JI j i If >\i cc :ei« stn
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
ici' ^ 205
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 30, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
' H i Cne'anc' Press je začela priobčevati imena onih, ki so se pod-Peticije za komunistične kandidate. Stranka je predlo-■PF !/avnemu tajniku okrog 34,000 imen. Ta imena so bila poli' "a volivne odbore, da se ugotovi, če so pristna in pravi na-■fje ! 130 25'000 imen dobrih, bodo prišli komunistični kandi-B jj" ^'asovnico v novembru, drugače ne.
Weil! men5' ki smo videli v Pre3SU> .ie bil° tudi Pr2ce.i sl°" pri i(n'efiin hrvatskih. Pri nekaterih smo se čudili, ko smo jih vi-^ ec> clrugimjf o katerih sicer vemo, da so komunisti. Za ne-•je dv°wimof da so vedeli, kaj so podpisali. Oglašajo se že so 1 ceš> da se je izvabilo od njih podpise pod napačno pretil : K
^ ^unistična stranka je vložila na sodniji protest proti ^fceiV e Priobčila ta imena. Kakor se sliši, so komunisti l&i ' P°tegnili s tistimi podpisi in jim pripovedovali vse ,/rf! So ' ZakaJ na.i se podpišejo, samo resnice jim niso povedali, jI*	za komunistično stranko.
J C ljudem, ki so prišli tako po nedolžnem med komuniste, 0*iiji|m°' da se glasijo pri volivnem odboru. Priporočljivo bi )a dajo v javnost izjavo, če se jih je vjelo za podpis na ^K način, da ne bodo ljudje kazali za njimi, da so komunisti.
iN SLAVN0STB0 V C0LLINW00DU
PODPISI ZA KOMUNISTE
■fetke ° bodo Frances Susel KlO s'?!,Pa(iajoče k podružnici Jl>rac ^agoslovile svoj no-
M^to1' in krožek bo Pr"
Bujjj0^ v krasnih novih uni-S»ater	se bo povorka,
Sj [ Se bodo krožki in dru-II d ^'ala ob 2:30 popoldne fl Hipe ?Venskim domom na
0 f, Ave.
H Se bo vila od Sloven-gf r ce Po Holmes Ave., po H Cest.* Po Saranac Rd., po / Vx't 'n v cerkev Marije J Pra,6 k->er bo blagoslovi / K) oh	Iz cerkve
j a Povorka po Holmes Po cesti> po Saranac »Iti d0 cesti i" nazaj v Slo-J žaternm' kjer se bo pričel ta-en, Prav lep program ..s
. 'Cor vmi plesi itd" •0d-
ks6(j ' b°do spregovorili a Dik p ' glavni govornik bo g.
!t J" LaUSChe hl P°" 'oB1 lri'ce zastopniki in za-
ho vodila ured-! Je> ^rs. Albina Novak.
--- ,	^ A
ti ,tchi]i . A"gleški premier Sest'le bil v nekem obreda \ raVno ob času' ko s0 j6 llHrdlrali nemški letalci.
Ui6(j Pfostem in opazoval in nemški*
sije Ko so Nemci odle-io^ Sle0gledal škodo, ki so jo fok0nn^ke bombe. "Gla-►BO^FWp1'" rekel svojim
m PH odhodu. pe'fV _
p* ^bil1* večerja
"J/fMig bodo pri > Kovačiče-•/ la	Clair Ave. servi-
J C? V-irnju Pečenega koštru-atl bodo pričeli že ob 'Jr	t Na razPolago bo tu-
JH0 ( na hladna pijača in )Sfd0tj U,(ii dobra godba.
n°tit<Hla 2aroka
l0iS	se gdč. Albina
0 01 < E" 156- St. in Mr.
3 Cm^T--
JneVCSte
tfi A6 ^cii;' 1 So Podvrženi re-^ 1° o^ržavljanov, mo-fir } VeI°riti na 15 vpra-' y Solema vsa vpraša. 'd > Pi-iiT; razen °nih, ki se n psu v Ameriko, to
>> V Coda ln pa ime ia-
J i- 0 Pe 80 se PriPelialii
i ti«fVe tega natančno,
s^A* !tešanie odgo'
K' To y know- <ne
^'VfC Popolnoma zado-<0Ki
Ob tej priliki bo prvič, da bodo ženske imele odlične vojaške šarže in sicer: Generalni major bo Mrs. Frances Rupert, general gdč. Albina Jančar, polkovnik Mrs. Mary Otoničar, major Mrs. .Frances Ponikvar, ka-petan Mrs. Ana Petrich, feld-maršal Mrs. Mary Zadel, poročnik Mrs. Pauline Mavsar, narednik Mrs. Frances Susel. Poleg teh bodo pa še tovariši družice. Vse društvene za-
rn
stopnike se prosi, da gredo z avtomobili v parado.
Praporu bosta botroval^ Mi'-in Mrs. August F. Švetek, ki sta botrovala tudi prvi zastavi podružnice št. 10.
Po končanem programu se bo gostom serviraia fina večerja v gornji dvorani, 'po večerji bo pa ples, za katerega bo igral Janko-vičev orkester. Vstopnina za popoldanski in večerni program bo 30c, samo za popoldne 10c. Občinstvo je prav prijazno vabljeno, da poseti slavnost teh naših vrlih slovenskih deklet.
NAJNOVEJŠEVESTI
DES MOINES, Ia., 29. avg.— Henry Agard Wallace, bivši poljedelski tajnik in sedanji podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je danes uradno sprejel nominacijo demokratske stranke. V sprejemnem govoru je rekel, da bo tretji termin za predsednika Roosevelta pomenil udarec za hitlerizem v Zapadnem Svetu.
BERLIN, 29. avg,—N e m š k i kratkovalni radio je poklical kapetana Ernesta Kraya, ki je vojni ujetnik nekje v Kanadi, ter mu naznanjal, da se je danes zjutraj poročil potom zastopnika. Radio je želel novoporočencema skoraj-šno svidenje.
BERLIN, 30. avg. — Uradna ■ nemška poročila zatrjujejo, da so Angleži svoja bojna letala prebarvali z neke vrste varnišem, ki napravi detalo ponoči popolnoma nevidno, četudi ga obsevajo močne iskalne luči s tal. To je bil vzrok, trdijo Nemci, da nemške protizračne baterije niso mogle zadeti nobenega angleškega bombnika, ko so napadali Berlin, čeprav so ti krožili nad mestom neprestano tri ure.
Prvi otrok rojen v skrivališču
London. — Mrs. Ana Plume, stara 34 let, je prva mati v Angliji, ki je rodila otroka v skrivališču med tem, ko so Nemci bombardirali mesto. Otrok je bil rojen med treskanjem bomb in grmenjem protizračnih baterij. Mati pravi, da v tistem času pač ni mislila na nemške bombe. Otroka je imenovala Anderson, po angleškem ministru za domačo varnost, ki- jje. ujcazal napraviti skrivališča pred tyombami. —:-o——-
Nov grob
Po tridnevni mučni bolezni je v pondeljek preminil v mestni bolnišnici rojak Ignacij Pla-hutnik, star 60 let. Doma je bil iz 'Spodnje Loke na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Pokojni je živel zadnja leta v hotelu na Eagle Ave. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. V starem kraju zapušča brata Andreja, tukaj pa nečaka Franka Plahutnik. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob osmih iz Louis L. Ferfolievega I pogrebnega zavoda, 3515 E. 81st St. v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru.
Najden denar Na 170. cesti, med Waterloo Rd. in Grovewood se je našlo v soboto zjutraj nekaj denarja Kdor ga je izgubil, naj se zgla-si po šestih zvečer pri Frank Grajzar, 1282 E. 170. St.
Nemci ne vedo, koliko letal izgubijo
London. — Angleži so sklatili v zadnjih treh tednih nad 800 nemških letal. Zato so upravičeno mislili, da bo ta ogromna izguba porazno vplivala na moralo nemških letalcev. Toda Angležem je povedal nek nevtralni letalski atašej, da nemški piloti sploh ne vedo, nič o tem.
Posadka za vsak nemški bombnik je iz raznih krajev in pride šele v zadnjem trenutku pred poletom skupaj. Tako je pilot iz Hamburga, topničar iz Reimsa, strojnopuškar iz Bruslja in navigator iz Lille. Tem se izroči letalo in se jim da povelje, kam naj poleti jo. Ko pridejo nazaj, morajo leteti na Norveško v kako zrakoplovno pristanišče. Tako ne vedo, koliko letal je bilo poslanih na Anglijo in koliko se jih je vrnilo: Nemško poveljstvo pazi na to, da ista posadka nikdar ne leti dvakrat skupaj in tudi ne dobe dvakrat istega letala. Zato pa'malokdo nemških letalcev ve za faktične izgube., Pri tem pa tudi ne morejo biti preveč uspešni, ker imajo vedno nova letala in ker nima posadka skupne vaje.
Zadnja prilika
London. — Neka stara ženica ni hotela ostati v skrivališču v času, ko so Nemci bombardirali mesto. Rekla je stražniku, ki ji je branil iti na cesto: "Fante, jaz'sem veliko prestara, da bi dočakala še kako vojno. Zato si hočem pa to toliko bolj ogledati. Umakni se mi s poti!"
d LASUJTE V KORIST NARODU!
Opozarjamo slovenske councilmane, cla dobro premislijo, kako bodo danes glasovali glede vzdrževanja naprave, ki čisti odpadke. Denar za to se potrebuje, to priznamo ! Mestna administracija bi rada, da bi se vpeljal lanski sistem in se naložilo breme na vodne metre. To bi ne bilo pravično! Naloži naj se na vsa posestva enako. Ta naprava ni samo za nekatere, ampak je za vse mesto, iz zdravstvenih in sploh vseh ozirov. Torej naj vzdržuje napravo vse mesto in ne sain^ nekateri. Naj prispeva sorazmerno revni bajtar kot lastnik apartment hiš in drugih poslopij. Poziv-ljemo slovenske councilmane, da glasujejo tako, da se bo ta davek naložil sorazmerno na vsa posestva enako.
Angleži so zapodili 200 nacijskih bombnikov v beg izpred Londona
Nemčija trdi, da je Anglija na potu razpada, i ker oddaja posestva
Berlin. — Nemško časopisje | piše, da je Anglija na potu raz- ( sula. Dokaz temu je, ker je iz-i gubila važno postojanko v So-1 malilandu in pa ker daje v na-J jem Zed. državam Bermudo. i Položaj Anglije je postal tako' brezupen, piše nemško časopisje, da hoče odstopiti eno najvažnejših postojank, Bermudo. Moč Anglije je bila samo v tem, ker je obvladala take postojanke po vsem svetu. Danes jih pa ne more več obdržati, zato jih drugega za drugim ali pusti, ali pa oddaja svojim prijateljem. To jasno kaže na zgodovinski fakt, da je začel angleški imperij razpadati.
Poslanska zbornica hoče obvezno vojaško vežbo še bolj raztegniti
Washington, 29. avg. — Vojaški odsek poslanske zbornice je dobil iz senata predlog za "obvezno vojaško vežbo, da ga pripravi za debato v zbornici. Prvo, kar je odsek napravil je bilo to, da je raztegnil registracijo novincev od 31 do 44 leta. Senat je namreč sprejel predlog, da se registrira vse moške za vojaško službo, ki so stari od 21 do 31 let. Odsek poslanske zbornice je pa k temu dodal, da se registrira vse moške od 21 do 44 leta. V tem razredu bi bilo do 24 milijonov mož in fantov.
Odsek se tudi ne strinja z senatom v tem, da zahteva 1,000,-
000	kot najvišje število rekrutov naenkrat, senat je pa sprejel število 900,000. V torek bo prišel predlog v zbornico na debato. Pričakuje se še bolj vroče debate glede tega predloga kot v senatu.
DVOJČKA 8 DNI NARAZEN
Washington. — Calvin in Melv in Tyler sta dvojčka, pa je eden osem dni starejši od drugega. Ta mesec sta obhajala svoj 17. rojstni dan. Calvin ga je obhajal 7. avgusta, Melvin pa 15. Calvin je prišel namreč polnih osem dni na svet prej, kot njegov brat. Kje je bila j "zamuda," poročilo ne pove. Pošljite račune!
Oni, ki imate kakšne račune za nedeljsko prireditev Zveze društev Najsv. Imena, se lahko zglasite vsak čas z računi pri Mr. A. Grdini, ki je bil predsednik odbora za prireditev. Ko bodo vsi računi plačani ,bo sklicana skupna seja, da se pregledajo računi.
j	Smrtna kosa
| Sinoči ob 10:45 je preminul
1	v Mestni bolnišnici rojak Frank | Volk, star 54 let, stanujoč na i 8613 Rosewood Ave. Pogreb se i bo vršil v pondeljek zjutraj iz
pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. Podrobnosti poročamo jutri.
Ne bo lista!
Ker je v pondeljek postavni ameriški praznik. Labor Day, ta dan Ameriška Domovina ne bo izšla. Uredništvo in tiskarna bosta zaprta ves dan.
Po noci, ko so Nemci neprestano 7 ur bombardirali London, so se vrnili zopet včeraj popoldne za nov napad. Angleži so pa poleteli na Berlin in ga razbijali cele tri ure.
ANGLEŽI IN ITALIJANI SE POMALEM ŠE NAPREJ OBDELUJEJO
London, 29. avg. — Pozno danes popoldne je priletelo nad London 200 nemških letal, proti katerim so se zapodili angleški letalci s tako silo, da so se Nem-obrnili in naglo odleteli proti mer ju, ne da bi vrgli eno samo bombo. To je bil dan po strašni noči, v kateri so nemški letalci vrgli na London na tisoče zazidalnih in razstreljivih bomb. Pa ne samo na London, ampak po vseh delih Anglije in Valeške.
Kakih 20 okrajev je bilo bombardiranih po Angliji, pri čemer je bilo ubitih mnogo civilistov. Od vseh krajev prihajajo poročila, na primer: "20 bomb je padlo tukaj," "50 bomb so vrgli Nemci naenkrat." Nekatere kraje so nemška letala napadala v skupinah, v drugih krajih so se prikazala poedina letala. Pri vsem tem ogromnem številu nemrtkih letal simk-i, pa ho Angleži sklatili samo eno nemško letalo na tla.
■k
Berlin, 29. avg. — Nemško poveljstvo poroča, da so angleški letalci bombardirali Berlin, ubili"! 10 oseb in jih ranili 30. To jej bil eden najsilnejših napadov, ki jih je še doživel Berlin v tej vojni. Bombe so padale dve milji
6-
proč od Hitlerjeve kancelarijske palače. Nemci tudi priznavajo, da so angleški bombniki napadli gazolinsko rafinerijo pri Leuni v bližini Leipziga in napravili nekaj škode.
Angleži so namenoma napadli rezidenčni okraj v Berlinu, trdijo Nemci, ter ubili in ranili mnogo civilistov, sesuli mnogo hiš ter jih več zažgali. Eno angleško letalo so Nemci zbili na tla.
*
Rim, 29. avg. — Italijanska letala so včeraj prvič bombardirala Sueški prekop. Bombe so vrgli v severnem delu prekopa, med Port Said ni Ismailia. Laško poveljstvo tudi naznanja, da so laški letalci bombardirali Aleksandrijo, kjer je glavno angleško bojno pristanišče za sredozemsko brodovje.
Angleži so poskušali prodreti v Eritrejo iz Sudana, toda so bili vrženi nazaj.
*
Cairo, 29. avg. — Angleški bombniki so metali bombe na italijanske ladje v pristanišču Der-na ter jih več zažgali. Bombardirali so tudi več laških postojank v Etijopiji.
Mobilizacija narodne garde
Washington. — Vojni oddelek vlade namerava vpoklicati na enoletno vojaško službo 55,000 mož narodne garde s 15. septembrom. Nadaljnih 175,000 mož bo poklicanih 1. decembra. Od narodne garde bodo vpoklicane štiri divizije pehote, štirje letalski škadroni in več edinic obrežnega topništva. Ako bo sprejeta splošna obvezna vojaška vežba, bo 1. decembra vpoklicanih tudi 393,000 novih rekrutov.
Norveška bo še svobodna, trdi princeza
New York. — Norveška princeza Marta, žena prestolonaslednika Olava, ki je dospela v sredo v Ameriko kot gost predsednika in Mrs. Roosevelt, je ob prihodu zatrdila, da se bo njena domovina Norveška v doglednem času osvobodila nemškega jarma. "Mi še vedno upamo in smo tudi trdno prepričani, da bo Norveška zopet svobodna," je rekla princeza. "Norvežani se borijo v Angliji za osvoboditev svoje domovine."
Princeza je tudi pripovedovala, kako je kraljeva družina bežala iz glavnega mesta Oslo, predno so prišli tje Nemci. Kralj Haakon, prestolonaslednik Olav,
njegova žena in trije otroci, so se odpeljali iz Osla par ur pred prihodom Nemcev. Toda kmalu so prihrumela za njimi nemška letala, ki so dolgo'zasledovala vlak. Vlak se je ustavil v mestu Lillestrommen, kjer je šla princeza z otroci pod nek kamenit most, da so bili varni pred nemškimi bombami.
Od tam so se odpeljali v mesto Hamar, toda radi hitrega napredovanja Nemcev so morali bežati tudi od tam i» končno so zbežali preko meje v švedsko. Kar se tiče izdajstva Norvežanov, je rekla princeza, da se mnogo več trdi, kot je res.
1 Včeraj se je odpeljala prince-
za z otroci v Hyde Park, kjer bodo ostali v hiši predsednika in Mrs. Roosevelt, dokler ne bodo dobili drugega stanovanja.
Na tej ladji, ki je pripeljala norveško princezo in 897 drugih potnikov, so zasačili tudi 17 letno Leono Hirmukallio, ki se je vtihotapila na ladjo. Leona je finskega rodu, toda rojena v Avstraliji, kamor se hoče vrniti. Pri sebi je imela en dolar denarja.
Takoj ko je stopila princeza Marta z ladje, je hitela v hotel, odkoder je telefonično poklicala svojega moža Olava v London, s katerim ni govorila že od 10. j aprila, ko je bežala z otroci iz ' Norveške.
Pokojna Sophie Zivanchev
Kot smo včeraj poročali, je umrla Mrs. Sophie Zivanchev, rojena Simonov, stara 60 let. Doma je bila iz Vilovo na Srbskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča soproga Josepha in sina Simona, v stari domovini pa sestro Julijo in brata Georga. Bila je članica društva Collin-wood Hive, št. 283, The Maccabees. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob dveh iz hiše žalosti, 14605 Darwin Ave. v cerkev sv. Save in potem na rusko pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj mirno počiva.
Na operacijo
Miss Rose Kodelja iz 802 E. 156t,h St. je srečno prestala operacijo v Glenville bolnišnici. Obiski so že dovoljeni. Rozi je po dolgem času dobila naročilo, naj pride delat, ko ji je zdravnik ukazal, da mora najprej na operacijo. Vsi ji želimo, da bi se ji ljubč zdravje v kratkem vrnilo.
Ognjegasec je požigal od mladega
Colorado Springs, Colo. — Policiia je prijela ognjegasca Williama Haileya. Obtožen bo umora drugega reda, ker je zakrivil smrt ognjegasnega načelnika Morrisa Dolana. Ta se e namreč ponesrečil pri požaru, katerega je, kot se mu je dokazalo, zanetil sam Hailey. Pri ognju je Hailey sam pridno pomagal gasiti. Izpovedal je, da je imel neko neutolažljivo željo po požiganju in da ima na vesti mnogo požarov.
-o-
Bilo srečno
V soboto, 31. avgusta ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. Joseph Prijatelj, sin Mr. in Mrs. Joe Prijatelj, 1137 E. 66th St. in Miss Anne Sophie Kerzisnik iz 5374 Standard Ave. Sorodniki, prijatelji in sosedje so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše jima želimo v novem stanu.
Pomoč pri registraciji
Councilmana Ed. Kovačič in Ed. Pucel naznanjata, da se lahko oglasite pri njiju, da vam izpolnita vprašalne pole za registracijo. Mr. Kovačič je v to svrho v uradu vsak torek in četrtek zvečer od 6 do 8 na 6603 St. Clair Ave., Mr. Pucel pa ob enakem času v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in' 36. cesta.
Prestala operacijo
Težko operacijo je srečno prestala v Glenville bolnišnici Mary Godec iz 20755 Vine St. Obiski začasno še niso dovoljeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«»®*>83	No. 205 Fri., Aug. 30, 1940
Hitler bi porabil Mehiko proti Zed. državam
Nacijska propaganda v Mehiki je že toliko razvita in pri taki moči, da se je Hitler lahko vsak čas posluži v svojem ekonomskem boju proti Zed. državam'. Zatorej bi v slučaju, če bi Hitler zmagal v Evropi, takoj zasegel vse evropske trge in produkte, prevzel oblast nad vso prekooceansko plovbo in obnovil ekonomsko vojno proti Zed. državam skozi Mehiko, kakor jo je vodil že pred sedanjo vojno.
Da si Hitler v Mehiki utira svojo pot je znano in tudi dokazano, da bi rad napravil iz Mehike politično in ekonomsko vazalko, katero bi zasedel tudi z vojaštvom, če bi hotele Zed. države varovati in braniti svoje trgovske interese.
V taki ekonomski vojni bi dobila Nemčija vsekakor pomoč od Japonske in Italije, ki si želita, kot Nemčija, mehiško olje in mineralije, kar bi zamenjavali za izdelano blago in sirovine. Vse te tri totalitarne države vodijo ekonomsko propagando proti Zed. državam rekoč, da so dale mehiškemu olju trg potem, ko so istega zaprle demokratske države. Dalje pripovedujejo Mehiki, da si lahko importira potrebno blago z zamenjavo za olje in to zelo poceni, česar Mehiki demokratske države (Zed. države in Anglija) ne morejo nuditi.
Taka propaganda najde odmev v ušesih dežele, ki nima denarja za uvoz in pa dejstvo, da je Mehika zdaj sama gospodar nad oljem, čez katerega so do par let nazaj imeli oblast Angleži in Amerikanci. Mehiška vlada je kratkomalo vzela oljne vrelce in obljubila, da bo plačala za to odškodnino.
Totalitarne države so že pred to vojno vzele mnogo trgovine Zed. državam, ker so prodajale Mehiki blago ceneje radi nizkih mezd v svojih tovarnah. In ko bo enkrat ta vojna končana, pa grozijo naciji, da bodo vzeli Zed. državam še tisto trgovanje, ki ga imajo zdaj z sosedno Mehiko. Na-cijski agentje so že obljubili mehiškim trgovcem, da jim bodo pripeljali potrebščine v septembru ali oktobru in sicer po taki ceni, da ne bo mogla nobena država tekmovati ž njo.
Da niso to samo kake domneve ali sanje, se lahko navede dokazano dejstvo, da je Nemčija prodajala v Mehiki pisalne stroje po $25.00, dočim so zahtevali ameriški trgovci za svoje $75. Pa so bili pisalni stroji istega tipa kot ameriški. Dokazano je, da je prodajala Italija Mehiki rayon in umetno svilo za tako ceno, da ameriški trgovci niti blizu niso mogli. Znano je tudi dejstvo, da prodaja Japonska Mehiki električne žarnice za smešno nizko ceno.
Za vse to pa Mehika ne potrebuje nobenega denarja, ker da v zameno olje, medtem ko Zed. države zahtevajo gotov denar, ker pač ne potrebujejo mehiškega olja.
Z eno besedo rečeno, nemško in italijansko blago ne more tekmovati z ameriškim v kakovosti in trpežnosti, toda v največ slučajih se mehiški trgovec ne ozira na to.
Ko je Mehika 18. marca 1938 zaplenila angleška in ameriška oljna posestva, je hotela prodajati olje Angliji in Zed. državam. Anglija je rekla ne, nakar se je obrnila Mehika k Nemčiji. Koliko je dobila Nemčija olja, ni znano, ker je to menda državna tajnost. Toda, ko se je začela vojna lanskega septembra in se je prenehalo s prevažanjem olja v Nemčijo, je Nemčija dolgovala Mehiki za olje $5,500,000. Nemčija ni plačala niti centa v gotovini, ampak je poslala v Mehiko pisalne stroje, kemikalije, truke, popolne edinice za električne naprave. Vse to je prej Mehika kupovala v Zed. državah.
No in potem se je pričela vojna, trgovina med Mehiko in Nemčijo je prenehala, ker so zastražile Atlantik angleške križarke. Toda Mehika je še vedno potrebovala razno blago, ki bi ga lahko dobila v Zed. državah. Zdaj pa pride najlepše. Ker je Mehika dala vse olje v zamenjavo za drugo blago, ni torej dobila za olje nobenega denarja. Torej kako naj gre zdaj v Zed. države po razne,.potrebščine, če pa ni no-vaca? Nemogoče; in ameriško blago ni imelo sicer dobrega kupca. Nemčija je potem še nekaj časa pošiljala Mehiki razne potrebščine potom Holandske in Italije.
Toda tudi temu je napravila Anglija kmalu konec, ko je naznanila blokado proti izvozu vsega nemškega blaga. To je ustavilo izvoz skozi Holandsko, ne pa skozi Italijo, ki še ni bila v vojni. Ko je pa stopila v juniju tudi Italija v vojno, je izgubila Mehika tudi ta vir.
Pa Nemci se niso dali ugnati. Ker računajo tudi v bodoče na Mehiko, so ji hoteli na vsak način ustreči in ji pomagati. Začeli soji pošiljati blago preko Sibirije in ga nalagali na japonske ladje, ki so ga pripeljale potem v Mehiko. Toda to je bilo jako počasno in zamudno, da je nazadnje tudi ta kupčija ponehala.
Ameriška trgovina je zelo trpela radi te izmenjave blaga. Leta 1938 je izvoz v Mehiko padel za 57 odstotkov. To je bilo takrat, ko sta začeli izmenjavati blago in olje Mehika in Nemčija.
Vojna je Mehiko zelo udarila, ker je izgubila trg za olje, kavo, svinec, cink, govedo, kože. Toda, ko bo vojna končana in če bo Hitler zmagal, bo njegov prvi korak v Mehiko, odkoder bo začel z ekonomsko vojno proti Zed. državam.
BESEM IZ UMOM
Slavnost v Collinwoodu
V	nedeljo 1. septembra se vrši pri podružnici št. 10 Slovenske ženske zveze v Collinwoodu velika slavnost. Vse je že urejeno za ta dan.
Dekleta vežbalnega krožka so že dobila nove uniforme, v katerih bodo prvič nastopile v nedeljo, ko bodo tudi blagoslovile nov prapor. Boter in botra bosta, kakor že pročano, vsem dobro poznana in priljubljena Mr. in Mrs. August F. Svetek. Botrovala sta tudi že prejšnji zastavi podružnice št. 10 in sedaj pa smo jih naprosile, da botrujeta tudi njeni hčerki, kar sta tudi radevolje sprejela.
V	paradi bodo zastopani vsi vežbalni krožki elevelandskih podružnic in tudi iz Barberto-na in Loraina in pridružile pa se bodo tudi kadetinje društva sv. Helene in društva sv. Jožefa KSKJ.
Vse te krožke1 kakor tudi podružnice se prosi, da se snide-te pravočasno in sicer ob 2:30 popoldne pred Slovenskim domom na Holmes Ave.
Dekleta so tudi rekla, da parada brez oficirjev ne bi bila popolna, zato so naprosile tudi osem oficirjev in sicer vse od "general-majorja" do "saržen-ta." Vsak oficir pa bo imel tudi gl. uradnico SŽZ, da bo pa še bolj zanimivo, bo imel vsak par tudi tovariša in družico. Zastopani bodo 'pa 'tudi mladinski krožki v krasnih narodnih nošah.
V	paradi bosta tudi župan bele Ljubljane in Miss Ljubljana ter več odličnih oseb in zastopnikov. Ko bomo vsi uvrščeni, odkorakamo v cerkev Marije Vnebovzete, ker bo ob 3:30 blagoslovitev. Po končanem cerkvenem opravilu pa se zopet podamo nazaj v Slovenski dom, kjer se bo vršil prav lep in pester program.
Glavni govornik na programu bo naš priljubljeni in spo-štovani^ sodnik Frank J. Lausche, saj njega vsi tako radi poslušamo, nato bodo govori društvenih zastopnikov, petje (dueti in kvarteti), umetni plesi in druga zabava.
Ves program v dvorani bo imela v oskrbi ga. Albina Novak in vemo, da ga bo tudi sto odstotno izpolnila. |Po končanem programu se bo v zgornji dvorani serviralo za vse goste večerjo.
Po večerji se pa razvije ples in domača zabava. Igral bo Jankovičev orkester. Vstopnina bo 30 centov in kdor bo imel vstopnico za zvečer, bo ista vstopnica veljavna tudi za popoldanski program. Samo za popoldanski program pa je vstopnina samo 10 centov.
Vljudno se vabi vsa cenjena društva in podružnice, da se v velikem številu odzovete in ob enaki priliki vam bomo radevolje povrnile. Torej na veselo svidenje v nedeljo popoldne in zvečer, Frances Sušel -o-
Glas newburske mladine
Že več dopisov je bilo priobče-nih v cenjenem listu Ameriška Domovina glede naše nove cerkve. Toda vse to so napisali starejši farani fare sv. Lovrenca. Da boste pa vedeli, da se tudi mladina zanima, naj jaz v imenu nje napišem naše občutke.
Z velikim veseljem in navdušenjem smo gledali kako je rasla proti nebu naša cerkev, katero smo vedno hoteli imeti. Ko pa so se prvič oglasili novi zvonovi in zadoneli po naši naselbini, smo. pa z ponosom rekli: "Naša nova cerkev je dokončana." Zgotoviti je bilo treba še notranjost in vsi farani smo komaj čakali kdaj se bomo prvikrat po-
dali v novo cerkev. In res naše želje so se uresničile v nedeljo 11. avgusta, smo blagoslovili našo novo cerkev. Bil je dan, ki nam bo ostal v spominu za vedno, posebno pa nam — mladini.
Zelo ste se potrudili, vi naši starši, da ste nam postavili tako lepo hišo božjo. Mladina vam je hvaležna. Nadvse pa smo hvaležni našemu dobremu župniku č. g. kanoniku Omanu in našima kaplanoma Father Slapšaku in Father Bazniku. Ko boste že vi dragi prijatelji in naše drage mamice in očetje počivali v hlad-
nizemlji, se bomo mi podali v to cerkev, tedaj se vas bomo spominjali, da ste nam to hišo božjo postavili vi, naši starši, ki vas bo takrat že krila črna zemlja. Ta prelepa hiša božja nas bo vedno spominjala na vas.
Tudi mladina se je potrudila, da je pomagala, toda če bi ne bilo dobre volje in skrbnega našega župnika in naših starejših, bi gotovo ne imeli še nove cerkve.
V	nedeljo 18. avgusta pa je imel v naši novi cerkvi svojo pr-„vo novo sv. mašo č. g. Rev. Gabriel Rus. Zelo smo se vsi veselili tega dogodka. Zopet imamo med nami novomašnika. Dva mlada duhovnika sta že darovala pri nas svojo prvo daritev k Bogu, oba sta bil"a iz naše fare in sicer Rev. Ludvig Kužnik in Rev. Joseph Shuster, katera pa je Bog kmalu poklical v sveto nebo. Sedaj pa nas je Bog zopet blagoslovil z novomašnikom, da bi se nam tako vsaj malo zacelila rana, katero nam je povzročila smrt naših dveh mladih gospodov duhovnikov.
Vam dragi novomašnik, Rev. Gabriel Rus, želi mladina fare sv. Lovrenca mnogo sreče v božjem vinogradu in iz naših src se izliva iskrena molitev dobremu Bogu, da naj vas ohrani in čuva med nami še mnogo let.
Istega dne popoldne pa je bil v Gordon Parku "Slovenski dan." Čeprav je vlival dež, pa smo se vseeno zbrali stari in mladi Slovenci, da pokažemo tudi drugim, da smo res Slovenci tudi v srcu. Petje pod vodstvom pevovodji g. Ivan Zormana, g. Louis šemeta in g. šublja je bilo izvrstno in tudi godbe pod vodstvom g. Beča-ja so zelo lepo igrale. Zopet se je pokazala slovenska mladina, ki je ponosna in zna ceniti pi-e-lepi materin jezik.
V	nedeljo 25. avgusta pa je bil "Slovenski katoliški dan," katerega so priredila društva Naj sv. Imena v Brae Burns Garden v Euclidu. Zopet nam je nagajal dež, a Slovenci smo pokazali, da se ga ne bojimo in da smo zvesti katoličani. Govori so bili zelo lepi in tudi pevci kakor tudi godbeniki so izvrstno izvršili svojo nalogo. Kdor se ni udeležil te lepe slavnosti, mu je lahko žal.
V	nedeljo 1. septembra pa bo minilo 25 let, odkar deluje v naši fari naš dobri župnik častiti gospod kanonik J. J. Oman. Ta dan pa bomo skupno zahvalili in prosili Boga, prvič zato, ker nam je poslal tako dobrega in skrbnega dušnega pastirja in drugič pa da nam ga ohrani še mnogo, mnogo let med nami. Father Oman, Bog Vas živi še mnogo let!
K zaključku pa naj vam še povem: "Mi, tukaj rojena mladina imamo radi in cenimo materin jezik, ki nam je najdražji. S ponosom reči smem, Slovenec sem . . .", tako prepevamo in res ponosni smo na vas starši, ki ste nam podarili prelepi slovenski jezik, ki se ga ne sramujemo sedaj in se ga tudi nikdar ne bomo. še dolgo naj živi slovenska beseda v naših srcih! Bog živi! V imenu mladine vas iskreno pozdravlja.
Victoria Hočevar.
Godba vas kliče
Iz Newburga. — Menda bo to zadnjič v tej sezoni, ko vas vabijo naši godbeniki v prosto naravo in sicer na prostore Narodnega doma, 6818 Denison Ave. na zapadni stani mesta. Ti prostori so kot nalašč za piknike, tja lahko pridete tudi s poulično že-deznico. Kdor nima svoje "Liže," naj se nikar ne ustraši. Na tem pikniku bo oddanih tudi več nagrad, katere so prispevali naši velikodušni trgovci.
Prav vljudno vas vabimo, da se v nedeljo oglasite na teh prostorih, kajti s tem ne boste pomagali odboru, pač pa svojim lastnim sinovom. Kdor ima opraviti kaj z vzgojo, bo pač vedel, da iz nič je nič. Zato dajmo s svojo udeležbo poguma tem mladim gdobenikom, da bodo vztrajali že mnogo let staršem in naši fari v ponos.
Za v nedeljo smo naročili sonce in toplo vreme, da bomo mi in naši godbeniki mogli zadovoljiti goste, ki nas bodo obiskali. Na razpolago bo vsega, kar si boste pač poželeli, da tudi dobre godbe ne bo manjkalo to se razume in za plesalce bo še prav posebna godba, ki bo igrala vesele in poskočne polke in valčke. Upamo, da bo vsem ustreženo.
Pridite vsi stari in mladi, da nas bo več in da se bomo skupno veselili napredka naše farne godbe, naj ne bo nikogar, ki bi temu ugovarjal. Ali ni to naši naselbini v ponos, ker ima svojo godbo in tako krasne uniforme. Zato ni več kot prav, da jim gremo v vseh ozirih na roke. Prijazno vabimo tudi godbenike od fare sv. Vida. Pridite, da se boste bolje spoznali med seboj in bomo videli, da smo vsi zvesti sinovi naše slovenske matere. Torej na svidenje v nedeljo popoldne na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. Pripeljite tudi svoje prijatelje. Vsi ste dobrodošli.
Zapisnikar.
-o-
Smrtna kazen in harakiri
na Japonskem

Mnogo se je že pisalo o japonskem samomoru s prepara-njem trebuha ali kakor mu Japonci pravijo — harakiriju. Takega samomora so se od nekaj posluževali japonski odlič-niki, namesto obglavljenja po rabelju. Ta drugi način usmrtitve, ki velja Japoncem za častno smrt, pa je šele novejša iznajdba japonskega pojmovanja častne smrti. Starodavni zapiski Kojiki in Nihongi še ne omenjajo harakirija, temveč zgolj obglavljenje. Po teh izročilih se je prvo obglavljenje izvršilo na Planoti Visokih Nebes še pred začetkom časa, ko je Izanami, mati vesoljstva dala življenje bogu Ognja in pri tem umrla. Tedaj je Izanagi, oče vsega, odsekal glavo nesrečnemu otroku.
O harakiriju pa prvotna japonska zgodovina ne ve ničesar povedati. Bržkone so se ga začeli posluževati zato, da so sg izognili mučni in počasni smrti z devanjem iz kože, ki ga omenjajo že zgodnji japonski zapiski, še bolj gotovo pa zato, da ni prizadeti padel v roke sovražniku, kar je pri Japoncih že od nekdaj veljalo za največjo sramoto, škotski zgodbo-pisec Japonske James Murdoch poroča, da ni nikjer našel ome-nitve preparanja trebuha vse do leta 1170, ko je bil Becket usmrčen v Kanteburyški kate-l-ali. Drug tak primer se je pripetil leta 1180, toda zgodovinar omenja oba primera na tak način, kakor da je bila takšna usmrtitev njegovim sodobnikom že vsakdanja zadeva. Vsekakor pa harakiri datira iz časa, ko je bila raba jeklenega orožja že splošno udomačena. Leta 1187 pa se je nameril neki svojevrsten dogodek. Tada-nobu, sledbenik prve junaške osebnosti v japonski zgodovini
iimiiiiiiiimiiiii
Če
verjamete al' pa ne
iiiimiimmimii
Na snubitvi
(Nadaljevanje)
Stari je odšel, čez nekaj časa se je prikazala deklica vsa zardela v obraz. Obstala je
Yošitsuna, si je ob priložnosti, ko so ga od vseh strani obdali njegovi sovražniki zasadil meč v svoj drob, nakar si je še z lastnim mečem odsekal glavo! To so njegovi japonski rojaki šteli za najslavnejši samomor, kar se jih je kdaj izvršilo.
Z uvedbo harakirija pa Japonci niso opustili prvotnega načina usmrčevanja z obglav-ljenjem. Odsekati glavo bodisi sebi ali pa drugemu je pri Japoncih veljalo za veliko delo in često so bile odsekane glave v posebni škatli po tri dni na ogled javnosti. Samoobglavlje-nje pa ni lahka reč, zato je ostal ta način samomora bolj kot ideal častne smrti, ki so ga jeli v praksi izpodrivati s hara-kirijem. Nazadnje pa so oba načina smrti združili in sicer tako, da si je samomorilec najprej s svojim nožem prerezal trebuh, potem pa mu je častni spremljevalec odsekal glavo in jo odnesel. To pa se je zlasti dogajalo tedaj, če je samomorilec izvršil harakiri zaradi poraza v vojni. Junak je sicer padel, toda njegova glava le ni padla sovražniku v roke!
Jemanje glave sovražniku se je zlasti razpaslo v zgodnjem sedemnajstem veku, ko so Kon-fucijevi učenci Tokugavas uvedli v deželi krvno osveto. Po njihovem nauku ni bilo dovoljeno živeti človeku, ki je umoril komu očeta. V tem primeru je bila dovoljena osebna osve-ta. Prav tako tudi tedaj, če se je izneverila svojemu možu zakonska žena. V tem primeru je smel mož ubiti oba zako-nolomca, nikoli pa ne samo enega. Takoj po opravljeni osveti pa je moral storilec obvestiti oblastva. Pozneje se je tudi razvila navada, da je bila po krvni osveti odsekana glava obglavljenčevemu sovraž n i k u položena na grob kot posmrtni dar, s čimer je bila krvna osve-ta praviino dovršena.
IZ DOMOVINE
—Na vrhu Storžiča v Karavankah je strela popolnoma raznesla evharistični križ, kamor so ga pred leti postavili.
—Kos železa je padel na nogo 30 letnemu ključavničarju v Splošni Stavbeni na Teznem Marku Radojčiču ter mu je zdrobil stopalo. "Ponesrečenca so zapeljali v bolnišnico.
—Mali ciganček — žrtev surovih ljudi. V mariborsko bolnišnico so spravili 6 letnega ci-gančka Rudolfa H o r v a t a, ki stanuje pri svojem očetu-bru-saču v majhnem vagonu za Delavsko pekarno. Dečko ima po vsem telesu hude poškodbe, katere so mu zadali neki ljudje na Tržaški cesti, ki so ga neusmiljeno pretepli. Morda je fantek po navadi svojega rodu res kaj zakrivil, toda takšno postopanje, kakor ga je bil deležen, je že več kot surovost.
—	Za prodajo drobovine v brezmesnih dnevih. Združenje gostilničarjev in združenje mesarjev sta zaprosila pristojno oblast, da se dovoli tudi v brezmesnih dnevih prodaja drobovine v mesnicah ter v gostilnah, ki so sedaj dostikrat v zadregi, kam s temi lahko kvarljivimi živili, ker jih v brezmesnih dnevih ne smejo ponuditi gostom.
—	Premogokopi v Sloveniji so polno zaposleni in se jim obeta zaposlitev tudi za vse leto naprej. Tudi kočevski rudnik je dobil večja naročila in je bilo ponovno sprejetih večje število do sedaj brezposelnih rudarjev.
na vratih in je v zadregi' la predpasnik.
"Jerica, pridi sem, "j1 govorim s teboj besedi prosil Poljšak. Dekle j pilo za par korakov bi'- 1 "Ti, Jerica, povej, ^ saj hotela biti rajši gospod b0( dekla?"	! (
Dekle je še bolj zard«J ^ ko obraza pa ji je si®' « mušen nasmeh.	j
"Ne razumem vas!" te | "Razumeš me že. j da si me že na poti razl pro je rekel iskreno, "seda) ^ čem čisto jasno gov°r!; na, glej, Jerica, najstartf; bernikovo hčer so n" )0lt moč hvalili in čez hrib« ^ govali; zato sem se ^ pripeljal. Ti si že Prff |atl( žila, da sem vzel dekle f v piko in da sem imel jen bi jo odpeljal v Dole«? ,el' tako naneslo. Dekle' „ prav izvrstno, toda H{0j ljubša bi mi pač bila", i0j, se mi dozdeva, da bi 8* fy dobro podala eden k"5' ,0(, Glej, če bi imela Hr^ avn hči poln koš cekinov1 a ^ in če bi ti ne imela Vin, gega ko svojo oblek0; p dar takoj segel po f )get. Sedaj pa odpri usta i5 fo ^ sedico in ne pusti, da1,1 0Vj,r tepček."
Dekle je postajalo": ^ če, sedaj bledo, nato/! |8*. igral blažen smeM* i^. njenih usten. Čez >l( ^ je rekla nagajivo: . ^ "Seveda, če nočete1;' ^ ^ še Hribernikove h*ce i, ^ se tudi midva ne morf niti."	, 0 v
"Zakaj pa ne, ^ ^ vprašal razočarano.
imela boš dobro pri16 iij si boš lahko uredi'3 j 0 volji, v ničemer ti ^ ^ sprotoval. Biti sa^ spodinja je vse kaj ^ tnj pa biti za deklo in® ,e.' nikovo hčer pa tudi" ko zelo navezana.'
"O seveda sem n*1, njo z dušo in teleso"1' ^ 8 žilo dekle.	5o
"Glej, ona ima de"' ; ^ bi koga drugega." w
"Toda .nobene*' več," je izjavila ijit.6i "Toda Jerica! J č tako navezana na p j 0 vo hčer?"
"Ker sem jaz ^ ^ rejša Hribernikova \ .
"Sveti Bric, kakj ^ sem pa sedaj ustreli'1' 0 d Poljšak. "Jaz sem1,, dno za deklo; to&>, J°k; bi mislil, da me itW ko za norca!"	,
"Nič manj me l&j ^c norca vi," se je St0ejt "vi ste se tudi dela1^ jate k nam po	tej
Saj nisem nobene da sem dekla. Vi 8?, , Soc na to stranpot in ^^ pustila, ker sem j j1 * kam pes tace moli- * . prav sijajno iztek}0'. ^ j^1'. da ste pošten moŽ ' ' nameravate poroč^, denarjem, ampak 1 j ^ s:
mo. In sedaj vam;.j k
vem, da ste mi dr»«jj % ski princ s polnim Kjf M nov. Tu imate ^ sedaj mi pa povej*6 JN je ime."	„ Je
"Jože mi je imc' «avw,
Poljšak ves srečen- jy. '
"Tako, Jože, *\aSje potem velja! In med nama : zvijač^ 'f^. sva danes eden bjj ^ nila, naj bo prva # s tem zadovoljen- ta N H
Rekel je samo: , tj Jj. lJa, "Jerica, kako j . Nato je stisnil njen0'
* t
Popoldne je ^ ^^ zaročna slovesnost ^
Pri tem so se v«1 j h na račun hčere kot j j> ' tri tedne je bila P°.r ^ ^ šak je odšel po f i "o^ lesi jem dvovprežn ' <<q
in vrancem.	| ^li
(Konec-' |
Zelo lepa prilika!
Ker hočem zapreti svoj zemljiški urad v Clevelandu, nudim v prodajo zadnji dve hiši. Ena se nahaja na Pasnow Ave., blizu 185. ceste in je za 1 družino. Ima parlor, sončno sobo, jedilnico, zajtrkovalno sobo, kuhinjo, spalnico, toilet, povsod trd les, kamin; v 2. nadstropju 2 spalnici, kopališče, mnogo shramb za obleko; pod hišo velika klet, shramba za sadje in premog in pralnica. Ta hiša bo prazna 1. septembra.
Druga hiša je na Monterey Ave., ima 7 sob, spalnico in kopalnico v 1. nadstropju, 3 spalnice in kopalnico v 2. nadstropju; kamin, zajtrkovalno sobo in kuhinjo; trd les spodaj in zgorej.
Zelo ugoden kup, kdor more dati $1,500 gotovine takoj za eno ali drugo teh hiš. Pišite na Chas. A. Gardner, 111—2nd St. N. W., Barberton, O. (206)
Special for Saturday August 31 and Tuesday, Sept. 3.
Hamburger, lb.......................19c
Luncheon Loaf, lb.................25c
Saphire Flour
(24i£ lb. Sack)...................89c
Pillsbury Flour,
(241/2 lb. Sack) ....................83c
Wheatties, 2 pkg. for............21c
Kelloggs Flakes, 2 pkg. for 19c
Bob White Coffee, lb...........13c
Salad Dressing, quart jar ....25c Fancy Catsup,
141/a oz. 2 for ....................25c
New White potatoes, 10 lbs. 17c Iceberg Lettuce, 2 large
heads ....................................15c
Cabbage, crisp, lb...................3c
Sunbrite Cleanser, 3 cans ....14c Kirkmans Soap Chips,
2 large boxes ....................39c
Beverages (pop), full
quarts, 3 for ........................25c
Blaž Godec 16903 Grovewood KE-3338 Se priporočamo vsem odjemalcem. Imamo vedno sveže blago, cene so nižje.
VICTOR — BLUEBIRD — DECCA
SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE
se dobi pri
Snow Bros. Radio Co.
139X4 St. Clair Ave.
Velika zaloga električnih produktov 00 najnižjih cenah.
VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK
Vprašajte za MR. JOHN CERNE
i ai g, .^innetou — moj Winnetou, n'odii le slutnje —! Sence, ki P DoJ° Rinile-!
ardtfff ni Pri meni'- Ostani —!
4
^ahlo, pa odločno je povedal H te besede.
raz« .„ se mi je iz rok in stopil
Ovor'; j, aman sem si tri glavo, za-are|: r n Sem razmišljal, s čim bi ' mi odvrnil od napada. Nobene ribe i ,.moči nisem našel, — ker no-e e"e b«o ni.
3 Prt: lan 1 bi bil dal> ka-> bi dal še 3klet ves> da bi ga bil zadržal —.
lzaf en l110 duše sem bil razbur-otef , * Winnetouu se je treski«' Jps> k« je naročal:
la 1oi-Ta oditi moramo!
ila11 toil', tj'e naj grejo za me-biSi i;
1 ^ )0 Ug za drugim smo stopali Uri* ;aVnerr?ini- Plezanje je bilo te-io\'r'' 15 e,Se ko p0 dnevu in več ča-
I	Bifei rabili ko prej midva z lekft Prnet°uom.
,0 tf' Dgeillspeli smo na rob žrela, ta)b J je Plamtel v globočini, d3l%ovr.''eg0vem svitu smo videli p ^'iike in njihove žrtve.
alo5t ežk0 rdili Smo konec vrvi na at0.; 'asi0^10 in čakali, da bodo elw. ig^. Ullaj na preriji zakurili iz 1,{ iljjf^ bilo dolgo, pa so za-:	!'' pet ognjev je bilo.
;et 'aj je' da nekdo tabori zu-hcer< ^ »a ravnini. Spet smo čaka-^ Inr 0 °gellalle storili.
: ;o Jatlec Je Pohitel skozi oz-' JC': tfanfanj0' ki J'e na vzhodni
n°' ;fokiiJ..Zrela PelJ'ala na prerijo, »ri^ ;j]j a* je tovariše, ki so stra-idilaJ izi1 Ujetnikih, in vsi skupaj
Sk0zi špranjo. napočil-
)J	sem za vrv> da bi se
in.% ' v Prepad. Pa Winnetou udi f „Je ustavil.
^ Apačev vodi na-1131' - Vi 10J brat pride za menoj! JS° C se moral.
,,;("o	smo se, da bodo sa-
•	'<■ \i\,-rje °benem plezali po vr-
" t* ^Pad* *tou se je spustil v neV<Klve ' Ko Je prispel do prve
]eXL k Sem se spustil za
P -a !tlen°j J'e Plezal Fred-ia '' »nisiif hitreJe' ne&0 sem
sfl"1' .Seveda kMJe j, se je trkljalo kame-
' V i T"11 Ni bil° Pomoči>
ajjl,!"flo £ blla in trdo ob stenah VfT Wf1*' E(ien teh kamenov )da>	• Zadel kakega otroka.
norf J6'
va T ^ Prikazala v špranji , pist« WJ^ca. Cul je ropot, ■4 [iiil kvišku in svareče krili ' ''K
dri ^ toS?.' Winnetou! Sicer bo
6 godi J so °Pazili' kaj
II	)$l '^čai- V prePadu> hitreje so tM ^	V PQl minuti sva ji 1 k' lmietouom na dnu.
V** Nilske so se zabliskali \ j,i k, ' wmnetou je zdrknil na
•očiti; \ .
K« '^str u1 je zastala. v blaz" |jjj r "Winahu sem kriknil:
ra^r^ti	prijatelj — si
"Jnojl	bo umrl."
ejte VSfabi'J me kakor vrtinec Iht ■ ^ divja besnost. Prav-
4 %Čhm Pfed. iine. avpij'^tou umira —!" sem
c®0!	7ut®gnil pograbiti za
11 J i> v, g°limi pestmi sem Sia, ad Owllalle, ki so se
dV >4laSk0Zi Špranj0- prvi je
a l„ "Ko idVar' Spoznal sem ga. a' . lJdarCe'Pogini!"
•	■ tla C'j P° sencu ga je treščil 'gi .^0bležal je kakor kamen.
eii0fl NhaP°leg njega je dvignil f%Pa
roka mu je odre-X'P^Stra^n je jeknil: bf Wl amati - Old Shat-
Shatterhand! Ob
' /?s Je kakor vreča. Podiv-ž# 1 Ni.' Samega sebe nisem več
;%i krSbatterhand —!"
so
6C.)	ricali Indijanci.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ino. G0I6 St. CIatr Ave. Telefon: ENdicott 3113
Kupite hišo sedaj
1,—Hiša	12 ebb za 2 družini. 2 kopališča, dva furneza, rent $50. Cena $3,600; takoj, $600, ostalo kot rent. Hiša bo prodana pod ceno.
2,—Moderna	hiša 10 sob, kot nova, za 2 družini, 2 furneza, 2 kopališča, cena $4.900.
3,—Hiša	na E. 72. cesti, 6 sob, fur-nez. kopališče, cena $3,500; $1,000 takoj, drugo kot rent.
4—Hiša 8 sob za 2 družini, v dobrem stanju, furnez, 2 kopališča, lot 40x120. Rent $42. Cena $4,200.
5.—Hiša 7 sob, velik lot, furnez, kopališče, cena $3,250, takoj $500.
Ravno zdaj je zlata prilika za resne kupce. Kupite sedaj, posestva se dražijo. Pridite, da se pogovorimo, ali pokličite. Zglasite se po 6. uri zvečer.
Jos. Lušin
1151 E. 71st St. Tel. HEnderson 6054.
__(aug 22. 30. se 6)
PRIJAZNO VABILO
V	soboto 31. avgusta se bo pri nas serviralo na ražnju pečenega koštru-na. Servirati bomo pričeli že ob 4. uri popoldne. Ševeda boste dobili tudi izvrstno hladno 6% pivo. Igrala bo izvrstna domača godba v razvedrilo. Se vljudno priporočamo prijateljem in znancem za obilen poset.
FRANK KOVAČIČ
4121 St. Clair Avenue
Odda se soba
Poštenemu fantu se odda soba s hrano ali brez hrane. Poizve se na 1205 E. 60th St. (207)
Farma naprodaj
Naprodaj je farma 36 akrov; hiša ima 6 sob, elektriko, ko^ pališče znotraj. Dva in pol ak-ra je grozdja, dva vrta. Nahaja se 12 milj od mesta. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. ---(205)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša, ki ima 6 sob, se nahaja v bližini cerkve in šole; jako nizka cena; slovenska okolica. Vprašajte na 20421 Arbor Ave.	(206)
Izredna prilka!
V	fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818.	(x)
SLOVENSKO POD JE I JE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore «80» 22290 ST. CLAIR AVE.
■iimiiirriiiiiiiTiiiTTTT n
2 TKEBUŠNE PASOVE IN C ^ ELASTIČNE NOGAVICE r h imamo v polni zalogi. Pošiljamo C J	tudi po pošti.	P
i MANDEL DRUG CO. [
M 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. ►
Oblak Furniture Co.	i
TRGOVINA S POHIŠTVOM	S J
Pohištvo in vse potrebščine	J t
za dom	* ► 6612 ST. CLAIB AVE.
HEnderson 2978 _
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozaru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave.
Za dobra vina se vedno zglasite pri
ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233
Slovenian Grocers Association in Collinwood
SPECIAL PRICES For Friday and Saturday
W^XMeW CREAMIER, FASTER-MIXING a«*"*!
IP-. C RISC O 48c 17c
It I1B! allfSjyP 17c 11c'
W^ewl&pRQm^ Ik | BCH
25% FASTER-	1W Jlf	Large
L^^Ž^^o™ FLAKES" 2 for 39c
IfSlWRYHAKES " ^
I/r\W& Pi ®m WHITE
KBP-E soap 6f°-2i<-
Pg^llf beautiful ^ for 16c
I^PTifB m if ff COCO HARDWflTER
®WRR i CASTILE
is	lill	>? '" w
QMm
STATS / PARKS	^fpti
JOHN BRYAN STATE FOREST	Mwlll
Ta park je zelo bogat po svojem različnem rastlinstvu. Ljubitelj narave bo tukaj lahko dobil nič manj kot 322 različnih cvetlic in 104 različne vrste gozdnega drevja je zaznamovanih do sedaj.
Skozi park teče Little Miami River, ki do nekaterih krajih teče v precej glc.bckih soteskah. V eni teh sotesk je voda odrezala eno izmed čeri in je tako samostojna skala. Kakor pripovedujejo je bil s te skale preskočil reko in se tako rešil Daniel Boone, ko je bežal pred Indijanci.
F'ark oblega skoro 700 akrov ozemlja. tu je 60 ognjišč, 90 miz in dvoje velikih poslopij, da se tako nudi vse ugodnosti obiskovalcev. Tu je tudi umetno zgrajeno kopališče. Za vse ljubitelje daijših sprehodov je krog šest milj dobrih P°ti- Družine kakor tudi skupine lahko tukaj nemoteno taborijo.
Skcro gotevo najbolj zgodovinski izmed vseh državnih parkov je gotovo John Bryan Forets park, ki se nahaja ob državni cesti št. 343, samo nekoliko vzhodno od Yellow Springs.
John Bryan je zapustil državi ta park z naročilom, da se bo uporabljal ta prostor izključno za gozdno, rastlinsko preučevanje ter proučevanje o divjih živalih. Tu je bilo nekdaj središče Shawnee indijanskega plemena, ki je bilo eno zadnjih v državi Ohio. Njih naselbina, ki je bila v bližini Yellow Spring:', kraj se še danes prav dobro pozna.
Sko^i ta park je tudi vedila cesta, po kateri je vozila državna pošta Cincinnati-Pittsburgh. Poznajo se tudi še temelji nekdanjih poslopij, ki so stala ob tej cesti. Vidi se še John Bryanov hlev, ki ie bil nekoč največji v državi Ohio in je bil zgrajen v pet različnih delih.
eOUATMV—'TU« »TAKOjMID 90. OHICT
WINNETOU
P* nemJkm fanrlrafka K. M»j>
CANNED FOOD SALE
Friday — Saturday Campbell s Pork and Beans, 3 Tall Cans ..20c Golden Bantam Corn,
3 Big Cans........25c
Early June Sweet Peas,
3	Big Cans ........25c
Cut-Stringles Green
Beans, 4 Big Cans ,..25c Hand Packed Tomatoes,
4	Big Cans.........25c
Campbell's Soups,
3	Cans............25c
Pure Tomato Catsup,
4	Big 14-oz. Bottles .25c Weideman Peaches,
2 Big Cans........29c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Posebnosti za ta teden
Funt
Grahasti priščanci ................28c
Grahaste kokoši ....................25c
Sveža svinjska reberca ........18c
Novo domače kislo zelje ........6c
Sliced bacon ..........................21c
Sveže vampe ..........................12c
Goredina za juho ..................14c
Pot roast ................................22c
Lepa mlada prasetina ..........25c
Posebno lepa in velika zaloga doma soljenih in prekajenih šunk in plečeta.
Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Proda se
Nova moderna hiša s 5 sobami in sončno sobo; garaža. Cena $5,600; 20% takoj, ostalo po bančnih pogojih. Lastnik je na 21400 Goller Ave., Euclid, O.
------(206)
Naše dnevne cene
Suhe šunke, lb. ......................22c
Očiščene kokoši, lb...............23c
Fine suhe klobase, 4 lb.........95c
Gold medal moka, 24'/a lb.....81c
Mast, 2 lb...............................13c
Round steak, lb.....................29c.
žive grahaste kokoši. Olje No. 77 (prinesite
posodo) gal...........................79c
Se priporočam
Louis Oswald
17205 Grovewood Ave.
Avto naprodaj
i Proda se 1935 avto Dodge iz-
■	delka; jako zmerna cena; vse i garantirano. Skoro nova 4 ko-
■	lesa, ki so vozila samo en mesec . dni. Vprašajte pri Joseph Nos-l se, 1249 E. 55th St. (205)
Ignac Slapnik, st.
cvetličar
6102 ST. claib ave. HEnderson 1128
IZ DOMOVINE
—Vlak vozil čez pastirico, ki je zaspala na progi, pa je ostala živa. O pravi sreči v nesreči se lahko govori v primeru, ki se je pripetil na železniški progi blizu Blinjskega Kuta na Hrvatskem. Sedemletna deklica Dragica Baltušič je pasla krave ob železniškem nasipu. Utrujena od tekanja za kravami in hude vročine je najprej sedla na tračnice, ko pa je čutila, da se je loteva spanec, se je vlegla med tračnice. Pasti-rica je tako spala precej časa, ko je privozil tovorni vlak v smeri proti Sisku. Vlak je z običajno brzino vozil proti mestu, kjer je spala pastirica. Šele na kričanje pastiričine matere, ki se je pojavila iz koruze, je strojevodja začel ustavljati vlak. Ves ta čas pa je mala deklica mirno spala. Ves vlak je peljal čez njo, ne da bi se ji kaj zgodilo. Bila je le nekoliko ranjena na čelu. Ugotovili so, da je to poškodbo dobila od železne sklopnice, ki je visela na zadnjem vagonu vlaka. Ker je tovorni vlak zaradi kričanja zmanjševal brzino in se ustavljal, je vozil zadnji vagon čez dekletce že čisto počasi. Verjetno je, da se je deklica zaradi ropotanja vagonov zbudila in dvignila glavo, pri tem pa je zadela ob sklopnico.
—Konj, 8,000 dinar, vreden, last gostilničarja Henke v Laškem je podivjal in se zaletel v ogel Drolčeve gostilne, si razbil glavo in poginil.
MALI OGLASI
Soba se odda
Odda se soba za enega ali dva fanta. Poseben vhod. Vprašajte na 5805 Prosser Ave. (206)
Delo dobi
dekle, staro nad 21 let, za splošna dela v restavrantu. Zglasi naj se v Arctic Tavern, 6634 St. Clair Ave., vogal E. 67. cesta.	____(206)
Vabilo
Prijazno vabimo danes na ribjo pečenko, jutri pa na do-ore špagete in domače klobase. Oba večera bodo svirali trije najboljši muzikantje. Dobite tudi lepo darilo. Se toplo priporočamo.
Victor in Josephine Kosic
Išče se ženska
Ženska dobi stalno delo, bodisi Slovenka ali Hrvatica, pri slovenski družini brez otrok. Lahko ostane čez noč. Splošna gospodinjska dela. Za več pojasnila se obrnite na 434 E. 157th St.	(205)
"Old Shatterhand —? Vi, Charles —? O, sedaj razumem vse! Zmaga je naša! Nad nje!"
Nekdo me je z nožem ranil v pleča, zmenil se nisem za rano. Dva divjaka je ustrelil Walker, tretjega sem podrl s pestjo. Naši ljudje so prihajali, prepustil sem jim Indijance.
Pokleknil sem k Winnetouu. "Kje je moj brat zadet?" "V prsi," je povedal rahlo in položil roko na desno stran.
Izdrl sem nož in mu razrezal santillo odejo in srajco. Da, krogla mu je prebila pljuča.
Blazna bol me je hotela zadušiti.
"Saj bo še vse dobro!" sem jokaje tolažil njega in sebe.
"Moj brat naj me položi v svoje naročje, da bom videl boj!"
Storil sem tako. Drug za drugim so pridrseli naši ljudje na dno žrela in koj planili v boj. Rdeči so vreli skozi špranjo, po vrsti so jih sprejemali naši in jih pobijali. Boj je bil kmalu končan.
Sneli so settler jem vezi, veseli so vzklikali in se zahvaljevali. Nič nisem videl in ne slišal.
Videl sem le svojega umirajočega prijatelja. Ni več krvavel. Zaslutil sem,-da se mu bo kri razlila v pljuča. Ni bilo več pomoči —.
"Ali moj brat še česa želi?" sem vprašal in se silil, da bi ne zaihtel.
Ni odgovoril. Molče je ležal, z zaprtimi očmi. Držal sem glavo v-naročju in se nisem genil.
Stari Hillman in njegovi set-tlerji so pograbili za orožje, ki je ležalo naokoli, in udarili v ožno. Nisem se zmenil za nje, oči so mi visele, na bronastem obrazu in na zaprtih očeh prijateljevih.	,
Walker je pristopil in povedal:
"Vsi so upihnjeni!" "Tudi tale bo kmalu upih-njen! Vsi skupaj so ničla proti njemu!"
Še vedno je ležal nepremično.
Settler j i so se zbrali krog naju, tudi železničarji so prišli. Molče so stali, ginjeni, s solzami v očeh.
Tedaj je Winnetou odprl oči. "Ali moj brat Winnetou še česa želi?" sem ga spet vprašal.
"Moj brat Charli naj pelje bele može v gorovje Gros Ventre. Ob Metsur Riverju ležijo kameni, ki jih iščejo. Zaslužili so si!"
"Kaj še, Winnetou?" sem ih-tel.
"Moj brat naj ne pozabi Apača! Naj moli za njega k velikemu, dobremu Duhu!
Ali morejo tile možje plezati s svojimi ranjenimi nogami in rokami?"
"Da!" sem dejal, čeprav so settlerjem res otekli udje od vezi.
"Winnetou jih prosi, naj mu zapojejo pesem o Kraljici nebes!"
Culi so Winnetouovo prošnjo. Stari Hillman je mignil.
Splezali so na visoko skalo ob Winnetouovi glavi, da izpolnijo zadnjo željo umirajočega.
Winnetou je zaprl oči in me prijel za roko.
Settlerji so zapeli.
Že solnce je za gore zašlo, Zagrnil mrak je hrib in dol. O da bi tudi srce našlo Uteho, mir, za svojo bol! To prošnjo izročam v tvoje roke,
Ponesi gori jo v nebo! Ozri se, Mati, na otroke, Nocoj ki Te pozdravljajo! Zdrava Marija!
Dalje prihodnjič
/ © **re£*y*iTr V/ jJŽ>'ST /
# i
PEPSI-COLA BOTTLING CO. OF CLEVELAND, 1738 East 30th St.
"No, no, le umiri se, otrolc," je mehkoi rekel.
"Ali ste hudi name, oče?" ga je tiho vprašala.
"Sama pač lahko razumeš, da sem," je odgovoril, vendar jo je še nadalje božal po licu. "Veš pa tudi, da se ti mene ni treba bati," je rekel otožno. "Ne, ne, le potolaži se, Kristina, mar te ni sram takega vedenja?" — kajti jokala se je tako hudo, da je morala sesti na klop. "O teh stvareh ne bova govorila tu, kjer ljudje hodijo sem in tja," je rekel, sedel poleg nje ter jo prijel za roko. "Ali ne maraš nič vprašati po materi — in sestrah —T'
"Kaj pa mati pravi k temu?" ga je vprašala hči.
"Saj si lahko misliš — toda zdaj ne bova govorila o tem," je znova povzel. "Sicer pa ji gre dobro." Nato pa je pričel praviti to in ono z domačega dvora, dokler se Kristina ni polagoma umirila.
Vendar je občutila samo to, da napetost v njej postaja vse hujša in hujša, ker oče nič ne omeni, da je prelomila obljubo. Dal ji je nekaj denarja, naj ga riazdeji med samostanske siromake, in darove za Kristininej tovarišice; on sam pa je bogato tobdarili samostan in sestre in nihče v Nonneseterju si ni mislil kaj drugega kot to, da se Kristina odpelje zdaj domov na zaročno slovesnost ter na svatbo. Zadnjikrat sta oba obedovala kot gosta gospe Groe v sobi opatinje, in gospa je Kristini ob tej priliki dala najboljše spričevalo.
A vse to se je nazadnje vendarle končalo. Pri samostanskih vratih se je zadnjikrat poslovila od sester in prijateljic, Lavrans jo je odpeljal k njenemu konju ter jo dvignil v sedlo. Bilo je tako nenavadno jezdili z očetom in jorund-gaardskimi hlapci po tisti poti k mostu navzdol, koder se je sicer plazila v temi; bilo je čudno, tako častno in svobodno jahati skozi ulice Osla. Domislila se je njunega prekrasnega poročnega sprevoda, o katerem ji je Erlend tolikokrat pravil — in težko ji je postalo pri srcu; vse bi se ji zdelo lažje, ako bi jo bil odpeljal s seboj. Koliko časa bo še morala biti na skrivaj drugačna, kot bo mogla biti
javno pred ljudmi. Nato pa ji je padel pogled na postarano, resno očetovo obličje, in skušala je (lati Erlendu prav.
V prenočišču je bilo še več drugih potnikov. Večerjali so vsi skupaj v sobici z ognjiščem, kjer sta bili samo dve postelji; bili sta določeni za Lavransa in Kristino, kajti bila sta najodlič-nejša gosta v prenočišču. Zato so se drugi, ko se je začelo noči-ti, odstranili; prijazno so jima voščili lahko noč in odšli, da si poiščejo ležišča. Kristina se je spomnila, kako se je bila splazila v hišo Brynhilde Fluga in se dala Erlendu objeti. Vsa bolna
od bridkosti in strahu, da ne bo nikoli več njegova, je zaslutila, da ji tudi v domači hiši ni več mesta.
Oče je sedel na klppi in jo opazoval.
"Ali to pot ne pojdeva na Skog?" je vprašala, da bi prekinila molk.
"Ne," je odgovoril Lavrans. "Kar sem moral slišati od tvojega ujca, mi je za nekaj časa dovolj — ker ne maram s silo nastopiti proti tebi," je pojasnil, ko ga je pogledala.
"Da, prisilil bi te bil k spoštovanju dane besede," je rekel čez trenotek, "če ne bi bil Simon izjavil, da ne mara žene
NAZNANILO IN ZAHVALA
V nepopisni tugi naznanjamo vs»m sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša dobra mama in stara mamica
JULIJA POVŠE
roj. PETERLIN
ki se je, previdena z svetimi zakramenti za umirajoče, preselila k svojemu Stvarniku dne 10. avgusta 1940.
Ob tej priliki smo bili deležni toliko izrazov sočutja cd strani naših dobrih prijateljev, da se čutimo dolžne izreči tem potom vsem globoko hvaležno zahvalo.
Naša udanostna zahvala gre tudi vsem, ki so položili tako krasno cvetje ob krsti naše nepozabne mame. Enako srčna zahvala vsem, ki so dali za sv. maše, ki se bodo brale v mirni pokoj duše blage ranjke.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so obiskali našo mamo, ko je ležala na mrtvaškem odru, so pri nji čuli ter jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor.
Žalujoči:
ANICA FRANKS, hči IKO ROGELJ, vnuk V stari domovini soprog Franc in sin Franci
Cleveland, Ohio, 30. avgusta 1940.
ŽELETOV POGREBNI ZAVOD
proti njeni volji."
"Jaz nisem nikdar dala besede Simonu," je hitro rekla Kristina. "Ti si poprej vsekdar govoril, da me ne boš nikoli silil v zakon —"
"Ako bi zahteval, da moraš izpolniti dogovor, ki je bil ves čas vsem ljudem znan, bi v tem gotovo ne bilo nobene sile," je odgovoril Lavrans. "Dve zimi dolgo so vaju imenovali zaročenca in ti nisi niti ugovarjala niti kazala nejevolje, dokler nismo določili svatbenega dne. Ako se misliš izgovarjati s tem, da se je stvar lansko leto odložila in da zaradi tega Simonu nisi izrecno obljubila zvestobe, tedaj moram reči, da ne ravnaš pošteno."
Kristina je nepremično stala ni zrla v ogenj.
"Ne vem, kaj je hujše," je nadaljeval oče, "ali to, da se bo govorilo, da si ti pahnila Simona od sebe, ali pa, da je on zavrgel tebe. Gospod Andres mi je sporočil —Lavrans je
zardel, ko je to izrekel' se na sina srdi ter da i®' si, naj zahtevam globo, »1 se mi zdi primerna. Rest jubo sem moral odg<H ne vem, če bi bilo i"5' bolje — da bi bili pač1 na vrsti, ako bi šlo M Sramoto pa nam nakop® in drugo."
"Ne morem razumeti' bila to takšna sramota* ho rekla Kristina. "S8' Simonom ene misli."
"Ene misli," je po^fec
vrans. "Nič ni skrival, : ve<
zadovoljen, toda rekel je; !», j
mora stvar, sodeč Pa Vfok0
razgovoru, končati le L P'i g;
čo, ako bi zahteval, h D
izpolniti dogovor. — '' j",
mi povej, kako se je to m j
s teboj." •	J*!]
, "koči,
"Ali ni . Simon nič f aj0 ^ tem?" je vprašala Kr's i
(Dalje prihodniif|AJS
11 da 1,0 an
PETEK - SAMO EN DAN Pl
MAY COMPAN
"Mark-Down" Razproda
V NAŠEM TRETJEM NADSTROPJU "A1"' COOLED APPAREL SHOPS"
reduciran0
suknje, kožuhovina, obleke športne obleke za Juniors, dekleta, ženske.
H do 4::
In v nekaj. slučfij
ie
48 oblek za dekleta
priginalno 7.05 do 10.95
4.88
Obleke za popoldne, podnevi in nekaj večernih oblek. Tudi "Summer wraps."
Third Floor
----1 It
42 "Junior" of.
Originalno 7:95 do ^ j,
5.85, f; 'im,
"Pastel," "print" in nek* ; lsj0 oblek- Merfe 9 d6 17. ■ '.J j 5G JUNIOR OBLEK, °r% 1 til 10.95 .....:.. ...:.•.••••'"' tlj-j
Third Flopr^^
Ženske obleke Suknje in "Stf1 fc
The May Company____Fifth Floor
20 OBLEK, prints, pastels. Regularne in polovične mere. Originalna cena 6.45 do 10.95 .........3.99
8 OBLEK, one-piece & jacket mo-deli za ženske. Orig. 15-22.95......
............................5.99
10 OBLEK, black eyelet jersey. Tudi jacket obleke. Orig. $15 do 17.95
.............................7.99
20 JACKETS, plaid wool. ^ lft & lapel modeli; orig*1"...jj^
23	SUITS, navy & black • ■ p re za ženske; original*10 $25 ...........
24	SUITS, navy & black nior mere 17.95 do 22.95 ■
8 SUKENJ, natural color, hair & wool, mere lu" 19.95 ..................
105 športni suknje
Originalno 19.95 do
6.66
Vse volnene suknje, žive » barve. Mere 10 do 20. .
Športne obleke
58 SLACKS, SHIRTS, SHORTS, SKIRTS, PLAY SUITS; originalna cena 2.95 do 4.50 .......1.79
73 SLACK SETS, PLAY SUITS, TENNIS OBLEKE, SKIRTS; orig. 4.50 do 6.50 ................1.99
99 SWEATERS, SLIPONS, CARDIGANS IN WOOL SKIRTS;
orig. 2.25 do 3.50 ............
24 DENIM SHIRTS, SHORTS, OVERALLS. Orig. cena 2.25 79
115 BLUZ, rayon crepes, ■ sheers, cottons; orig. 2.25 do 3.50 • -gt)^
07 BLUZ, rayon crepes and sheers; orig. cena 3.50 do 6.50 ......1.99
50 ŠPORTNIH OBLEK, bele in druge barve; one piece; orig. 5.95 :
d0 7 95 .....................2.99
3 SREBRNE LISICE	V
Night" jackets; orig. ^ fi^
14 SUKENJ iz kožuhovWe'lCc tj . kožuhovina; orig, $75do
6 SUKENJ iz kožuhovin"' , u kožuhovina; orig. 69.50 j- ™
6 FUR SCARFS, 4 in 5-s^J ^ 1 skys; orig. $10 in $12 W A
2 NATURAL RED FOXJ-
dobra kvaliteta; orig.
10 SCARFS iz srebrne lisice-s srebrom, orig. $55 . • ■
27 Budget obleke
Originalno 7.50
5.85
One-piece & jacket modeli. Mere za dekleta in ženske.
Third Floor
"M
10 Fur Jack«'
Originalno 79.5»
$38 jI
Srebrna siva lisica, barv"1 f ■ čje in odsev rdeče lls'c pfi za dekleta.	lf>lo
Igrače, pohištvo za vrt
The May Comany......Fifth Floor
CROQUET SETS, regularno 3.95 samo 12 za prodati .........2.95
TELOVADNO ORODJE,. regularno 12.95; samo 10..............9.95
1TACHT STOLI, regularno 1.49. Vaša izbera izmed 50 ............1.00
TEPEE TENTS, regularna cena 1.95; samo 30 ..............1.00
Zlatnina (je
The May Co. . ..........j
Razlicn kostumna
NA—poletni moaeii v fc . f drugih barvah; zlato ul?le barvane. 1.00 do 10.00 , 1
....................... y ^
kostumna zlatnina. ° / |h,
broške, zaponke, uhani »,[ nice. 1.00 in 1.95 vredni .............35^ ali 3 Aj
kostumna zlatnina- e, v'
ovratnice, broSke, zapodi ,C & in zapestnice. 59c vredn03,,)!^!

^^3IIUIIElflfIC31tllllIliItlC3IIlIlllllIlIC3MlllllfllllCarillllllMllE3IIIIIIIIIIIIi:3lllir................................................................
M	~~
i 1 § Sigrid Undset:	i
=	s
S KRISTINA - LAVRANSOVA HCI !
1	S
5	S
venec
H	S
IIIIUIIIIllllllIlDIIIIIIIIIIlItllllllllillllDIIIIIIIIIIIK^
"Kako si mogel vedeti, da sem bila — tam?" je vprašala Kristina.
'Vrišel sem v samostan, da se pogovorim s teboj," je odgovoril Simon kratko. "Tam so mi povedali o tistem stričevem hlapcu. Toda vedel sem, da je Aasmund v Hadelandu. Kdo ve kaj pač nista iznajdljiva. — Ali si slišala, kaj sem rekel?"
"Sem," je odvrnila Kristina. "Jaz sem sporočila Erlendu, naj se sestaneva na Fluginem dvoru, ker žensko poznam . . ."
"O, fej te bodi! Vendar pa nisi mogla vedeti, s čim se bavi — in on r~. Poslušaj," je trdo rekel Simon, "ako se da prikriti, tedaj moraš Lavransu prikriti, kaj si zavrgla. Če pa ne moreš, se potrudi, da mu prihraniš najgrši del sramote."
"Hudo skrbiš za mojega očeta," je trepetaje rekla Kristina. Poskusila je govoriti kljubovalno, toda le malo je manjkalo, da se ji ni. glas zlomil v joku.
Simon je nekaj časa tiho stopal. Nato je obstal — nejasno je razločila obrise njegovega obraza, ko sta stala drug ob drugem sredi megle. Takega še nikdar poprej ni videla.
"Kadarkoli sem bil pri vas doma," je rekel, "sem opazil, da imate, kar vas je žensk pri hiši, kaj malo razumevanja za to, kakšen mož je Lavrans. Da vas nima na vajetih, pravi tisti Trond Gjesling — mar naj se briga, za take stvari, on, ki je kakor.ustvarjen za to, da pove
pestjo mahal po zraku, polglasno govoril in preklinjal v meglo. Rotil se je sam pri sebi, da mu zanjo nič ni žal. Kristina, to je bilo nekaj, kar je nekoč smatral za suho zlato — ko pa jo je pogledal iz bližine, je videl, da je le! med in kositer. Bela kot snežinka je klečala in stegnila roko nad plamen — to je bilo lani; letos pa pije vino z izobčenim razuzdancem v gornjici pri FI11-gi. Hudiča, ne! To je nekaj za Lavransa Bjorgulfsona, ki ždi tam gori na Jorundgaardu in si misli . . . Gotovo ne bi Lavransu nikoli prišlo na kraj pameti, da bi ga kdo mogel tako varati. Zdaj pa naj on, Simon, sam prenaša vesti in pomaga lagati za svojega tekmeca, to je bilo tisto, zbog česar mu je srce gorelo od skrbi in bridkosti.
Kristina sprva ni mislila na to, da bi držala obljubo, dano Simonu Darreju, toda mogla je z Er-lendom spregovoriti le nekaj besedi — nekega večera na cesti.
Stala je pred njim nenavadno pokorna in ga držala za roko, on pa je govoril o nedavnem dogodku na Brynhildini izbi. S Simonom Andressonom se bosta že pomenila drugi pot. "Ako bi se bila udarila tam gori, bi se bilo razvedelo po vsem mestu," je živo rekel Erlend. "To je ta Simon sam čisto dobro vedel."
Kristina je čutila, kako globoko ga je bil zadel ta dogodek. Todi ona je odtlej nenehoma mislila na to — ni se mogla otresti
ljuje možem? Da, bil bi poglavar, ki bi mu možje veselo sledili. Zdaj ni več čas za take korenjake. Moj oče je bil pri Baagahusu z njim skupaj —. No, in kaj je bilo' iz vsega,tega —t tam gori v dolini je hodil okoli malone kot kmet. Bil je vse premlad^ ko so ga oženili, tvoja mati pa mu s svojo čudjo pač ni mogla lajšati življenja tam gori. Res da ima mnogo prijateljev, ali pa misliš, da ima enega samega, ki bi se mogel meriti z njim? Ni mu bilo dano, da bi ohranil pri življenju sinove—ne, hčere ste bile, ki naj bi za njim obnovile rod. Mar naj po vsem tem doživi dan, ko bo videl, da je ena ob zdravje, druga pa ob čast?"
Kristina si je pritisnila roke na srce — bilo ji je, kot da ga
teh misli: ta pustolovščina je bila za Erlenda še bolj nečastna kot zanjo. In čutila je, da sta zdaj zares le eno telo — da je tudi ona odgovorna za vse njegovo početje, celo tedaj, ako ne odobrava njegovega ravnanja, in da bo na lastni koži okušala, kadar bo Erlend nosil glavo naprodaj.
Tri tedne nato je Lavrans Bjorgulfson prišel po hčer v Oslo.
Kristini je bilo tesno in srce jo je bolelo, k0 je šla v govorilnico, da bi se sestala z očetom.
Prvo, na kar je postala pozorna, ko ga je zagledala v pogovoru s sestro Potencijo, je bilo to, da na oko ni bil več tak, kot se ga je spominjala. Morda se -ni
mora okleniti, da bi postala tako trda, kakor je morala biti.
"čemu mi to pripoveduješ?" je zašepetala čez trenotek. "Saj bi me vendar nikoli več ne hotel imenovati svojo last —"
"Tega — bi pač — ne hotel," je negotovo rekel Simon. "Bog mi pomozi, Kristina — v spominu si mi, kakršna si bila tistega večera na izbi v Finsbrekkenu. —- Toda hudič naj me vzame pri živem telesu, če bom še kdaj kakšnemu dekletu verjel zbog njenih oči!"
"Obljubi mi, da se ne sesta-neš več z Erlendom, dokler ne pride oče," ji je rekel, ko sta že stala pri vratih.
"Tega nočem obljubiti," je odgovorila Kristina.
"Tedaj mi mora on obljubiti," je rekel Simon.
"Ne bom se sestala z njim," je urno odgovorila Kristina.
"Psička, ki sem ti ga nekoč poslal," je dejal Simon, preden sta se ločila, "moreš dati sestrama — tako ga imata radi — če ti ni preveč zoprno, videti ga v hiši."
"Jutri zarana odjezdim proti severu," je rekel in ji nato pred očmi sestre vratarice segel za slovo v roko.
Simon Darre je šel nazaj proti mestu, šel je in s stisnjeno
bil nič spremenil, odkar sta se bila pred letom dni razstala — toda vsa leta svojega življenja ji je bil pred očmi kot mladi, živahni/ lepi mož, na katerega je bila še otrok ponosna, da je njen oče. Sleherna zima in sleherno poletje, kar jih je šlo preko njega gori na domačiji, sta ga zaznamenovala in ga postarala, medtem ko se je ona razvila v doraslo dekle — vendar ona vsega tega ni bila opazila. Kristina ni bila opazila, da so mu lasje ponekod že pobledeli in da so iob senceh dobili Irjasto rdečkast blesk — kakor pač osi-vijo plavi lasje. Lica so se mu usušila in podaljšala, in obrazne mišice so se mu kot vrvi stekale k ustom. Mladostna, svetla rdečica lica mu je tako rekoč sprhnela. Upognjen res da ni bil — vendar so se mu lopatice vse drugače kot nekdaj bočile pod plaščem. Ko se ji je bližal z iztegnjeno roko, je stopal lahno in krepko, in vendar to niso bile stare, mehke in nagle kretnje. — Vse to je bilo gotovo tudi lani tako, samo da ni bila opazila. Morda se je pridružila še neka majhna poteza — poteza potrtosti, ki ji je odprla oči. Bruhnila je v jok.
Lavrans ji je položil roko na ramo ter ji z roko pridvignil brado.
f	. t nBr H
Hggnyk
vm v L ^
A
,ka sVeWe«lca	danes-
VCU wW^Ue s. »o	CoU.g|
rndru^e	Uot M
m	va8 \-Co\a
iU vev*x