnemajo, malo pošalili, ker s tem, da izmišljajo take neumnosti, sami dokazujejo, da v tisto živo moč vere, ki izhaja iz vere same, ničesar ne dado, in da imajo to moč za tako šibko, da ji morajo na pomoč priskočiti s pravljicami — o kazni božji in o božjih mlinih na otoku Martiniku! Stvar ima pa tudi svojo resno stran, in zategadelj o nji spregovorimo. Na francoskem otoku je namreč vlada vso zakrivila — vsaj «Slovenec> tako trdi — in ta vlada je, kakor znano, liberalna. In v petek je bila takorekoč prava rabuka med tistimi sloji, iz katerih se rekrutira čitateljstvo škofovega lista. Kjerkoli sta se na trgu srečali kuharici, kršenici, ali dekli, kjerkoli sta se sešla krščansko-socijalna delavca, ali pa še celo krščansko-socijalni delavki iz tobačne tovarne, stavilo se je z grozo in trepetom vprašanje, če se je izvedelo najnovejše? In to najnovejše je, da so liberalci, norčevaje se iz Kristusove smrti, nekje prešiča na križ pribili, da so nekje prešiča na velikonočno nedeljo okrog vodili, češ, namesto Kristusa je iz groba vstal in konečno, kar je najgroznejše, da so liberalci s sveto hostijo konja obhajali. Po vseh kuhinjah ljubljanskih je vladala silovita razburjenost, in človeška neumnost je obhajala prave orgije! Ljudem, ki slepo prisegajo na «Slovenčeve» gospode in ki nimajo niti toliko možgan v svojih bučah, kolikor jih imajo piščeta v svolih glavicah, bodeš brez uspeha dokazoval, da Gospod Bog v nebesih ni dobiti za take oslarije, kakor jih poroča mlad duhovnik s Trinidada svojim starišem. Brez uspeha bodeš ti množici, ki na vsako teletarijo ljubljanskega »Slovenca* prisega, dokazoval, da bi bilo postopanje Boga, če je otok Martinik res tako kaznoval, kakor mu je podložil naš «SIovenec», silno krivično, ker bi božja jeza ne delala razlike med nedolžnimi in krivimi, in da bi bilo to postopanje tudi nekatoliško, ker je tik zastopnika vlade na Martiniku poginil tudi katoliški škof, in ker je tam med drugim poginil cel koš menihov in cela košara lenih nun! O vsem tem bodeš ti množici brez uspeha govoril, prijelo pa se je bode za dolgo vrsto let prepričanje, da so liberalci na Martiniku Boga skrunili, in da jih je zategadelj pravični Bog kuhal v razbeljeni lavi. Po vaseh pa se bode čez nekaj let stvar po kakšnem zvitem «božjem mlinarju* še bolj zavila in pričela se bode govorica, najprej bolj skrivnostno, potem pa kar očito, govorica, da so slovenski liberalci na veliki petek, norčevaje se z Odrešenikom, hrvatskega prašička pribili na križ, in da so s hostjo konja obhajali. In taka lažniva govorica je na deželi posebno pri volitvah nabrušeno agitacijsko orožje, kar posebno dobro vedo v uredništvu »Slovenca*. In prej kot ne je ta kalna gospoda v prvi vrsti s tega raz'oga priobčila «kazen božjo* z Martinika, dobro vedoč, dr naprednjak, ki konja s hostijo obhaja, v bodoče lar • toliko uspešneje vpliva, nego vodene in zabavljive p- naših mladih in nezrelih duhovnikov hujskačev! 'i so pa gotovo še drug razlog. Hoteli so svoje ve/ potrditi v tisti do neba segajoči zatelebanosti, ki je .od nekdaj edini steber vpliva, kojega vživa naša duhovščina med masami preprostega naroda. Brez omenjene zabitosti bi se ta nezasluženi vpliv skrčil, kakor se skrči napihnjeni svinjski mehur, ako si dregnil z iglo v njega. Ta zabitost je tej »katoliški* gospodi tako potrebna, kakor ribi voda, in rastlinica jim je, kateri pri-livajo noč in dan. Možgane in mozeg je že prepletla s svojimi koreninicami ubogemu našemu narodu, ali naše 240 duhovništvo še vedno priliva! Rastlina neumnosti mu še prepočasi rase: narod še ni popolnoma poživaljen, in zategadelj se je še vedno bati, da se konečno otrese svojih dušnih pastirjev. To je tistih dušnih pastirjev, ki menijo, da katoličanstvo brez neumnosti ne bi moglo izhajati, in ki zategadelj prisezajo ne toliko na moč vere, kakor na moč božjih mlinov z Martinika ftU Trinidada. Žalostno je, da taki mlini med našim narodom še vedno meljejo. Končno jim pa le poide voda, in to je, kar nas tolaži! »Slovenski Narod.» Občinske volitve v Selcih. (Dopis.) Zadnje volitve so naše svedrce in njih privržence močno -presenetile. Ce pomislimo, da smo imeli mi pri prejšnjih volitvah samo 38 glasov, se moramo čuditi, koliko smo napredovali pri teh volitvah. V podobčinah smo imeli 102 glasov. V I. razredu naši 41, nasprotni 30; v II. razredu naši 80, nasprotni (54; v III. razredu naši 115, nasprotni 140. Tedaj, mi napredujemo, nasprotniki gredo nazaj. Posebno podobčina Selca, ta se je tako sijajno obnesla, da jo lahko imenujemo našo trdnjavo. Klerikalci so mislili, da dobe to podobčino, če postavijo selškega župnika Tomaža Hožnika proti našemu kandidatu. Mislili so si, kdo si bode pač upal voliti nasproti župniku, ko je mož tako hud kakor nastrgan hren, volilci so si pa mislili drugače. Bilo je tako, da je dobil naš kandidat gospod Hainrihar 110 glasov, gospod župnik Tomaž Rožnik pa samo 51 glasov, čeravno je prav moško sam sebe dvakrat volil. S tem so pokazali Tomažu, da se ne strinjajo z njegovp divjo gonjo in politiko. Nasprotniki so bili popolnoma zagotovljeni, da bodo zmagali povsodi. Čudno bi to ne bilo, ker delali so za te volitve tako, kakor še popred za nobene ne. Letali so po hribih in bobnali ljudi skupaj, da mora vsak priti volit, ker se gre za vero. Tako so spravili take ljudi na volišče, ki niso prav nič vedeli za kaj se gre, volili so pa tako, kakor so rekli »gospod*. Nagnali so iz Jelovice koparje, oglarje, drvarje in jim plačevali «tarbehe». Zraven tega so se posluževali lažij, kakor je to pri njih v navadi. Posebno so se lagali čez sedanjega župana gospoda Šliberja. PODLISTEK. ,,Oh ta moj angel. . .1" Konec. Minila sta dva meseca, odkar je ostavila Emilija posteljo. Dolnič je odšel ob dveh po kosilu v pisarno — izjemoma je ostavil Emilijo tako kmalu, ker je imel mnogo opravila. Hitro je stopal proti pisarni, in njegovo, preje vedno mrtvaško — bledo lice, je bilo sedaj, odkar se je čutil srečnega očeta in — ljubljenega soproga, lahno zardelo. Na potu ga je srečal adjunkt Traven. »Kam pa tako urno, gospod Dolnič?« »V pisarno, gospod Traven, mudi se mi, imam čez glavo opravila. —A proposl Kaj pa ste imeli včeraj pri sodniji? Hitel sem ravno mimo in iz veže sem se je razlegal glasen jok.» »Tragičen, jako tragičen slučaj! Obsodili smo nekega moža iz bližnjih hribov v večmesečno ječo. Prepričal M je o nezvestobi svoje žene in pretepel je njenega zapeljivca, da so ga morali odnesti v bolnišnico. Sestra obsojenčeva je pa, začuvši obsodbo svojega brata, Ko smo jih prijeli za besede, so pa tajili in besede sukali, da niso tako rekli. Kaplan je govoril vpričo več ljudij razžaljivo, pa je potem vse tajil in besede obračal. Taki možje so! Seveda lagati se in dobro ime krasti komu, ki ga zraven ni, to je lahko, samo v pričo, tega se pa ne upajo ti hinavci. Nihče bi jim ne zameril, če delajo za svojo zmago pri volitvah, samo pošteno je treba delati, ne pa z lažmi, obrekovanjem in opravljanjem. Lagali so se o lovu, kar jim je jeden v obraz povedal: Zlagali ste se! To laž so dali še celo tiskati in so delili laž med ljudi. Kaplan je tedaj delil laž' lep božji namestnik! Bog je učil resnico, kaplan pa dela tako. Enega najgrših in najbolj zavrženih pripomočkov, ki ga imajo klerikalci, so tudi porabili. To je tista pomoč, da so nahujskali žene takih mož, ki so volili z nami. Povedali bi lahko celo vrsto imen in hiš, kjer so nahujskane žene zmerjale svoje može in še kaj več. Ženska ima mehko srce in rada verjame vse, kar ji duhovnik pove. Verjele so tako, da se gre za vero, posebno še, ker je župnik rekel na prižnici: Volite le katoliške može! Seveda on misli, da je samo tisti katoliški mož, ki se od same ponižnosti pred njim valja in ki mu vse potrdi, potem naj bode res ali ne. Ženske so verjele kakor bi z žebljem pribil, da so samo Coč, Žgancov. tisti, ki je ukazal jez podreti v Soteski, tisti, ki je v Železnikih posegel v predalček, kjer je bil denar, Frtičar i. t. d. katoliški možje, drugi pa ne. Volilci pa so drugače mislili, ker poznajo naše može, da so ravno tako dobri katoličanje kakor nasprotniki. To je bilo grdo, delati tako in žene hujskati proti možem. Pri prejšnjih volitvah so ljudje še verjeli, da so samo svedrci in drugi svetohlinci katoličani. Sedaj so pa rekli: Ne gre se za vero, ampak za gospodarsko stvar. Gospodarji pa ste klerikalci prav slabi. Konzume ste vi ustanovili, ti crkajo, hranilnice kažejo izgube. Ravno tako bi bilo v občini in povsod drugod, če bi dobili vajete v roke. Slišali ste pri teh volitvah prav dosti in če bi vas bilo kaj sram, ker so vas nagnali in dokazali, da ste lažniki in obrekovalci, ne pokazali bi se več svetu. Toda vi ste ta očitanja požrli in se trkali na prsa: Mi smo katoličanje! Dobro, samo dobri katoličanje, posebno duhovniki se ne lažejo. Vi ste taki kakor svetopisemski farizeji, ki so zaničljivo kazali na druge. Mi ne vpijemo in ne obešamo svoje pobožnosti na veliki zvon, ker taka zagnala strašen jok in preklinjevala je vse zapeljivce, brezvestne, podle duše. Je pač tako to kmetsko ljudstvo.* »Žalostno!* je menil Dolnič in poslovila sta se. — — — V pisarni za mizo sedi Dolnič in sladek smehljaj mu kroži ustnici. In tiho je šepetal : »Oh, moj dobri Bog, kakšne so nekatere ženske! Samo ti, Emilija, ti si mi res zvesta družica, ti si moj angel, moj najčistejši angel — — —!» In zopet tisti srečni nasmehljaj, ki je jasno pričal o brezmejni notranji sreči gospoda Dolniča — — — Medtem, ko je Dolnič ves srečen sedel v pisarni in šepetal sladko Emilijino ime, spal je doma v krasnem vozičku mirno spanje nedolžnega otročička maliček, kateremu je dala Emilija življenje. — — — «0, moj Bog, Vinko! Pogledi ga tam v vozičku, ali še ni dovolj — — —!» »Samo še en poljub — in sedaj moram še jaz v pisarno!» Po stopnicah nizdoli je hitel z demoničnim nasmehom okrog ustnic — adjunkt Vinko Traven. — Na divanu pa je slonela Emilija. Njeni krasni, dolgi lasje so bili nekoliko razmršeni, lice ji je gorelo od notranje razburjenosti — iz oči so ji pa še odsevali sledovi opojne razkošnosti. Josephus. hinavska pobožnost ni nič vredna. Vi imate pri volitvah vero prav tako, kakor voznik, ki z bičem priganja konje, vi pa z vero naganjate ljudi, da z vami volijo. Kakor pa se konji upro vozniku, četudi jih bije, tako se bodo vam počasi začeli ljudje upirati in ne bodo verjeli, ker bodo spoznali, da ni res, kar govorite. Do tega prepričanja jih bodete pripravili vi sami. Da ste sami prečisti hinavci, nam je v potrdilo, da oznanujete: Ljubi svojega bližnjega, po drugi strani pa skušate uničiti vse tiste vaše bližnje, ki ne plešejo tako, kakor vi žvižgate, da celo s prižnice oznanujete: Očiten boj! Ljubezen in očilen boj oznanjevati more samo pravi farizejski hinavec, ki bi svojo vero prodal za en gros. Vse to tukaj smo vam povedali v obraz in vi se niste mogli zagovarjati. Tako vi zmagujete z lažmi. Vi ste pri teh volitvah napeli vse moči. Kaplan in župnik sta dirjala okrog. Kaplan, ki je bolj lahke postave, drl je v družbi Frtičarjeve sorte po hribih, župnik je letal po ravnini. Pa še ni bila popolna vaša zmaga. Naši voli Id so bili trdni in se niso dali pregovoriti od vas. Zato čast takim možem! Volitve so minule, toda govorjenja je še dosti. V hišah nekaterih naših volilcev ste zasejali prepir in sovraštvo, pa tudi to bode minulo in marsikje se bodo še odprle oči ljudem. Naredili ste prepir tisti, ki ste pred oltarjem ženi in možu priporočali ljubezen, mir in potrpežljivost. Sedaj pa podžigate, da se prepir začenja. To ni katoliško, to ni krščansko, ampak to je lumpar^ko delo. In vi imate mnogo tega na vesti! Prav mnogo ste zabavljali čez «Gorenjca*. Vprašamo pa vas, ali je ta že pisal take laži, kakor »Domoljub*? Tisti, ki izdaja »Domoljuba*, je bil zaradi lažij kaznovan na 2000 K, «Gorenjec* pa še nikdar ne. Zato pa mi več verjamemo »Gorenjcu kakor pa »Domoljubu* ali »Slovencu* in «Slovenskemu Listu*. Ti trije so trojica laži. Božji nauk pa se glasi: Ljubite resnico, to hčerko božjo! V Kranju, 21. junija. Poslanska zbornica državnega zbora je imela dne 18. t. m. svojo zadnjo sejo. Zasedanje je trajalo od 17. oktobra do 18. junija. Vsega skupaj je bilo 157 sej. — Dne 12. t. m. je predložil ministrski predsednik načrt novega tiskovnega zakona, o katerem izpregovorimo v kratkem kaj več. — Sprejel se je davek na vozne karte. — Državni zbor se snide vnovič že v septembru. Deželni zbori so sklicani, med drugim tudi kranjski, ki ima danes svojo drugo sejo. Deželnim glavarjem istrskim je imenovan Lah dr. Matej Campitelli, njegovim namestnikom pa Hrvat dr. Andrej Stanger. V moravski trgovski zbornici imajo Nemci večino. Predsedništvo so. si vzeli popolnoma v zakup. Niti drugega podpredsedništva ne privoščijo Čehom. Deputacija češke manjšine je vložila protest proti grožnjam, da se potisne češčina z brutalno silo iz zbornice. Pri kronanju angleškega kralja bo našega cesarja zastopal prestolonaslednik Franc Ferdinand. Spremljali ga bodo en Nemec, en Mažar, en Ceh in en Poljak. Odpeljejo se jutri. Nemiri v Španiji. V nekaterih krajih so se uprli kmetski delavci ter se postavili oboroženi celo zoper vojaštvo starih meščanskih gard. Prišlo je že tudi do streljanja. Turški sultan je menda zopet bolan. Duševno gotovo popolnoma ni zdrav, ker voha povsod in vedno zarote. Dopisi. Iz St. Vida nad Ljubljano, Culi smo, da se nekatere vasi krog Kranja branijo vodovoda, dasiravno zdravo pitno vodo prav živo potrebujejo. V svarilen izgled do-tičnim vaščanom, ki še ne vedo, kaj je dobra pitna voda, naj služijo naslednje vrstice: Vižmarje se dele na Male in Velike Vižmarje. Male Vižmarje so ob državni cesti, Velike pa kacih 600 m v stran na okrajni. Veliko-vižmarci so začeli misliti na vodovod, a niso bili prav 241 prepričani, da bodo zagotovo dobili deželno in državno podporo. Zato so pa Malovižmari na strani stali in začetkoma niso hoteli nič slišati o vodovodu, ker so se le bali prevelikih troškov. A ko so Velikovižmarci imeli že deželni in državni prispevek skoro zagotovljen, so prihiteli Malovižmarci in so se jim hoteli pridružiti. A ni več šlo. Prošnja za podporo je bila sestavljena na podlagi načrta za Veliko Vižmarje in ti so dobili deželnega in državnega prispevka 0000 gld. Potem pa so si vzeli še pri kranjski hranilnici kacih 3000 gld. proti 3% obrestim na amortizacijo, in vodovod se je izvršil. Malovižmarci so videli veliko korist in komoditeto vodovoda in so ga hoteli delati na svoje t roške in so ga tudi izpeljali od glavnih cevij Velikovižmarskega vodovoda. A zato bodo pa pomagali Velikovižmarcem poplačati 3000 gld. pri kranjski hranilnici. Deželni odbor je določil, da plačujejo tega davka 40%i Velikovižmarci pa GO°/o. Zdaj so prosili Malovižmarci deželo in državo, naj jim da podpore za njihovo glavno cev, kakor jo je dala za ves vodovod, a je dvomljiv uspeh. Malovižmarci so torej gotovo na izgubi, ker so se preje bali. A dasi z izgubo, vendar so gradili vodovoda. Tako bo z Vašimi uporniki. Naj se kujajo! Ko bodo videli pri sosedih dobroto vodovoda, bodo pa prišli prosit Vas. Takrat jim ga pa lahko drago prodaste; ga bodo vsaj vedeli ceniti in četudi bo slan, — še Bog, da bo ! — Vi ne boste imeli izgube, če bo sedaj — zaradi par izostalih vasij — za Vas malo draži, jim ga boste pa ob svojem času tako računali, da boste imeli dotični del investiranega kapitala z dobrimi obrestmi povrnjen. Z Dovjega. (Naše cerkveno gospodarstvo.) Pri nas imamo mrtvašnico, ki je v tako slabem stanu, da ne smeš pogledati notri. Vsak gospodar ima svojo drvarnico bolj snažno, kakor je naša mrtvašnica. Tisti možje, ki bi jo imeli oskrbovati, menda nimajo časa, da bi si jo natančno ogledali, ali pa, da bi jo dali popravit. Kaj si vender morajo misliti tuji ljudje, ki pridejo k pogrebu. Dne 23. maja je nanagloma umrl tovarniški delavec Ivan Kristjančič, katerega je zadela kap. Ležal je na mrtvaškem odru v mrtvašnici. Vsakdo, ki je prišel kropit umrlega, se je zgražal nad zanikarnostjo našega cerkovnika, o katerem se sploh trdi, da ima prav malo časa. Ce kdo umrje, treba je pol dneva čakati, da mu gre zvonit. Dolgo časa smo odlašali, misleč, da se vendar poboljša, a kakor pravi pregovor: « Navada je železna srajca*, tako zasluži tudi ta mož, da se javno opomni njegove dolžnosti. V minulem letu so se pripetili trije slučaji, da so morali umrli ležati v oni nesnagi. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo in pa zdravstveno komisijo nujno prosimo, naj bi se temu prišlo v okom. Upamo, da se bo ustreglo naši skromni želji. Cerkovniku pa svetujemo, naj bi v prihodnje vestneje in točneje opravljal svojo službo. Gospod urednik, do svidenja! Več občanov-liberalcev. Vodovod za Kranj in okolico. Vsled prošnje kranjske občine za vodopravno postopanje radi nameravanega vodovoda za Kranj in okolico je odredilo tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo ko-misijonalno obravnavo na 10. t. m. Komisijonalni obhod se je pričel ob 0. uri zjutraj pri izviru Cemsenikar-jevih studencev, ki so od kokrške državne ceste približno pri kilometru 14 oddaljeni tričetrt ure hi leže kakih 300 metrov višje kakor mesto Kranj. Obravnavo je vodil voditelj c. kr. okrajnega glavarstva c. kr. deželno-vladni tajnik A. Pire, kot tehnični izvedenec se je udeležil c. kr. nadinženir A. Muck, kot zdravstveni c. kr. okr. zdravnik dr. E. Savni k. Deželni odbor je zastopal deželni inženir I. Sbrisaj, kranjsko občino ces. svetnik župan K. Šavnik in člani vodovodnega odseka obč. svetovalca V. Majdič ter F. Pol a k in občinska odbornika C Pire ter I. Rakove, občino Preddvor občinski svetovalec F. Mubi, občino Šenčur občinski svetovalec M. Rogelj, občino Predoslje občinski odbornik V. Fende in občino Voglje župan J. Molj. Sodno zaprisežena cenilca sta bila župana J.Novak in F. Strupi. Poleg imenovanih so 242 se zbrali na licu mesta nekateri lastniki vodnih naprav ob Kokri in nebroj posestnikov iz interesiranih vasi. Pričcnši s Čemšenikarjevim studencem je komisija prvi dan obhodila glavno progo nameravanega vodovoda, ki bo peljala od izvira po skalnatem terenu do kokrške državne ceste in od tod ob državni cesti mimo vasi Tupaliče, Hotemaže, Visoko, Milje, Gorenje, Britof, Primskovo, potem čez Kokro do vodnega stolpa nad Kranjem in od tam v mesto Kranj. Čemše-nikarjevo posestvo (krog 265 oralov) s studencem je že kupljeno za kranjsko občino in je bilo le treba ceniti prostor za vodohran v Tupaličah (400 kron), zemljišče, kjer bo stal vodni stolp za Kranj in nekaj malo privatnega posestva, po katerem se bodo polagale cevi. Drugi dan si je komisija ogledala postranske proge. Prva se odcepi od glavne pri Visokem in vodi ob okrajni cesti čez Luže, Srednjo vas, Šenčur, kjer prestopi deželno cesto Kranj - Kamnik, in dalje na Voklo ter V oglje. Pri železnem mostu čez Kokro pri Kranju se zopet odcepita dve stranski progi, in sicer na levem bregu Kokre ena za vasi Klanjec in Huje, na desnem bregu pa druga za vas Hupo. Ker se bodo na stranskih progah polagale cevi večinoma le ob okrajni cesti, bo tudi tukaj odškodnina za razlastitev zemljišč prav malenkostna. Tretji dan se je cenila odškodnina onim posestnikom, ki imajo vodne naprave ob Kokri. Ker se ne bo izrabljal ves Cemšenikarjev studenec v vodovodne namene in se je vzelo za podlago le 9*8 sekundnih litrov, odvzeta voda z ozirom na reko Kokro ne pride skoro v poštev. Z ozirom na to dejstvo in glede na splošno korist nameravanega vodovoda niso zahtevali nikake odškodnine Franc Mu bi, Gilbert Fuchs, Adolf Kreutzberger in Karol Pollak. Šest mlinarjev, ki imajo svoje vodne naprave na mlinskem potoku, ki se odcepi od Kokre pri Tupaličah in se izliva zopet v Kokro na Visokem, je zahtevalo odškodnine nič manj kakor 96.000 K. Tehnična izvedenca sta izjavila, da vsled vodovoda ne bodo trpeli nikake škode in zato se jim ni priznala n i k a k a odškodnina. Priznaia pa se je odškodnina J. Zabretu (60 kron) v Britofu, I. Pintarju (50 kron), Mariji Koželj (50 K) ter J, Remcu (60 kron) na Primskovem in slednjič T. Pavšlarju (225 K) v Kranju. Vsega skupaj tedaj 445 kron (ne 245, kakor smo zadnjič poročali pomotoma). Četrti in peti dan se je pisal zapisnik. Komisijonalna obravnava je pokazala, da bo mogoče graditi vodovod brez posebnih zaprek od strani prizadetih posestnikov. Odškodnine za odkup, uporabo sveta in one vodnim opravičencem bodo z ozirom na velikansko zgradbo res malenkostne. Cevi se bodo polagale z malimi izjemami skoro skozi in skozi ob državni in okrajni cesti po peščenem, nanešenem svetu. Mesto Kranj, in večina vasi pričakuje komaj pre-potrebnega vodovoda. Vesele so ga zlasti T up a 1 i č e, Britof, Primskovo, Hupa, predvsem pa Šenčur, ki s svojimi tisoč prebivalci neznosno trpi vsled pomanjkanja vode. Na Rupi, kjer imajo sicer mnogo kapnic, vedo tako ceniti zdravo pitno vodo, da so že zložili potrebno svoto za vodovod. Tudi v Britofu bodo takoj plačali vse troške. Branijo se pa dobre vode vasi Hotemaže, Luže, Srednja vas, Visoko, Voklo in deloma tudi V oglje. Prve tri vasi se že pred tremi leti niso vnemah; za vodovod, dasiravno posebno Luže in Srednja vas potrebujejo dobre vode tako, kakor vsakdanjega kruha. Visoko se je že enkrat s podpisi izjavilo za vodovod, občina Voglje (za vasi Voglje in Voklo) pa s podpisi in posebej še s soglasnim občinskim sklepom. Brezvestni hujskači so z lažmi zasejali odpor pri napominanih va^čanih. To seveda nikakor ne bo zaviralo zgradbe vodovoda. Dežela bo gradila to z narodno-gospodarskega stališča prevažno podjetje na podlagi deželnega zakona. Vsiljevala ne bo vode nikomur. Kakor povsod, bodo uporniki pozneje začeli prositi vode. Zgodilo se je tako v Črnomlju, v Vižmarjih in drugod. Prav gotovo se bo zgodilo to tudi v kranjski okolici in še bolj gotovo bodo pozneje do-tične vasi imele ne razmer no večje troške in na- klado, kakor oni pametni vaščani, ki so se že sedaj izjavili za vodovod. Vsem onim, ki se upirajo, pa priporočamo prav toplo, da preberejo dopis iz Št. Vida v današnjem «Gorenjcu*. Novičar. Na Gorenjskem. Našim naročnikom! S prihodnjo številko poteče polletna naročnina. Vsled tega uljudno prosimo vse one, ki imajo list plačan samo za pol leta, da nam te dni vpošljejo nadaljno naročnino, da bodo mogli redno dobivati vse številke. Osebne vesti. Okrajni glavar v Radovljici g. Jakob Rubelli pl. Sturmfest je na lastno prošnjo začasno vpo-kojen. — Višjim geometrom pri razpreglednem uradu je imenovan vežbenik g. Fr.Witschl za sv. Križ pri Kostanjevici. Občinski odbor kranjski je imel včeraj svojo sejo. Župan imenuje overovateljem seje F. Krennerja in dr. F. Prevca ter poroča, da je stražnik Rafael Gostišek s 1. junijem nastopil svojo novo službo. Na predlog policijskega odseka se o prošnji Ivane Wohlgemuth za podelitev koncesije glede točenja opojnih pijač črez ulico izreče neugodno, o prošnji Ivana Bedenka za podelitev gostilničarske koncesije pa ugodno. — Na predlog tržnega odseka se prošnji občine Cerklje za vpeljavo dveh novih tržnih, in živinskih semnjev ugovarja, češ, da ima občina Cerklje vpeljane že štiri slabo obiskane semnje, izmed katerih dva (na binkoštni torek in 27. decembra na dan sv. Janeza Evang.) padeta ravno takrat, ko je tudi v Kranju tržni dan. — V občinsko zvezo se sprejme 11 oseb, odkloni pa se jih troje. Potem župan zaključi sejo. Visokega gosta smo imeli v četrtek v Kranju. Pripeljal se je v naše mesto knezoškof gospod Anton Bonaventura Jeglič. Med drugimi je posetil tudi gospoda ravnatelja Jos. Hubada. Pravijo, da se je ž njim pogajal, da bi prevzel vodstvo škofovih šol v Št. Vidu. Mlini ljudskega poneumljenja. Pod tem zaglav-jem prinašamo na prvem mestu izborcn članek iz »Slovenskega Naroda*. Spis je prav primeren, kajti tudi naš prečastiti gospod dekan Koblar je v nedeljo v svoji pro-povedi poskušal napeljavati grozno nesrečo na otoku Martinik na svoj mlin. Malo več okusa bi mu pač prištevali, posebno sedaj, ko ni nikakega upanja, da se bodo tako kmalu vršile kake volitve. Olepševalno društvo v Kranju je imelo dne 15. t. m. svoj občni zbor. V minulem letu se je omejilo njega delovanje zgol na vzdrževanje in zopetno olepšanje starih naprav. Mislilo se je pač na napravo pota tik Save pod romantičnimi skalami nad velikim Majdičevim jezom, a izvršitev tega načrta se je morala začasno opustiti vsled potrebnega težavnega izsekanja. — Društveni premoženjski izkaz je zelo ugoden. Koncem junija znaša razpoložena glavnica K 1716*72; prebitka je bilo v minulem letu K 98 68. Izvolil se je stari odbor, namreč gg.: predsednikom Ferd. Sajovic, podpredsednikom dr. Ed v. Savnik, blagajnikom A. Šlamberger, tajnikom dr. Jos. Tominšek, odbornikom K. Jäger, N. Steinbauer in K. Šavnik. Izlet na Višarje in Lovca priredi dne 28. in 29. t. m. kranjska podružnica slovenskega planinskega društva. Izletniki se odpeljejo v soboto z opoldanskim vlakom. — Ista podružnica je v svoji zadnji seji sklenila, da priredi poleg že zgoraj imenovanega letos še dva oticijelna izleta, in sicer koncem julija na Dobrača in koncem avgusta na Triglav. Občinski odbor škofjeloški. V zadnji seji občinskega odbora v Škofji Loki, vršeči se dne 11. t. m., se je razgovarjalo, kako in kaj bi prevzela mestna občina v svojo last vodovod, katerega gradi sedaj vodovodno društvo. Sklenilo se ni ničesar definitivnega. Danes ima občinski odbor vnovič svojo sejo, o kateri je upati, da se to pereče in gotovo važno vprašanje detinitivno reši. Na sv. Jošt je napravila minulo nedeljo izlet šišenska čitalnica. Udeležilo se je tega izleta kakih 20 njenih članov. Izletniki so se prav dobro zabavali. 243 Koncert priredi tukajšnja godba gasilnega društva danes zvečer po osmi uri na Glavnem trgu. — Dne 2o. I. m. (na kresni večer) bo koncert na Gašteju. Vstopnina 40 vin. Zivinozdravniška potovalna predavanja v kranjskem okraju se vr.še, in sicer dne 22. junija v Ilraslju pri Kranju, dne S. julija v Lučnah, občina Trata, 13. julija v Dražgošah, občina Selca, 20. julija v Dupljah pri Tržiču. Iz Škofje Loke se nam piše: Našemu meščanstvu se je nudilo v nedeljo zvečer v čitalničnih prostorih dOkaj dobre, znamenite zabave. Čitalnica je priredila s sodelovanjem članov slovenske drame iz Ljubljane gledališko predstavo. Uprizoril se je igrokaz «Oče in očim ali ženski Otelo». V dokaz, kakor vrlo dobro se je posrečila uprizoritev, pričalo je uprav prenelično ploskanje, ki je sledilo posameznim prizorom in aktom. Občinstvo je bilo navdušeno ob nastopu članov ljubljanske slovenske drame. Mnogoštevilna udeležba je pričala, da je občinstvo že težko pričakovalo kake dobro uprizorjene igre. V vsakem oziru so Častiti člani slovenske drame častno zadostili zahtevam, katere je stavilo nanje tukajšnje meščanstvo. — Kakor obično, je zavladala med občinstvom po končani predstavi mirna, neprisiljena zabava. Enakih večerov si želimo v Loki še več. Vodovodne naprave v Skofji Loki so v popolnem tiru. Na glavnem trgu so cevi že položene. Tudi pod nunskim samostanom so deloma cevi že pokrite, enako v spodnjem Karlovem Tupalam je delo nekoliko težav-nejše, ker je svet kamenit, vendar je upati, da bo vodovod dogotovljen tja do začetkom septembra. V Kamniku je umrl dne 10. junija c. kr. nadporočnik v 19. brambovskem pešpolku, Edvard Pollak. Pogreb je bil minulo sredo ob obilni udeležbi civilnega in vojaškega stanu. Pokojnika je spremila k zadnjemu počitku tudi vojaška godba iz Ljubljane. Iz Rovt pri Podnartu se poroča jako čud en si učaj, Nek tat je vkradel čevlje. Ž njimi je šel spat v neko šupo. Seboj je imel nekega tovariša, kateremu so bili ukradeni čevlji zopet všeč. Zategadelj jih je tatu ukradel. Prodajat jih je pa šel k onemu, kateremu so bili prvikrat čevlji ukradeni. Na Lancovem pri Radovljici je občinski zaslop sestavljen takole: Valentin Dežman z Lancovega, župan; Franc Zupane in Janez Dežman iz Lancovega, J. Rogač iz Zgornje Lipniee, Mihael Rozman, Matevž Koželj in Janez Lukan iz Spodnje Lipniee, občinski svetovalci. Poboj zaradi dekleta. V Gameljnih pri Ljubljani so se minulo nedeljo zvečer tepli. Jernej Lavrič je hodil namreč za Knezovo hčerjo Marijo, za kalero pa je hodil tudi Žagarjev hlapec Janez. Pred kratkim je prišel Jernej Lavrič v Knezovo hišo, kjer je našel Žagarjevega hlapca. Začela sla pri očetu Marije Knezove delali zdražbe, vsled česar ju je Andrej Knez odpravil iz hiše. Lavriča je to strašno jezilo in hotel se je maščevati. V nedeljo zvečer je čakal pred Knezovo hišo Andreja Kneza in hlapca ter ju udaril z ročico po glavi. Oba sta smrtnonevarno ranjena. Orožniki so Lavriča odgnali v zapor. Spodnješisenski občinski odbor je imel dne 19. t. m. svojo sejo, v kateri je razpravljal vprašanje o imenovanju cest in ulic. Skleni se, nabiti na vseh primernih krajih take tablice, ki bi poleg imena ceste ali ulice označile tudi vse v dotični ulici se nahajajoče številke. Izvoli se odsek, bioječ pet članov, ki naj stavi v kratkem svoje predloge. — Občinski odbornik Kuntara predlaga, naj bi se mislilo tudi na gradnjo vodovoda v Spodnji Šiški, oziroma na podaljšanje ljubljanskega vodovoda. Žal, da je bil ta predlog odklonjen z vsemi proti trem glasovom. Vendar je želeti, da vodovodno vprašanje v Spodnji Šiški ne izgine s površja. Na Kranjskem sploh. Za deželno učiteljsko konferenco, ki se ima vršiti drugo leto, sta izvoljena v Ljubljani gg. Luka Jelene in Fr. Črnagoj, odločno napredna in neustrašena učitelja. Upamo, da bode vse učiteljstvo tudi po ostalih krajih posnemalo vrlo ljubljansko učiteljstvo. Križem sveta. Razne vesti. Dunajski listi poročajo, da vlada naš cesar z dnem 19. t. m. Avstrijo 53 let in 199 dni, tedaj izmed vseh vladarjev habsburške rodovine najdalj. — Albert, kralj saksonski je dne 19. t. m. umrl v visoki starosti. Ril ji? eden najstarejših vladarjev. Njegov naslednik ho 70 let stari brat princ Jurij. Brezpogojno prvo mesto j bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilo zanjo gre dandanes Katureinerjevi Kncippovi slatini kavi. To pa zato, ker ima poleg drugih prednosti samo ona vonj in okus zrnate kave, o čemer priča mnogo iziecil prvih avtoritet. SI. profesor pl. 1'etlenkoler se je izjavil: «r0 svojem kavi podobnem okusu bistveno preseza vse druge kavine surogate.* Drugi pravijo: «Jako intenzivno ima vonj in okus žgane zrnate kave.» »Njen vonj je posebno krepak, podoben kavi in čist.> «V dokazni množini ima aromatske sestavine, kakršne ima tudi zrnata kava.* Mnogoteri poizkusi so soglasno izpi ičali, da jo je po mori označili kot izdeltk, ki se zeJo bliža zrnaii kavi.» «Po vsebini aroinatskih snovi je Katlireinerjeva sladna kava v nžitni vrednosti zelo podobna pravi kavi* i. I . d. Zato je umevno, pa prihaja ta kava čimdalje bolj priljubljena in da jo že volne rabijo in udoinačiijejo kot tečno in zdravo rodbinsko kavo. Stanovanje za letoviščarje s popolno opravo in kuhinjo se takoj w~ odda v najem. ~wr Ver se izve v upravništvu Gorenjca*. b5—3 Sloveči profesorji medicine in zdravniki priporočajo za 7/nkturo Želodec lekarnarja Piccplj.ja v Ljubljani dvornega zalagatelja Nj. svet. papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, po-spešuje prebav-ljenj? in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe na zastaranem zaprtju. + ■<> ^ ♦ 4 Afr^- Tinktura za želodec se razpošilja v skatljicab z 12 steklenicami za K 252, z 24 steklenicami za K 4-80, z 36 steklenicami za K 7-—, z 70 steklenicami za K 13"—. I. 191—40 (Poštni paket pod 5 kg.) Tiižniin srcem javljava vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je najin svak, oziroma stric, soprog, oče, zet in brat, gospod Herman Knkla računski asistent mestne elektrarne v Ljubljani včeraj v četrtek ob poblevetih zvečer na povratku iz Logatca ponesiečil s kolesom in da je na mestu obležal mrtev. Izpolnil je komaj 29. leto. Truplo predragega ranjeega se bode prepeljalo iz mrtvašnice na Vrhniki v Ljubljano, kjer se bode na onilolnem pokopališču jutii v soboto, dne 21. junija ob polsednnh položilo k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Kranju, dne 20. junija 1902. JVan primož in Zora Campret 98 svaka. 244 Gospodarske stvari. C. kr. priv. avstr. zavarovalna družba «Dunav» na Dunaju. Znamenit način opravilnega poslovanja te priznane družbe provzroca, da so razglasila bilanco «Dunava» vedno kratko sestavljena in omejena na najpotrebnejša pojasnila; istotako se premišljeno opu&ča vsako navidezno hvalisanje, b se nasprotno jasno prizna, ako izid ne opraviči pričakovanega upanja. Dasitudl to hvalevredno, odkritosrčno polaganje računa vsem udeležencem (interesentom) zavoda podaja zadostne opore, da morejo prav presojali slanje in razvoj društva, bi vendar opravičila prilika letnega poročila povedati nekaj več ter stopiti i/, preskromne rezerve. Zavod naj hi v že prid zavarovalstva ad referendum svoje delovanje bolj natančno obrazložil, kajti Že razsežnost in obilica delovanja gotovo zaslužita, da ju v pravi luči vidimo. Omeniti je treba le zelo kompliciranega delovanja v tako različnih strokah zavarovalstva, kakor jih goji «!)unav», in ki so: zavarovanje zoper škode po pozam, toči, prevozu, zavarovanje stekla, življenja, pot in ono proti ulonm. Koliko pridnosti pri delu zahteva obvladanje teh načinov zavarovanj in koliko eneržijc in vstrajnosli zahteva vse to v očigled vedno rastočega tekmovanja raznih zavarovalnic. «I)unav» je pokazal vsaki čas svoje vrline poslovanja s svojo tdio delavnostjo. Pri teh ogromnih zahtevah pa je «Dunavu» pomagalo skrbno varovanje strogo solidnih vodil za obvladanje vseh Kftprek, h katerim moramo v prvi vrsti prištevati gospodarsko propadanje in dolgo vrsto let z znamenitimi škodami. In Četudi je, kakor letno poročilo za 1901 objavlja, družba morala izplačati v pretočenem letu prav številne in znatne zavarovalnine radi požarov, tako v Avstriji, kakor tudi v inozemstvu, vendar ni moglo niti to leto spravili iz ravnotežja kol skala trdnega (iinancijelno) denarnega stanja, četudi je to lahko moglo precej izdatno vplivati na koneČni poslovni uspeh. Ko bi požari v pretočenem letu ne bili tako nepričakovano vplivali, bi bila družba v oddelku «požar* dosegla izvanredno ugodne uspehe, kajti prejemki na premijah so se povišali za celega pol milijona kron in so dosegli znatno svoto f>,S12.124 kron, kar nam kaže znamenit uspeh v tej stroki. Odškodnine za 7460 naznanjenih škod po požaru hi bile pogoltnile velikansko svoto 8,340.998 kron, ko bi previdna družba z zopetnim pozavarovanjem v znesku 1,325.459 kron ne bila znižala ta izdatek na le 2,016.539 kron, katere je izplačala iz lastnega. Vsekakor je to še jako znatna svola, katera je pripisovati na rovaš izvanredni množini požarov v pretočenem letu, a kaže se že, da se bode pobotala vsled letošnjih ugodnih razmer. V oddelku za zavarovanje pri prevozu se je izplačalo 79.382 kron manj nego v prejšnjem letu, nasprotno se je pa še rezervni zaklad zvišal za 23.543 kron; zavarovanje proti škodi po toči se je radi tega tako ugodno izteklo, ker so se prejemki na zavarovalnih premijah zvišali za 231.378 K, dasi je bil ta dobiček nekoliko znižan vsled precejšnjih povračil škod. Tudi oddelek za zavarovanja stekla kaže precejšen napredek, ker so se v tem oddelku prejemki zvišali od 30.102 kron v prejšnjem letu, nad 45.863 kron v letošnjem; tudi v oddelku za zavarovanje proti ulomu se polagoma kažejo vedno večji uspehi. Kar pa zadeva življensko zavarovanje, treba je naglašati, da zavarovanj na znatno svoto 71.984milijonov kron. Z izplačilom 1.744 milijonov kron za zapadla zavarovanja za življenje in rente je «Dunav» takorekoč vršil tudi nalogo precejšnjo etične vrednosti, kar povzdiguje njegovo občekoristno delovanje nad čisto gospodarsko. Če povzamemo konečni doseženi uspeh, kaže nam tisti z vračunanim prenosom prebitka znatno svoto 235.396 kron. Iz tega se je izplačalo delničarjem 110.000 kron dividende (7% = 28 kron na delnico); 30.000 kron se je odkazalo pokojninskemu zakladu za uradnike in sluge, ostanek .r>l.(>oT> kron pa se je prenesel na nov račun. M Domača knjižnica. Nove knjige. V teku zadnjih let je izšlo veliko število slovenskih knjig, večje bi skoro smeli reči, nego poprej desetletja. Med temi knjigami so nekatere pravi biseri slovenske literature. Prav velike zasluge si je stekel na tem polju požrtvovalni in jako podvzetni knjigotržec L. Schvvcnlner v Ljubljani. Pretočene dni sta izšli v njegovi zalogi zopet dve novi knjigi, in sicer: J. Cankarjeva drama «Kralj na BetajnovU in R, Murnikova zbirka humoresk «Navihano!». Kralj na Hetajnovi, drama v 3 dej a nji h. (2 K, po pošti 10 h več.) J. Cankar, ki je dovolj znan po svoji realistiki, je v svoji novi drami brezobzirno posegel med življenje. Na prvi hip nas kar osupne karakteristika njegovih junakov, dasi smo že vajeni njegovega načina, po katerem nam podaja prave slike življenja, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Vsebina drame je: Jožef Kantor si prid°bi s svojo brutalnostjo in pohlepnostjo veliko premoženje, ki mu tudi nakloni prijateljstvo župnika, ki ga je poprej imel za brezverca. Da je dober katoličan, dokazal je župniku menda s tem, da je obljubil zidati župnišče in hlev na lastne tro.škc, da si zagotovi poslaniški mandat. Pri njegovih namerah mu pa dela napotje Maks, sin trgovca Krnca, ki ga je Kantor pripravil ob premoženje. Kantor za vrat no ustreli Maksa. Bernota, ženina Kantorjeve hčere Francke, pa od vedo kot sumljivega morilca v ječo. Človeku se dozdeva, da je vsa drama le nekak uvod v poznejše, kar se ima pripetiti, a to je ravno Cankerjev karakleristikon. davni junak, J. Kantor, pa se nam zdi četudi jo Cankarjev, vendarle malo preveč realističen. To je, rekli bi, prava zver v človeški podobi. V kakih kalifornskih povestih bi se lažje sprijaznili ž njim, ker takih krvolokov kakor on, je pač težko dobiti. Maks nam je pa jako simpatična prikazen, katero nam je Cankar vrlo lepo orisal. Tudi drugi značaji so line označeni. Mimogrede je pisatelj tudi dal jako precizno sliko, rekli bi «moment fotografijo*, odnošajev, ki vladajo v nas. Jezik je, kakor sploh od Cankarja drugače ni pričakovati, jako lep, dasi zelo domač. Dasi ima drama dokaj vrlega na sebi, vendar dvomimo, da bi vprizorjena, našemu občinstvu posebno dopala. — r— 5* cM* V ponedeljek zvečer 91 in bengalični ogenj. v . Loterijska srečka dne 14. junija 1.1. Trst: 58 62 52 69 15 CDAHITIIITTIID LJUBLJANA 1 lliill UJj 1 1 Ijll na Starem trgu štev. 1 Prva in najstarejša l56-40 zaloga šivalnih strojev.. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—12 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,800.184-89. Stanje hipotečnih posojil K 1,766.583 97. Prstii laj* tuc;. .. Iftjllll Doktorja pl. Trnkoczvja preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 167—19 že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, i!e se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno poŠto s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnk6czya KfllfAA flsdtli (ffll priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-l\wl|IIW JIBWm VBJJ ceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. v Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya 7fflfid(ftl6 kapljice. Izborim sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, fc£if>0£oca ptva in najvte^a tovarna 75—6 v 2yu(>lfani. Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga ža Moške obleke se dobro priporoča 1. HKLAUC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74—6 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto Javna zahvala. Podpisanemu je bilo dne 12. maja t. 1. pogorelo gospodarsko orodje, za katero je bil zavarovan pri c. Hf. priV. aVjtr. zaVaroValni družbi 99 na Dunaju. Zavarovalno svoto v znesku 600 kron mi je njen glavni zastopnik v Kranju, g. Rudolf Kokalj takoj po požaru priznal in točno izplačal, za kar se mu najtopljeje zahvaljujem. Vsled tega priporočam to dobro in zanesljivo zavarovalno družbo vsakomur. V Mengišu, dne 12. junija 1902. 90-2 Franc Osredkar s. r. 96 246 Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v i m upravništvu „ Gorenjca \ 1-2.1 D IQ 5H— 8 JOSIP WEI J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-ometno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mrrodvor u, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i t. d. 8i—4 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-eementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z Jamstvom najsolidnejega deli. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeoo 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861, LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, preniembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 114—47 Gepard £)llgaticr Klet sadnega solja • Altenstädt, Predarlsko je najboljša in najtrajnejša domača pijača mošt se napravlja iz Etterovega sadnega soka. Razven vode ni treba nobene primes', tudi sladkorja ne, ker je ta že v sadnem soku. Popolno čist in narejen le iz sadnega soka in sladkorja ter ima veliko prednost pred kemično narejenimi umetnimi izdelki za mošt. Deset litrov sadnega soka pridejanih 120 litrom vode, da po kipenju 130 litrov mošta prve kakovosti jako lepe barve! preprosto ^dcloUarjjc. Nedosežne dobrote in trpežnosti ter okusa. Zaloga pri gospodu: Francu Dolencu v Kranju. IAUA»A»A"A»A". mm m W8M r'i -1 i*t r i •*- t r ■ 111 Ti n'-111111 • Trgovina z železnino „MERKUR" "V OelJTj., Graška cesta. štev. 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ""VI * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. ßene nizke. •>Xv*.W .'%'ä'ä'ä*; CD CD O B •d -i o i c* TT SO INJ O CD ■MW ■ INJ<" O CD T -o a Priznano najboljše oljnate barve smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—3 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. -o 9 £ o © o* B O 15941 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Zunanja naroČila tj iz-vrtujejo totno in po najnižjih Cenikia razpošiljajo zastonj in 247 Vnovič zaižane cene! Poljedelski stroji vsake vrste, posebno priznano najboljši gepeljni, mlatilnice in slamoreznice. Pluge, železne, katere ni treba držati in s katerimi se lahko orjejo tudi ozki kraji po g ld. 3 0*-Brane za travnike in njive. Trombe za vodo in gnojnico vsake vrste. Cevi za vodovode in vodnjake, najceneje. Klinje, jermena in drugi posamezni deli za stroje se dobijo t najboljši izvršitvi v skladišču 108—51 Fran Zeman v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") Predtiskarija Predtiskarija RANJA IMERSOL LJUBLJANA, Mestni trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-40 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se i*-vršujejo točno in ceno. G. Tönnies Ljubljana 76—5 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrat« žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalait, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SIKIEKAL v Cechu pri Prostjevu in Smicftow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9 priporoča 13—2L slavnim gasilnim društvom, občinam in za*abakom brizgalnice vsake vrste, s patentom pratf zmrzlioi in s priredbo, da tiste na obe etrsl ▼odo vlečejo in mečejo, parne brizg&lnlpt. s kojima zamoreta samo dva človeka opimfJM delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo iiprašanega strojevodjo; dalje vsednjge gasilno orodje, čelade, pase, sekirica. laatVi i. t. d., kmetijsko orodje in Peronotpon* brizgalnioe. — Roba solidna elegantna in osna. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. 248 \rrr)er)$k& darila ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča H. SUTTNER, mar v Kranju. 78-6 Ceniki zastonj in po^lnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 K. registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 42/2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—22 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—51 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopo«ljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje §> Tfaznovrstnih \ oblek = za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—22 v zalogi. w w w Posamezne številke „Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof Ji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. (Vellacher Sauerbrunnen) 8—12 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. R. LANG, Ljubljana (Koiizej) tovarna za modroce ja peresa in posteljno opravo, saJoga pohištva, priporoča vsake vrste mcdrocev, posteljne ulope, zrcal, podob, otročjih voziCkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, Kanape, divan) m 60— 8- po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami poalje zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. hhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na narečbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo s« nahaja v hiši štev. 106 nasproti zupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroteina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi s« ae v*afc«o. izdaja in zalaga konsorcy