Ekspoze 25.3.1981 TOVARIŠICE 1N TOVARIŠI! Danes končujemo več kot dveletne priprave izde-lave planskih dokumentov, v katerih je sodelovalo več desettisoč delavcev, delovnih ljudi in občanov naše občine. V smislu določil zakona o sistemu druž-benega planiranja smo v letu 1978, ko smo sprejeli odloke o pripravi kratkoročnih in dolgoročnih plan-skih dokumentov, pristopili k pripravam v vseh or-ganizaeijah in skupnostih v naši občini, pa tudi v okviru medobčinskega sodelovanja. Na tak način so se v organizacijah združenega dela sprejemali na-slednji planski dokumenti: — Smernice za pripravo srednjeročnih planov, — Analize razvojiiih možnosti, — Elementi za izdelavo temeljev plana in SAS o TP, — Temelji plana, — SAS o temeljih plana, medtem ko potekajo priprave za sprejemanje planov z rahlo zamudo, kar pa ne vpliva na to, da bi ne mogli sprejeti družbenega plana. Skupščina družbenopolitične skupnosti je v sode-lovanju z OZD, krajevnimi skupnostmi, SIS družbe-nih dejavnosti ter materialne proizvodnje obravna-vala doslej občinske, mestne, medobčinske, republi-ške ter zvezne planske dokumente, kot so bili: Smer-nice za pripravo srednjeročnega plana, Analize raz-vojnih možnosti, Dogovori o temeljih družbenega plana, danes pa sprejemamo zadnji dokument v ve-rigi dokumentov procesa planiranja, ki je metodo-loško izdelan po konceptu republiškega dokumenta, usklajen v okviru sodelovanja z mestom ter z med-občinskim sodelovanjem, temelji pa na naslednjih dokumentih: — temelji plana SOS, ki so vsi sprejeti, — SAS o temeljih plana SOS, ki so vsi sprejeti, ter — dogovora o temeljih plana občine Ljubljana-Ši-ška za obdobje 1981—1985, h kateremu so pristopili vsi podpisniki. S tem v zvezi ugotavlja IS, da v smislu 139. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja SRS obsta-ja zakonita podlaga, da skupščina lahko sprejme družbeni plan brez zadržkov. Ob tem IS ugotavlja, da kljub dejstvu, da v vseh SOS še niso sprejeti pla-ni 1981—1985, to ne vpliva na sprejem družbenega plana. Hkrati pa IS meni, da ni potrebno, da ob spre-jemanju družbenega plana (67. člen zakona) uveljav-ljamo ukrepe družbenega varstva proti vsem tistim, ki niso izpolnili svoje obveznosti do zakona. Če s to ugotovitvijo zaključimo uvodna razmišlja-nja, da so izpolnjeni pogoji za sprejem družbenega plana občine Ljubljana-Šiška, potem mi dovolite, to-varišice in tovariši delegati, da se z nekaj besedami dotaknemo njegove vsebine. Najprej je treba ugotoviti, da družbeni plan temelji na dogovoru o temeljih družbenega plana in je torej njegova izpeljevanka. Vsebinsko je razdeljen v: — usmeritve ekonomskega razvoja, — usmeritve socialnega razvoja, — usmeritve prostorskega razvoja. Ob tem pa je treba poudariti, da smo posebej iz-ločili usmeritve na področju razvoja kmetijstva, saj smo se z Dogovorom o temeljih družbenega plana za obdobje 1981—1985 obvezali, da bomo pridelali sami 80 % hrane, kar pa ni enostavna naloga in jo bo tre-ba izpeljevati z vso resnostjo. Zaradi te pomembnosti ponujamo hkrati s sprejetjem družbenega plana prek SZDL v javno razpravo predlog razvrščanja kmetij-skih zemljišč. Ob tem predlogu pa v kartovni prilogi prikazujemo osnovne elemente usklajevanja v pro-storu o zemljiščih za kmetijsko izrabo. Čeprav 10. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih do-loča, da občinski prostorski plan vsebuje tudi kme-tijski plan, smatra IS, da je kljub temu pomembnej- še, da se povede strokovna javna razprava o bodoči Strogi opredeljenosti celotne družbe do kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije. To je še zlasti pomembno zategadelj, ker se nam v dolgoročnem obdobju po-nujajo projekti hitre transevropske železnice, ki so trenutno prilagojeni geodetski osnovi načrtovanja, ekonomsko pa absolutno neproučeni in ravno v naj-bolj kvalitetnih območjih (Vodice, Šmartno) kmetij-stva zajedajo v prostor, poleg tega pa se zajeda tudi v že zgrajena urbana naselja. Seveda bo potrebno te-mu projektu dati ekonomsko vsebino. Ob tem, ko preverjamo pravilno naravnanost pred-loga družbenega plana za obdobje 1981—1985, mislim, da je nujno, da se v najkrajši obliki seznanimo, kako je uresničen družbeni plan občine iz obdobja 1976— 1980. Ugotovitve o doseženih rezultatih, opravljenih nalogah in tudi nalogah, ki so ostale odprte in ne-dokončane, naj bo podatek za obravnavo predloga novega planskega akta občine Ljubljana-Šiška. 1. Za plansko obdobje 1976—1980 je značilno, da so bila prizadevanja na področju gospodarskega, pro-storskega in socialnega razvoja v pogledu doseganja planskih ciljev pogosto tudi onemogočena, ker v pro-cesu samoupravnega planiranja vsi parametri niso vedno delovali usklajeno. Prav zaradi teh dejstev je bilo potrebno s planom opredeljene obveznosti vsa-koletno usklajevati s sprejemom smernic za uresni-čevanje planirane oziroma korigirane stopnje rasti. 1.1. Industrijsko rast je pogojeval sicer visok do-hodek, ki pa se je le počasi prelival v prestrukturi-ranje gospodarstva. To je imelo za posledico precejš-nje število nedokončanih investicij, ki so se zaradi podražitev in še drugih razlogov prenašale iz leta v leto in se sedaj nekatere prenašajo v srednjeročno obdobje 1981—1985. 1.2. Uvoz smo v celoti pokrili z izvozom. Izvozna ¦jsmerjenost združenega dela naše občine je v pretek-lem obdobju kazala stalno tendenco rasti. 1.3. Na področju prostorskega plana oziroma ure-janja prostora smo nekatere naloge prenašali iz leta v leto in mnoge od teh prenašamo tudi v to srednje-ročno obdobje. Vzroki za to so poleg tega, da nam organi, ki so v mestu za to določeni, niso pravočasno izdelali urbanističnih planskih dokumentov in tudi v neodločnosti upravnih organov. 1.4. Na področju družbenih dejavnosti obveznosti niso v celoti uresničene. Nismo realizirali načrtova-nega vključevanja otrok v družinsko varstvo, ni rea-lizirana naloga, da bo 15 % učencev vključenih v ce-lodnevno šolo in 25 % v podaljšano bivanje. 1.5. Na področju kulture niso bile realizirane sana-cije kulturnih domov, ni bila realizirana naloga v zvezi s pripravo investicije za kulturni center in mla-dinski center v Šiški. 1.6. Niso uresničene vse naloge v zvezi z izgradnjo športno-rekreacijskih objektov. 1.7. Na področju zdravstva in socialnega skrbstva so planirane naloge uresničene. 1.8. Dokaj uspešno so uresničene planirane naloge tudi na področju podružbljanja funkcij in nalog SLO in družbene samozaščite. Materialni cilji razvoja so doseženi takole: Elementi Plan 1976—1980 Realizacija — realna rast DP — rast zaposlovanja — rast produkt. dela — rast izvoza — rast uvoza 6 3 3 13,2 12,3 6,6 2,0 4,6 23,9 35,7 Ocena uresničevanja nalog v srednjeročnem ob-dobju 1976—1980 kaže, da so bile vzrok neizpolnje-vanju nekaterih nalog objektivne okoliščine, pred-vsem pa pomanjkanje razpoložljivih finančnih virov,. ki so bili včasih tudi skromni in resno načeti z vsa-koletnimi inflacijskimi stopnjami. Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v DPO ter v delegatskih bazah, so v preteklem obdobju z zrelo kritiko oce-njevali dosežene uspehe ter imeli zelo kritičen odnos do vseh tistih pojavov, ko posamezne planske naloge niso bile uresničene, ali pa so se uresničevale s kas-nitvijo. Dogovarjanje o usmeritvah nadaljenjega srednje-ročnega razvoja Jugoslavije je imelo predpriprave v tem, da so se republike medsebojno dogovorile o skupnih zadevah do zveznega proračuna, do skupnih in posameznih obveznostih do zunanjetrgovinske me-njave ter plačilne bilance Jugoslavije v nadaljnjem srednjeročnem razvoju. Glede na različne usmeritve v pogledu rasti realnega družbenega proizvoda med posameznimi republikami so se analitično-psojekcij-ske bilance Slovenije ponudile šele pred kratkim. V rasti družbenega proizvoda je občina izenačena z re-publiško rastjo (3,5 % stopnja rasti) in to pomeni, da smo leto 1980 imeli 6.000 $ narodnega dohodka na prebivalca ter da bomo v letu 1985 ta dohodek imeli že 7.600 $. To pomeni sicer skromno rast, ki pa je skoraj dvakrat višja, kot je bila doslej v Jugoslaviji. Število prebivalcev bo naraslo za skoraj 5.000, to je od 84.170 v letu 1980 na 89.900 v letu 1985. Če ta po-datek primerjamo s stanovanjsko gradnjo, ki pred-videva skupaj 3.200 novih stanovanjskih enot, potem je to za zadovoljitev potreb 4.800 prebivalcev, kar bi sicer zadostovalo za prirastek, vendar s tem še vedno ne bomo odpravili zaostanka nekaj tisoč pričakovai-cev iz preteklega obdobja. Politika nadaljnjega raz-voja na tem področju bo torej močno podrejena ome-jitvam v novem zaposlovanju. Konkretizacija komunalnega gospodarstva na po-dročju upravljanja in urejanja s stavbnimi zemljišči nam nakazuje vitalne posege za bodočo stanovanjsko gradnjo v skoraj vseh predelih Šiške. Če k temu do-damo še urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, kolek-tivno komunalno porabo, komunalne naprave indivi-dualne porabe, potem lahko vidimo usmeritev v tem pogledu. V poteku javne razprave je bilo najbolj intenzivno razpravljanje ravno o komunalnem gospodarstvu, saj se ta dejavnost odraža v celoti v okolici, v kateri ži-vimo in delamo, se vozimo in rekreiramo. Predstavljena usmeritev na socialnem področju ka-že že na prvi pogled, da bo ta razvoj sicer dinamičen, vendar pa zelo omejen v investicijah, ki smo se jih v preteklosti že kar navadili. Osnovni cilj bo name-njen zagotavljanju ustavnih kategorij rasti prebival-stva in o tem zadovoljevanja potreb v šolstvu, zdrav-stvu in otroškem varstvu, pri čemer je še največ te-žav pričakovati v razreševanju procesa usmerjenega izobraževanja, ki bo trd oreh za vse, ki bodo v njem sodelovali. V predlogu družbenega plana je opredeljeno, da bo povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja 1,6 %. Ta-ko bo leta 1985 v občini zaposlenih 39.000 delavcev. Razmerje tned zaposlenimi v gospodarstvu in ne-gospodarstvu se mora izboljšati v korist zaposlenih v gospodarstvu. V okviru aktivnosti za zmanjševanje družbene režije bomo delovali tako, da se postopoma odpravijo v družbeni režiji vsa dela in naloge, ki ni-majo družbenega opravičila, kakor tudi vse tiste, ki se v posameznih ustanovah podvajajo, in še posebej tista, ki se lahko odpravljajo v celoti ali delno s po-močjo sodobne tehnike. Zavestno moramo postopoma prenehati s pogodbenimi deli in z nadurnira oz. po-daljšanim delom. To velja tako za združeno delo v materialni kot tudi v nematerialni proizvodnji oz. v delovnih skupnostih in državni upravi. S postopnim zmanjševanjem pogodbenega in nadurnega dela bo-mo sprostili mnoga dela in naloge za mlade delavce, predvsem pa tiste, ki bodo v prihodnjih letih končali nsmerjeno izobraževanje. Delavci, delovni ljudje in občani naše občine s sprejemanjem družbenega plana razvoja 1981—1985 prevzemamo obveznosti, ki jih bomo lahko izpolnili le, če bomo disciplinirano spremljali uresničevanje plana, opozarjali na njegove deviacije ter z ukrepi te-koče ekonomske politike odpravljali neskladja, ki se bodo pojavljala. Za dosego teh ciljev bo potrebno hitreje prilagajati proizvodnjo potrebam domačega in tujega trga glede obsega in vrste proizvodov. Ob tem bo potrebno iz-boljšati učinkovitost gospodarjenja s sredstvi, in sicer z večjo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, s prihranki pri surovinah, energiji in reprodukcijskem materialu, z izboljšanjem organiza-cije dela, ob večji uporabi znanja in modernih teh-noloških postopkov. Tako bi se znatno zmanjšali pro-izvodni in drugi materialni stroški, tako da bi porab-ljena sredstva naraščala počasneje od rasti celotnega dohodka. Hiter razvoj gospodarstva v občini bo dosežen, če bo uresničena delitev družbenega proizvoda v prvi vrsti namenjena v izboljšanje materialne osnove de-la, vse druge oblike porabe pa bodo podrejene temu osnovnemu cilju. Sredstva za akumulacijo bodo na-raščala za 25 % hitreje od rasti družbenega proizvoda in bodo letno znašala 5 %, kar bo hkrati tudi osnova za rast sredstev za investicije v osnovna sredstva. Za to plansko obdobje se ocenjuje, da se bo gospodar-stvo občine v cilju stabilizacijskih ukrepov razvijalo nekoliko počasneje kot v pbdobju 1976—1980. Program investicijskih naložb in kriteriji V času priprave planskih dokumentov v združe-nem delu so hkrati nastajali tudi programi investicij za srednjeročno obdobje 1981—1985. Pripravljenih je bilo približno 150 investicijskih projektov, katerih predračunska vrednost po cenah iz leta 1980 znaša 24.868,711.000,00 din. Po dolgotrajnem usklajevanju med predlagatelji in banko, občinskim komitejem za družbeno planiranje in posebno strokovno komisijo se je ta program del-no zmanjšal in njegova sedanja predračunska vred-nost znaša približno 16 milijard din. Sestavni del resolucije o družbenoekonomski poli-tiki in razvoju občine za obdobje 1981—1985 v letu 1981 je tudi pregled investicijskih projektov v letu 1981. Pregled zajema 75 investicijskih projektov, ki so glede na kriterije razdeljeni v tri prioritete, in sicer: din I. prioriteta 15 projektov v vrednosti 2,521.524.000 II. prioriteta 11 projektov v vrednosti 934.415.000 III. prioriteta 12 projektov v vrednosti 1,235.460.000 SKUPAJ: 38 projektov v vrednosti 4,691.399.000 Drugih 37 investicijskih projektov predstavlja ka-tegorijo razvrstitve izven prvih treh prednosti, ven-dar so kljub temu takšnega značaja, da so vredni po-zornosti. V tem času, kar lahko pomeni leto 1981 ali tudi 1982, primanjkuje razpoložljivih bančnih sredstev za nove naložbe, pa čeprav pregled razpoložljivih sred-stev za prve tri prioritete kaže 64 % lastnih sredstev in 36 % predlogov za bančne kredite. To tudi pomeni, da bodo v letu 1981 lahko začete le tiste investicije, katerih predlagatelji v okviru kriterijev razpolagajo z lastnimi sredstvi v celotni predračunski vrednosti, razpolagajo z zemljiščem in ustrezno izdelanim inve-sticijskim elaboratom. Nepopolnih investicijskih ela-boratov ne bi smeli podpirati. Pri načrtovanju vseh investicij je treba upoštevati gospodarske, prostorske in socialne kriterije, ki so predvsem v naslednjem: a) kapitalna in razvojna intenzivnost, torej zahtev-na tehnologija na podlagi lastnega znanja in znan-stvenih dosežkov, b) investicije v surovinsko manj zahtevne dejav-nosti, zlasti opora na lastne oz. domače surovinske vire in čim manj odvisnosti od uvoza, c) povezanost z domačimi znanstvenimi instituti in domačimi znanstvenimi dosežki, d) upoštevano varstvo okolja v vseh oblikah, e) upoštevana izvozna uspmeritev oz. proizvodnja, ki nadomešča uvoz, f) upoštevana usmerjenost investicije v potrebo po majhnem številu delavcev z ugodno oz. sodobno ka-drovsko strukturo, g) zagotovljena visoka oz. vsaj nadpovprečna pro-duktivnost dela. Noben investicijski elaborat brez upoštevanja teh kriterijev in kriterijev, ki bodo v prihodnjem obdob-ju še izoblikovani, ne bi smeli biti deležni družbene podpore. Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaščite gradimo kot sestavni del družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Njegov temelj so razredni interesi delavskega razreda in socialistični samoupravni družbeni odnosi. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta postali sestav-ni del samoupravnih pravic, odgovornosti in dolžno-sti delovnih ljudi in občanov ter njihovih delovnih in družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. V procesu samoupravnega načrtovanja razvoja obrambnih priprav moramo izhajati iz dosežene stop-nje obrambnih priprav in na tej osnovi začrtati na-daljnji razvoj, ki bo usklajen s splošnim gospodar-skim, socialnim in prostorskim razvojem občine, upo-števajoč pri tem njene kadrovske, materialne in druge pogoje ter možnosti. Aneks o splošni ljudski obrambi in družbeni samo-zaščiti kot sestavni del družbenega plana razvoja ob-čine je bil sprejet na 20. redni seji sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito dne 20. marca 1981 ter zajema le tiste elemente oziroma vrste obrambnih priprav, ki se ne morejo vgraditi v načrte gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki jih mora občina izvajati na podlagi veljavnih predpisov s po-dročja splošne ljudske obrambe in družbene samo-zaščite, statutov občine in mesta in ki zagotavljajo kontinuiteto obrambnih priprav in najnujnejše pogo-je za učinkovito obrambo in zaščito. Predlog DP je stabilizacijsko naravnan. Ta narav-nanost se meri predvsem v naslednjem: — planirana stopnja rasti družbenega proizvoda je na ravni predloga SR Slovenije oz. njemu naravnana, oziroma je enaka, kot je določena v DP mesta Ljub-Ijane in nižja od stopnje rasti v skoraj vseh ljub-ljanskih občinah, — temeljna razmerja v delitvi dohodka ter temelj-ni odnosi na področju osebne, skupne in splošne po-rabe so v skladu z dogovorjenimi političnimi izhodi-šči v mestu Ljubljana in SRS, — programi investicijskih vlaganj so usklajeni in se še nadalje usklajujejo z merili in kriteriji, ki so biJi sprejeti v občini, mestu Ljubljani in SR Slove-niji, — programi investicij na področju družbenih de-javnosti niso programirani izven določenih finančnih virov, — programi razvoja komunalnega in stanovanjske-ga gospodarstva so programirani v skladu z znanimi prihodki. Vsa nadaljnja odstopanja od začrtanega razvoja bodo v prihodnje vsakoletno dopolnjevana z resolu-cijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine. Izvršni svet, ki je po zakonu odgovoren, da poroča skupščini o realizaciji začrtanih ciljev, bo lahko svo-jo nalogo uspešno opravil le ob sodelovanju vseh sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter ob pomoči družbenopolitičnih organizacij. Vendar pa bo moral za izpeljavo ciljev aktivirati vse svoje upravne orga-ne in strokovne službe, da se bodo v primernih po-segih umirila gibanja na področju osebne, splošne in skupne porabe v začrtane okvire. Ugodna gibanja za leto 1980, ko smo z osebno rastjo zaostajali za rastjo dohodka za 29 %, s tem pa povečali akumulacijo za 68 % v primerjavi z letom 1979, so nam dokaz, da se začrtani cilji lahko dosežejo, če je pristop k izvaja-nju dosleden in nekompromisen. Adekvaten pristop terjata v letu 1981 tudi skupna in splošna poraba. Te in še druge naloge zahtevajo od IS, da se bo v vsako-letnim akcijskim programom najprej opredelil do politike uresničevanja družbenega plana občine, hkrati pa se bo s SAS dogovoril, da bodo področja dela, ki jih je občina poverila mestu (preskrba in ce-ne, promet, urbanistično planiranje, inšpekcijske službe, komunalno in cestno gospodarstvo), sprem-ljana z vso mero Odgovornosti, skupščina občine pa obveščena o tej problematiki sproti. Izvršni svet ugotavlja, da je v procesu planiranja, priprave planskih dokumentov ter medsebojnega usklajevanja med samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi ter nosilci planiranja v občini vladalo so-žitje, strokovnost v pogledu opravljenih nalog, ki so lahko za vzgled in javno pohvalo. Predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose tov. Stare bo v nadalje-vanju predstavil delegatski skupščini predlog uskla-jenih amandmajev in obrazložitve izvršnega sveta za vsa tista vprašanja, ki jih IS ni mogel vključiti v do-polnitev plana. Predlagam skupščini, da o predloženih amandmajih razpravlja ter jih sprejme hkrati z družbenim pla-nom.