Št. 5. V Trsta, ▼ soboto M. jaauvarja 1885. Tetaj X Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko^^ »EDINOST« lihaja 2krmt leden Titko »rede in aabote o poludne. Cena ta vse leto je « irld,, za polu leta 3 gld., za četrt leta gld. BOkr. - Poaamezn* Številke ae dobivajo pri onravniltvu in ▼ trafikah ▼ Trit« po & kr.t v Sarlol in v Ajdavsčlai po Skr - jVaročm««, reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, vla Tirruti, »Meva tiakaraa*. Vat dotttt ae pošiljajo Uritfaiitva »vla Tarraata« »Nuova Tlpografia;« vaak mora biti frankiran. Rokopial o*e* posebne vrodnoatt ae ne vračajo. — Jnstrdtt (razne Trsta namenila, in poalaniee) ae zaračunijo po pogodbi — prav aen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plafinje za vsako besedo 2 kr. Narodnost in država. (Drugi del dalje). Pri takih in enakih težavah bi bilo paS nevarno vse obstoječe podreti, predno se ne zna za kaj boljšega, in ako vse okolnosti natančno pretehtamo, pridemo do spoznanja, da je sistema, katero imenujemo vstavno ali parlamentarno, neka historična potreba in se bode najbrže dolgo vzdržavala na površju. Vse, kar se more storiti v tem obziru, omejeno je na kolikor mogočo popravo nedostatnosti. Parlamentarna politična sistema se kaže, kakor da bi bila najprimernejša germanskim ljudstvom, v katerih se je rodila in mej katerimi se najboljše razvija. Pri romanskih ljudstvih so je ta sistema tudi uvedla, ali pri teh se kaže vsled prevročega tem -peramenta nagib do nedosegljivih idealov svobode, toi*ej prenagljenje in viharno ustavno živenje. Glavni moment vsake ustave je, da je popolnoma priznano načelo delitve postavodavne moči mej ljudstvom in vladarjem, manj važna je potein manjša ali veča liberalnost ustave same. Naj veča nevarnost je in ostane vedno v popolnoma nasprotovalnih si nagibih strank, kar provzročuje lehko velike zmešnjave. Ako pa provzročuje ustavna sistema uže v popolnoma narodnih državah mnogo bojev strank, kolikor veči in nevarnejši so ti boji v mešanih državah, kder so jezične razlike, in razun političnih bojev tudi še narodne različnosti, kar vse jako težko dela vzajemnost državljanov in pravi PODLISTEK Mrcchakatikaali Ilovnati voziček najstarejša indijska glediščna igra. K. Glase r. (Konec.) Viraka prihaja nazaj in reče: »Našel sem satno Se roke, noge in lasi; vse drugo je divja zver pojedla«. S to izjavo se ja stvar Čarndattu zopet na slabo obrnola; celo sodnik toži, da je j.iko težavno v pravdah resnico pogoditi, sodnik da je enak volu, ki v močvirie zaga/i. ' Čirudatta sam jadikuje in pravi, da je svojega prijatelja Maitreja poslal k Vu-santaseni, naj bi poprašal, kako se čuti, in da bi jej vrno zlatnino, katero je podarila sinčeku Rohasenu, da si da napraviti nov voziček. Predno je Se pa Maitreja ta nalog zvrSil, slišal je, da ie Čarudatta pozvan piei sodbo, napoti se tedaj tudi on v sodnijsko dvorano in se tam krepko poteguje za svojega gospodara, govoreč: »Gospoda I Mož, ki je dal toliko gradov, samostanov pozidati, vrtov nasaditi, ribnikov in studencev izkopati in vse to na korist in v slavo mestu Udžajinu, lak inoi bi bil zarad peščice srebrnikov koga umoril ? To ni mogoče. Ti pa, Samsthanaka, Kraljev sorodnik, grdi bastard, ti nesramni*, u našemljena opica ti; zdaj govori v "r^*10^^ Prljisfceli m i« roj ce ^'Jaznl, božje narave poškodoval in ti ga doiJj§ Uc(J zlofijna< ktpietiesa nebo in zemljo ? Le počakaj, mir v državi. V takej državi je naloga drŽave jako težavna in postaja toliko težavnejBa, kolikor bolj so razdraženi duhovi, kajti kolikor veČe so razlike interesov, toliko manj je mogoče zadovoljiti zahteve množine, vsem pa prav atoriti, to je nemogoče. V državah, ki so monarhične, je v takih slučajih največa naloga v roki vladarja, kateri moro v najnevarnejših slučajih postopati kakor mirovni sodnik in vpljivati pomirovalno. Ako pa tak vladar do dobrega ne spozna svoje naloge in zgubi nepristranost sodbe ter se poniža v strankarstvo, potem je to napaka, katere nastopki morejo postati osodopolni. V republikanskih državah, kder manjka pomirjevalne moči, so na-sprotstva radikalnih strank, katere se bojujejo za vlado, navadno tako pretirana, da provzročujejo najnevarnejše pretrese. V tem obziru zadostuje, da kažsmo na švicarske vojne zarad raz-cepljenja (Sonderbundskrieg), na velikanske prekucije v Francoskej in v Španjskej in na notranje boje v amerikanskih raznih ljudovladah. Taki boji so mogoči k ljubu tudi največej državniškej previdnosti, kajti strankarska strast oslepi često-krat tudi najpametnejše in najzmer-ne,še; ali v državah, osnovanih na zdravej podlagi, nastopi za tako viharnim časom navadno mir in napredek. Le v državah, katere bolehajo na notranjih boleznih, ni mogoče, da bi se povrnol pravi mir. V takih državah zadržujejo notranji prepiri vsak napredek, in to je znamenje gotovega propada, kajti kar no more napredovati, nazaduje. Ni kuga; se svojo palico, ki je tako zakrvljena, kakor tvoje srce, razbijem ti čre-pinjo«. Prav pošteno se začneta pretepavatl. Pri tej priložnosti zgubi Maitreja kovčeg, kojega hitro pobero. Čarudatta izjavi, da je Vasantasenln. Sodniki uaroče slugi, naj kralju pove, da po postavi brahmanca Čarudatta ne sme umoriti, pač ga sme iz kraljestva prognati. Kralj pa to le poroča.* »ker je radi zlatnine Vasantaseno umoril, navejite mu jo vso na vrat, vedite ga na južno mrtvifiče in posadit* ga na kolec«. Takoj prideta dva čaedala (ljudje naj-niže vrste) in ga vedeta na mrtvišče in kliče ta: »Umaknite se, ljudje!« (S tem se začne deseto In zadnje djanje). Čarudatta obžaluje svojo osodo govoreč : »Moje telo, z solzami oprano, s prahom omadeževano, hočeta ta dva kragulja pokončati«, Čandala: »Pošteui ljudje, dajte prostora p'-ostora«. Čarudatta : »Gospć in gospice, gledajoč z oken pretakajo solze, ko mene vMijo«. Čandala : »Čarudatta, le za nama, tukaj se prvokrat sodba razglasi : »Ta človek se zove Čarudatta, vnuk je V'nadžadattov in sin Sagaradatt'jv, ubil je Vasantaseno na vrtu Pušpakarandatta. Kralj Palaka zapoveduje, naj se usmrti. Če k o drug stori tak zločin, kaznuje se na ena.c način«. Čarudatta : »Poprej at- me slavili, zdaj pa tako govorite, o Vasantasena, tvoji zobje so beli kakor mesečen! žarki, tvoj« u«tn* so enake koralom, poprej sem srkal nektar i/, tvojih ust, in zdaj pa moram piti strup sramot*«. Ga ndala: »Dajte prostora, pošteni ljudje dajte prostora«. Za kulisami ae slili jok in vik. Maitreja prive ie čarudattovega sina, Rohasena; sicer mogoče z gotovostjo soditi o bolezni kake države, težko je spoznati, ako ta ali ona država uža kmalo propade, ali pa če se celo iz bolehnega stanja zopet ne vzdigne. Vendar pa je mogoče prav dobro o tem soditi, je li kaka država bolehna ali zdrava. Gledć tega so gotova znamenja, katera dopuščajo dobro razsodbo. V tem obziru velja od nekdaj načelo, da vsaka država ima svojo časovne in prostorovne meje, katerih no more prekoračiti, in da propad vojskine moči in financij sta najzanesljivejša predhodnika propada kake države. In kar je veljalo v proSlih 5 stoletjih, bode gotovo veljalo tudi vpri-hodnje, akoprem so se razmere glede financij in vojske v novejšem času na videz močno spremenile. Sicer pa je imel prav Napobon I, ki je rekel, da za vojno je treba denarja, denarja in denarja, kajti denes ni več dvoma, da je država z dobro vrejenim gospodarstvom bolj sposobna za vspešno vojno, nego pa država enakomočna v vojaškem obžiru, a imajoča svoje fi-nauce v neredu. V obče so gospodarsko razmere najboljše kazalo za moč novošegne države; gmotno dobro vravnana država je tudi zmožna uspešnega upora. Le krepka država more nevarnostim kljubovati. Ali zopet so ne more soditi finančna slabost države po državnih dolgovih, ampak le po razmerju istih gledć na pomočke, na ekonomično stanje in na dobrobitjo nje državljanov. Slabost države se spoznava najbolje po trajnem deficitu, to je, ako troški države trajno za dosti presegajo do- hodke in ako se k temu pridruži So negotovost veljave denarja, tako sicer, da je primorana vlada uvesti cel6 posilno vrednost papirnega denarja, ker se kovani denar prometu vedno bolj odteguje; take razmere so gotov dokaz bolezni in nevarnost postaja Se veča v tako razoranej državi, ako je njega prebivalstvo sestavljeno iz raznih nasprotnih si elementov. Nič ne škoduje bolj blagosti ljudstev in držav, nego papirnati denar, z njim se pospešuje agijotaža in borsna igra in Sčasoma postane najnevarnejša nemarnost in neskrbnogt navada, ker vsakdo se s tem tolaži, da držav* vedno najdo denarja dovolj, in ako dojdejo slabi časi, nevihte, da ni treba druzega, nego pridno bankovce delati. Država to sicer mora res delati, a na troške lastne blagosti, kajti kolikor veČ država tiska bankovcev, toliko manjša je njihova vrednost in za onoliko obubožajo nje državljani. V državi, katera preveč rabi bankovce v pokritje finančne zadrege, propade navadno tudi javna morala. Ako se tem pridruži še borsna igra vsled pomnoženja raznih loterij, akcijskih društev in sploh finančnih ustanov, kaže so prehitro nazadovanje poštenega, solidnega dela, pravega družbinskega duha in štedljivosti, kar vso so prve podlage narodne blagosti in ljudske moči. Taka znamenja dajb z gotovostjo sklepati na nezdrave razmere, ako se tem pridružijo še poje-manje pravnega Čuta in zvestobe do svojih dolžnosti, potem je to znamenje celo bližnje smrti. V takih državah se začno mešati pojmi o morali, vse se brez sra- ki milo vprafia: »Očka, očka, kam greš? Čandala, kam vedete očeta ?« Rohasena in Maitreja ae ponudita ra-bljeraa, .naj ju umore in Čarudatta pa spuste, se ve da zahman. Prvi čandala: »Prostora, poštenjaki, prostora«, drugi čandala: »Oglasi še enkrat razsodbo«. To se zgodi in sicer blizu ječe, kder je Sthavaraka, Samsthanakov služabnik ▼ verige vklenen, pa ne priklenen. Zaslišavšl sodbo, skoči skozi okno, a šlaga raztrga verige in se oprosti. Potem rabljem pripoveduje, da je po nekej zmoti Vasantaseno v vrt Pušpakarandak* zapeljal, ker je zameni! vozove, daljer pripoveduje, da je Samsthanaka, ne pa Čarudatta Vasantaseno umoril. Ko Samsthanaka, ki je tudi navzoč, to sliši, hoče slugo podmititi, da bi opo-vrgel svojo izjavo. Videč pa, da ne opravi ničesar, reče, da je slugo bil v verige vklenol, ker mu je zlatnino ukral, in da mu jih je tudi dal poftteno na hrbet; k ior bi tega ne verjel, naj le preišče njegov hrbet. Zdaj sta Shavaraka in Čarudatta zopet žalostna, zopet se Maitreja in Rohasena ponudita rabljem, kater« Samsthanaka nagovarja, naj očeta in sina umore. Mej tem pridejo do tistega mesta, kder se Ima sodba treijokrat razglasiti. Čandala ae pričkata, kdo ima sodbo izvršiti. Prvi pravi: »Predno je moj oče umrl, velel ml je, naj neizvršim takoj posla, če imam koga usmrtili. kajti utegnol bi priti mož, ki bi obaojanca z denarjem rešil, morde se narodi kralja sin, in takrat se pomiloste grelniki, ali pa vlada se lahko spremeni, tudi je mogoče, da uide priklenen lev in povzroči velik strah mej ljudmi, da lahko /.atožeuec uide«. Mej tem razgovarjanjem prispejo do tistega mesta, kder se i m ačetrto in zadnje krat godba razglasiti. Uže je bil prvi čandala vzdignol meč, da bi Carudattu glavo presekal, ko prideta v tem odločilnem trenutku slučajno Vasantasena in berač in zapazita skrajno nevarnost. Vasantasena pade na kolena pred Ča-ruJattom In vpraša, kaj se godi ž njim. Samsthanaka, to opazlvši, obleai in hoče zbeŽati. Čarudatta se gačudi in vpraša: •Si li ti Vasantasena. je li je to nebeška prikazen ? O J kod si prifila v tem trenotku, ko sem uže smrti v obraz gledal?« Vasantasena zdaj pripoveduje, da jo je hotel Samsthanaka umoriti, daje omedlela. Tudi berač pripoveduje svoje d o godbe. Zdaj priieno stražarji Samsthanaka zvezanega in vprašajo, kaj se ima ž njim zgoditi. Ljudstvo kriči, naj ga umore Ker se je pa izročil v Čarudattovo varstvo, reče ta: »Sovražnik, ki nas je razžalil in ki se potem nam v varstvo izročil, ne sme se usmrtiti, naj se spusti«. To se tudi zgodi. Kralj je potem Vasantaseno povzdlgnol v viiji stan, da je enakorodna Čarudatti ; berača so postavili na Čelo vsem samostanom, čadala sta bila počešćena z stanom : poglavarja vseh čandaiov. Kar Be je vse tako lepo končalo, vsklikne srečni Čarudatta: »Krave naj da le obilo mleka, žita naj dovolj priraste vsemu kraljestvu, In ira naj pošilja o pravem času blagodejnega dežja, lahni v^tri naj pihljajo In ljudi razveseljujejo, vse na| se veseli in pofitene brahmane česti. Vladarji, ki se drže postave, naj premagajo sovražnike in srečno vladajo«. ■ D I v a t T moto začne klanjati zlatemu teletu, vsak hrepeni le po denarju in se ne briga za sredstva, katera mu imajo pomagati do njega, vso se klanja le vspehu ia sc ne briga za sredstva, kajti le vspeh imponira demorali-zovanemu ljudstvu. Mnogi od njih nalagajo vso odgovornost za take razmeri1! le parlamentarizmu; ako bi bilo temu res tako, potem bi morali biti Ruska in Turška v tem obziru najsrečne Ši in nepokvarjencjSi držati. Ker pa temu ni tako, gotovo je, da parlamentarizem ni glavni vzrok propada. Gotovo je sicer to, da kolikor vcS osob ima upliv na vlado, toliko bolj so odprta vrata zlorabi vlade in osobnim interesom, in vsled tega bi se skoraj moralo na prvi pogled soditi, da v ustavnoj državi, kder imajo manj ali več poslanci upliv na vladne organe, da je v takili državah zloraba vladne moči lož^ja in pogostneja, nego v absolutističnej državi. Ali ako pomislimo, da so tudi v absolutističnej državi privilegirani razrodi prebivalstva, kateri zdatno vplivajo na vlado, katera je zopet brez vsake javne kontrolo in katerej se ni treba bati javne kritike, potem pač pridemo do prepričanja, da je zloraba državnih sredstev v korist posameznikov v absolutističnih državah še ložeje mogoča, nego v ustavnih. Nepotizem je v absolutističnih državah navadno popolnoma očiten in se niti ne boji javnega menenja. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Cetar je 15. t. m. v Budimpeštu sprejel o ibor deželne razstave ter mu dal besedo, da razstavo obišče. DrŠuvntmu štoru se neki v kratkem predloži zakon, ki ima vrediti dolžnost občin glade pobiranja državnih davkov. — Pri nas ta zakon ne bo imel nobenega vpliva, ker občine ne pobirajo davkov. Hrvatski tabor je 14. t. m. sprejel in-demnitetno predlogo. V ogerskem državnim \boru je 15. t. tn. minister Tisza zagovarjal carinsko pogodbo z Avstrijo ter rekel, da se mora carinska zveza spojiti pod pogoji, katere je on navedel, za primeren Čas. ali pa celo ne; kratka prebodnja doba bi imela siabe nastopke. Vnanje dežele. Albanti so te dni udarili čez srbsko mejo ter oropali več sel in pobili tudi nekoliko ljudi. Srbski vojaki so jih potem odgnali čez mejo. — Turčija je res vedno vznemirjenje za sosednje dežele in dela neprestane zadrege evropskim vladam, a vendar jo te Še branijo in podpirajo. V itšlijanskej poslantktj zbornici je 15. t m. odgovarjal Mancini na razne interpelacije; o ekspediciji v Asab je rekel, da je nje namen, italijanskemu praporu zopet spoStovacje pridobiti, preiskave nadaljevati in Če je mogoče, kaznovati Bianchinijeve morilce. Interpelacije glede kolonijalne politike, o vedenju itali|anske vlade z ozi-rom na zunanje pridobitve in o nemškem trgovinskem podjetji v Trstu pridejo 24. t. m. v obravnavo. Pruski dtštlui t tor se je odprl 15. t. m. s prestol u i m govorom, v katerem se poudarja boljianje finančnih zadev, raz-stoći razvojlj udskega blagostanja, it krnit-tki tUn nema ntbtnega deltia od dobrot tega ratvoja. Dalje omenji prestolni govor predlog o predrugačbi posrednjih I nepo-sredojih davkov in obdačenja dohodkov iz kapitala. Na Ntmikem se socijalisti ved h o gosteje oglašajo z groznimi svojimi deli. 13. t. m. zvečer je bil v Frankobrodu na Meni umorjen iz pravde zoper socijaliste znani policijski svetovalec ftumpff. Morilec, ki mu je pred njegovo hišo zasadil nož v srce, ni Se znan, a ker ga ni pokradel, gotovo je, da se je to zgodilo iz maščevanja. 3000 mark dobi v darilo tisti, kdor morilca ovadi. Plačilo na ovadbo Rumpffovih morilcev se je pozneje zvišalo na 10.000 inark. — Po nekem poročilu iz Antverpna so 15. t. m. tam zaprli necega človeka, o katerem se sumi, da seje udeleiil Rumpffove moritve. V francoskej poslanskej zbornici je bil 13. t. m. zopet Brisson izvoljen na načelnika. Senat in zbornica sta izrekla svoje sočutje vojakom v Tonkinu. — 14. t. m. je Ferry odgovoril na interpelacijo Raoue Duvala ter rekel, da vlada spolnuje le sklep zbornice, ako je sklenola takoj ves Tonking zasesti. Potem se je zborovanje odložilo do 24. januvarja. Angleika vlada se utegne na kak važen korak pripravljati, mogoče, da se postavi zoper napredovanje nemške kolonijalne politike, ker je vojno brodovje dobilo ukaz, naj bede pripravljeno, in Dilke je na shodu liberalne stranke 13. t. m. v Kesingtonn rekel, da bode morebiti treba promeniti angleško kolonijalno politiko vsled novih dogodeb, da bo ugodnejša sedanjim razmeram. Egiptovsko praianjt ne more do rešitve: Angleška vlada je pod ila zopet novo predloge, a vlade so odgovorile, naj se naj-poprej dogovori angleška s francosko vlado in tako je mogoče, da se skliče v Pariz nov kongres, ki se bo vnovič pečal z egiptovskimi zadevami. Z1 Sudana je prišlo poročilo v Kahiro, da je Mahdi sprejel Wolselejeve pogoje in da angleška vojska brez ovire prodira proti Kartumu. S francosko-kitajskega bojiiia se 15. t. m. porota, da so Francozi vzeli Kitajcem kelunška premogiiča. V Kambodži so morski roparji napadli francosko posadko v Somboru, poveljnik i nekoliko mož je padlo, drugi pa so se uraaknoli, ker so sprevideli, da se jim ni mogoče držati. DOPISI. S Itrasa, 13. januvarja. — Razna so mišljenja in razno je delovanje človeškega duha; nekateri delajo nepremišljeno, tja v en dan ; drugi drže se trdno enega principa; drugi Še omahujo ter ae sredi enega dela družeča poprijeraljejo: le redki so, ki hodijo zmiraj spoznano dobro pot. Ako se človek zmirom dobrega in koristnega drži, pravimo mu, da je značajen. »Ljubimo — dobrega človeka, čislamo znaČajnega. Za znaČajnega človeka, imamo tistega, ki se zvesto trudi, da ostane to, kar je in hoče biti zmatrun ca takega od druzih radi ojegovega dostojnega vedenja; s čuvanjem in trdno voljo, ne obrača so za vetrove, ne ravna se po rečeh, ki ga obkoljujo; ne menjava svojih Čutenj po slučajih, po občutkih ali ker se boji, da bi ga druui ne zasmehovali; on ne užiga jedne sveče Bogu in jedne hudiču; pazi da ne izgleda drugači nego tako, kakor sam želi; on ne nosi svoje vljudnosti na trg, ne zatajuje svoje lastne vesti, niti hvalisa niti opravlja za ugodnostjo, ki mu nasproti veje ali pa hrbet obrača; ne ifiče toliko dobra, katero mu lahko iz tega pride, kolikor dobrote, ki jo on lahko drugemu stori; vešč svojega činu, rad ga izpolnjuje; on čuti vzvišeno, trpi možko, močno deluje, z vzvišenimi mislimi, gotovim ciljem, z odkritosrčnostjo. Tak naj bi bil vsak mož in mnoge koristi bi doprinesel vsemu človeštvu. Takih mož pa. žalibog, nam zelo pomanjkuje; več kot eden ki bi mogel biti steber domovini, deluje pri vas Slovencih le mlačno, zanikamo, ni mu mari mnogo domovina, več skrbi ima za lastni trebuh; ako je ta zadovoljen, ako ne kruli po njem, zadovo* lien je tudi njegov duh: vsaj ni za nič skovan znani napčni in zapeljivi rek: ubi bent, ibi patria. Oh, ko bi vsi vstrajno in vestno delovali, in ko bi se ne nahajalo mej nami toliko Judežev, ki za bori toldič prodado oi sladka matere v srce zasajeni narodni čut, gotovo bi zdaj ne živeli v tako kritičnih Časih! Pa kaj bi žalovali, saj je vse zastonj. Sovražnik nikoli ne miruje, ampak neprestano dela svoje spletke in nastavlja mrež"; ako ne bodemo oprezni, pademo va-nje. Torej čuti moramo ter se braniti do skrajne meje. Pred vsem moramo pa biti složni, drug drugemu na pomoč, ne puSčatl dražega časi, ne se koj utruditi, ampak napredovati v začetem delu, biti nepristran- ski, nijodnega črtiti niti mu slabega vči-noti, če nas pri miru pušča; tudi ako nas po krivem izriva, ne smemo skočiti nanj kakor volk na divjačino, ki mu pride prod oči, ampak skušajmo ga pridobiti za-se z lepa. Ne črtimo nobenega radi njegove narodnosti, ako j<* tudi on nam dosleden ter sam apozna, da ima vsak človek pravico, da se njegova narodnost, njegov jezik spoštuje, Z eno besedo, bodimo značajni. in ne daimo se prodali za ifraklje zganja«. To je živo priporočati vzlasti vam, okoličanom tržaškim, doli ob jadranskem morju, kder ste še več nego mi, ubogi KraŠevci, izpostavlieni raznim spletkam naših najzagrizlejSih sovražnikov, avstrijs-k h ali preko Idrice došlih Lihonov, koji bi vas radi v žlici vode vtoplli, ako bi jim bilo mogoče. Značajni, značajni moramo biti in ne podkupljivi za judeževe groše 1 Rajši trpeti nego Izdati svo| narod, zatajiti svoj lepodoneČi jezik: vsaj tako ostanemo možje, koristni narodu in človeštvu, nasprotno pa postanemo figa — možje, preklinani od lastnih potomcev in zaničevani od poznejših narodnih mož! Trdo se držimo, in ne odstopimo na noben način od slavnega : Vse ta vero, dom, cesarja! S Krasa 10. jan. Radostno smo čitali v različnih novinah vest, da je gOBp. Anton Dejak jun. mestni in deželni svetnik v Trstu ko dejanski ud k o. k. kmetijskej družbi kranjskej pristopil. Kakor čujemo, izvolil si je dotično diplomo v slovenskem jeziku pisano imeti, kojo je v Blaznikovej tiskalniei v Ljubljani elegantno v sloven-sko-narodnih hojah izdelano, uže dobil. G. Dejak je prava korenika staroslavne poznane Dejak-ove (Jozeljnove) hiše v Senožečah, koja je po nemilej osodi kupčij-skih kombinacij v tem stoletji uže dvakrat v svojih obče blagotvornih podvzetjib ponesrečila. A baš Dejak-ove družine zasluga je, da stoji v Senožečah lepa in obširna pivovarna na paro, pri katerej še dan danes SenoŽeški obrtniki, trgovci, krčmarji, de-lalci itd. mnogo novcev služijo. Dobro sta nam v spominu brata Janez, nenavadno nadarjen moj, in Anton, pravi obrtnijski i trgovski talent. A. Dejak je bil tisti vitki mladenič, kojega je njegov pofiteni in podvzetni a prerano umrli oče gosp. Janei Dejak ob Času grajenja juž ne železnic« vsestransko zanesljivo porabil. Njega, gospoda Antona Dejak-a še zdaj vidimo, kako jo na iarkej »Fuksii iz kraja v kraj ko veverica z dreva na drev švigal, ni ga ustrašilo slabo vreme, ne noč, on ni nikoli svojemu iju bemu očetu naročenega mu posla zamudil, Se manj zanikal, le katerikrat, ko je bilo odveč slabo vreme, prosil je za odmor, a ko mu je njegov ljubi oče omenil : »Si ko rimski vojaki« brzo je Fukso zašel ter zginol na poti mu odločmiega povelja. On je ljubil svoje atariŠe nad vse na sveti, ter je pridno, strajuo in dosledno vsa njihova povelja strogo vrBaval. Obče je bil naš Maeen rahločutni, pošteni kakor tudi v iseh krogih priljubljeni mladenič poznan. Sel je okoli leta 1856. v Trst in je tam pričel kupčije na svoj račun, in so se taiste pri tako izjemno solidnih in odličnih lastnostih, kakor so njegove, tako razširile, da je Dejakova hifia kakor »Feniks« se vjdignola, in dau danes na sto tisoče vrednosti posestva v Trstu, Pulji, Hrpe-ljah, Senožečah in Hrenovkah poseova. In vsa ova posestva on, g. Dejak, zraven svojih oblirnih kupčjskib podvzetij skoraj sam gospodari, za kar je le tak korenjak, kakor je naš g. Dejak, ustvarjen, sposoben. Ou ima vse v najlepšem redu, njegova kmetijska obdelovanja, njegova živina, konji, orodje sploh vse je na izgled in podbudo gospodu in kmetovalci:. Zraven vseh njegovih raznovrstnih plemenitih lastnosti je pa še ona združena, koja se pri bogatinih preporeoko nahaja, da on i ubogih ljudi nikoli in nikder n<-pozabi, on je takorekoč pravi oče ubozih In izjemni podpornik kmetskega m delal-skega stanu, za kar mu pa vsemng. čni vedno zdravje in vsestranako srečo deli. Vrhu vsega ima on na svojoj strani milosrčno, preblago, plemenito ter svpstransko pri -ljubijeno go^po soprogo, katera u»a tudi mnogokrati po njegovih trudapolnih potih spremlja. Slava jej 1 Konečno naj še omenimo onim, koji na njegovem rodoljubji dvomjo, da je n^š visokoČestiti gospod De|ak Istiniti, nepokvarjeni sin svojih slovenskih roditeljev, ter veren in zvest sin naše ožje kakor ftirje domovine, a on enega ni druzega ter sploh nič na glasni zvon ne stavi. Bog nam ga Še mnogo let zdravja ohrani I V decembru je na senož<»£k"m gradu več dni vejala bela zastava v zuamonjf. da ni nobenega zaprtega v zaporih naše sodtiije. To je znamenje, da se pri nas vendar vzdiguje morala. S** le nedavno je bila tudi v SenožeSkej »Čitalnic « kr»sna beseda, pri katerej smo imeli in ve- selje občudovati tudi dovršeno brenkanje na citre imenitnega citraša Trž^kega, g. VavpotiČa. Moji sosedje. Senož cl torej prav lepo napredujejo in imajo dovolj spretnih moči za snovanje domačih lepih veselic. Vrem dne 11. januvarja 1885.— Danes je imela premska občina čast v svo-jej sredi imeti posestnika preraske grajš-cioe — svetlega kneza Porcija. DoŠel je visoki gospod k malo po 10 uri dopoludne ter se udeležil sv. maše. V niegovem spremstvu sta bila še dva druga — kakor se sliši — njemu po stanu enaka gospoda in pa njegov g. oskrbnik iz Senožeč. Po maši je ogledal nafto farno cerkev, graščino, šolo in farovž. kder je bil z vsem spremstvom od g. župnika prijazno sprejet in h kosilu povabljen. Okolo pol 3. ure popoludne se je odpeljal visoki gospod nazaj v Senožeče, pri katerej priliki se jo bilo zbralo skupaj mnogo radovednega ljudstva. Maj pohvalno omenim, daje svetli knez marsikaterega ubožca v slovenskem jeziku prav prijazno nagovoril, ter tudi obdaroval. Prav tako je obdaroval tudi 20 uboŽnih pa pridnih učencev in učenk. Bog mu za ta blagi čin obilno povrni. Ne moremo pa drugače, da ne bi tistih premskih ■ kofetarc« očitno pograjali, katere so menile, da je župan dolžan za nje propagando delati; za sedaj nič druzega, nego: sram vas bodi! IC (leman, 14. januvarja. — V sredo zjutraj ob 6 1 pol je umrl dobro znani veleč. gosp. zlatomaSnik, župnik I dekan Jelšanski Valent. Pušavec. Pokojni gospod roj. 1.1808 v Senčurji na Gorenjskem, je služboval v Zdrenji.Vermu, Pazinu, Voloski v Istri, potem 11 let pri novem i starem sv. Antonu v Trstu, naposled blizo 3i let kot dekan i Župnik v Jelianab. Bil je rajnei nadarjen v jezicih, ker je dobro govoril razun slovenskega I nemškega, hrvaško, italijansko, umel francosko, prejina leta češko, poljsko, angleško, celo nekaj grškega. Za njegovega službavanje se je si* dalo novo lepo iupniško stanovanje, cerkev zdaljiala, napravil lep krasen zvonik, nove orgije, novi veliki zvon. Mirnega ponižnega srca je bil na moč prizanesljiv, bližnjega slabosti je izgovarjal, tako se sme upati, da ga Bog ni ostro sodi), ker tudi rajnki dekan ni sodil slabo drugih. Ce je videl kako posebno slabost bližnjega, {rikril jo je s tem, da ga je zagovarjal: aj čemo, take je krvi. UbožeČ je živel, v uboštvu je umrl. K pogrebu se je zbralo obilno ljudstva, oe le domačega, tudi i« sosednih duhovnij. 13 duhovnov ga je spremilo k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru ubogi trpin, blag mu spomin. — Ob-žirnej župniji Jelianski nakloni Bog gorečega nastopnika, kder ga Čaka polno dela. Domače in razne vesti. Mevl predsednik Tržaške više sodnije mesto rajnkega barona Kemperle, govori se, da postane predsednik deželne sodnije v Insbrucku, dr. Ed. vitez Ferrari, nekdaj viši drž. pravdnik v Trstu. Drugi pa pravijo, da pride g. dr. Defacis zopet v Trst nazaj. Tržaškega medla proračun za leto 1885 kaže troikov f. 3,378.586. Dohodkov pa 3,217.680. Torej primanjkljaje f. 61.500. Pri vseh dobrih dohodnih ima na^e mesto vsako leto tolike primanjkljaje, mestni dolg strašno raste, tako gospodarstvo pase hode prej ali slej stralno maščevalo. Razpisane službe. Razpisana je služba c. k. finančnega vigega inšpektorja za Primorsko in slu'ha c kr. nad-stražnika v kaznilnici v Kopru z letno plačo f. 400 in 100 priklade, stanovanjem i t. d. Prošnje do 7. februvarja. Rasna zidarska dela so razpisana pri tuk. pomorskoj vladi, na kar opozorujemo naše okoličane. PlNmonoia Prandl, ki je ušel z nekoliko denarjem in so ga njeli pri Višku, hotel *e je n*kda usmrtiti in se }e nekda nevarno poškodoval žile. Mož je zdaj v G^nskej boln'ci in kakor trde zdravniki, ni pri čistki pameti. Čudno je na vsak način, da TOletni mož, v obče pošten, štedljiv in še precej dobro stoječ, odnpse le nar sto gold. in ž njimi beži v Italijo, mej tem ko je vendar vsak dan imel v rok-'h na tisoče in tisoče. Tržaške novesil: Avstrijski Lloyd. Te dni so poskušali v našej lukj *>npga najlepših in največib parnikov Lloyda: • Amphltrite«, ki ima prostora za 86030 metr. stot. bhua in za (500 pasažerjev, gotovo lep parnlk. pokazalo se je. da je ta parnik tudi jako hiter, ker prepluje vsako uro 15 morskih milj. Raz-svitljava na brodu je ebktrična. — Llovd je s tem pamikom pokazal, da tudi domača obrtniia more kaj. Slovanska žiialuica « Trstu bo imela danes plesno zabavo s t< mholo. Začetek bode ob 9 uri zvečer. Ples itnskega oddelka del podp. drnltva bo denes z^čer v gledišču Fenlce. —Nadejati se j* prav močnega obiska. IDIMOST Nov kini turistov se je osnoval ▼ Trstu; osnovali so ga udje patnjotičnega druStva »Austria« in je ta klub uie imel svoj prvi občni zbor. Udje tega kluba bodo v nedeljah pefi hodili na deielo in bodo kder le mogoče spodriv&li na deieli upliv drugih lahonskih klubov in dru&tev. Tudi ital. del. dr mit t o t Union t opiraj**, ima denes zvečer svoj veliki ples. Letoinje kavalkin$ v Politeami so jako slabo obiskovane in vsa zabava na teh plesih je neslana; boljšega druStva se na kaval-kinah tako ne nahaja, ker vsa boljša gospoda se veseli v raznih društvih. Slabo treme, v okolici sneg, v mestu mrzel dej imamo uže več Časa in ker je tudi zunaj vse polno snega, so zameti celo redne poštne vlake uže 3 dni zadržavali ; uže 3 dni dobivano glavno pošto t Dunaja, Ljubljane itd., inesto zjutraj Se le po 3 uri pjpoladne. Nesreče. V sredo zvečer se je aplašil velik lep konj, ki je bil vprežen na kočiji gospe Opuičeve: kočij af, ki je hotel besno žival ustaviti, je padel raz kočije, na to je kočija trknola ob nek kanton ulice Sanitš, kočija se je skoro vsa razbila, sluga je tudi padel raa kočije, in oba, slui?o in kočijaža so močno ranjena nesli v bližnjo lekarno SlokoviČ, m -j tem ko je gospa, sicer preplašena, a zdrava ostala. Spretni policist. V Trstu Imamo policijskega agenta, rodoma Slovenca, katerega v obče pošteni ljudje in tatovi poznajo le pod imenom »Št. i.«, (slove na ime Tie). Ta mož ima tako prakso, da precej zavoha vsako tatovnko gnezdo; znano je, kako se Ie lansko leto z nekim drznim tatovom lojeval na iivenje in smrt. Uža več Časa je neka močneja družba tatov vlomljala v magazine, posebno pa v tabakarne, krala po akolici kokoši itd. Policija je zastonj iskala tatov in listi so morali le vedno po« ročati »o nepoznanih« ali a&t. 1.« je zavohal lezifče te tatvinake bande in sicer v bili neke okoličanka, Ane Zepar v ulici Tesa št. 514. — Zavohal ie »fit.l.a, da tja hodi nek JakŠe, jako lumljlv človek, k dekletu v vas, to je k bčeri omenjene Zepar. — V sredo je zopet videl iti Jakfieta v ono bilo. (Jre za njim in začne popralevati staro v veli, kde je hči. — Ta mu povć, da je v gornji sobi.— Ore In najde v sobi mlado Ano Zepar samo, ali v sobi je bilo tudi več sumliivega blaga. St. 1. začne iskati in najde povsod, posebno v posteljah vse polno ukradenega blaga, posebno duhana, obleke itd. Ali ko so priill še drugi policisti na pomoč in so preiskali vse lokale in kote, na&li so po omarah in posteljah skritih 5 tiSkov, namreč omeajenega Jak&eta, deserterja in lehkoživca, mornarja Pavla Možeta, voznika Jožefa Ščuko, voznika Miho Večieta in slugo Papa, naftli so pri njih tudi vse polno ključev, vetrihov in družeča tatovskega orodja ter vse odpeljali v sigurni kraj v ulico Tigor, vseh 5 tatov in obe ženski, ljubico in mater. Čudna so pota boi je previdnosti. Umrl je te dni na kožicah c. k. avskultant Teodor Dainilo. Ta mož je v boljših časih začel trgovsko karijero; postal je bil celo samostalen trgovec; a elaho mu je šlo in ko je bil uže v letih, moral je popustiti trgovski posel. —- Navadni Sribar pa ni hotel biti; mislil si je: »to ni zame bivšega tržaškega trgovca«. — Napoti se na Dunaj in akoprem brez novcev, začne tam studirati pravo, da se pa preživi, po-duieval je po Dunaju več let; po dnevu je hodil po lekcijah in na univerzo, vso noč pa Študiral in tako mu je bilo mogoče absolvirati juridične študije Še le J red nekoliko leti, ko je imel uže mož nad 0 let. Po dovršenih študijah povrnol se je v Trst, tukaj je stopil kot koncipijent k nekem advokatu ter se oženil; ali pri advokatu m ni šlo prav in je rajše stopil kot praktikant v c. k. sodišču. Postal je kmalo avskultant in morda drugo leto bi bil postal pristav; ali osoda mu je prestrgla nit živenja; zastonj je bil ves njegov nnor nemilej mu osodi, vsa njegova eneriija; zapustil je dvoje ali troj« nepreskrbenih otrok in žena nema niti s kom živete, tako sicer, da je mora vsaj začasno magistrat podpirati. — Človek obrača, Bog obrne. Policijsko. Zaprli ao te dni, straž niki 3 trgovske pomočnike, dva zarad po-uličnega razsajanja, enega pa, ker je kon-dukterja tramwaya pretepal. Omikana gospoda, kaj ne? — Zaprla je policija nadalje TerezOjZ. iz Doberdišča na Tolminskem, ker Be je po noči ulačila po ulicah, potem prodajalko Marijo B., ker je delala skandal v Riborgu. — Zarad sleparije je bila zaprta tudi Marija G. iz Bolca in še več tržaških znanih potepinov je dobilo te dni prosto stanovanje. — Neznani tatovi pa so čevljarju iJrdlbu, KraSevcu, pokradli 6 par Čevljev, Standreicu I. Ba-tlstičn gorko bundo in izvršili so ti -neznani. še nekoliko drugih tatvin, saj v lrstu ni dneva brez tatvine. — Zaprla je policija Marijo P. 22 letno lehkoži*ko iz P antne, ker ie pijaua grdo razsajala po ulicah, pod ključ je dela nekega fakina, *er je ukradel svojemu tovarifiu srebrno uro. — Ispred sodlSča. Še je vsem v spominu grda smrt Krta, ki je najprej bil pri ropu cerkve Marija v Obršljana poleg Komna in je kesneje ubil svojo lastno Ženo. Znano je tudi, da je sodišče zaprlo njegovega sotrudnika pri nečloveških započetjih Boštijana Ursič-a in da je kesneje potegnelo v zapor Še Ivana Petelina in Jožefa Malalana oba iz Komna, ker je bilo dokazano, da sta bila oba (udi pri ropu v Ohršljanu. Proti Uržiču se je vršila uže davno obravnava in ae mu ni moglo dokazati, da je bil sokriv umora Krtove Žene. Te dni pa seje vršila obravnava proti Malalanu in Petelinu in v tej obravnavi sta bila oba kriva spoznana ter obsojena vsak na 8 mesecev težke ječe. — Te dni je sodišče obsodilo tudi Andreja Bubnlča iz Materije, delalca, na 2 leti teike ječe in potem na policijsko varstvo, ker je v nekej noči vdrl v magazin materlj^kega župana ter mu ukradel sodček žganja in več kož v vrednosti 41 gl 1. Vabilo k veselici, kojo priredi čitalnica v Dekani dne 1. svečana t. 1. oh 5. uri zvečer, s petjem, Igro, govori„in srečkanjem. Mej veselico bode svirala dobro izurjena domača godba, po veselici bo ples. Spored veselice prihodnjič Odbor. Goriške novosti. V četrtek je imelo polit, društvo »Sloga« svoj letni občni zbor; izvoljen je bil zopet za predsednik g. dr. vitez Tonkli in v odbor vsi poprejšnji odborniki, razun g. Povšeta, kateri se je odpovedal zaradi bolehnosti. Zbora se je vdeležilo lepo število udov. — Važen je bil sklep odbora, naj nov odbor preskrbi, da Be v Gorici 1. oktobra 1.1. odpre privatna ljudska slovenska šola za deklice; sklenile so se tudi nekatere prošnje manjše važnosti. — Po občnem zboru so se narodnjaki posvetovali tudi zarud volitev v trg. zbornico. — Vse skupaj k»ž 73. 404, 80.883, 55.531 70.539, 31.560 45.785, 26.331, 69.217,301, 60 205, 61.765. 16.826 96.294, 19.203. 53.720, 558, 68 622. 95.438, 19.901. 53.575, 38 624, 28.681, 60.296, 32.611, 64.561. S7.H6 !, 20.396, 62.6'j4, 37.977, 69.454, 67.800, 80,014, 3.397, 14.273, 22594, 7.648, 44.720 19 804, 72.231,18.231, 13.137, 89.132, 48.890. 9.564, 85.293, 51.512, 2.444. 86 610. 37.074 71.785 K 1.922. 94.510. 22 652. 66.782. 16.355. 40 274. 13.U36, 45.500. 61 217,40.030. 65.616, 15.805. 54.372, 5.539, 1.613, 23,412, 31.802, 78 322, 51.513. 61.129, 77.738.13 83:*, 34 400, 82.^14 79.810 97.910, 60.865,8.993, 70.814, 4.3'j2 90.800. 98.093, 79.028 63.082, 93 415 30.330. 28 761, 70.816, 22.288. Potres na Španskem in v Italiji Iz Madrida se 9. t. m. poroča : V M ilani je b|l zopet potres; iz deiele Grannde so se prebivalci izselili. Vas Gnejevar je potres za 22 metrov premaknol, r<-ka jepromenila strugo. Še ni pouehal na Španskem, kder je povzročil grozno nesieče in Škode in je samo v provinc ji Granada porušil 324p hiS« uia se o njem poroča tudi iz Italije. Iz Rima se je uamreč zadnjo sredo brzoja-vilo: V mestu Girifalco v Kalabrije je hud potres več hiš razrušil In mnogo ljudi v razvalinah pokopal. Doslej so n šli pet mrtvih In več t<-ško ranjenih. Tndi sose-sko Partinico pri Palermi je obiskal potres, porušil stolp «Sito Re.»le», ki je sedem osob pri padu usmrtil. Razen tega je bilo mnogo bii poškodovanih. Tat, ki je sam zagazi I v proglo. N-k tat seže mlmo^redočemu gospom v i-p ter mu uknide listnico, v katerej je liml nekoliko bankovcev, pri tem pa tu* ostane prstan v Šenu. Mi< i, daje prstan na ulici zgub 1, gre k policiji in to Um naznani ter prstan natanko popiše. Potem mu prsti' pokažejo iu on potrdi, da je njegov. Zdaj pa so mu v veliko njegovo grozo naznanili, da ga xapr6, ker je uknl listnico z denarjem, In s« je prstaa nalel v žepu pokradenega gospoda. Pokradeni je namreč tudt Žel na policijo, Um povedal, kaj se mu je pripetilo in v Žepu najdeni prstan policiji izročil. Dobro vinsko letino si letos obečajo vinogradniki. Neko prorokovanje namreč pr iti: Kadar je v enem in istem mesecu dvakrat polna luna, takrat je pričakovati jako obilo vina. Kolikor prej pa se v letu to zgodi, toliko večji je ta vpliv na trto, najboljše je tedaj, če se zgodi uže meseca januvarja. Vsled tega bo v letu 1885 toliko vina, da ga Še nikoli ni bilo toliko in tuko dobrega, da ga bodo celo naii unuki veseli. Ker v tem leta vlada boginja rodovitnosti, in ker se v vsem stoletji ni zgodilo, kar se zgodi letos, da bo namreč uie meseca januvarja dvakrat polna luna (I. in 30. januvarja). Vsled tega bodo vse trte in sodi polni najboljšega vina.— Mi srčno želimo, da se prorokovanje uresniči, saj sladke kapljice nobena poštena duša ne sovraži. Da bi ga v Božjem strahu pili, zdravi in veseli bili, pameti ne zabili! Po«laae,') lastniku J ur ji t pujf. Ta je prav ta pravi Juri, Kur ima Žoletno dušo, lz okolice si jo potuii, L>a ae v drugo druStvo spuli ; Kako Jur hod aem iu tj« Da pohladi ai srce, Ali tukaj ar.-e hladno Jurja t puško na posnu, Akoprem na gor postavlja, .lurja gotovo zbralo nn bo. Juri, Juri, dragi Juri. Snemt puško iu ae zbudi Zbudi m iz lanjskih sanj, Saj veS da imaš takšen itun, Kadar vzdigneš gor glavico In pogledaš beli dan, Vidil boš sipet novico Kar nit videl svoj živi dan Da si Juri tak ošaben Da hoč.-š biti čislan Z svojim listom vmazanim f'rniš poštene narodnjake Ali čaroti si lo sam. Cerk.rcni\i ,/. Tržno poročilo. Kava. — Kupčija v tem tednu je bila juko mirna; prodalo se je le 600 vreć Rio po f. 51 do 63, 700 vreč Santos po for. 53 do 63. 200 vreč J.iva Malang po f. 6Sokolac konst'-tuiral in so bili izvoljeni gospodje: lv Bunc za podpredsednika, Jo^. D25Z5E525E5Z5E5Z5Z5K5Z5251525Z5Z525Esi Priznano nepokvarjene izvrstne voščene SVEČE Izdelujejo P. (fe \\. Se c m n n n v Ljubljani. Javne dražbe. Podgrad, 21, januvarja, 21, februvarja in 26. marca 1.1. poaestvo Antona Bubaiča iz Pre-garij št 1. cenjeno na 510 gld. 21, januvarja y|, februarja In 28. marca t 1. poaestvo Martina Zadnika is Pre^arij cenjauo na 800 gld. Paun 2'J. januarja, 20. februarja in 511. marca t 1. poaestvo Antonija in Alojzija Or-tla it Novakov cenjeno na 1010 gld ; 22. januvarja in 23. fabruarja in 23. marca t I. po-i ■fntvo Janeza VreUoar od Jurja eenj*no na 160116 gld. j Braz te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Mali5u. ie odločno najboljše zdravilo zoper protiii ter revmatičen, trganje po udih, bolečine v krtŽt t^r Žicah , oteklino, '>trjmele ude iu kUe itil , malo *at.a če se rabi, pa mine 1 popolnem trganja, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cretu toper trganje po dr MaliSu* s zraren stoječim tnamenjem; 1 stekl. SO Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoi>.>r kaši-lj, hripavost, vrotobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl, l god. Poduka u kući badava, The Singer Manufacturing & C o Corso, Palazzo Salem, lule za makinu uSinger« 3 nove komad, ducet 30 novč. Hedjunarođna linija Iz Trsta t Nofi-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linij* voz:jo redno v Hovi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in 7. najboljšo postrežbo. 9—13 V NOVI-JORK. Odhod iz T M STA. Parnik «6er«ania*, 3^00 ton, v 15. dan jenarja « •ARflla«, v 26. dan januvarja. Popotniki naj se obrnejo na JT. Terkuile, generalnega pasaŽnega agenta. Via tleli*Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gl4; Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano d* Ant. Po^la^en, generalnega agentu. ^^ssssMMsiSsasai S/y/ \> Piazža deli a Stazione * V TRSTU. Priporoča le le posebnosti : Katramova voda ^^r.^u^rui! Hlebčki Bavasini Ma^UStE? Iju in bolesni t grlu. Rihltf* nlin nnr>vi<> I monnr* hiirre, ki vonja W1.lc prav mulo po ribi, pri*tn->, brea ts»-k«"n RLkbt»fra nku->a. Najbolj Si I«k proti jetii, trganju, lipohorn, slabo ti Itd. Ttillip nI i« mešano r. jodom in lelezni-o, lok no J ceni in goto?, priporoSljir druflnam, 4at»re imajo otroke a dvojnimi adi in ne morejo »hoditi. Adontina Ravasini IVSS^SkJfc t ri prrruj ostati boUSin« gnjiliš ?ob. Eliksir in zobočistni prali V^^SS ▼adrlaranje Bobovja in dobre ronjara t istih. Dišeča glicerina ffSkgST.S?' pri" PraDati redno po t«h posebnosti na ime VARKA RAVASINI, lekarna „Alta GiitiHtfa", 1'iar* deli* Stuzione. Ziilojfa mineralnih rot, posebnosti dumafe in Inostranske, kemični irdelki in in:milije. i/del»t ia ela-atiCne gume, ranocalniRko orodje, dlfu e Milo In drugi izdelki lekarna itd. Vsaka naročba se precej izvrši. CS5SS35M Zdravilni plašler (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi! še tako zastarana in kronična in tudi tak«, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatična v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrst-n m uspehom, kakor rizvidno po neštevMnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni 10-4 Hovis, Corso št. 47. nasssanK Najvećega zanimanja za perice je kateri nndomostuje pri pranju perila milo, sodo in popel, ter no poškoduje ali žge najmanje tkanina, katere se ž njim perejo. Občinstvo samo se bode lehko moglo prepričati o vellkej koristi in majhnem trošku perila, ako se poslužuje tepa lupa, kajti priŠtedilo bode časa in t'enara Jedina zaloga v mii'odilnioi C. GUARRINI ulica S. Sebastiano S t. 514. Na dr.tbno pa se prodaja ta Ing t drugih mfla*odftlnloala in proda-jnlnftenli jo** t vin, in povsod ss dobi tudi navod, kako rabiti omenjeni lug. Senzacij a in novost! V fi dneh si lehko vsakdo napravi modre lase, nnj si bodo prej lasje Črni, najavi ali nuliičl itd. po novoiznajdenem prlpravilu •Rloudcur* ; Isto nij samo za barvati lase ampak las e ostanejo pot-m vedno enaki, vspeh je gotov in kot neškodljivo pripoinano. — Steklenica velja 1 f 50 kr a. v. "V 15 minutah se lehko lasje ali brada pobarva l^po rujavo ali Črno pr-iv naravno in stanovir.no z iroiim prenarejenitn barveiiim mazilom »a lase *Hair-Dye*. Naigoto-vejši sredstvo, vspeh takoj br z vshIi težav. — Hair-Dye stane 2 |r. 20 k a. v. Nič več sivih, las "VB ne bode imel oni, ki rabi mnogolzkušeni po zahvalnih pismih odlikovani *Haar-Regene-rator«, Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dobi v 3 — 4 tednih i >pjt svojo prašno barvo, odstrani vse luske in neimapena koži na glavi, l.a\je »n lepo svi-tijo in ao k u k i r v mladih letih. Ona steklenici 1 t. 60 u. a. v. Zahvalna pisma se radi tajnosti ne objavijo. Karol Schne©weiss, parfinneur in specialist, Wi«n, II Praterstrass« števil. 9. Na deželo razpošiljam poštnim povzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti 20 kr za poštnino* 12-13 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovmskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrod-jna pomoč in ni treba mnopih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce ae le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naitrdovratniše ielod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrerajn zoper bemorojde, proti boleznnim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostib, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolez-d, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (45) Prodajejo se v vseh glavnfh lekarnicah na svetu; za saročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletli v Gorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi in J/. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetka, » katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. r r a £ NOVOST!!! r® Pečat uajprikladnejše darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, i avtomatičnim barvilom. |>o>i'« iiiNviiienik, vse v najel, piintncjšej obliki ii mkla in prepibljivo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki nn daljonov,ur, škatlj ce za Žvepljenke in razni druginfžni pečati. l*ri odlikovanem grafičnem zavodu HEN. FRE1S1NGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecch^o'4 št. 4 V TRSTU. 1884. zsta va v Kalkuti (diploma s kolajno). VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedšnjenih drŽav Ameriških. Dosežni uspeh: vsakoršna neraipo-loZnoit,aeprebavlji-ve»t. kalika, gljiate, krvavica, (hemoroide), povra8l#va mrilios , vedenica pranioa, Isaoit. ela-toet, čišćenje krvi. Cisti polagoma in ekreptuje zdravf«. — Z vsako staklfe-nico vred dobi 9« tudi navod, kako se ima rabiti lek. Požar proti penarejeaju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatclj vs« kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. 28—49 Tvornle« s Romano Vlahov v Šibeniku Olavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro Št. TI ti 94 Piccoli-jeva želodečna esenc« leksrne Plecoli ja »pri angelu* na Dunajske) cesti v Ljubljani ozdravlja kakor je razvidno is zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni^ v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, iid. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blapoiodni gospod Piccoll v Ljubljani. Vaša Želodečna esenca je jedino zdravilo, Jri mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsak ikra t kadar jo rabin, čutim olajšan je in zboljšanje. ^ Josip Sordat, župnik. Kamrje, poŠta Crniče. Tukaj velja izrek: «fiast zaslužku« Vaša Želodečna esenca, katero* smo jaz in mnogo druzihf bolnikov rabili v bolezni, je prav ču-doviSe moči, posebno pri felodečnih boleznih, A. lope t ina, Župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da iara ielodečna esenca, ljubljanskega lekarn i čarja ^iccoli-ja hitre inu prečudn« zdravilne moči. Ž njo ozdravilo ji» komai preteče dan, da' ne bi kdo prišel k meni, kt> me proeii sa jedno steklenico delodečne esence; kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, Župnik-kan. Plonrfnj, Prlmoreko;. AHtirriftMan najboljšo zdravilo proi pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam T križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paitiljr aaiteeintke ; (kolesci zoper gliste)/ izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr. ilOO koščekov «0 kr. 1000 kolčekov 5 gld. Saliellaa paatlla prati prehladen)« najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim, 8ranim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost, škatljica 20 kr. Zelišin! prani ilrop. Ta iz zdravilnih zeliŠ6 izdelani si rop ae rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za« Bliženju, kusljuv hripavosti, dušljivemu kašliu ltdi Odraščenii naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr. Tu navedena, Kakor vsa drapa zdravila ne zmiraj friŠnn dobe v lekarni Gk I^ioooli-j a «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila iivrinjejo ae a prvo poito proti povzetji' zneska. Zaloga v Trstu so v lekarnah j>1. Leuten-burjr; Forabosehi, Prendinl. Ba-vasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. 11—30 60 visokih odlikovanj. Ivana TVoffa zdravilno pivo iz sladuega izvlečka 1 steklenica 60 nč. Ivana Holfa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 ir. 12. nč. ml.,.st. 70 nč. Ivan Holfa bonboni iz sladnepa izvlečka za prsi po 60, 30, 15 in 10 uč. pristni le v modrlli zavltk^la Ivana Hoffa zdravilna sladna čokolada '/t kilo I. fr. 2 40, II. fr. 1*60, '/« kilo 1. fr. 1'30, IL 90 nč. Medicinske kapacitet^, kakor profesorji: Dr. Bamberger, Schrottar, Schnitz-ler, pl. Rokttansky, pl. Basch, Finger in mnogo druzih na Dunajiv Berolinu gg. Dr. Frerichs, pl. Langenbeck. virchov, (Dsk. Liebrelch, in mnogo druzlh priporočajo isto pri mnogih, boleznih z vidno dobrim uspehom. Zdravilo za popolno ozdravljenje sušice, slabo prehavljenje, netečnosti in onemoglosti. Gospodu IVANU H O F F U, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnepa izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih *td. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, Brslunerstrasse št. 8. Vaš Ivan Hoff-a koncentrovani sladni izvleček me je izvanredno okrepčal, moram Vam za ta Izvrstni in dobrodelni preparat Izreči mojo zahvalo. Prosim požljite mi zopet 10 steklenic konc. sladnega izvlečka. Gorica v dan aprila 1892. leta. Spoštovanjem Constantin titez pl. Dabrowsty, c. k. stotnik V blag. gosp. Ivan Hoffl Ker je meni in mojemu sinu vaša oaliČna Ivan Hoffova zdravilna sladna čokolada in zdravilno pivo iz sladnepa izvlečka ne-vrjeten vspeh imela in zdravje popolnoma dosegla seVam tisučkrat zahvalnim. Ker me moj Želodec zopet noč in dan muči, prosim mi 12 velikih steklenic koncentrovan^Ra sladnega izvlečka proti poštnem povzetji doposlati. 3--5 ZJtfnuS 10. januvarja 1831. S odličnim spoštovanjem Fcndoro Petrannrič, trgovec Derniš Dalnvicija. V. bi K«r vidim, da Vaše imenitno Ivan Hoffovo zdravilno pivo iz slao noga Izvlečka na bolezni v prsih dodro vpliva prosim Vas mi 30 steklenic po fcudiz-nlčuem povzetji doposlati. „ Trst ulica sv. Jakoba 4. Antonij štrukelj. Uradno zdravilno poročilo. Lazaret nove vojašnice v pionirskej ulici, Berolin Vimenu postreŽnic prosi za novo Došiljatev izvanrednega Hoffovega zdravilnega piva lz sladnega izvlečka, katero ranjencem tako dobro stori, da ga težko pogrešajo. Minister pl. Roon. Kalopgc. TnU: Franc S. Prinz, ulica Aquedotto, J. Serravallo. C. Zanetti, lekarne in Ivan Gilila mlrodilnica. Bočen: I. Bergneister, lekar, Kotor: M, Štefanović. bratje Mandel. Korčola: Zovetti. lekar. Reka: Fr. Zeche,. Nik. Pavačič. mirodli. Gorica: G. Christololetti, dvorna lekarna. Celovec: W. Tburn-waid, lekarna. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lusnik, Zagreb: Lekarna k «Salvatoru», Nadbiskupska lekarna in Milosrdnih bratov. Meran: Fikenscber in vsaka lekarna. Puli: G. B. VVassermaun lekarna, G. Sander mlrodilnica. Dubrornik: Bratje Drobac. R. Sklarič, lekarna. Šibenik: P. Bero, N. pl. MiŠtnra, lekarna. Split: Točigl lnkarna, Alpinovič mlrodilnica. Trient: Euginl Larcher, Gerloni. Zadar: Cbr. Mazzocco, N. Androvič lekarna. Ustanovi eno leta 1847., na Dunaji in Budimpešti od leta 1861. »wnitv<» • to.l »i N< w [ • — in odgovorninroani« VIUTOK DOLBH(i Nova tiskarna V. DOLENC v Trsi u