fVsStnlna plačana t gotovta?- Leto LXVm., št. 265 Ljubljana, četrtek 21. novembra I935 Tena SLOVENSKI t 'znajb vsa_k dan popoldne izvzemš1 aeueije le praznike - inaerau a u>0 peui vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din VJ.nO. od 100 do 300 vrst e Din 3.-, #ec,n in ,rati pettt fTSta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej — »Slovenj*«! Narod« r^lla mespfno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Dir 2.V- Rokopisi se b< vračajo UREDNIŠTVO CN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva lUca Me*. 6 Telefon: 3122. 3123. S* 74. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon' it. 26. — CELJE: ceiisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon Št 65. po*.-užnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE Ob kolodvoru 101. 3***tm pri postnem ćekovnem zavodu v Ljubljani St 10.351 Sodba nekulturnih1 Abesincev o italijanski „kulturi11 Abesinski odgovor na italijansko protestno noto — Abesinija odklanja vnaprej vsak sporazum, ki bi pomeni! nagrade Italije Ženeva, 21. novembra. AA. Abe-linski poslanik v Parizu je posla! generalnemu tajniku Društva narodov obširno in zelo ostro napisano izjavo proti italijanski protestni noti z dne 11. t. m. s prošnjo, da bi jo sporočil vsem državam, ki so članice Društva narodov. Izjava pr^vi med dragim: A' italijrnski noti so perfidne obtožbe proti Društvu narodov in njegovi skupščini, ki more »o prepričati le one, ki so iz kakršnihkoli razlogov postali pristaši italijanske teze. Italijanska nota trd», da so izpadi, ki so se izvršili proti I ta? in po vdoru italiianske vojske v Abesiniji, upravičili italijansko vojno akeiio. Abe-sinska vlada na to izjavlja, da kulturna misija Italije napram Abesiniji obstoja v tem, da z letali napada miroljubni, neohoroženi abesinski narod, ki se v poslednjih mesecih ni mogel pripraviti na obrambo, da ruši nezaščitena mesta, ubija žene in deco. Voditelji italiianske vojske, o kateri se trdi, da vrše kulturno misijo, postopajo kakor ubijalci civilnega prebivalstva. Ta neenaka vojna se razvija h k ratu z velikimi izdajniškim? kupčijami in s podkupovanjem abesin-skih vojskovodij, da bi se odrekli po- korščini zakoniti vladi. Abesinska vlada pa lahko s ponosom ugotovi, da razen dedžasa Haila Selasija nobeden izmed abesinskih vojaških poveljnikov ni sprejel podkunnine. ItaH?anan«kemu go-spodstvu, Abesinska vlada srlede italiRuskih poročilih o orostovol inih predn -ah civil-neera prebivalstva nonda rjp. da doslej ni hranil^ nhosinskesra ozevillfB nrnfi napadalcu in d* je zaradi teira civilno prebivalstvo pri^»l»eno začasno sprejeti jarem sovražnika. Poglavarji civilnega prebiva Mva so pristali na pogađan »a s sovražnikom, kakor se 1o dogaja no vseh deželah, ki v njih he«ni voftia. Dc?stvo, da **e _ie civilno proMvalstvo z znosno pr^rlaio redilo poko'«. svp ne pomeni, kakor tn trd? italiianske n"^. da ?e za- prosilo za zaščito Italije. Tak^ trditve so postavi »ali ze zavojevalci vseh narodnosti. Italijanska vlada pe je tak postopek samo še bolj izrabila, trdeč, da zaščita orehivalstva zohfev-i nieno invazijo. Kdo bi mosrei verjeti lak:m trditvam, če mu ie znano, da se |e šlo baš za ozemlje, na katerem leži sveto mesto Ab^siniie, ilbellia **efcarstvn in erro-biščp njegovih cesarjev ki so mu vladali skozi stoletja, V izjavi se nadalje zavra en io Italijanke pripombe, da v Abesiniji še nadalje obstoi^ suženjstvo. To ie novo izigravanje ljudi, k: ne pozna »o socialnih odnosa iev v vzVodni *fr*k? in ki niso sprevide'! p; n-* o p: o če z en?m samim adareem podreti stare soefeme ustanove, ki so traiala stoVtja. NrH italijanski vladi ni nsneki nki^?44 -uženi-stva v svojih afrisltfh koloni »ah. Abesinska vlada končno tnd> ob te i priliki najenergične jše protestira proti poskusom, da b? se vojna Rkviffravla mi osnovi vo»n*k"* zemljevidov, abes^nslcai vlada in abes;n«=ki narod ne bosta pristala na pos^aian:n o n~ed'o£nh, rv> katerih bi napadoVe direktno ali indirektno dobil nagrado za svoj zločin Abesincem primanjkuje živil Kmetje nočejo več obdelovati polj, ne bi Italijani poceni prišli do Hvil Addis A beba , 20.novembra, v. Abesin. sko vrhovno vojno vodstvo je sprejelo poročila s fronte, ki mu povzroinjo resne skrbi. Na ozemlju med Hararom in Addis Abebo je pričelo namreč primanjkovati živil za prehrano tam zbranih abesinskih čet ter domačega prebivalstva. Kakor je bilo pričakovati, abesinska preskrba s hrano( ki jo v glavnem izvršujejo žene in otroci mobiliziranih Abesincev. ne more zadovoljiti potrebam doslej v abesinsflri zgodovini nepoznanim množicam mobiliziranih vojakov. Abesinska vlada ima tudi mnogo skrbi zaradi stališča abesinskih kmt«tov ki letos ne mislijo sejati več Sita, kakor le za najnujnejšo lastno po_ trebo Pri tem se izgovarjajo. da bodo skoro gotovo za-sedeli njihova polja Itali-jajii ter se potem okoristili z njihovo žetvijo. Oni pa ne mislijo Sejati žita za Italijane, nego trpe raje sami lakoto. V Addis Abebi vzbuja sedaj g-la/vno pozornost abesinski častnik Salabahaga. ki je služil v italijanski vojski ter s tri. desetimi vojaki, štirimi strojnicami in T»009 naboji za puške in strojnice pobegnil k Abesincem. Ko je prekoračil abesinsko vojno črto^ so ga poslali Abesinci v Adi-grat. odkoder so ga poslali v Makale, kjer je bil stavljen na razjpoloženje takratnemu šefu tega odseka, rasu Gaiksi. Ta jih ni nič kaj ljubeznijo sprejel, kar je razumljivo, če se pomisli da se je že takrat odločil da bo sam pobegnil k I a_ lijanom. Dal je Salabahaga z njegovimi tovariši razorožiti in zapreti Na ubogega in razočaranega dezerterja bi bili umikajoči se Abesinci skoraj pozabili, ko so zapuščali Makalo, da se ni sam javil z velikim ropotom, ki ga je delal s prijatelji boječ se da bo padel nazadnje še Italijanom roke. Ko so ga izpustili iz zapora, se je s tovariši prikljuMl abesinskim četam ter sodeloval pri zaščitnih bojih umikajočih se abesinskih edinic južno od Makale. Pred nekaj dnevi pa ga je brzojavno poklical v Addis Abebo neguš, ki ga je zelo ljubeznivo sprejet in zaslišal o njegovi odisejadi. S fronte prihajajo poročila o četniških spopadih med italijanskimi izvidniki in abesinskimi zaščitnicami. Pri teh spopadih se je posrečilo Abesincem razbiti nekaj italijanskih izpostavljenih oddelkov. Poleg tega napadajo abrvsinski četniki. ki so ponoči prodrli italijanske linije, za hrbtom italijanske vcflrke posamezne italijanske trenske kolone, ki nosijo strelivo in hrano. Ti napadi se odigravajo navad, uo ponoči ter prizadevajo Italijanom hude izgube. Pri enem takih spopadov je bil ubit tudi artelerijski major Del Monte-Abesinci se pri teh napadih spretno poslužujejo ugodnosti visokogorskega terena, ki je južno od Makale postal skoro nepre. hoden. Italijani niso niti pri belem dnevni nikjer varni, da jih neredoma ne zasuje dobro nnmerjeni ogenj modernih orzo_ metk, s katerimi so oboroženi *besmski četniki, ki donirinašajo čudeže junaštva ;n preziranja smrti. Zadnje dni opažajo Italijani tudi sumljivo gibanje med prebivalstvom že zasedenih predelov Abesinije, kjer so vse bolj pojavljajo nočni napadi na italijanske trenske kolone in avtomobile To gibanje ze^o vznemirja Italijane, ki se boj kakih nepričakovanih dogodkov ki b; mogli resno ogroziti zvpze med fronto in zaledjem. Italijanska poročila z abesinske fronte R";m, 21. novembra. AA. V Tigrejj nadaljujejo Italijani z vojaškimi operacijami zlasti na levem krilu, kjer skušajo popolnoma uničiti vojsko rasa Sejuma. Posamezni oddelki skušajo za vsako ceno obkoliti tembijske gore. k?r bo šele po padcu te naravne trdnjave mogoče nadaljnje prodiranje proti jugu. Italijani se nadejajo da bodo te operacije v kratkem uspešno dovršili. Ko prevzame maršal Badoglio poveljstvo nad italijansko vojsko v vzhodno Afriko, naj bi se že nadaljevalo prodiranje po dolinah gora južno Antale Neki abesinski oddelek je v bližini reke Takaze skusil napasti Italijane, a je bil vselej odbit. Na jugu Makale je prišlo do manjšega spopada med italijanskimi prednjimi Stražami in abesinskimi izvidniški. mi odde'ki. Italijani so nekoliko napredo- vali. Na ogadenski fronti so bile italijanske prednje straže močno ojačene in se pripravljajo na novo ofenzivo. Tudi abpsin-ske čete so bile na tej fronti ojnčene. in se pripravljajo na odločen ocipor proti italijanskemu vpadu v strateško silno važno ozemlje, ki leži med Džidžigo, Ha. rarjem in E>iredavo. Italijanski delavci se vračajo Neapelj, 21 novembra /.. Parnik >»Co-lombo«. ki je prispe! iz M«save, je izkrcal v Mesini 600 v Neaplju pa 414 delavcev, ki so se vrnili v domov-no. kjer jim je potekla delovna po^o^ba- De'avci so pr:hT*i_ nili mnogo denarja, ki so ga sedaj prinesli domov. Kljub temu pa si nihče ne želi nazaj v "abesinski pekel" Abesinci skrivajo svojega cesarja Addis Abeba, 21 novembra. A- V svrho zaščite cesarjeve osebe, se je odločila abe-sinskn vlada za izdanje nasprotujočih si vesti o njegovih potovanjih Včeraj so bile objavljene vej Italiji zbirajo zlato tal srebro Razna >tx ntna čustva so dala na razp^l^o vse svoje bokale, -lobi jesne pri raznih tekmah. Tu'h znana ^vornica avtomobilov Fiat je ri-ala na razpolago vse svoje z'aće kolajne, dob ljene na raznih dirkah Milan, 2-0. novembra o. l»rv0 vojno i-soJil<\ ki je oilo razpisano pral 10 dne v je d(>se?Lo Popoln uspeh Že doslej je podpisanih 4.5 milijarde lir, trilera^ več, ko- Italija se pripravlja na pogajanja? Čim bo zasedla obmejne pokrajine v Abesiniji, namerava ponuditi premirje abesinskemu cesarju In se sporazumeti tudi z Anglijo Pariz, 21. novembra r. O namerah Italije v Abesiniji piše diplomatski poročevalec »Oeuvreja«, da bo italijanska vlada takoj po zasedbi abesinskih obrne inih provinc v teku prihodnjega tetina obvestila London, da bo z nejjušeni zavela zasebna pogajanja. Kim ima veliko nado, da s>e Angli'i ne bo posrečilo pridobiti Vmerike in Franeije za embargo na premo; ?n petrolej in da bo Nemčija o-'a*a pii sedanjem stališču v vank-eijskem \i>ra^anju ter. da bo zaradi te-sra tud* ^n*r"ija ponus^l'iveiša. Rim. 21. novembra v. V d^bro informiranih rimskih po^it'čnih krogih se vztrajno vzdržujejo vesti, da je Musso-lini vse bolj pripravljen na pogajanja z Ansfiijo, kakor se sp^šno nvsH. Nekateri vedo celo povedati, da se že pletejo v tem pogledu neke vezi s posredovanjem Pariza in da tekom prihodnjih *ed-nov niso izključena presenečenja na račun Abesincev. TtaHja je danes že pripravljena razgovarati ?•? o vprašaniu razdelrtve moči na S^rdozemskem morju: težava ie samo v tem, da jo ž^V An-srlež5 še boli miilsuiti oh zid. da bo ^pe>-razurr za. njih tem n^odne^*'. Z*TJ»dJ teh razerov-orov. s kateri:^ računajo vodilni rasistični krogi prav resno, je bil tudn tako nenadno poslan v Abesinijo maršal Badoglio z nalogo, da čim bolj forsira vojaško operacijo, da bi imela Italija pri teh pogajanjih čim močnejše pozicije za morebitne kompenzacije. Velike nade polagajo v Rimu tudi na pokret osripis-kih nacionalistov, ki je skalil angrleške račune. Fašistični diplomati mislijo, da bodo Angleži seda i pripravljeni na popuščanje, ker se boje, da bi imedi v primeru kakih resnih kon-fliktov posla tudi s sfanatiziranimi esriotskimi nacionalisti. Seveda pa so vodilni fašist i čm krogi u ver jen i. da bo treba premagati Se verl-ke vojaške in politične teiave, prej ko se bo posrečilo najti primerno podlago za uspešna pogajanja. Oči Italije so eta-nes uprte na afriško armado, od katere pričakuje fašizem velikih zmag in definitivnoga obračuna z Abesinci v zavesti, da se sedanji način počasnega prodiranja italijanske voj-ske ne sklada z interesi Italije, ki nima v tej vojmi toliko eava paniika z manjSo tonažo, ki pln- jeta proti Burgasn sta v hudi nevarnofrtl in neprestano kllceta na pomor. Vihar p« je tako silPn. da o kaki r«*itnl alccifl ne more biti jrovora. Tudi na sami r*«* je vihar napravil fce izredno vfnko šfcn. do \eter je odnaAal s h» vtrt***-^ m t: i dimnikp, podiral drevesa, pri črmnr Je bilo ubitih in ranjenih rodi več IJndi. Predsednik vlade v Nisu Beograd. 21. novembra, p. Ministrski predsednik dr. Stojadmović je davi odpotoval v Niš. kjer bo gost narodnega po_ slanca Dragiše Cvetkovića. ki slavi danas svojo krstno slavo. Iz državne službe Beograd. 21. novembra p. Vpokojeo je učitelj srednje tehniške šole v Ljubljani Ivan Tavćar. V višjo skupino je napre. doval sodnik sreskegn sodišča v Murski Soboti Bogomir Ros. Sovjetski maršali Moskva, 21. novembra. AA. Kakor znano je vlada sklenila uvesti ?tare oficirske Šarže tudi v rdeči vojski Te dni so se izvršila že prva imenovanja po novi šarzJ listi. Za maršale Sovjetske Rusije so bili imenovani vojna komisar Vorošilov, nje_ gov namestnik Tuhačevski šef generalnega štaba Jegerov, poveljnik konjenice Budjoni in poveljnik vojske na Daljnem vzhodu Bliichcr Obsojeni nemški vohuni Praga, 21. novembra. AA. Iz Mosta poročajo, da jc bilo tam obsojenih včeraj devet vohunov, med njimi neka ženska na robijo po 12 do 15 let Vohunili so v korist Nemčije. Portugalska diplomatska afera Lizbona, 21. novembra AA. Zunanji minister je odpok'ical dosedanje^i portugalskega poslanika v Londonu Llricha Smitha. Poslanik bo moral dati vladi pojasnilo o razlogih zaradi katerih se je pri Društvu narodu zavzemal za pretendenta na portugalski prestol princa Duarta Nuno. Verižen] e s hranilnimi knjižicami .jubljana. 21 novembra, /e v soboto smo poročali, da je prišla ljubljanska policija na sled široko razpre* deni organizaciji nelegalnega kupčevanja in prekupčevanja s hraniln'mi knjižicami. V to af^ro je z^n'eten lastnik neke realitetne pisarne v Ljubljani, pomagali so mu pa tudi razni agenti Vsi skupaj so lovili po mestu in deželi lastnike z vložnimi knjižicami in to najraje take, o katerih so vedeli, da so v stiski z« denar in da ga ne morejo dvigniti, ker jim je zamrznjen- Prijazen. ug»ajen in samozavesten nastop teh varljivih agentov je premamil rnansikogar, da s? j m je popolnoma zaupal in jim izročal svoje knjižice, ki so često predstavljale nr samo vse prihranke, marveč skoraj vse wnc" tje. Način, kako so agenti izvabljali knjižice jc res obsojanja vreden in tudi po va. konih kazniv, saj jc nakupovanje huranilnih knjižic pod nominalo, kakor 90 to d«AaJi ti agent1, strogo prej>ove>dan, pirav tako tudi vsako trgovanje z njimi alj pa veriženje. Agenti Utstnika realitetne pisarne sicer niso s knjižicami vtrižili, nasprotno kupovali so jih skoraj za nominalno vrednost, dasi je neoficijeJni kurz teh knjižic nekoliko nižji. Tako so na primer ohljubili ne" kemu posestniku za njegovo knjrtico v vrednosti približno 1 mdJijona Din 900.ooo Din v obrokih. Ta knjižica je biia takoj pod ceno prodana in sicer komaj za o e t ti n o svoje vrednosti, namreč za 230.000 Din. Lastnik, ki o teh manipuiacajah do danes še ničesar ne ve, je doslej dobil izplačanih na roko nekaj tisočakov kot prve obroke, ni pa verjetno, da bo vided še kaj denarja. Da je tako postopanje z narodnim premoženjem nedopustno, je povsem razumljivo Spretni agenti ao vjeM v svoje mreže tuo je pa pregovorđ tuda več faranov, da so agentom izročali svoje knjižice. Oškodovana je bila skoraj vaa vas Kakor je dosedaj ugotovHa poHcdja, je bfVo poslovanje spretnih prekupčevalcev uspešno zlasti na Dolenjskem in de'ome v kočevskem okraju, kjer je največ žrtev. Toli. oija je zapLenfla okrog 30 hranilnih knjažic, a denarja je dobHa malo. Ker je lastnik sleparske reaJitetne pisarne komaj prestal težko operacijo na želodcu, je ostal za enkrat na svobodi, vendar se bo moral v kratkem s svojimi agenti vred za 3b.5 \ | Anis-er«ia.m 297^.00 — 2Q90jS0; Berlin 1766.06 —1769.96; Bruaetj 740.60 . 745.6T. Otvrih lA&LJl _ 14»l-»; '^onoon 215.34 — 317.39; Nerw Tort +349.26 — 43«.",.60; Pariz 388.75 — 390.19; Pr««a 1S1.19 - l»2-30; Tn»T 254.67 _ 157.75. A vinjak-, ši-liiik v privatnem kivrim^n S.70 _ 8.§0. lnoi«m«ke b*rz« Cur»b, 21. novembra. Beo^r^j 7. Pari? 20.27^0. London 15.1556. New York 307.875. Bruaelj 52.06, Mttan 24.95, M«m*tW 45, Amsterdam 20* 95, Beiiin 153*0, Dnnaj 57.M, Rragia 15.71, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« četrtek. 21. novembra 1935. Stev. :6S PRIIDE SENZACIJA I DIVJI TOVOIR EOIfVSTVIETNIl FILM SlEZOfVlE 118 rudarjev stavka Nevzdržne razmere rudarjev v rudniku Stanovsko pri Poljčanah f PoljČane. 20. novembra Premogovnik Stanovsko leži v severnem delu tukajšnje občine in hrani v sebi prav lepe plasti rjavega premoga precej dobre kvalitete. Prej je bil nekaj let povsem za* nemarjen in neurejen in je bila Všled tega tudi dnevna produkcija premoga minimalna in rudnik kot tak nerentabilen. Leta 1931. pa je bil j snovno obnovljen in je od tega časa do dan*'- neprenehoma v obratu. CM leta do leta se je večal obrat, poskrbljeno je bilo £a potrebne stroje, predvsem za črpanje vode iz rudnika itd. in je danes v stanu producirati dnevno 4 vagone premoga ter zaposluje MS rudarjev, kar je za tukajšnje razmere, glede omil-Ijenja brezposelnosti, precejšnje vrednosti. Res da mezde rudarjev, kot povsod, tudi pri nas niso kdove kakšne, vendar bi bilo delavstvo zadovoljno, ako bi vsaj ta d roteč, pri^lužen z nevarnim in težkim delom, dobivalo točno izplačan. Nasprotno so se jim ves ta Čas mezde pod raznimi lastniki zelo neredno izplačevale. Neorganizirano delavstvo ni vedelo ne kod ne kam. Čakajoč obupno po več mesecev na svoj denar. V izogib neznosnim razmeram in v dosego svojih človečanskih pravic, so se slednjič rudarji dogovorili, da se organizirajo. Sklenili so ustanoviti tudi tu po vzgledu drugih rudarskih revirjev podružnico zveze rudarjev. V to svrho so na zadevnem sestanku izvolili šestčlanski odbor. 15. t. m. pa je lastništvo rudnika odpovedalo službo celokupnemu pripravljalnemu odboru iz razloga omejitve dela v obratu in sicer s takojšnjim zaprtjem vhoda v rudnik proti 14dnevnemu izplačilu. Ko so rudarji za to zvedeli so v obrambo svojih tovarišev spontano pričeli s štrajkom. Solidarnost rudarjev, ki so prišli do zaključka, da eden nič ne pomeni, vsi pa mnogo, je povzročila, da se je z obratom v rudniku moralo prenehati. Nevzdržno stanje tukajšnjih rudarjev, od katerih mnogi često ne premorejo za najminimalnejše življenske potrebe, bo res da s tem ie bolj ogroženo, res pa je tudi, da tako dalje ne more iti več. O dogodku je bila obveščena zveza rudarjev in delavska zbornica- Njih zastopnika, tajnik »Zveze rudarjev Jugoslavije« g. Arh Jurij in za delavsko zbornico g. Gol-majer Jože, sta stopila včeraj v stik s podjetjem, da se razčisti položai in vzpostavi normalno stanje ter da se ugodi upraviČe_ nim zahtevam delavstva. Prišel ie tudi sre-ski načelnik dr. Šiška Prišlo pa ni ta dan do nikakih pozitivnih zaključkov, ker je bil zastopnik lastnika rudnika zadržan. Tudi za danes ob 11 dopoldne napovedana razprava ni spremenila položaja. Prišel je sicer zastopnik lastništva g. Steiner, ki pa je izpovedal da ni kompetenten, da utjodi morebitnim zahtevam rudarjev, nakar ie bila razprava kot brezpredmetna prekinjena. Na današnjem sestanka je bil poleg že omenjenih navzoč tudi zastopnik rudarskega glavarstva- Prihodnja razprava bo v ponedeljek predpoldne. ko pride lastnik dr. Klučenko. Tako včeraj, kot danes so imeli tudi rudarji pri Mahoriču sestanek, kjer sta jih zastopnika gg. Arh Jurij in Golmajer Jože. poučila o zadevnih zakonskih predpisih in o splošnem položaju. Izvoljen Je bil tudi potreben stavkovni odbor, ki bo do nadaljnjega, kot legalni predstavnik rudarjev, odrejal vse potrebno za časa štrajka tako glede varnostne službe v rudniku in drugo. Rudarji, katerih stanje je nevzdržno in obupno- se drže v svoji obrambni akciji kompaktno. Nihče jim ne more vzeti in kratiti pravice do uveljavljanja človečanskih in splošno državljanskih pravic. Po svojih zastopnikih bosta vodstvu rudnika v ponedeljek stavljeni predvsem tile kardinalni zahtevi: 1. da se vsi 15. novembra odpuščeni rudarji spet sprejmejo s službo in 2. da prestane neznosni položaj ne. rednega izplačevanja že itak minimalnih mezd. Ljubljanski godalni kvintet Ljubljana, 20. novembra V ponedeljek 18. t. m. se na mje po daljšem odmoru, ki ga je zakrivil odhod celiš ta g. Bajdeta, predstavil v Filharmoniji Ljubljanski godalni kvartet. Bajdetovo mesto je več k:, kor ekvivalentno nadomestil g. Muller (Justav. Trdno upamo, da se ho ta naša edina in. kakor vsakdanji kruh potrebno komorna enota krepko držala in čimdaije bolj uveljavljala- Sedaj sestoji torej iz gg. Pfeifer Leona (I. vijolina), Staniča Frana (H. vijolina), £ušteršiča Vinka (vijolina) in čelista Mfillerja Gustava. Neverjetno zanikrni obisk ponedeljskega koncerta bi zamogel le nezadostno opravičiti s tem. da je bil tomesečni komorni večer v sredino navala drugih koncertov ter da se je celo na isti večer vršil v stolnici drugi, brezplačni večerni koncert. Na programu je imel Ljubljanski godalni kvartet Stainicov (čemu ga pišemo Stamitz, saj je bil Ceh) koncert v B-duru, Schu-bertovo poetumno delo. kvartete v d-molu ter Č"manhajske šolec J. Sta_ mic (1717—1761) je izoblikoval še v samostojnejši meri tridelno simfonično oziroma kvartetno obliko. poglobil dinamično nijansi ran je igre, izpopolnil tipični crescendo in diminendo. poudarjal individualnost posamezninh instrumentov in bil tako zelo važen predhodnik Havdna in Mozarta. Prav lepo in plastično podani B-dur kvartet je prozorno in zato zelo poučno delo tega češkega predklasika. Svojo zrelost, svojo tehnično dovršenost in poglobljenost skupne igre je kvartet dokazal s Schutertom in Čaikovskim. Znameniti d-mol kvartet Scbu-berta. dialog življenja in smrti, dialog razširjen v dramo s štirimi akti. je umotvor programne muzike, sloneči na avtorje in iK>etični misli o življenju in smrti. Posebno priljubljena sta drugi in zadnji stavek, kjer Schubert citira svoje lastne glasbene misli. V drugem enostavno varijira osem let prej komponirano >Dekle in smrtf, v zadnjem klic »Erlkoniga.. Kvartetovci so zlasti ta vrtoglavo hitri finale v rondni obliki izvedli tako res mojstrski in dovršeno, da je bruhnilo spontano priznanje publike, kakor vihar na dan. Enako odličen umetniški uspeh so dosegli tudi s Cajkovskim, čigar prepričevalni, našemu občutenju sorodnejši glasbeni jezik govori zlasti v prelepem, razkošno zvenečem drugem delu globoko do našega srca. Andante so ob sklepu koncerta morali ponoviti. Na vsak način pa mora v bodoče Ljubljanski godalni kvartet, ki je s ponedelj-skim koncertom dokazal svoje najresnejše umetniško stremljenje, vršiti službo propa-gaterja domače, jugoslovenske komorne glasbe ter uvrstiti med svoj program vedno vsaj po eno tozadevno delo. Prepričan sem, da bodo to, ako že niso sami tega sklenili, rade volje storili. —5. Tihotapec se je ujel Poljčanc. 20. novembra lz Slovenske Bistrice se je te dni na kolesu vozil skozi Poljčane kole3ar. Bilo je že temno in ker je vozil brez luči, mu je dal orožniški komandir, ki je bil pred občinsko hišo z roko znamenje, naj se ustavi. Kolesar pa očividno misleč, da gre za »ii-hotapljeno robo. ki jo je nosil v nahrbtniku, jo je hotel popihati in je zato kolo še boli pognal. Komandir Franc Jezernik pa se je pognal, videč to. z vso silo Za njim in ga podrl na tla. Oba sta padla in med njinui se je vnela torba, kjer je pa zmagal spretnejŠi orožnik. Peljal je >ptičkat na orožniško postajo in mu pretipal nahrbtnik. In ne zaman. V njem je bilo 108 zavojev igralnih kart in 2 kg saharina. Tihotapec. MARU SKAt_AN ROMAN SUmrna Srda se je zdrznila m prebledete. Tem- | na slutnja ji je spreletela dušo. »Ti si tisti.. .€ je vzkliknila in !.ote*a nadaljevati, pa ni mogla. »Jakob Silan, brat Simona Slana, tvojega starega očeta.c »Ta je Že davno umrl* je vzkliknila Sida. »Tako so ti dejali, a kakor vfcftS, živim Se vedno; četudi v zadnjih trenotkih. Ako mi pa ne verjameš, odpri tisto škrirrjo tam in poišči na dnu sveženj papirjev. Potrdili ti bodo, da je Habakuk v resnici Jakob Silan.« Ko se je Srda obotavljala, i J* dejah »PoiSČi papirje in mi jih prinest« Storila je po njegovem naročfro, odprla je trhleno skrinjo, dvignila kop zamazanih, smrdečih conj,fn pod njimi res nasla Iskano. »Vidiš,« je dejal starec, ko mu je izročila papirje in jih je odmotal, »ru so listine, ki ti potrdijo moje besede. Tn pa je tgodba mojega življenja, ki sem jo napisal pred nekaj teti, ko moje roke še niso bde tako trde m okorne. Napisana je na (iste papirja, kakor sem jih po naključju našel odvržene po cestah in stezah. Tudi svinčnik, s katerim sem pisal, sem našel, (zgubil ga ie neki deček, ko me je na poti tž Sok srečal, se me pBMjtoBJ na pobeg- nil. Morda boš vendarle prebrala.« Sida je strmela v porumenele liste papirja in v listine, ki so uradno potrjevale, da je čudaški starec Habakuk, ki je ležal na smrt bolan pred njo na svoji puščavniški postelji — Jakob Silan, brat njenega pokojnega starega očeta, njen stari stric. V trenotku je razumela vse. Tu je bila končna potrditev, da so bile besede njene umirajoče matere resnične. Treba bi ji bilo samo vprašati dalje, ali pa prebrati zgodbo starčevega življenja, pa bi izvedela še vse ostalo ... »Sedaj veruješ?« je vprašal Habakuk. »Verujem.« »Vidiš,« je nadaljeval, »tako se po dolgih, dolgih letih obnavlja pretrgana vez med menoj in Simonovim rodom.« »Cemu tega nisi prej povedal? Cemu si se skrival v tej strašni luknji, ves sam in reven? Toda — ni še prepozno. Takoj moraš od tod. Domov pohitim in povem, da...« »Ne!« jo je prekinil s trdim, ukazujo-čim glasom. »Ko si prišla sem in sem skle nil govoriti s teboj, sem se odločil prositi te, da mi izpolniš edino želio, ki ti in izrečem.« ^Kakšno?« »Prisezi mi. da jo izpolniš! »Prisegam.« zaradi sličnega prestopka predkaznovan 24-letni posestniški sin Alojz Gobec iz Gor. Gabernika je izjavil, da je doDil prepovedano blago od nekega neznanca v okolici Maribora «a 3160 Din. Kazen, ki ga zadene. Pa bo vsoto precej presegala- Nesreča v kamnolomu Sevnica, 20. novembra blizu Sevnice, v vasi Orehovo, stoji velik in moderen kamnolom, kj?r je zaposlenih mnogo delavc^v^ ki kopljejo gramoz, katerega podjetje razpošilja dnevno po več vagonov sirom naše domovine. Podjetje ima toliko naroČil, da zaposlujejo delavce tudi preko nedelje. V nedeljo se je pripetila v tem kamnolomu težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala smrtno žrtev. 261etni samski delavec Vovk Martin, doma iz Šmarja pri Jelšah, je bil zaposlen v kamnolomu s svojimi tovariši. Kar mu je priletel na glavo debel kamen. Nesrečnež se je onesvestil in padel nad 15 m globoko, kjer je obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu. Prav občutno poškodbo pa ima na glavi, silni padec mu je vdrl lobanjo. Na pomoč so prihiteli njegovi tovariši, domači zdravnik dr. Mušič pa je bil z avtomobilom takoj na kraju nesreče, nudil je nezavestnemu delavcu prvo pomoč in odredil njegov prevoz v breziIko bolnico. Ponesrečeni Vovk je bil med tovariši splošno priljubljen. Ako ne bodo nastopile komplikacije, ga bodo zdravniki ohranili pri življenju. Iz Sevnice — Zlata poroka. Pretečeni teden sta praznovala zlato poroko g. Schenk Florijan. joM-ni uradnik pokoju in njegova goe»p>a Alojzija is znane rodbine Cimperškovh. Zlato-porooenca živita stalno v Grazu. poroka pa se je vršila v Sevnioi, kamor so prišli od blizu en daleč ugledni sorodniki, da se udeleže tega redkega slavja. ZlatoporoČencema želimo še mmo-eo srečnih let ! — Vlomi in kraja. Zadnje čase so bili vlomi pri nas na dmevnem redu. V kraik.m času je bilo vlomljeno pri trgovcu g. MMna-riču. kjer so nepridipravi odnesli Din. 1000.-nadalje pri gostilničarju in mesarju g. Blau-steinerju in v tukajšnji finančni urad. kjer pa ©o se morali zadovoljiti z manjšim v}o-mom. Nadalje so vlomili tudi v gostilno Mere. Pred dnevi so orožniki nekega nedo-letnega mladeniča, ki se je pri nas zadrževal kot prodajalec premoga in se zraven ba-vil tudr s krajo. Med drugim je ukradei tudi tri pare komaZemlja«. Članstvo in občinstvo vabimo, naj poseti to prireditev in iskaže priznanje kulturnemu delu viškega Sokola. — Načel ništvo Sokolske župe Ljubljana je imelo v soboto dne 16. in v nedeljo dne 17. t. m. delovni sestanek društvenih načelnikov in načelnic. Udeležilo se ga je skupaj 59 bratov in 43 sester. Odmerjeni čas se je temeljito izkoristil za vadbo prostih in orodnih vaj ter tudi usposobitev vadi-teljskega znanja- Podana predavanja so imela poleg začrtanih smernic po katerih naj hodi naše vaditelj?tvo tudi vzpodbujajoč pomen. Želeti bi bilo, da bi se ob drugi takšni priliki sestali v Še mnogo večjem številu. Posebno pa opozarja'mo one edini-ce, ki na ta sestanek niso poslale nikogar. Zdravo! Za zboljšanje sadjarstva na Gorenjskem Kranj, 20. iiovernora. Gorenjska, ki drugače slovi po stoJSi kmetijskih, mlekarskih ter živinorejskih zadrugah in organizacijah je bas v pogledu sadjarstva še močno zaostala. Naii kmerovaJci na splošno povz*i:gi sadjarstva, ki bi tmii prinašaj u zjasjužek iai dohodek, posvečajo premaAo pozornosti. Na maiJem skromnem vrtičku navadno vidiš v?e mogoče vrs^e sahfrnega drevja, ki je Pov6eLva in v svrbo vzgoje nasuh «u»!«jair-jev. Izbral je one vrste jabolk, ki So za mrzle gorenjske kraje priporočljiva, samo prvovrstne su* l^že, od vsakega par komadov. To sadje in aicer sledeče ftWtH: ^i»boJka: bauiuan0va reneita, biokov0 jabolko, ontaiio, pihani kardinali, tft00kop-ski koc^mac, landsberška reneta, zJa^a pa:-mena, bobuv«.<-. mošanekar (gambovec). kanarlika, rumeni bei:efleuir, prinčevo jabolko. Jo-iathan, bolniška vošoenka; hruške, zmvsika kastorjevka, je razistavjjen^> v ina-ii zaprli otnarki \\#\ šipo in opremljen* z napjsi med tednom na hodnika Hroblce-ga načel nie*'Lva, ob ntMlet^jtab in ponedeljkih na mestni hiši. ii»okler ne nastopi huM mraz, spomladi pa bo raiZfltavljeno na trgu sadnega drovja preti »Staro Po&kK, — kjer kmerje kupujejo sadna drevesa. Razstavljeno omarico si je ogier'iolo že prvi Ponedeljek mnogo ljudi. Razstava ima v prvi vrsti namen, da sadjarje oPoaori na sortirano tn le pi-vovrstno sadje, ki na Gorenji-k eni u-speva in katero naj sa*i(j&r-ji v bodoče ali na novo za&ajojot aik pa s paro direvje precepi jo. Na ta propagandni poizkus ki je edini v banovini, so opozorjene to« vse občine in šole. Otroška čajanka v jiebotičniku Loubijna, 21. novembra. Včeraj popune se je vršila v netootftF-noikovem ptetaieim Lokaim dol^o napovedovana zabava za otroke ki je v rkrogu< naših najmilajših vzbudila veliko senzacijo, saj j*" bilja to prva žabama te vrate v LJubljani. Skrbi našega orjaka ta najmlajše so se mamice (»Havaje v v&liiikem številu Ln pripeljale s seboj svoje malčke, ki je vsak izm^d njih dobi! balonček, no papirnato Čepico, secpefntine in prgišče bonbonov, da &o MM res vsd zidane volje in da se zabava razvijala kakor med odraslimi. Plesni mojster Joniko j*> skrbel za >ringarajoC, Vidi VL'ko pa je s avojimi govorečimi ju*.kaim/i požel vel:ko prizjLScija m smeha. Otroške čajanke v Tiebotfcčnikii ee bodo odeilej ponavljale redno veafcili 14 dni % vextoo noviim programom. Pohvalami je treba zia«rt.i vodstvo nebotii^emikovih zabavišč, ki je ob kavarniških cenah nujdiflo otrokom pako mnogo zabave, a obenean kot prvo v Ljubljani pokazalo «knb «L«utd»i za naše Benjamdnčke. Da so turiJ take zajbave Ljubljani velika potreba . so dokazaile že same mamice, ki so W srecaie opazovale zabavajoce se otroke. Te zabave so tem POtrebnejše v zjmslkeni če«u, ko o+rofc*1 ni dana možnost zaubavati in igrali se na proslem. V nehotični ko vetrn plesnem IptaAi Je v druga polovici je ga meseca tu*Y. sicer nov program. Tninle voJ« ViMco in njegovi maJi gorvor^či lutki. »Da ne poveš nikomur, đa si nasla mofc skrivališče in govorila z menoj, dokler ne umrem. Sele potem, lahko storiš kar hočeš, toda samo enega ne: Tudi mrtvega me ne smejo odstraniti od tu. Zadnje počivališče sem si pripravil že sam. Tu zadaj je še druga manjša votlina, v njej sem si izkopal grob in pritrdil na skalno steno križ z napisom. Ko si prišla, sem se pravkar pripravljal, da se za-vlečem tja in ležem v ta grob. Poizkuse te zadnje selitve je spremljalo moje ječanje, ki te je menda privedlo sem.« »Stric ...« je vzkliknila Sida presunje-no. »To ni mogoče, to je strašno...« »Biti mora tako. Kjer se je dopolnilo moie preko osemdeset let dolgo življenje, naj se dopolni tudi vstop v večnost. Sedaj lahko greš, a papirje vzemi s seboj.« »Ne, ne ganem se od tu,« je ugovarjala. »Pri tebi hočem ostati, da ti pomagam. In prej mi moraš še povedati, da je res, lcar mi je dejala moja m?ti oroden ie umrla.« »Kaj ti je dejala?« »Da je bil moj praded. tvo. j^e — roparski morilec. Da je vse bogastvo Sila-nov bilo zgrajeno na zločinu ...« »To ti je dejala?« »Da. A ti mj povej, če je res?« »Ne,« je odgovoril po kratkem premišljevanju, »ničesar ti ne povem. Našla boš vse v mojih zapiskih Preberi jih. ko bom ze mrtev A sedaj podi in pusti me. i da se preselim v svoje večno bivališče.« »Dejala sem, da ostanem pri tebi.« »Ako mi hočeš res že pomoči pot*m mi pomagaj zlesti do groba ...« Sida je prestrašena skočila kvišku: »Stric ...« »Ako nočeš, potem mi ne ponua? nobene druge pomoči.« »Ne morem.« »Storil bom sam. Toliko moči bo še v meni, a moram hiteti, ker čutim, da bo kmalu prepozno. Zato pojdi! Bog s teboj! Tudi tebe je zlomila peza prekletstva. Toda jaz sem že daleč nad življenjem. Odpuščeno bodi vsem. Moli za zveličanje moie grešne duše! Zborom!« Sida ie ostala še nekaj trenotkov neodločeno, naposled je pa stisnila ponujeno ji koščeno, že skoraj mrliško trdo in mrzlo roko. jo poljubila in zbežala na prosto. Pogled so :i zameglile solze, krče vitega Ihtenja Za seboj je slišala še zadnje besede starčeve molitve: »... in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...« Ko je bila Sida zopet v gozdu nad Jas-nico in je hitela proti Silanovini, so se njene misli znova bolestno pomešale, da ni nič vedela, kaj je resnica. Obisk pri Habakuku se ji :e zdel kakor privid, a starčevi papirji in zapiski, ki jih je držala v roki. soji govorili, da je v resnici nekaj doživela, nekaj nenavadnega in skoraj neverjetnega !n ko je prihitela domov in našla tam dr Frangeža e olanlla k njemu in v hipu pozabila na starcu dano obljubo. KOLEDAR Dane«: Četrtek, 21 novembra katoltfa-ni EHlt D. M., Grmislav D A \ A 55J* PRI R E O IT V K Kino Matca: Karneval v Spa-niji K.iu; Ideal: Njt.n zadnji adut K »no Sloga: Donski kozak Kino liiion: Peter Kino Šiška: Na Otoku DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, 'IVn^.i . eeuta -i\ TrnkcKajr d^d.. M«U*Hj trg 4, Uatar. Se. lenib»urgova 7. £z Celi a — Pofli, hišnim posestnikom \ Olju. M*»- stno pogknrmrttvo k LadaJo naslednj. rto- gLa*>: Mestna občJna celjska je, BpfrJ4ffF»jlHl teKike jJOSfKKlajrtske prilike >tvl;uije^a tai«a, pnijnerno znižata najemnino >Uir:«>wi < ;0\ in najevmnikoni v svojih h Hišni potMiai« ki v nies>tu Celju *e \abijVi in polivajo, tki aledijo temu Egtodu in tudi oni cim izd.it-nej«e znižajo rvajVinn n<> vx>jint najemnikom. Računski zaključki >o na \pogled. Ra< oumski Mktiuoflic tnestne obMoe colisfee n njenih podje-tjj za Upratao leto IflM.. cianski za.kl;uc<'k v Kdspoducstva mostne občane eoljske. inosstTifcra vloinega in BMHmi-ftko o3krbo\aJme^a sklada ifi mestnih podjetij za tri dvanajHtane 1. 193o. ter rmboatšti zaikil-juČek bi\-»e obrtne Celje <*k<»lira ne loti 1934 in 19:^5. o^l «Aletefn ;,,1 uvyu*»La t- 1. r*» na vTpoffled pri tneatuam raAnovodfktu o«l 21. So všteteca *28. t. m. Pra^ioo vMgMi nnra vsak Sla efle. pisajsio. LteJKi-^u^t l'i flfcilioH udica hi bitha nekajka krainjeJca Cu:y. Tu »o | ne in na.|ve>ćje trgovine, ofdhrotnMUBe pCM ne, \ t-ojit se 4eil Mestme^ga i/rga-. PraiMB^Ui BllOfl Je oa prext kra/t.k.iim d^blu prav kqpt, m^-<»aren., re^DJ*ez»ent»ajfr«i. fcj^r je nekoč biLa takanna. *bo nedavnega čema. p* etkuadi'eoe, koufekeij^ka tVIVi* i ^Srjko<, katere pottrutžnico v K radiju w&Al g. JVlArko Kobi, napravila nov trgvjiv-alci Wv kaa fai v njMm oborila svojo dim.?«) prjr n*co v KranJtL Znamo Jft. Soko obtoke senevj iz/leijujejr) v Ijjnubljani, kjV*r f\y aaipoeAenu samo domaoi krojači. — Glaet>ena ft0ia je tm«lo v i*oai»legeei zv«eer na-iadjevainje obonegta Tabore, s «*Ji-no točko be*ia AoJa kljub vsenn cežkočam dosega vsako l**o falHz "»pehe pri gfiaisbena vzg"oJi krajijs>ke mdarfine. — Nocoj koncert. Na večarnvtn koncertu kra-nj^ktiga aokoleJcega dmućt-va v Na-rodn^ni liko več nrkW>ifl na sivo>i kvaJiteti in prog^cau- Obenem je pa jo konoertmi na- rvy1o pri kracijMtem roeftftsjn-^[V~u zopet <>g">.ust [Ju saertopnidLi Udrrnteoij« vojni"" jnvai'Jjdoiv v Kremju, ki im^jo m«d avopmi ^Oiani vediko betlniih in posnooi potrebah. IV4biiaiIi bodb 2» bo^ftctodco- PTipc roj63^no kiv.njiak^m meSoanoffn, da nesree-nlm v« 0: zn irtvaim po srofRi rxw*^h po :ikagvajo. — N^ve križticne tablice. Tujsko—l»o-inetino dirusrtvo se je oxiineilo, da bo rja vu*KVša ktnittšoa pc^aviio lePe bikce, ki V>o»-o d0vo4j voifrke plocevie*mk«, j»ritrjcii • na traverzo. ki bo vsidraoa I betonski pc+Ii--tavek. Stare lesene bodo od-stirtLnjerie. Taki tablica pride na taniise* OCUtf /- /.^ezuco Po*l Ciasrte^skim Manoein. Kaz*iua bo na »v. Jošt, na Moborja, š.ma rjelino ipd. Važno ta zelo pro«»fttn^ krit'M* je «;ulje pred Bekfelom. Tu se xia-sti tuji a^-touio<;d; sti pog?o^»t^ moj'Uo, ker manjka razločne, že od dađeo rMne tabi« re. za obe eespi pro*i Naik'ln kot pr\o*i Ko-cricL Nor>e tabMee bolo trajnefte kot «e-(tafftje, otožnem pa tudi lepe na pogled. — Spomenik pred sodi&čem je letos mc-grubil vse okrasno drevje, smreke ln ciprese. Vse so bile ?itere, zato «o )lh oA-sCran;>3i. Pom*!* t hortic, zopet nanedtll oknagp apomenika. mlanlR Arev^sva. S tov. 265 »SLOVENSKI NAROD« fetrtt. 31. novembra 1935. Stran 3 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4., 7.15 in 9.15 Uri VELIKA PREMIERA največjega filma M A H L E N E DIETRICH KARNEVAL V ŠPANIJI (ŽENA EN M02ICELJ) Film ljubezni, napete vsebine, lepe godbe od Rimskj-Korsakova. FILM STRASTI, LJUBEZNI IN BOJA. Piedprodaja od 11 cio pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice. Dopolnilo: Barvana črtana dala »IZLET NA LUNO«. PREMIER NI KINO DNEVNE VESTI — K0nferenca gospodarskih zbornic povodom sankcij pr0t» Italiji. V ZagTebu je bija te rini konferemca zastopnikov skoraj vseh gospodarskih zbornic, na kameri &e je raapravLja.!o o sankcijah proti Italiji. Generalni tajnik ljubi jaiisk aboniice g. [>van Moho'ie je iiz.ja.vil, da pomenijo sanK. :ije za. našo dr2avo ceLo vr^&o nedoslednih posledic. Ugovarjal mu je tajnik za-£rebSkeg"a združenja, industrijalcev dr. Bauer^ 6e»š, (ta, gre za naše obveznos^ aa-^ram Društvu n ar, ».lov in za varnost ,ki Jo prioaikujojo narodi od Društva narodov. Po njegovem mnenju ni efvar gospodarskih krogov preeoOati uiniestnoi>t koraka naše vla»ie, temveč proučiti vprašanje k^ko ublažiti posderfcce go^Pođa-rskin sank- tij za nase gospodarstvo. Končno je biio ftjenjeno prtpravipi elaborat za Širšo konferenco gpospodjaiTBfelh krogov, toi bo v 3eogra*ini. V to enrrbo so pozveJe zbornice ■Jnteresirane go«Pod»ienttu WJllsonu na Koronfli. V Jugoslaviji bo pomožni odbor, ki mu bo nadelo val Lupiš Vuikiie. Jetri! Največji šlager letSael Prigodbe iz •1 Wienerwaldau (Geschichten aus dem Wienerwald) Mami a Schneider, Wolf Albach Retty Premiere jutri v kinu Slogi! — Zamenjava Italijanskih novčanic. Ita-Ljanska vkaula je odrekla izmenjavo nov- canAo p© 1000 in 500 JfLr, ki eo v obtok^ v inozemstvu v rokah bodoči v itaiijan-stlvih. ali tujih uhanov in poedincev. Vse te novčanice morajo biti na področju kraljevine ItailDje najkasneje do 26. t. m. © priporočen km pimrnoan, nas^ovljenrtim na eno izmed sledtečlh bank: Banca d'ltatiia, Kaaoa di Napoli, Banoa dii Sieid'ia, Banca IšazionaJe, Banoa tli LavoTo, LnSfituto d i Sam Pao±o. Banoa du Ronia, Banca Com-mgrciaie Italiana in Gredit?o I/tajfciano. Novčanice je treba poslati na račun »FačLatič-negvi nacionadnega za.v(»-:a za izmenjavo 2 inozemstTom«. Novoaoiioe ee pa :ahk,. tudi: deponirajo do ommjenega. roka pri ita-Ejanskam poslan Letvu v Beogradu aii ita-Ajanskih koncruiiatah v Jugoslaviji, Po 26. novembru italijanske (Japlomartske in kon-snLiarno oblasti v Juigosdaviji ne bodo mogle več sprejemati v zamenjavo -teh nov_ canir. NovčamiCe. kri bi jili skušali interesenti po določenem roku prinesti v Italijo. boKlo zaptlernjene. Zmenek depozitov bo kred i,^ira.n s poF*pbn inr» i ra-ftiim-i brez posebnih obresti. Slab duh iz ust je vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe K dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. — Jadran v filmu, prosvetni film iz Beograda in dunajski Tomatelje izdelujeta v Dalmaciji film, ki se bo imenova4> Dete prirode<. Fiim so »aceji kadeiovajti na Rabu in Pagu, zdaj pa ua-.aiju^o delo v okođici Šibenika. Filmski igraJcfi in re-žiser^ so najeta jab*o »Narvano*. Med njimi je tudi Slovenka Im>et na mesece, ki je vsekakor vredna ogleda — ZKD pa bo v pe^ek predvajaš* film »Uspavanka< a siovito umetnico Dorotejo Wiechovo. Dejanje ee godi v ee mo«taiKi beliti sester. Prekrasna je slasti godba. Vstopnina je samo 3.50 do 6.50. -—lj »Divji tovor« ki ga bomo v kratkem videli v Ljubljani, je gotovo delo, ki bo zanimalo slehernega ljubitelja lepih filmov. Popelje nas v osrčje malajske džungle med Se neznane ljudi in obicaie ter med neznane živali in zveri. Lov na te živali je izredno zanimiv, še zanimivejše je pa dejanje filma. Frank Buck. znameniti junak in neustrašeni gospodar džungle, nam pokale take vragolije in vr.itolomnosti. da nam bo zastala sapa ob pogledu na vse, kar bomo videli v filmu »Divji tovore. —Ij IgrlSko Ulico bodo razširili. Ta uMca je zelo oaika^ zlasti nasproti dramskega gledališča^ kjer jo zožuje pritlično neokusno poslopje, ki so ga že delno podrli, ker zidajo tflt ob njem veliko, štiri, nadstropno hiSo. O tej gradnji na vogalu Igrifike ulice in Erjavčeve ceste smo že poročali. Novo niso grade v novi stavbni črti, nekaj metrov od ceste. Ulica bo torej lataSJujena že prihodnje leto. Zdaj je do. bila tudi tlakovan hodnik, kjer ga še do. slej ni bilo, kar tudi mi vsakdanji dogodek. —lj V Šentjakobskem gledališču ponove t soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob 30.15 izvrstno Hopwoodovo veseloigro »Skandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog). Pikantna veseloigra je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah nenavaden uspeh in so t • i 1 e vse predstave razprodane. Bombe smeha. Ker je tudi pri zadnji predstavi odšlo mnogo ljudi brez vstopnic na i kupi cen j. občinstvo vstopnice že v pred proda ji od sobote dalje. —lj Podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov Ljubljami-mosto, priredi danes zvečer ob 8. uri v društvenem lokalu. Cesta 29. oktobra 19. nadaljevanje zan'mi-vegra predavanja. Vse Članstvo in prija, terjl društva vabljeni! —lj Tekoča ™da — vir energije je nasior S. predavanja, ki ga priredi Prirodoslovno društvo v soboto. 23. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo g. univ. prof. dr. ing. A. K ral. Na to zanimivo in aktuelno predavanje se vabijo rsi člani in prijatelji društva. Vstopnine ni. Začetek ob 18. uri. —lj Prireditelji modne revije prosijo javnost, naj ne zamenjava modne revie Obrtniškega društva v Trgovskem domu od HO. t. m. do 4. decembra z individualno akcijo gdč. Šarceve, za katero ninva niti oblastvenega dovoljenja._____ Iz Maribora — Boja« Med t on bo pel na Dunaju. Priljubljeni bivši elan mar i bonskega Narod, gledališča g. Bojan Med ven bo 10. decembra ped v dunajskem radiu slovenske narodne pe-sm.. Prisluhnite 1 — Ljudska unirerza. Drevi in juitri zvečer bo predavasl v tukajšnja Ljudski univerzi uudv. prof- g. dr. I. Nagy & Zagreba. Go-\aor*l bo o iJJržavah, kolonijah in protektora tih v AfrikLc — Tudi v Mariboru megla. Včeraj zjutraj je bil Maribor aav t v taiko megk) kot še nikdar. Do 10. ure dopoldne so morali avtomobili voaiiti z lučjo in stražniki eo imeli mnogo poeta, da so preprečili prometne nezgode. Mariborski hudomušneži so dejali, da je prišjo včeraj mnogo Ljubbjančatnov k narm... — Zanimiv sodni proces. Jutri, v petek se bo pred velikim kazenskim anatom v Mariboru pričela razprava proti 23-1 etni samski delavki Zofiji La le ko vi od Sladkega vrha, ki je letos avgusta v ljubosumnosti z nošeni zabodla v trebuh svojega zaročenca in nato skočila s svojo 4-letno hčerko £rno v Muro, kjer je dedetioa utonila, obtoženka pa se je rešila. — »Beneška noče pri znižanih cenah. Zabavno in melodijozno Strauseovo konnčno opereto >Beneška noč« ponove drevi za red C to po znižanih cenah. — Smrt v potoku. Včeraj so n-ašk' s Aninem potoku pri Hrast ju nad Pekrami mrtvo truplo starejšega moškega. V utopljencu -o spoznali posestnfka Aiojza Pušeljca iz Lob-nioe- Bil je zaposlen pri sekanju dirv v tam-kajfinjA) gozdovih. Ko se je ponoči vračal domov je Po nesreči padel v potok ji utoni. In kako hitro opravi to UJKJ i _ J A pristen samo v tem zavitk — Smrt pod konjskimi kopiti. V ponedeljek poPi^-'ne je lS-letm pos«rtttikov Anton ^antedj od Sv. Jakoba, pri Slovenskih gonicah gnaJ kobilo na peso. Nena nV^ma se je pa Žival srpdašUa kn g>a tak<» močno brcnila v trebuh da je nesreoni mAadenić se isto popoldne \xax\. — venka poneverba. l^rgovec Vtiik. C^ermuš ie Parne vasi pri PrevaJjah je m davno najpravtl teiventiuro fa je ob tej pri-fikn uKo*ovil. itn m« manjka za 20u00o Drim raznega b4a«a. O tem je obvesti oro* nikek, ki so napraviai prei*>ka.vo. — Prijela vedcžcvalka. Mn.rL, jkka bo-4ioija je aretirraia 3P^etmo caganko Manijo Roj- Pred meseci je t neki «o**uln4 \ Limbusu nagovarjala neko miadenko. na si pu^ti prerokoverti sneon kn bodočno«*i. Zahtevala je, d licnjo, M je eSepa.r«*o cjgnmiko aretlrniiB Naše gledališče Drama Zadetek ob 30. uri Četrtek »1.: Otroci. Red C Petek 22.: Zaprto. Sobota 23.: Bratomor na Meta vi. Bed A. Nedelja 24.: ob 15. Frak ali Od krojačk« do ministra. Izven. Znižane eene. ob 20. Kako zabog&tič. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 25.: Otroci. Red B. * Veseloigra > Vesela božja pote ae v pribori v drami prihodnji teden. Veseloigra ima za podlago prisrčno novelo, ki jo je napi**al slavni pripovedovalec Peter Roseeger in vsebuje nebroj fletnfh. zabavnih situacij in zapletljajev. Dobri ljudje, idilična pokrajina in zdrav humor gorskega floveka so nai-veČje odlike te veseloigre. Premiero pripravlja prof. Sest. Opera Začetek ob 20. urt C?etrtek 21.: Pepelka Angelina. Red Četrtek. Petek 22.: ob 16. uri Manon. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. Sobota 23.: Pri belem konjičku, Izven. Globoko znižane cene od 24 IMn navzdol. Nedelja 24.: ob 15. uri Mamzelle Nitouehe. Izven. Globoko znižane ceoe od *0 I >in navzdoL ob 20. uri Mada me Botterftr. br*an Globoko znižane cene od 30 Din nvazdol. Ponedeljek 26.: Zaprto. DOBRODOŠLI SOVRAŽNIKI Zavarovalniški cenilec u^otav^ja. v vasi škodo po požaru in se obrne v tej zadevi na žni/pana. — Zdi se mi, — pravi, — de ta kmet mena tako velike Skoda. Sluša1 sem, da mu je vsa vas prav prkmo pom.i. gala prašiti. 2Jupan: Res je, vesta, moa ima v vcesi mnogo sovražnikov. *Hstxnx*xxuxxx*xxux*n MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov )e treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din HUBERTUS noski in damski uepremočljiv. !50 Din. otroški $ kapuco 145 Din. trenčkot impregniran aa-no 420 D'n. pumparice od Din 18.— naprej dobite pri Presker hx Sv Petra c §L 14 74 POD GORJANCE! Nedelja 24. novembra: avtobusni izlet v kartužijo Pleterje in Kostanjevico; postanki (ogled) v Stični (samostan), Novem mestu (Kandija, šmihel, Grm) in §L Jerneju. Natančnejši spored pošlje Dobrodelna pisarna Ljubljana. Sentpeterska vojaSntca. 3252 GOSTILNA Bleiweisova 15 (France Tom-Sicj toči ponovno došla zares zanesljiva štajerska, dolenjska, dalmatinska vina. Starina in novina. Kmalu prispe tudi novi TurSkovrhcan, &2&3 KAPITAL Beseda 60 par. davek S,- Din Najmanjši znesek 8 Din PRIMERNA EKSISTENCA nudi se osebi, ki razpolaga z vsoto od Din 30.000.— s sodelovanjem 5 soudeležbo pri obra* tU. Ponudbe pod * Izključen vsak riziko« na upravo li^ta, 3251 (kolesarja) za raznašanje lista za STOŽ1CE in JEZICO sprejme takoj uprava „Stovtn* skega Naroda" V poitev pridejo le oni. ki stanujejo v Stožicah ali na Ježtcl ZNIŽANE CENE Jvokoles, otrosam, igračam, invalidskih vettMtosv, jtrevoHul) tnciRljev, motorjev, šival nt ti »trojev. iJenuti Omafto »TRIBUNA« F. BATJEJL, tovarna dvskoles iti otro&kln oTfrkov. f«TTTBtj|ANA. ^artovškn cesta Jltev. 4 Makulaturni oaoii j r m Š m >ava ^Sl^vefisk^ga Narodak\ ^«it>fisiai 4. pop. iz hlse žalosti, Slomškova ulica št. 13 na pokopališče k Sv. Krisu, kjer se položi k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Ljubljani, dne 21. novembra 1896. Julija, por. Kern, Miroslava, Irena ln Marjan, otroci. Miroslav Prha* soprog, Kristina čaka, sestra, Rudolf Kern, zet In ostalo sorodstvo. Stran 4 >SLOVENSKl NAROD«, četrtek. 21. novembra 1935. Stev. 265 Pozabljena vas v Ljubljani Stanovalci hiš ob Hradeckega cesti se upravičeno pritožujejo, da so zapostavljeni Ljubljana. 21. novembra Ko govorimo ali pišemo o Ljubljani, gre navadno za tako zvane probleme. Takšnih problemov je vedno toliko, da skoraj nobenega ne jemljejo preveč resno. »Odločujo* či« se izgovarjajo, da ni mogoče ustreči v,*em meščanom zlasti tako sitnim kakor so 1-fubljančani. Omalovažujejo predloge, čeprav je med njimi mnogo dobrih ter važnih za razvoj mesta in njegove pridobitve. Si* cer pa ne prihajajo v postev niti predlogi vsemogočnih strokovnjakov. kako bi naj torej pričakovali laiki in neposredno prizadeti, da bi upoštevali njihov glas! Zato pijemo /e z veliko skepso tudi o najboljših zamislih, ker se zavedamo, da ostane navadno le pn besedah. Ni senzacija, nego le br;dka resnica, da imamo v Ljubljani pozabljeno vas. Ta vas inu sicer čast. da plačuje davke, kakor pravi mestni del. Pri davkih ni nihče pozabljen. I "živa pa tudi še nekatere meščanske pravice, ter je v resnici mesto. Ime vas je bilo oficielno prej /dai jc pa v rabi namestil »vasi« »cesta". To jc Hradeckega cesta. Morda kdo vidi napredek že v tem, da je mala četrt pod Golovcem dobilo ime cesta Najbrž so odločujoči mislili, da jc dovolj storjeno za bivšo vas že s to počastitvijo, da so jo po* vzdignUi v cesto. To je vendar nekakšno plemstvo . . . Toda značaj vasi je ostal. In v tej vasi jc cela \rsta tako zvanm in resničnih problemov, ki čakajo, da tudi pod Golovec /apiha sapica napredka, Golovec je zaščiten. txstati mora nezazidan. Ob Hradeckega cesti so pa parcele za zazidavo do 25 m pravokotno od ceste. Zdaj je ob cesti nad 30 hiš, nad 80 jih pa bo, ko bodo zazidane vse parcele. To je torej že lepo naselje, ki je bilo doslej v resnici pozabljeno. Zdi se pa, da je tudi porabljen Crolovec sam na sebi kot sprehajališče in »pljuča« Ljubljane. (Je napraviš sprehod skozi vas po Hradeckega cesti, to ni sprehod nego vražje huda tura, zlasti zdaj. ko se cedi na periferiji Ljubljane blato kakor v obljubljeni deželi med in mleko O kakšnem sprehajališču res ne moremo govoriti. Tudi pot na Golovec od železniškega prelaza, kjer zdaj stojita dve novi vili. ni promenad-na. Najbrž bi je ne zmogli niti tank, ki se plazijo po abesinskem gorovju. Prekopana in blatna je, strma — nekakšen hudournik. Baje se bo vse to zboljsalo, le potrpljenja naj nihče ne izgubi. Prebivalci pod Golov* cem so pa v resnici potrpežljivi Leta in leta že prosijo — ne smete misliti, da se potegujejo za kaj nemogočega, — da bi jim naredili vsaj skromen hodnik na slavni cesti. Toda to je res mnogo preveč, saj niti ne /trebijo žive meje med Dolenjsko cesto in železniškim prelazom na Hradeckega cesti. Grmovje rase tik ob zer proti SK. Rotju ter ga. premagal v razmerju 1:0. Popoldne pa so se spoprijeli SSK- Hrastnik -PASK, kt je premagal Hrastnik v ra-7nnr»rj« 1 :<\ nato SK_ Amater PAKK( ki je bil pors_ iem z 1:0 in končno je natopil SK. Am«-ter proti SK. Hrastniku, ki jo bril pori. ften v razmerju 2:1. S to zmago si je pri borilo mođtvo SK. Amaterja krasen po. V*! ki mu bo vidno priznanje njegove športne borbenosti in požrtvovalnosti. V?*1 tokme so bile odbrane v znamenju šport, neg* tovarištva in discipline. Sodnika gg. Božič ki Rajtmajer sta bila dobra Pri tefti tekmah ap je znova pok h zal o t da imajo klubi mriarrfrfh revirjev nekatere izvrstne igralce, zlasti oni. ki pristopajo v zadnjem času k nogometnimi pokretom, kažejo mnogo ambicije in s« v svoji bor. beri osti m tehnični spretnosti odlikujejo čest okra t pred starimi nutiniranimi igra P cA. To je tudi pokazalo mlado moštvo SK Hrastmiika, ki je napravilo na občinstvo najTboljsi vtis. Tudi nas DASK, dasiravno ni bil tokrat kompleten. Je igral lepo tako da se ta hiba ni niti opazila. Ama terju se je poznala utrujonos^ ker je n:< stopil že dopokme, vendar je pa kljub temn igrai požrtvovalno hi srj je pokal zasluženo priboril. — Cene na fcrvIHkem trgu. Tudi včeraj je pripeljalo nekaj kmetov iz Bučke na tukaJBnji trg svoje pridelLke. Večinoma so imeli mlade pujske, ki so jih proda j ari 3 mesece stare po Din 160, nekaj vozov je bilo txxTi krompirja m jabolk. Jaborka so se v zadnjem času zelo podražila, ker jih prodajajo ze po 2.50 do 3, lepše vrste pa tudi po 3.50 Din kg Tudi krompir se prav nic ni pocenil. Nekateri so g» danes po mr)afc po 22 Din mernik, drugi p* po 24 ntn. Jajca trna jo staro ceno, t. j. po di. narjn pravtako surovo mnslo (T*rn 24 kg1^ kostanj je izginffl iz trga, pa* pa je prine sla neka kmetica iar. DoieayJsk.> zadrvjf groadje. ki ga je pomijaia. po Din « kg Zerja je Se mnogo na trgu tn ima tndi Staro črtno, t j. po lift do 1.M glava na izSjero. _ Zakaj }> krtumotr tako drs>e. Dane« so prišli v Trbovlje nekateri kmetje i« Savinjske doline in tožili, da J*m je za d nji čas© onemogočeno voziti svoje pri derke na tukajšnji živilski trg, ker je cesta proti Savinjski dolini radi poprarvil zaprta. Praa/ijo. da bi se ta ovira l.thko odstranila s Stranj vodstva, ki ve ne utnidečko? Vmuk: Seveda me, stsricko. Stric: No vklis, kaj pa dejn^ potem, kadar si že truden? Vnuk: Kaj bi deflsl? počivajm Njegove korenine »o bile globoko v srcu zemlje, njegova krona na nebnih je pa ovijala božje obličje. Toda kako se je izpremenila ta modrost v knjigah njegovih učen<-ev! V divjem vrtincu je kipela iz njih blaznost in epoznanje. Krivi preroki in mesije so rasli iz njihovih črk, f-nrnvni-štvo in zmeda, zamaknjenost, čudeži razuzdanost, opojnost moči in brez-božnost so se razlivali iz njih po svetu. Bledo obličje Simona ben Johaja je zrlo iz teh črk in v gošravi njegove srebrne brade so ležale v samozavesti in zamaknjenosti miri jade pnbožnih in svetih. A gola pobotna Lili t ina prsa so žarela iz teh znakov in na njenih bradavicah so viseli otroci m.^lrvle in moči, se opajali in naslajali. Evo nekaterih stavkov tajnega nauka, ki ga je oznanjal rahhi Tzak T-iiria Aškina-^i: ^I^ahko se zgodi, da v človeškem telesu ne preživlja novega potovanja samo ena duša, temveč, da se spojita obenem dve in več duš v tom telesu k novemu potovanju po zemlji Lahko se zgodi, da je ena balzam, druua strup. Lahko se zgodi, da je pripadala enn zveri, druga pa svečeniku in verujočemu. Zdaj sta zvezani in enemu telesu pripadata kakor desnica in levica Pro- nicata druga skozi drugo, zagrizu.iet i 08 druga v drugo, se oplajata in spajata kakor voda. Toda naj se medsebojno uničujeta ali podpirata, laka spojitev je vodno sredstvo, b katerim pomaga ona duša drugi delat: pokorn za jrr^' zavoljo katerega sta bil4 obsojeni na novo potovanje.< To so nekateri stavki iz tajnega nauka rabbija Izaka Lurie, orla kabale. ki je bil rojen v Jeruzalemu, ki je se dem let bičal svoje telo v samoti na bre govih \iia, ki je zanesel svojo modrost v Galilejo in delal čudeže mod ljudmi, ki ni nikoli onečastil svojega nauka -pisavo niti. s papirjem in ki je skrivnostno izginil na Tiberiatskem jezeru v i^emintridesetem letu e\ ojega življenja. 2 Wiirzburški kne/'»šknf je potoval indrno po blagoslovljeni deželi. Z naslado je vdihaval gospod, udobno zlek-njen na blazinah prožno koeije, mohk<' vonjave prvega cvetja Vso je bilo zalito z mladim -nlneom. mlado zelenja je pokrivalo liki nožna tančica zemljo, drevje in grmovje, škof je potoval v Stnttgart na prestolonaslednikov krsi Ril jo izredno dobre \oIje Lepa dožela' Rogata, blagoslovljena dežela! Z T.u je že zagotovljena T?imu in cerkvi — 9s >N srodno dal Usta Oton Christof. — Vsi v Ljubljani