88. številka
, v torek 18. aprila.
XV. leto. 1882.
Izhaja vsak dan zve£er, izimši nedelje in praznike, tervelja po poŠti prejeman za a v str i j sk o-oj» ersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta rt jrld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt
leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če »e oznanilo jctlenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če k« trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši rGledaliSka stolna"4. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V smislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
občni zbor „Narodne tiskarne"
na dne 2. maja 1882. ob 6. uri zvečer
v sobi uredništva „Slov. Naroda".
^33LeT7-23.I red:
1. Poročilo podpredsednikovo.
2. Računski sklep delniškega društva „ Narodne tiskarne" za leto 1881.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji divi-dende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Posamezni predlogi.
Opomba: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bla-gajnico vložiti.
Upravni odbor „Narodne tiskarne4'.
Velečestiti gg. volilci ljubljanski.
Pri tridnevnej volitvi v mestni zbor pokazali ste, kaj premore združena moč, izrekli ste ob jednem Svoje politično prepričanje ter s Svojo neomahljivo značajnostjo priborili toliko zaželjeno in zares sijajno zmago, katera bode v zgodovini našega mesta in naše mile ožje domovine zabeležena z zlatimi črkami in katera vzbuja po vsej Avstriji občno pozornost, v vseh nam prijaznih krogih pa radost in najsrčnejše čestitanje.
Podpisani odbor šteje si v svojo jako prijetno dolžnost, Vam za ta čin, pri katerem ste kandidatom Vam priporočanim izkazali Svoje zaupanje,   izjaviti  svojo ll«»ji**kl'CIlC.jŠO
zalivalo. Ob jednem pa izreka nad o, da bode Vaša zavednost in neupogljiva odločnost pri vsakej je dna k ej priliki nam pripomogla do nove zmage!
V Ljubljani 17. aprila 1882.
Narodni centralni volilni odbor.
Ljubljanske volitve.
(Dalje in konec.)
V prvem ruzredu pripetil se je nam jako prijeten „intermezzo.u Mej 10. in 11. uro namreč, ko so volilci samo Se „kapljali" in ko je situvacija po stajala uže resnobna, zasliši s« na jedenkrat pod ro-tovžem glasno govorjenje, potem hoja in po stopnicah prikoraka vkupe deset volil cev, deset narodnjakov. To je odločilo. Radostno na zdravljeni sli so volit iu celo volilna komisija se je zavzela, da v tako poznej uri pri {le vkupe tolika četa. Naš kandidat go>p. Vilhar je vorlnej komisiji nasproti jako dovtipno opazil: „To je naš Paier.schub" ! In to bil je v istiui. od tega veselega trenutka naprej  bila sta vsaj   dva naših  kandidatov  v večini.
Zmagali hi bili tudi v prvem razredu z vsemi kandidati, da so nam ostali verni vsi obljubljeni glasovi. A ker se je jako neprevidno objavilo, da imamo 135 glasov gotovih, napeli s« nemškutarji vse sile, upotrebili vsa sredstva, da so nam odkrusili neko liko volilcev. Vsled tega Šel je jeden sprehajat se na Vič, jeden bil je skrit v nekej omari, za jelne-ga pa še denes ne vemo, kani se je bil potakiul. Nekateri pa odpotovali BO i/. Ljubljane, kajti po zuacem dinamičnem zakonu (vide Kraftenpa-ralleIogr:im) j e vseskozi naravno, da kadar vplivata dve moči na jed ne ga volil ca. kaže „Re s u 11 i r e n d e" vsekdar na kolodvor!
litjkli  smo,  di  so  nasprotnikom   godila vsa sredstva, in to je res.
Jed nem u narodnemu volilcu so v zadnjem trenutku v podobi menjiee vrgli zanjko okolo vratu, in ga pridržali doma, druzemu so p i s m eno poše-petali na uho o nekem posojilu, sploh pa žrtvovali toliko novcev, da se je jeden n'»mčurskih pristašev izrazil javno, da jih še nobena volitev nij stala t o I i k o d e n a r j a, kakor r a v n o z a d n j a. Govore se v tem o/iru čudne reči po mestu, a ker nijmamo dokazov, tedaj tudi overjeni biti ne smem o, in tako naj ostane le pri govorici.
V očigled takim dogodkom pokazalo se je, kako neobhodno treba nam je v Ljubljani večjega narodnega sam os tal nega denarnega zavoda, da se tudi v tej zadevi kakor hitro mogoče postavimo na lastne nogo in ne hodemo več odvisni od političnih nasprotnikov.
Da ne bodemo preobširni, navajati hočemo le še to, da se je pri volitvi v prvem razredu, pri ka-terej je bila oddana jedna glasovnica nepopisana, govorilo o pžjej volitvi. Zal, da nij prišlo do ožje volitvi, pripravljeni smo bili tako dobro na ta slučaj, da je hibi naša zmaga neizogibna!
Če o teh volitvah sestavimo bilanco, kaže se nam naslednji rezultat:
Volitve udeležilo se je:
v III. razredu........ '2'M volilcev,
.II-     n........572
»I-......... 248
vkupe   .   .   .   ion; volilcev. Od teli je oddalo našim kandidatom svoje glas«1          312S in 12,7, vkupe     G40 voliiccv. Za Nemce pa le....... 406 volilcev.
Naša veČin? 'znaša tedaj letos 2 34 glasov, je narasla po tem takem od lani, ko smo imeli samo 59 glasov večin.«, /a 17T> volilnih »lasov. Te številke jasno svedočijo, Čegava je, Ljubljana, kdo se sme sklicevati na večino, stoječo za njim.
Pri tem računu smo v postov jemali najngod-
LISTEK.
(Spisal I. Tur^enjev, preložil M. MAIovrhv
VIL
(Daljo.)
Solomin pogledal je srpo Marijane
n Veste, Marij8na . . . oprostite mi ta izraz . . . veste li, da umazanega dečka snažiti, je žrtev, ki jo težko kdo stori."
„Jaz sem pripravljena na vse, Vazilij Fedotič."
„Znam ; vi ste pripravljeni. In tako . . . prav je . . . začnite s tem."
„Učila se bodem pri Tatjani . . . .u
„Učite se, začnite s pomivanjem loncev in sna-ženjem pišk .... in kdo zna, morda vam je odso-jeno jedenkrat domovino rešiti."
„Vi se norčujete, Vazilij Fedotič."
Solomin odkimal je počasi z glavo ter resno
dejal:
„0 draga Marijana, verujte mi, da se ne nor-
čujem, v mojih besedah izraženo je sveto prepričanje, da ste ve, ruske ženske, energičnejše, nego mi moški."
Marijana uprla je svoj pogled v Solomina.
„Rada bi vašo opomnjo uresničila, Solomin — makar na to umrjem!"
„Ne, živite, Živite, to je slavno. Še nekaj: nečete li znati, kaj se zdaj v Sipjaginovei hiši godi? Ako vas morda ne bodo iskali? — Ako hočete, recite le Pavlu kakšno besedico, on vem bode vestno vse po;zvedel."
Marijami pogledala ga je začudeno.
,.Kako čudnega človeka imate pri sebi!"
„Da.....precej  čuden je. — Glejte, ako
bode treba za va^o poroko z Aleksejem popa, to bode on tudi otca Sosima nagovoril . ... Ali se ne spominate, da sem vam o tem popu uže govoril. — Toda, zdaj še menda tega nij trebd. — Je li. da ne V"
»Ne."
rNo, ako ne, pa ne." Solomin šel je nekatere krati po sobi gori in doli in se potem pii vratih, vodečih v Marijanino sobo, ustavil in se h ključavnici pripognil.
„Kaj gledate V vprašala g t je Marijana.
„Jaz le gledam,  ali se d:u!6 vrata zakleniti."
„(_), jako dobro," odgovorila je Marijana tiho.
Solomin obrn»l se je zopet k njej ; ona stala je pri oknu in gledala v tla. — wTorej recite, ali naj l»i poizvedovali, kaj Be godi v Sipjaginovej hiši, ali ne?tf vprašal je jako zadovoljni Solomin.
Ona mu Be vedno uij odgovorila. Nekoliko tre-nutkov stal je pre' njo, a potem proti vratom šel, kot da heče oditi.
„Vazilij Fedotifi," vzkliknila je Marijana.
„Kaj izvolite?"
„Rt'e,ite mi, prosim, zakaj ste vi, ki fnače tnalo govorite, denea z menoj tako zgovorni. Vi si ne morete misliti, kako me to veseli."
„Zukaj ?" j<* ver. ,t| in ohe nje majhni, mehki roki v svoje velike trd'* vzel. „Zakaj? — E, gotovo z« to, k'T viis imam jako rad!  Z Bogom!"
Solomin odšfl je hitro. Marijana gledala je dolgo v misli utopljena z-; njim, a potem šla je k Tatjani, ki še vedno nij s Bamovarjem prišla, in pri njej čaj pila, ter kot začetek Bvojega „de'ovanja" nekoliko loncev pomito, piško ocedila in nekemu malemu dečku lase p« česala.
U%Z
nejdo razmero mej našimi in nasprotnimi kandidati, a tudi najneugodnejša razmera daje še 220 glasov večine za nas, to je zaključek, za nasprotnike uničujoč.
Izid volitve vzplarnt.il je lica, drug je drugemu naznanjal veselo vest in razmerje glasov, prijatelj prijatelju stiskal roko, na vse strani razpošiljali so se telegrami, v vseh narodnih krogih zavladala je neka čudovita srčna vzvišenost in tista divaa vnetost duha, ki je posledica zmage po mnogoletnem trudu. A ne le v mestu, tudi po deželi vzbudila je naša zmaga navdušen odmev. V Šiški pričelo se je streljanje z možnarji in 73 pokov je glasno vsej belej Ljubljani pošiljalo čestitke naših vrlih somišljenikov, za njimi pa oglasila se je Gorenja Šiška, Šent Vid, Posavje, Rakovnik in še v poznej noči čul se je iz daljine strel.
Posamezniki so v svojih krogih obhajali redko slovesnost, večina narodnjakov pa je imela sestanek v čitalničnej restavraciji, kjer je v četrtek in petek zvečer svirala bal v ta namen najeta gledališka godba. Osobito v petek bili so vsi prostori prenapolnjeni, da je primanjkovalo prostora. Cesarska himna sprejeta je bda a frenetičnimi živio-klici in vsi navzočni poslušali so jo stoje'. Potem so se vrstile napitnice gg. dra. Zamika, dra. Tavčarja, dra. Drča, Hribarja in poslanca Kluna na naše volilce in novo izvoljene zastopnike. Vsem iz srca govoril je dr. Zamik, ko je napil našemu izvrstnemu in neumornemu vodji agitacijskega odbora gospodu dru. Papežu, kateri je na svojih ramah nosil velik del našega uspeha in istinito vzorno deloval. Naj mu bode vseobčno navdušeno priznanje vsaj malo zadostdo za ogromni trud!
Ne prcostaje nam mnogo več poročati. To pa moramo ponavljati še jed enkrat, da se je volitev in slavnost zmage vršila tako mirno, v mejah tiste splošne dostojnosti, katera je nasledek politične zavednosti in zrelosti. Vse, kar pišejo protivne nemške novine o neredih, o inzultiranji, vse je grda laž, izmišljena v možganih brezvestnih dopisnikov, kateri, kakor nekdaj Ezav svoje prvorojenstvo za skledieo leče, prodajajo svoje lažnjive dopise za par soldov vrsto. Nijsmo nikdar precenjevali resnicoljubja naših nasprotnikov, a da bodo na tak lažnjiv način grdili naše mesto, tega bi ne bili pričakovali. Vsak Ljubljančan sedaj lehko sprevidi, koliko je nemčurjem čast našega mesta pri srci, vsak pa je tudi prepričan, da s tacimi lažmi ne bodo dosegli svoje svrhe, ampuli le narobe.
Ker pa je na drugej strani izrek „semper ali-quid haeret" tudi treba jemati v ozir in ker bi se vsled tacih dopisov utegnili izcimiti zli pojmovi o našem mestu, zdelo bi se nam umestno, da gospodje, ki zastopajo belo Ljubljano, na Čelu jim gosp. župan, take zlovoljne izjave zavrnejo v prave meje in glede na §. 19. tiskovne postave, kateri se nam nasproti tako cesto uporablja,
vsem dotičnim nemškim časnikom pošljejo faktične popravke, da tako čuvajo resnico in da tudi vsi državljani izven Kranjske čitajo, kako mirno in brez vsacega nereda smo mi praznovali sv »jo zmago!
S tem opominom in v nadi, da se bode vse potrebno v tej zadevi ukrenilo in izvelo, okonču-jemo poročilo o volitvah, katere smatramo le kot začetek, kot prvo etapo našega napredovanj a!
\ Ljubljani, 18. aprila.
—.r.— Mi smo moralično vrednost naših političnih nasprotnikov, ki se po krivici imenujejo Nemce, vedno prav nizko cenili, ali, kakor zdaj vidimo, bila je še ta nizka cenitev mnogo previsoka, in tem Nemcem na korist pretirana! Vse tisto šuš-marenje o oliki, o liberalnosti, o pravicoljubji, s katerim je revna ta stranka svoje notranje duševno uboštvo svetu prikrivati skušala in s katerim ga še zdaj prikrivati skuša, razodelo se je nam, ki stvari od blizu opazujemo, uže davno kot bumbug, kot sleparija, s katero naj bi se lovili pravi Nemci zunaj dežele na limanice. Kako površno olikana je ta družba, ki svojo ničnost s slavo nemškega naroda drapirati hoče, to pokazalo se je zdaj, ko so volitve v mestni ljubljanski zbor končane, zdaj, ko se je moral dr. Schrev položiti s političnimi svojimi upi v večni grob, in ko se mora gospod Dragotin Deschmann dan za dnevom pitati z medikamenti, da se mu žolč ne razlije po vseh žilah in žilicah!
Ti gospodje, ki so toliko pisarili o svojej visokej izobraženosti, morali bi bili poginiti, kakor je poginil zadnji Špartanec pred Termopilami! Ali poginili so kot kaka stara ženska, ko jo je srednji vek posadil na grmado, poginili so s psovkami mej ustnicami in z lažmi, katerih bi se moral vsak sramovati, ki nosi le mrvico resnicoljubja in samosvoje zavesti v svojej duši!
Obnašali so se, kakor tist kmet, ki je zgubil pravdo proti svojemu sosedu, in ki se potem v ti-hej noči priplazi, ter pobije s kamenjem okna zma-gonosnemu svojemu nasprotniku! Takoj po volitvi so se vsedli ter pisali dunajskim in graškim listom, da smo mi Slovenci vsled premage pri volitvah počenjali po mestu raznovrstne ekscese, da smo napadali pri jasnem dnevu mirnega Nemca, da smo ščuvali ubozega dijaka, da je pri jasnem dnevu napadal mirnega Nemca, da smo s kričanjem in tulenjem polnili atmosfero ljubljanskih ulic, da smo se v čitalnici kakor živine upijanili, z jedno besedo, da smo se obnašali, kakor se morda obnaša divji Papuajit, če se mu peče pobiti sovražnik   na kolcu! Komur
Ko je bil čas obeda, šla je v svoje stanovanje, a kmalu za njo prišel je Neždanov.
Utrujen in zaprašen vrnil se je ta in se koj na počivalnik vlegel. Ona sedla je koj poleg njega. „No, kako se ti je godilo, povej, govori!" vprašala je hitro.
„AH se spominaš tistih verzov : Prebedasto bi bilo to, Da nij i žalostno !...." vprašal je on slabim glasom; „ali se spominaš?"
„E, se ve da se spominam."
„Glej, ti verzi opisujejo izvrstno današnji moj izlet, samo da je smešnega več kot žalostnega. Prvič sem se prepričal, da nobena stvar nij tako lahka, kakor takšne „role" igrati; nikomur nij na pamet prišlo me sumničiti. Samo jedno stvar sem pozabil: predno človek kam gre, si mora nekaj izmisliti, ker ga povsod povprašujejo: od kod? in kam? in zakaj? Pa tudi tega nij treba. Ponudi kmetu le majhno kupico Žganja in potem se mu zlaži, kolikor moreš!"
,In ti . . . ali si lagal V" vprašala je Marijana.
„Lagal sem, kakor sem mogel. — Drugič: vsi, brez izjeme, s katerimi sem danes govoril — so nezadovoljni; nihče pa ne misli, niti neče misliti,
kako bi se ta nezadovoljnost odpravila! Za propa-gsndo izkazal sem se pa denes — nesposobnim. Dve brošuri pustil sem v gostilni, jedno vrgel sem v telego .... Kaj bode iz teh, komu bodo v roko prišle, naj Bog ve! Štirim možem ponudil sem brošure. Prvi me je vprašal, je-li knjiga pobožnega za-držaja? — Ta je nij vzel. — Drugi je rekel, da ne zna brati — in vzel je brošuro za otroke zavoljo slike, ki je na zavitku. Tretji me je poslušal in vedno pritrjeval: „da, da, dakako; naravno da"; a ko sem končal, začel me je grozno psovati in oštevati, a kupa nij ni vedeti hotel. Četrti naposled vzel je knjigo in se za njo lepo zahvalil, ali videlo se mu je, da on od mojega govorjenja ni slovke nij razumel. Vrhu tega me je nek pes v nogo ugriznil in neka stara baba pretila mi je z burkljami ter vpila za menoj: „Zanikernež ti! Moskovski potepuh! Bog naj vas vse neverneže kaznuje!" — A nek doslužen vojak vpil je: „Počakaj brate! Stoj! Mi, brate, ti bodemo pokazali, kdo smo!" — In ta človek opijanil se je za moje novce!"
pIn kaj se je še zgodilo?"
„Kaj še?..... Razen tega sem le nekoliko
kurjih očes dobil, ker so  mi škornji preveliki; a
je ležeče na časti tega mesta, komur je resnica ljubša od lazi, temu otrpnila je kri po udih, ko je prečita] vse grozovite te laži, s katerimi so oaši Nemci ogrdili zadnje trenutke politične svoje smrti. Kakšne pobaline, kakšne malopride iteti mora ta klika v svojej sredi, če so I njenih očeh taka sredstva dovoljena! Calumniare audacter! bode od sle glavni princip teh političnih brigantov, ki sedaj, ko so brez moči vsake, s Škrbastimi svojimi če* ljustmi grizejo krog sebe, ter otresajo na nas krvave pene obrekovalnega in lažnjivega svojega žrela.
Mi se pri tem tolažimo z zavestjo, da se narodna premaga še nikdar nij praznovala tako mirno in spodobno, kakor ravno sedaj, in da je narod svoje veselje izraze val tako, da nij bil žaljen ni kdo, in tudi pošteni Nemci ne, katerih je pa se ve silo malo pod strehami našega mesta. Ali to vse je morda najbolj peklo nemško našo kliko, in morda so ravno zategadelj poslali strupene svoje pamflete mej nemški svet. In tam zunaj se jim bode verjelo, in nemški lilistri prekriževali se bodo, kadar jim bode donelo na ušesa ime slovenskega našega mesta, in mi jim bodemo barbari ne mnogo boljši od onih, ki so pod Atilo pustošili kulturno Evropo!
To počenjanje naših quasi-Nemcev prouzročiti mora povsod gnjus in srd! In kadar bodo Še kedaj žvečili o svojem patrijotizmu, opozorili jih bodemo nemudoma, da so v tistem trenutku, ko se jim je izvilo iz rok mestno vladarstvo, oblatili in ogrdili prebivalstvo tega mesta, za katero prebivalstvo hoteli so do sedaj svojo kri proliti. Da mora ta klika pri ljubljanskem meščanstvu odšle izgubiti vse zaupanje, se samo ob sebi razume!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 18. aprila. Danes prične se zopet državnega zbora
delovanje. Levica ne pričakuje s posebnim veseljem zopetno zasedanje, ker ve, da ne bodo to za njo dnevi zmage. Le čujmo, kako piše glavni organ levičarjev: „Opozicija nastopa zopet pot utrujena, ponižana, v skrbi za bodočnost. Ona ve, da jo čakajo boji, katerim ne slede zmage. V njenej sredi samej se vzbuja mej slabimi in nepotrpežljivimi nezadovoljnost. Uže skušajo nekateri zapustiti zastavo, od katere se je ločil uspeh, nezanesljivi elementi, kateri se pridružijo v dnevih sreče, kakor rja na železo, odkrušijo se, in s skrbjo gleda levica vpliv novih volilnih zakonov, kateri zožujejo na vseh straneh tla, iz katerih svojo moč sesa. Mi se ne varamo, da se novo zasedanje pod neugodnimi avspicijami za levico začne."
„Pol. Corr." poroča iz Gravoze, da se v merodajnih krogih zdaj zelo resno misli na to, kako bi se trajen mir in red napravil v Krivo-»i tali. Da bi Krivošijanci sami skrbeli za to, se ne more računati, ker ne kažejo volje brezpogojno se podvreči, in tako se misli na k o 1 o n i z a c i j o Krivošij. Pri tem bi se moralo gledati na to, da bi se naselil po jeziku in običajih soroden rod po ozemlji Velebita in gorovja Kapela.   Se  ve da bi
zdaj sem gladen in glava mi hoče počiti zaradi obi-lega žganja, ki sem ga popil." „Ali si toliko pil?"
„Mnogo ravno ne; ali bil sem v petih krčmah, toda tega ostudnega žganja mi nij moči piti. Kako da ga ljudstvo tako pije — jaz tega ne pojmim. Ako treba to žganje piti, da se človek „ pok moti" — potem se lepo zahvaljujem.
„In nihče nij sumničil, da nijsi kmet?" „Nihče. — Samo nek krčmar, debel, bled človek z belimi očmi me je čudno gledal. Slišal sem, ko je svojej ženi rekel: „Na tega rudečela-sega vprek gledajočega mi pazi." — Pomisli, jaz do zdaj nijsem znal, da vprek gledam. — „To je nekak oderuh, le glej kako pazljivo pije." — Gotovo je mož opazil, da sem zlival svoje pod mizo. Ab, kako težko je estetiku v takšnem društvu biti!"
„Drugi pot bode bolje," tolažila ga je Marijana; kar me pa veseli, je to, da svojo prvo po-skušnjo sodiš humoristično. Dolgočasil se baje nijsi?"
»Dolgočasil se nijsem, prav nič ne. — Ali vem, da bodem o vsem, kar sem doživel, ukrepal in premišljeval in se žalostih"
„Ne, ne; tega ne dopuščam. Pripovedovala ti
morali kolonisti nekaj časa svojo lastnino z orožjem ▼ roki braniti.
Tnanje države.
V nekaterih listih se bero iz Rastje poročila, da bode grof Ignatijev demisijoniral. Kot njegov naslednik t ministerstvu za notranje poslove se imenuje od jedne strani knez Lobanov-Rostov-s k i, od druge pa grof Šu valov. Koliko je na tem resnice, se ne more določiti, morda je le izmišljotina onih mož, ki bi se radi iznebili Ignatijeva.
Vprašanje o uravnavi vojne odškodnine, katero ima plačati Turčija Rusiji, stopilo je v odločilno fazo. Turčija je zabtevanje ruske vlade, naj bi se nastavil rusk kontrolor pri banque ottomane, odločno odbila. Ruski kabinet pa ostane pri svojem zahtevanji in poklical je Novikova v Petrograd nazaj.
Židje jeli so se izseljevati iz Rusije v Ameriko.
V Brnu sešla se je komisija, ki se ima nagovarjati o utrditvi dežele. Vender se govori, da ima načrt Švico na vseh mejah s trdnjavami opasati zdaj raenj zagovornikov nego prej. Zdaj predložena je predloga, naj bi Be za vojaštvo izdalo na leto pet do sest tisoč frankov več, osobito naj bi se skrbelo, da se deželna hramba dobro izvežba.
Vsi angleški listi, liberalni in konservativni, pišejo obširno o govoru Salisburyja glede irskih odnošajev in so po vsem zadovoljni z njim.
Poročila iz Hlekslke pripovedajo, da se bode skoro gotovo vnela vojska mej Meksiko in republiko Guatemala. Meksikanska vlada uže delj časa pošilja svoje vojake in orožje na mejo Guatemale. Uzrok vojski bi bil ta, ker Guatemala zahteva večji del meksikanskega ozemlja Chiapas s Sokonuskom. Guatemala ima 20.000 slabo, Meksika pa 40.000 dobro oboroženih in izvežbanih vojakov. Meksika v sili tudi vojno lehko pomnoži na 100.000 mož. Morda se vender se Guatemala premisli, predno začne z mnogo močnejšim nasprotnikom vojsko.
Dopisi.
Ix Trsta 16. aprila [Izv. dop.) Ljubljanske mestne volitve vzbudile so pri nas občno radost in navdušenost, katera bode gotovo močno vplivala na prtdstoječe volitve, za katere se tudi mi pripravljamo. Vašo zmago praznovali smo pri kapljici ruj-nega vina, iskreno želeč, da se skoro še drugi sedeži v mestnej hiši pribore narodnim zastopnikom. — Iz naših židovskih krogov prihajajo pojavi v svet, ki jasno svedočijo, da sedanja sapa izvoljenemu rodu nij baš prijazna in da zidovi to uvidevajo. Te praznike pokatoličanil se je odvetnik Pardo z vso svojo rodbino. Včeraj pa se je pripetilo nekaj nenavadnega. Gospo Landauer po rodu židovko, rojeno baronico Morpnrgo, peljali so na katoliški miro-dvor. Ko je bila na smrtnej postelji, poslali so jej po rabinarja. Hišina pa se je temu protivila rekoč, da se jej mora poslati po katoliškega duhovna, ker se je na skrivnem dala krstiti in je uže delj časa katoličanka, a se je bala očeta, misleča, da bode ta. (baron Morpurgo) itak pred njo umrl in jej tedaj ne bode več treba prikrivati, da je kristijana. Po-
toodem, kaj sem delala. Tatjana nama koj obed prinese in znaj! posodo, v katerej je Tatjana juho ku-•hala, sem jaz pomiki. O mojem delovanji ti bodem natančno govorila."
Tako Be je zgodilo. Neždanov jo je slušal —
in jo sem ter tja pogledal.....a to tako, da je
utihnila, mislé da jej bode kaj povedal — a on je molčal.
Po obedu mu je ponudila, da mu čita ; ali jedva je prvo stran prečitala, skočil je on s svojega stola in pred njo na kolena pal. Ona je vstala, a on oklenil je  nje kolena z obema rokama in
strastne, nesmiselne besede ščebetal.....„Da
hoče umreti, da zna, da mu je umreti".....
Ona se nij ganila. Mirno ga je gledala in položila mu obe roki na glavo. A baš nje mirnost ga je še strastnejšega delala. Vstal je hitro in prosil: „Od-pusti mi, Marijana, vse, kar je bilo včeraj in denes ; ponavljaj mi, da hočeš name čakati, da bodem tvoje ljubezni vreden — in odpusti mi!"
„Kar sem ti obljubila.....bodem tudi izpolnila."
»Hvala, srčna hvala; lehko noč!" Marijana zaklenila se je v svojo sobo.
(Dalje prihodnjič.)
greb vršil se je z vso častjo. Stari Morpurgo (oča) ; bil je vsled te vesti tako srdit, du &e je nemudoma odpeljal v  Pariz,  ker spada  mej  zagrizene žije, takozvane „orthodoxe".
Iz Ptuja. [Izv. dopis.] (Črtice iz seje okrajnega šolskega sveta ) Načelniku šolskega sveta račilo se je itak po minovših 5 mesecih k seji sklicati vse okrajne šolske svetovalce in sicer po ukazu deželnega šolskega svetovalstva. Za to nalogo odbran je 6. den meseca aprila, namreč veliki četrtek, spomin večerje gospodove, norma, to je den, v katerem počivajo zabave in veselice, vsa zborovanja mirujo, le okrajni šolski svet ptujski pozvan je bil k seji na 8. uro zjutroma, ne glede na to, ka sta dva župnika sočlana tega sveta; kaka cerkvena opravila imajo župniki on den, dobro je znano vsakemu, tudi menje omikanemu katoličanu; je li v petih mesecih nij bilo drugega dne, nego li veliki četrtek?
Opustivši stvari ne spadajoče v javnost navedem samo tvarino vrtečo se z večine okolo brambe našega jezika in narodnosti.
Posebno črstvim naglasom priporočajo nam se za učilnice razni zemljevidi, recimo zemljevid Evropa, Štajerska Vojvodina . . ., pa ves ta trud je brez pomena za slovenske učilnice, ker tiskani so v nemščini, ne more jih torej rabiti slovenska deca; ne vrivavljite nam tujk, nego ponujajte Datn blago v naščini.
Lažljivi vremenjaki in te'ovadbene naredi ne kažejo potrebe za selške učence, kateri razve šolskih ur ves den skačejo, dučejo in se hojsajo; telesno gibanje tudi mnogo pospešujo dalešnji poti. Po mestih gojite gombanje, kolikor vam je milo in drago, samo selških učencev ne nadlegujte z nepotrebnostmi.
Okrajni nadzornik g. Ranner poročal je o nadzorovanji večjih šol ter redno pristavljal: poučni.jezik slovenski z ozirom na nemščino, kar je porodilo pra-šanje, kako se ta ozir razumeva in kda se z nemščino počina? Odgovor naznanja, ka se nemški jezik uči kot predmet in počina bo s četrtim šolskim letom, kakor je pred nekoliko leti nasvetovala učiteljska konferenca, a okrajni šolski svet je pre tako Bklenol ; pre velim zato, ker na zahtevanje ta sklep nij se dobil na oko, pravo se pre ne zna, kde je.
G. nadzorniku dokazalo se je dejanski, ka se učenci uže v drugem šolskem letu trape z nemškoj slovnico, kar je v nasprotji z ravnokar navedenim sklepom jokrajnega šolskega sveta, tore nered, proti-zakonitost, samosdje, posiljeno germanizovanje; vsaj! zakon jasno govori, ka se z drugim deželnim jezikom sme stoprv onda pričeti, kder so učenci čitanja, pisanja in računstva v materinščini dobro zmožni, kar se ne more misliti pri šolarjih po dovršenem tretjem šolskem letu. kamoli po prvem ali uže v prvem, pa itak gode se te motne dogodbe na pogubo učencem. Iz tega se razvideva, ka okrajno nadzorništvo v osobi g. Rannerja le na to meri, da se naša mladež Švabi, a ne toliko na to, da se otroci po načelih zdravega detovodstva razvijajo, vzgajajo in pripravljajo na svoje bodoče pozvanje.
Nek svetovalec držeči v roki naučne načrte neke šole trirazrednice, potrjene od okrajnega šolskega svetovalstva, popralal je nadzorniku, kda in v kterih urah se uči nemščina? vsaj razdelitev učnih ur potrjena od okrajnega šolskega svetovalstva ni-kder ne omenja niti črkice o nemščini, a itak uči se uže v drugem razredu ter obilno časa na to potrati, dakle vsekako na kvar drugih zakonito propi-sanih predmetov ? Namesto jasnega odgovora molčalo je nadzorstvo — niti ne čmrgnovše; sčasoma poskusil ga je zadrge rešiti prvosednik, rekši : v urah, ktere so odmerjene za slovnico, a hitro mu se je povedalo, ka se tu razumeva samo slovnica materinskega jezika, kakor razvoi vsega načrta kaže, a ne drugega deželnega jezika. — Vsaj nadzornik je celo nasvetoval nekemu učitelju, naj le v prvej šoli počne z nemško slovnico, in dobro bode uspeval, razumevaj za svojo osobnost. Take nepostavnosti vršile so se za nadzornika Rannerja. Ta pogubna nerednost dala je povod sklepu dnes sprejetemu po večini, ki se glasi: S poukom v drugem de-
želnem jeziku ne sme se nikukor in ni-kder v ptujskem okraji — izneraSi mesto Ptuj — početi pred petim šolskim letom.
Okrajni šolski svetovalec Rnic atavil je naslednji predlog kot skončatek: Poslovniinuredni jezik okrajnega šolskega sv eta p tu jskega jeoddenašnjega dne slovenski — razve dopisov z mestom Ptujem. Na to je mahoma omenil prvosednik g. pl. Premerstein, ka §. 19. državnih osnovnih zakonov nema veljave; — die Amtasprache ist die deutsche, jaz moram prosedovati . . . Reklo se je, mi tako sklenemo, a vi učinite, kar vam je drago. Za predlog so glasovali: dr. Ploj, dr. Grego-rič, prof. Žitek, posestnik Koser in župnik Raič; proti: nadzornik Ranner in učitelj Robic z dostav-kom: naj se slovenske vloge rešujo slovenski. A potem je g. prvosednik svoje nasprotne opazke narekoval v zapisnik.
Tako se torej tolmače Taaffejeve besede govorjene dne 15. februvarja 1882 v poslanskej zbornici? „Avstrija je Avstrija, ona je zjedinišče za vse narodnosti, katere jednako opravičene žive pod avstrijskim žezlom, zjedinišče, kder one tudi morejo svoja prava uživati".
Domače stvari.
— (Pušice za .Narodni dom")razobe-šene so zdaj po mnozih gostilnicak in kavarnah ljubljanskih in, kakor je razvidno iz razkazov daril, občinstvo jako rado uklada vanje svoje doneske. N a j bi ne ostal nobeden javen lokal brez take pušice! Tudi po deželi skrbe naj rodoljubi zato, da bode visela pušica povsod, kjer se shaja po več občinstva. Pripravne pušice dobivajo se prav po nizkej ceni pri kleparji gosp. Srečku Nolliju naročila zanje pa sprejema tudi društveni tajnik gosp. Ivan Hribar.
— (Čitalnica v Šiški) se bo po deputa-ciji udeležila tdavnosti v Zagrebu B in ko št ne praznike, a v nedeljo potem priredila bo za „Narodni dom" veselico na „Kozlarjevem" vrtu.
— (Zmago narodne stranke) pri ljubljanskih mestnih volitvah praznovali so zadnjo nedeljo v Liverci, Škofeljci, Šmariji, Dobrovi in Lipo-glavi. Povsod na hribih goreli so kresi in pozno v noč pokali so možnarji, prebivalstvo pa je pelo in pri kupici napi Tale hrabrim ljubljanskim volilcem.
— („Grazer Volksblatt") čestita na zmagi v mestni zbor ljubljanski in piše: nZdaj je občinska uprava Izročena zopet stranki, katerej po naravi gre. Nij bila samo predrznost, nego tudi abotnost, da je ustavoverna stranka mest in deželo v Kranjskej hotela dati na vsak način le nemškim skrbnikom v roke; to nenaravno stanje se ne more obdržati nikdar in nikjer. S pomočjo uradnikov v drugem razredu izvršil se je nekdaj vratolomen čin, da se je mestu, ki ima notorično slovensko prebivalstvo, usilihi nemška uprava. More se prisegati na večjo inteligenco in spretnoat Nemcev, dovoljena je tudi želja, da se v vseh delih države uvede jednoličnost (uniformitiit), a z glavo se ne more skozi zid! Včeraj razbila se je zopet trda buča v Ljubljani, a ne blagomiselna „nemška" glava, ampak Bnemško-nacijonalna butica". Tako piše nemšk list!
— (Tudi občina Kranjska Gora) poslala je po poslanci gospodu dr. Josip Vošnjaku državnemu zboru prošnjo za popolno izvedenje rav-nopravnosti slovenskega jezika pred sodnijami in za prestavo nadsodnije iz Gradca v Ljubljano.
— (Imenovanje.) G. Alozij Demonte, do sedaj pristav pri okrožnej sodniji v Gorici, imenovan je okrajnim sodnikom v Ajdovščini.
— (Nova trdnjava v Bovci) se zida na mestu, kjer je uže nekdaj stala brambena zgradba v zgodovini znana pod imenom »Flitscher Klause", kar znači v naščini toliko kakor „Bovška vrata". Prve dni tega meseca so ondukaj iz zaprte eraričue koče nepoznani tatje odnesli 10 kilo „Rhexitatf, dinamitu podobne tvarine, in več v malih zabojih hranjenih preparatov.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Schwerin 17. aprila. Mej predstavo začelo je goreti v gledališči, katero je pogorelo do tal. Unesrečil se nij nikdo, ker se je občinstvo opozorilo na nevarnost o pravem času. Prostori izpraznili so se brez nesreče.
Praga 17. aprila. V pravdi socijalistov je jednajst oproščenih, dvanajst pa obsojenih na šest- in dvatedni zapor.
Paris 17. aprila. Pri centralnem poštnem nradu velika tatvina denarnih pisem. Podrobnosti še nij.
Iz Mozirja. — Najprisrčnejši pozdrav Tebi bela Ljubljanu, preganjavša iz svojega in našega svetišča Efijalte in usilnike. Živeli domoljubni vo-lilci! Čitalnica Mo z irska.
Razne vesti.
* (Dirka v Bosni.) Kakor znano, se Mo-hamedani težko privajajo našim novim naredbam v Bosni. A prikupile so se jim dirke, katere so zlasti Mbegomli po godu in katere strastno gojé. V pismu nekega v Ključi nastavljenega avstrijskega častnika čita se popis take dirke, katero so priredili tamošnji begi in katere so se udeleževali tudi naši častniki in uradniki. Pisec tega pisma bil je tudi mej zmagovalci in vsakdo bi pričakoval, da je zmagovalec priboril si kacih 100 cekinov ali krasno izdelan ja-tagan ali malega turškega konja. A čujte in strmite, vsa dirka vršila se je za dobro pit.anega bosniškeg« — purana! Tak šport vsaj nij drag, gotovo pa praktičen in ukusen.
* (Bomba eksplodirala čez sto let.) Pred nekoliko dnevi našel je kmet blizu Čoke v temeškej župani j i na Ogrskem, ko je prekopava! polje, staro turško bombo, okolo tri kilograme težko in VfO z rjo pokrito. Vzame nož in prične strgati rjo od bombe in pri tem početji zlomi se mu nož. Srdit vrže bombo v ogenj, katerega si je bil zanetil na polji in otide po svojem opravku. Čez malo časa začuje silovit pok in vidi dim in prah okolo ognja. Začuden gre gledat, ali od bombe nij sluha ne duhu. Še le po dolgem iskanji najde daleč od ognja dva kosa raznesene bombe, katera je bila gotovo stara nad 100 let, ker v tem kraji bil je boj s Turki za vlade cesarja Jožefa II. Najdene kose bombe oddal je kmet za bližnji muzej.
* (Vir petroleja.) Iz Kolomeje se poroča, da je prve dni tega meseca v Slobodi Rungurskej dogodila se erupcija petroleja, katera je veselo prevzela vso okolico. Dolgo uže podzemeljno olje nij teklo tako obilo, kakor sedaj. V jami „Marija", ki je lastnina vitela Torosiewicza, izvira petrolej tako močno, da samo iz tega vira napolnijo 300 sodov na dan.
* (Najtežji človek na svetu) bil je nedavno v Pittsburgu umrši David Dvnrro tudi „de beli Bubu imenovan Tehtal je 750 funtov. Uže kot deček bil je izredno močan, zdaj ga je glasoviti Barnuni vodil po mestih in kazal za den.-.r. Pred Štirinaistimi dnevi dobil je osepnice, za katerimi je umrl.
* (Amerikanski    Samson) Newyorski časopisi  poročajo o nenavadno močnem  človeku z imenom Jonas James, kateremu pravijo tudi „močni Jonas" in  „Zapadni  Samson", in  kateri je vsled svoje moči  po vsej  uniji vzbudil veliko začudenje. Rodom iz Švedske, došel je 22 let star v Ameriko in si je s svojim delom pridobil tri velika posestva. Visok je G čevljev in 2 palca, težak  pa 245 fun tov. Leta 1858. postal je obče poznat s tem, da je z Illinoisa peš potoval v Kalifornijo in pri tem sam vozil seboj svoj živež.   K temu potreboval  je 104 dni.   V Kaliforniji kopal  je zlato,  pridobil na dan 10—20 dolarjev ter se s polno vrečo zlatega praha vrnil preko Paname in Newyorka v Illinois. O uje-govej moči pripoveduje se: Kravo, ki je zagrezla v močvirje in katero dva konja nijsta  pretegnila, izvlekel je za roge sam, ko si je napravil pot iz de sak. Jerinako učinil je z vozom natovorjenim s senom, ktterega dva konja nijsta premaknila z mesta. Se daj je 55 let star in popolnem zdrav. Ponudbe spe kulantov, kateri so hoteli ž njim potovati in ga kazati za denar in ki so iznašale po več tisoč dolar jev, je vedno preziral.
prisilna delalnilca Poljanski nasip St. 50, za jetiko. — Marija KogovAek, gostija, 67 1., Florijanske ulice št. 11, r.;i sprije iem drobu.
V dežel m> j bolnici.
11. april»; Jakob Dohnikar, gostač, 62 let, za jetiko.
— Matija Kladnik, gruntarski posestnik, 70 1., za rakom.
— Marija Sovec, gostija,  71 1., za oslabljenjcm plač.
12. aprila. Jarnej  Velkovrh, gostač, 80 let, za pluč-nico. —
18, aprila. Anton Snoj, gostač, 62 let, za jetiko.
JDvm.a.jsl^SL "borza-
dne- 18. aprila. (Izvirno telegmfično poročilo.) Enotni državr i dolg v bankovcih .   . . Enotni državni dolg v srebru      '   . •
Zlata renta...... ...
1860 državno posojilo .   . ...
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke.........
4% državne srečke iz I. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6'/«......
4°L
„      papirna renta 5»/,.....
58/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5«/,    .   .   100 gld. Zeuulj. olič. avstr. 4*/i*/» zlati isti listi . Pnor. oblig Elizabetino zapari. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 , Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
Poslano.
76 gld. 80			kr
77		65	a
»4		60	•
130	•	—	
826	■	—	a
	a	—	a
120	a	—	a
9	a a	51	a *
	a	6H	a
58	a	70	a
119	n	50	a
171	m	75	
94	a	55	n
119	■	80	n
89	a	90	w
88	n	35	n
104	a	—	a
114	a	—	a
119	a	—	*
99	a	50	■
105	a	—	
179	a	75	
20	a	—	n
134	a	25	a
216	*	75	n
		(54-	13)
Umrli so v VJiilDlJani:
12. aprila:   Andrej Grošelj, hišni  oskrbnik,  58 1 Poljanski trg St. 1, za oslabijenjem pluč.
13. aprila. Fric Zupančič, žandarinerijskega lajtenanta sin, 6. mes. Gosposke ulico St. 4. za slabostjo. — Jožef Kern, gostač, 70 let, Kravja dolina St. 11. za starostjo. — FranciSka Zdolšek, železniškega sprevodnika hči, 17 let, za jetiko. — Miha Stangel, krojač, zdaj prisilni delavec, 39 lot
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuče pice,
I kaa Izkušan liek proti trajnom kašlju plučevine i ieludoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
'"ISSSf" (PASTI LLEN)
Hinke Mattonija (Karlovi »ari u Českoj).
n»Uii »o kod
Zahvala.
P. n. gospodom c. kr. uradnikom, posebno rudarske direkcije idrijske, gg. e. kr. učiteljem in gspdč. e. kr. učitljicam, kakor tudi drugim čast. prebivalcem obojega spola tukajšnjega mesta, ki ste mojega ranjkega brata
Frana Juvana,
prcvidenega s sv. zakramenti za umirajoče, tako v obilnem številu spremljali k pogrebu 13. t. m., izrekam očitno najgorkejšo zahvalo. Idrija, 16. aprila 1882.
Ivan Juvan.
(242) katehet.
Št. 5028. (244)
Ustanova za invalide.
RazpiSe se izpraznjena ustanova za kranjske invalide letnega zneska 31 ^old. 50 kr. do dne 20. maja 1882.
Prosilci imajo svojim prošnjam do mestnega magistrata priložiti:
1. rojstni list,
2. potrdilo, da je prosilec vsled vojaške službe od 1. junuvnrja 1848 naprej nezmožen postal, se sam preživeti,
3. spričnlo poštenega vedenja v vojaškej službi in po izstopu iz nje, konečup
4. potrdilo lastne ubožnosti in ubožnosti tistih osob, ki imajo morebiti pravno dolžnost, prosilca podpirati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 11. aprila 1882.
Župan : Laschan.
L
mestu
Išče se za prodajalnico z mešanim blagom v Novem
učenec
ne premajhen in z dobro odgojo.
Natančneje se izve v prodajalniei gospoda Antona KrlHperja. v l^ultljuui._'__(241—2)
Knjigarna, tiskarna,
zaloga papirja in strunske stvari, zelo rentabelno, stara kupčja, brez konkurence, v južno slovanskem provincijal-iicin mestu z nemškim prebivalstvom, železniška postaja in postaja parohrodov. proda se po nizkej ceni. — Ponudbe na anotiHiio ukspedicijo Konto v Sinltu. (246—1)
Vsakovrstna obleka za gospe
se po najnovejšem journalu hitro in ceno izdeluje
na Frana Josipa trgu št. 2, II. nadstropje.
(245—1)
zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I,
ordinira v vseh
zobnih boleznih
in postavlja zdaj
umetalne zobe in zobovje
dobro in broz bolečin.
(77—20)
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust.   1 steklenica f>0 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Najnovejše spričalo. ~33f$|!
Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo HiiHrilno ustno iodo  in  Na.irilni   sobni   i>ri»*eli   z izvrstnim uspehom in priporočati j a uiorem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem (162—10) ^.nton Sla.rra.SL, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v
zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna ,.pri samorogu",
v i., u M ju u t. ItlOMtui trt; 4,
S —
rs
o _:
.-a rt
f_)  !g   rt n
i1
0 ¡
-S
a
rt .2
1 -J.ú
4    s ' B
rt .
o - c
Mi
S I
•• rt
2 « a ** e H
mm
■ .2
<M I « « -•
>> rt
5 II
a m
; H sä .2
Po vjemajočih se sodbah velike vrste imenitnih švicarskih, nemških in avstrijskih prak. zdravnikov in mnogih medicinskih strokovnih listov so se po lekarji Rihardu Brandtu v Sohaffhausenu iz švicarskih me-dioinalnih zelišč izdelane švicarske kugljicc po svojej srečnej sestavi, brez vsaclh, telo poškodo-vajoeih tvarin v vseh slučajih, kjer treba nedra-žestno odprtje narediti, nabran šlez in žolč odstraniti, kri očistiti, kakor tudi ves pre-bavljalni aparat do\o oživiti in okrepiti, kot reelen, gotov, nebolestno vplivajoč, oen zdravilen pripomoček, ki se more vsakemu priporočati.
Zahtevati se morajo izrecno le lekarja Rih. Brandta švicarske kugljice, ki se dobijo le v kositrenih dozah s f>0 kugljicaini a m. 1.— in v manjših dozah po 15 kugljic a 30 p!'. Vsaka škatljica pravih švicarskih kugljic mora imeti gornji etiket, beli švicarski križ na rudečem dnu predstavljajoč in podpis izdelovatenev.
Prospekti, ki mej drnprhn obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovnjaških krogov o njihovem vplivu, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj.
~\T I-iJT-T-Toli^rLl: lekarnar liviEsi^rr. (358—4)
<¿W>-........<<s>>
t>3 H ^
lzdatelj in odgovorni urednik Makao Armit.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".