Poštnina plačana v gotovini- Leto LXIX., št. 26 Ljubljana, sobota i. februarja 19)6 Dio ! Izhaja vuk dan popoldne, izvzemat nedelje In praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inaerati petit vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, iuse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« reJja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 Rokopisi so ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oHea Hov. 6. Telefon: 31-32, 31-23, 31-24, 31-29 In 31-36 Po dru t niče: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjcva ulica 1, telef?D st 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESEKICE: Ob kolodvoru 101 ***f " Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. POLOŽAJ V ABESINIJI Vse kaže, da bo po srditih borbah zadnjih tednov sedaj na obeh straneh nastal daljši zastoj, ki ga bodo izkoristili za nvjevanje zavzetih postojank Berlin, 1. februarja, v. Nemški listi i>e 'Obširno bavi jo s položajem v Abesiniji in objavljajo mnenja nemšikih vojaških strokovnjakov, ki budno zasledujejo dogodke. Vojaški strokovnjaki, ki poznajo prilike v italijanski afriški vojski, so že ponovno opozarjali na to, da je Abesincčm najbolj opasen stari »tripolitanski lev« gen. (J-ra-•ziani, ki jc pred leti z ognjem in mečem pacificira! Trrpolis ter zadušil v krvi zadnje pobune Beduinov. Graziani se je rra sadnjo ofenzivo zelo temeljito pripravljal. Tekom časa jc utrdil središče svoje fronte v Dolu, od koder je 12. januarja pričel s svo-bliskovito in odločno ofenzivo, tako počno, da bi ga mogli osvojiti Abesinci sarnO s težko artcljerijo. Te pa Abesinci nimajo, saj jim prdmanjlkuje celo najlažjih ijjorikih topov, odnosno nimajo oficirje-v in tmoi-tva, da bi znali z njim operirati. 'Tekom časa je utrdil Graziani tudi vso okolico Dola v dolžini 100 km tako močno, ida se je moral na italijanskih utrjenih posto Jankih razbiti vsak abesinski napad. Sedanji vojaški uspehi generala Gra/iani-j«, ki je prodrl s svojimi oklopnimi avtomobili proti pričakovanju globoko v abe-tinsko ozemlje, so predvsem psihološko (časni. Z njimi je dokazal Abesmcem. da lahko vsak trenutek prodre s svojimi jek-tenimi vozili globoko v njihovo ozemlje in e vedno hudo obremenitev za italijansko vojsko, katere desno krilo še vedno visi v zraku, dokler se ne bo posrečilo razbiti močnih abesvm-kih čet zapa^ od Aksuma. Novi boji na severu in jugu Adtlis A bobu, t. februarja, g. Po abe-sinskem vojnem poročilu so se na severni in tudi na južni fronti zopet zabeli novi boji. Abesinski oddelki so baje na južni frenti pod vodstvom dedžasmača Bajaru-ja iz zasede napadli močan oddelek Italijanov, ki je bil na poti v Alats. ter ga s težkimi izgubami pognali v beij. Protisunek rasa Deste Addrs Abeba, 1. februarja, o. V Aildis Abebi je. zavladalo spričo komunikeja, da se je morala umakniti italijanska kolona, ki je zavzela Uadaro na južni fronti, znova optimi6t:čno razpoloženje. Močni oddelki vojske rasa Deste prodirajo sedaj neposredno z« to^umikajočo se koleno proti Ne- oeliju. Zatrjujejo, da je prišlo do hude bitke in da so sedaj oddelki rasa Deste že gospodar položaja pred Negelijem. Po vesteh iz Dola je neka italijanska kolona res zavye!a Uadiro, ki leži približno 50 milj severno od Negelija. pa se je morala umakniti, ker se je bilo bati anbesin-skega napada z zApadne strani proti njenemu nezaščitentinu zaledju. Pričakuje se, da bo dedžasmač Makonen skušal izvršiti močan sunek proti italijanski fronti z zapada, da bi tako prisilil vojsko generala Grazianijn k urniku. Italijani ne bodo prizanašali abesinski železnici Rim, 1. februarja. AA. Agencija Štefani poroča: Nekateri inozemski listi so objavili vest. da je Italija obljubila Franciji, da bo spoštovala določila o železnici med Džtbutt-jem in Adis Abebo. V merodajnih političnih krogih se izjavlja, da jim o tej obljubi ni prav ničesar znanega, ker bi bila taka obljuba nemogoča. Italija ne more zanikati potrebe po železnici irt^tudi ne more izključiti višje sile. To pa še ne pomeni, da jc treba računati / italijanskim napadom na železniško progo. To izjavo pa je treba vzeti samo kot demanti glede kakršnihkoli italijanskih obvez. Nezgoda italijanske ladje Kordeaux/ 1. I>hruarja. A A. Tukajšnja pomorska radijska postaja je prejela poročilo, da je italija^^Ka Tadja Fedora' ki je trčila v neko dru°ro ladjo, v veliki nevarnosti. * General Kondilis Graziani se umika? Prodrl je sicer daleč v notranjost Abesinije, toda zaradi slabih zvez z zaledjem se bo moral zopet umakniti Addis Abeba, 1. februarja, r. V prestolnici je zavladalo veliko veselje zaradi službenega komunikeja, ki javlja, da se italijanska kolona, ki je zavzela Vadar. zopet naglo umika nazaj proti Negeliju. Zasledujejo jih močni oddelki rasa Deste. Trdi se, da so v teku krvave bitke, da pa so čete rasa Deste v stalni premoči ter da že pritiskajo na Negeli. Dolo, 1. februarja, r Italijanski glav- ni stan potrjuje vesti, da so čete generala Graziani Ja najprvo zavrele Vadar, da pa so se morale umakniti, ker se niso mogle upirati veliki premoči Abesincev. Obstojala je tudi nevarnost, da Abesinci ta oddelek, ki je prodrl daleč naprej in ostal brez zveze z zaledjem, obkolijo in uničijo- Abesinci so poslali rasu Desti na pomoč 100000 vojakov, ki nameravajo z zapadne strani napasti čete generala Grazianija- Pomorski sporazum Pomorske velesile se bodo medsebojno kontrolirale v pogledu pomorskega oboroževanja London, 1. februarja. AA- DNB poroča: Vsebina sklepov včerajšnje seje pomorske konference je sporazum o medsebojnem obveščanju progTamov. Ta sporazum je sledeč: 1. Vsaka velesila mora v teku prvih štirih mesecev koledarskega leta poslati točne podatke o svojem letnem programu- V teku tistega leta se ne smejo graditi vojne ladje izven tega načrta. 2. Nobena velesila ne sme pred potekom štirih mesecev začeti gradnje novih ladij. 3. Podrobni podatki o gradnji ladij se morajo dostaviti takoj pred začet-kom gradbenih del in ne šele pozneje- 4. Vse važnejše spremembe v /gradnji ladij se morajo takoj sporočiti še tekom časa, ko se ladje grade- 5. Pogodbeno se utrjuje obvezno obveščanje o ladjah, ki s# napol zgrajene ali se še grade- Reuter dodaja, da bi ta sporazum pomenil velik napredek v politiki razoro-ževanja. Vidno zbliževanje med Italijo in Nemčije .J.a-nurjbPY.I.lueeovt mlhwy mm mdmd m Rim. 1. februarja, v. Fašistreni krogi se nadejajo, da se bo posrečilo italijanski diplomaciji skoraj razbiti izolacijski krog. v katerega je zašla zadnje mesece Italija. Posebno nado polagajo na Nemčijo. V zvezi s tem opozarjajo na dolgo konferenco, ki jo je imel po svojem povratku iz Berlina z Mussolinijem nemški poslanik von Massel. Sploh je opažati, da italijanski ii«ti pišejo zadnje čase vse bolj prizanesljivo o N'emčiji ter da se skrbno izogibajo vseb napadov, ki bi mogli razburiti Nemčijo. V tem oziru gredo cek> tako daleč, da ao že napol kritizirali postopanje avstrijske vlade z avstrijskimi hitlerjevci ter ji nasveto-vali večjo zmernost. V duhu tega razpoloženja se je držal povsem nevtralno tudi italijanski de'egat pri Društvu narodov baron Aloisi v razpravi o položaju v Gdan-šku. Prav tako je opažati rudi v nemškem tisku zadnje tedne simpatične jšc pisanje o Italiji. Tako je poslal berlinski »Angriff« nedavno v Italijo tri svoje posebne poročevalce z letalom, da pišejo o svojih vtisih o notran jc-politienem položaju v Italiji in o borbi italijanskega naroda proti sankcijam. Vsi dosedanji članki te ekspedicije ?o polni hvale o požrtvovalnosti in disciplini italijanskega naroda ter njegovi enodušni volji z-'.omiti gospodarsko obleganje, ki je proglašeno nad Italijo s sankcijam!. Poleg tega 9o poslali ram nemški listi svoje vojne poročevalce v Abeainijo. ki so sedaj ostali pri italijanski vojski, dočim je bila do nedavna večina nemških vojnih poročevalcev na abesinski strani. zastrupljen ? Ker so, se razširili glasovi, da je general zastrupljen, je bil pogreb odgođen in bo izvršena obdukcija Atene, 1. februarja, r. Včeraj opoldne je nenadoma preminul bivši grški v*'jni minister. imni>trsUi predsednik in kraljevi ■imllaih general Kondilis- Po ko&ilu je s-topil v kopalnico, da bi «i umil roke. Nenadoma pa se je zgrudil mrtev. Vest o njegovi smrti *e je Mi^korito razširila po vsem mesto in po Wj Grči. ji ter je izzvala ogromno ^en^acijo. Zdravniki so najprvo bcra^M mom je, da je generala zadela kap. Pri podrobnejši preiskavi pa so nekateri udravniki izrekli sum, da general nI mrtev, marveč da gre za redek primer navidezne smrti, v resnici pa je morda truplo samo otrpnilo. V zvezi s tem so se razširili glasovi, da je Ml general Kondili zastrupljen. Ta vest je izzvala *Mno ogorčenje med pristaši generala Kondi-lisa, ki je pri nedeljskih parlamentarnih volitvah dosegel nepričakovano velik uspeh- Zahtevali so. naj ae pogreb odgodi in i'-vrši stroga preiskava, da se ugotovi, ali je general res mrtev, v danem primeru pa naj se izvrši še obdukcija, da se nedvoamfio ngotovi vzrok Smrti- Spričo splošnega razburjenja je vi 4-da rej zahtevi ugodila ter prvotno m danes določeni pogreb odgodila do jti-tri. danes popoldne pa bo izvršena obdukcija trupla. Smrt francoskega Pariz, 1. februarja. A. V H a vas poroča, da je snoči umrl pisatelj in pesni-k Pierrc de Nolhac, član francoske akademije. Strahovita eksplozija na Kitajskem šangaj, 1. feb^uaija. ^A. DNB pero- I ljena. Pri eksploziji je bilo mrtvih M ča: Šele sedaj se izve. da so nedavno J IJudi, nad 100 pa jih je bik) ranjenih. zletela v zrak skladišča orožja v Nen dukami. Ta vest dos»ej še ni bila snjvt Materijelna škoda je ogromna Porušenih je nad 250 hiš- Občni zbor Frirodoslovnega društva Ljubljana. 1. februarja. V balkonski dvorani na univerzi se ic snoči vršil dobro obiskan zbi>r Priro-doslovneua društva, /bora so udeležili tudi gostje in s:cer v zastopstvu m-stne;ja župana tir. Mole, za Licealno biblioteko dr Šlebini^er ter M univerzo kralja Aleksandra i. prof. dr. Kos. Drugi povabljen'; gostje so svojo odsotnost opravičili. Predsedniško poročilo je poda! prof. dr. Kra!, etnenjsjoč uvodoma, tla je končana dru^o le;o ndejatvovaoja rVirodoalovnega drušrva. Oh zaključku lanskega občnega zbora so bili izgledi za bli/.njo bodo^nosi. giedc ca r.ulo^c društva precej mtaČfH. Takrat že so se pojavili dvomi, ali bo »O-goic vztrajati na vsej širini z-.ičrtane poti i?n ali ne bi kazalo omejiti delokroga. žlb>>r ni prijel do konkretnega zaključka in j-prepustil novemu odboru, da po potreb: skliče prej ali slej izredni občni zbor, na katerem naj bi se oklepalo ali o preskrbi novih denarnih sredstev za poslovanje v dotedanjem obsegu, ali pa o omejitvi delokroga, ko je po počitnicah postalo vpia-šanje pereče, je priskočila društvu na pomoč banska uprava z izdatno podporo. Prišli so pa še drugi dobrotniki, ki jim gre globoka zahvala. S podporami in darili je bilo do zadnjih dni zlasti publicistično delo zasiavrrano. Položaj pa je danes bistveno ravno tak. kakor je bil v začetku lanskega bta. Iz tajniškega poročila dr. kavčičd posnemamo, da sc izdaja prirodoslovnih raz prav, ki jih objavlja društvo in ki predstavljajo najvažnejše znanstveno udeistvo-vanje društva z naročninami pičlih lfi<) članov ne krije. Tudi dohodki, ki pti daje članarina, so neznatni. Vendar pa jc društvo v pretekli poslovni dobi poklonilo li-eeiski knjižnici, univ. institutom itd. znanstvene revije v vrednosti 100.000 Din, kj jih je prejeTo v zameno kakršnih bi si -menovanc knjižnice v današnjih časih ne mogle nabaviti. Je pa nu>no potrebno da izdajo Prirodoslovnih razprav pomnožimo in naklado dvignemo. Obseg razprav se mora dvigniti če hočemo, da bo r^s znanstveno glasilo ne samo biologov, kakor v Prirodoslovni sekciji Muzejskega društva, tem ve? tudi fizikov, kemikov in matematikov, ki so tudi člani društva. Društvo je v pretekli poslovni dobi priredilo tudi več poljudnih znanstvenih pre davan j. v nadaljnem pa izvajalo svol program popularitacije prirodoslovne znanosti z rednim izdajanjem revije »Proteus". Priljubljenost tega časopisa med širnimi sloii je znana, treba pa je šc dvigniti naklado. Gospodarsko in blagajniško poročilo za preteklo leto jc podal dr. <";obal. Že :ani se ie poročno o neprimerno mzkem številu Bajttov društva, ki se mora v bodoče vsekakor dvigniti f:!anarina predstevfja edini reden vir dohodkov člisto premoženje društva znaša ob koncu leta ^82" Din. PTvdobiti je treba društvu novih u>t_ino\nih članuv. I s^ano\ a n* se Uhkn plača v 20 hrčkih po -^0 Din. Društvo, tc vrši tak(» veliko kulturno deio vtekakb zasluži največje pozornosti naše javnost in še posebj premožnih posameznikom. Odbora je bil izrečen abso>lutorij s posebno zahvalo blagajniku. knjižničntj poročno je ^odal dr. Kv*cc-. Poročilo je v celoti natisnjeno v »Prirodo-•Iovain razpravah*. Slednjič je oil sprejet še proton'iH t#n-peraturo 73 stopinj pod !rčk>. Vremenska poročila Vremensko pororilo Kranjska tora - Rateče po lanju dan^: —3 C, barometer j .TTa pooblačilo *\ mirno. 20 rm sr 'n.a. Prja^eev« kn?« na Vrsten • -o stanju danA»: —S C. jwi nfcta&ta, \\A 70 cm sfir; piKl'aai 10 rm p&Hbo. Krit ira • Tamar po Manju dane«: 70 rm na> nja. Pokljuka po slanju . ian.: j.*« no. mirno. 70 cm srenja. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Zel^nir* po t|a. nju -'1. ian." -JC ''wno. ma 57.10, Praga 12.73. Varšava 57 05. Bnkar^ ata 2.50. »SLOVENSKI NAROD* ___ « sobota, 1. februarja 1936. Sfev. 26 Načrt zakona o služkinjah Zdaj Imamo v naši državi 7 uredb in pravilnikov o glazbenih odnosih med posli in delodajalci Ljubljana, 1. februarja 2e ob prvih glasovih, da se pripravlja načrt zakona o služincadi, se je zbudilo veliko vznemirjenje med gospodinjami in ftlužinčadjo. Nekatere gospodinje so se bale, da bo novi zakon postavil na glavo vse, že tradicijonalne odnose med njimi in slu-žrnčadjo; tako bi človek sodil po hrupu, ki je razgibal Ljubljano. Mtnogo gospodinj, žal ne ve niti, kaj je prav za prav s po-selsko zakonodajo. Upamo pa, da je tudi mnogo gospodinj, ki ne nasprotujejo prizadevanju, da tudi pcsli dobe zakonsko zaščito, ki bo točno določil službeno razmerje med delodajalci in delojemalci v tem pogledu. Nedavno je bila v Beogradu anketa o položaju služincadi in njegovi zakonski zaščiti. Naše gospodinje nedvcmno zelo zanima, kakšno stališče so na tej anketi zavzeli zastopniki delojemalcev in na kakšen zakonski osnutek so se zedinili. Zdaj je v ma^i državi v veljavi 7 uredb in pravilnikov, protislovnih, nepopolnih m zastarelih, ki pač ne urejujejo idealno službenih odiicsov med posli in delodajalci. A' Sloveniji jc v veljavi posclski red, naredba deželne vlade za Slovenijo, razglašena v 1'radnem listu št. 82 16. julija 193L Moderen ta pesehki red ni. vendar i. modernejši od nekaterih drugih naredb, ki so v veljav? v drugih pokrajinah naše države. Tako jc n. pr. na Hrvaškem in v Slavoniji še vedno v glavnem v veljavi ^Začasni posclski red« i/za 1. 1857. Že zarad: zmešnjav, ki vladaj.) v posel-ki zakonodaji je potreben dober zakon, ki bo veljal za vao drŽavo. Kako potrebe!! K: bil. bi vedele najb j povedati služkinje iz naših Jcjrajev, ki dozive toliko razočaranj v sc-scuni banovini in tudi na jugu. B\;iba proti zakonu, ko so šele sestavljali osnutek zanj, ic nedvomno celo čudna in je ra/burjanjc nerazumljivo, 7-Iasti šc, če rjvrštev vmo. da s2 Slovenci radi prištevajo med nupr. ;lneKe državlj-a-ne. Osmitetk, ki je bil sprejet na anketi, je ffober in pošli bi bili lahko zelo veseli, če bi sprejet tudi takšen /akon. Toda od osnutka do zakona je šc dol^a pot*. P-j-d ta zak(jn bi padali vsi pcsli, ki to zaposlen v gospodinjstvu za plačo (v denarju") in sicer kuharice, sobarice, v~zgojiteljice> družab-•licc, perice, postrežnice, »dekleta zi vse« itd. ali močiti delovne moči, trt g bde na to, ali to dc! ) opravljajo začasno ali stalno! Zaposlene pa smejo biti le delovne moči nad 14 let siare. a v izjemnih primerih nad 12 let stare, toda le. ako zdravnik ugotovi, da so za delo dovolj razvite. Pogodba se ne sme skleniti /a izpod mesec dni in ne nad 12 mesecev. Sedaj veljavni po^-clski red pri nas ne določa čas i /a trajanje : iužbe-ne pogodbe. Po tem redu je določeno, tla mora zdravniški pregled pcola. ki ga zahteva delodajalec, plačati on, dočim osnu-tek samo določa, da stro;k; tega precl ne smejo pasti na breme delojemalca. V nekateri/! točkah se dosedanji poseistki red in osnutek krijeta, v splošnem pa vcljt. di zahteve po osnutku niso pretirane v primeri š »Posekkinj redi m< . Oglejmo si glifvne določbe] — § 5 *< ^nitka določa, da se mezda izplačuje postu /a ivazaj najpozneje v 5 dneh v za če tik u meseca: hranariaa, če se izplačuje v denarju, se plačuje /a 13 dni naprej. P«-chki red pa določa pod istim $ glede mezde s .me isto, za naturalne dajatve velj 1 dogovor ali "krajevni običaj, hranarina se pa i/pladnje v tedenskih ali mesečnih <.br< kib naprej. Po osnutku : iora biti dogovorjena hrana dovoljna in .zdr.:\a, posel jo mora prejemati ob praven času, ne sme se pa braniti s po-stano hrano od prejšnjega dne \ času od aprila ne sme biti in kakšno naj bo p« selsko stanova jje. Skratka, v splešnib d-.!. Sbafc se osnutek in poselski red skoraj krijeta ter imaš vtis, da jc osnutek narejen po posel. redu. C»lede počitka d;.': '.i p. selški red. d i mora imeti po>el nr. sto P1 p d e (5 ur) vsako drugo nedeljo in \s->k drugi praznik in da mu gre nepretrgan 9-urni počitek med 21 in 7. uro. Osnutek pa pravi, da mora imeti posel najmanj s ur nočnega počitka, dnevnega 2 uri (da -c opere in posije), /a posle izpod !<> let pa je treba 11 ur n enega počitka tn ,; ure dnevnega. Počitek se sme vzeti poslu samo v i/redndi primerih (jpo-žar. smrt, rojstvo, poroka itd. v družini), za odv/eti p, T'itck pa mora pt'sc1 dobiti prosti čas podnevi, da sc lahko naspi. Posel mora imeti prosto vsako p c poldne ob nedeljah 1 najmanj 5 ur). Cc posel te^-a prostega časa ne i::korist:. velja pravica nedeljskega počitka za isto dolžino ob delavniku. P< -c! ima pravico do 7 dni dopusta, če je leto dni v službi (po posc1-skem redu sele po dveh. letih), in sicer mu morajo t.: dopust dat: v poletnih mesecih. Ako sc ugotovi, da je delodajalce odpovedal službo polu zato, da bi mu ne bilo treba dati dopusta, ima posel pravieo odškodnine za čas kolikor bi znašaj dopust v denarju. (To določa tudi pcselski red). Delodajalce lahko odpusti pesh, ako je bolan de!j kakor 25 dni ali če ne moje opravljati dela zaradi kakšne nezgode. Nikakor pa ga ne sme odpustiti pred štirimi tedni. (Poseben primer je nalezljiva bolezen). Dekler ic belan. mera tudi prejemati hrano in vso potrebno nego. Poselski red je v tej točki nekoliko slabši za posla. Odpovedni rok jc za obe strani 15 dni, nc more se pa skrajšati z medsebojnim dogovorom. Odpoveduje se 1. in 15. v mesecu. Poskusni rek sme trajati samo 8 dni. Posel ima pravico, če mu je služba odpovc-1, da izrabi trikrat na teden po 3 ure za iskanje službe. Ne glede na odpovedni rok lahko de'odajalec odpove službo poslu, ako se je pri vstopu v službo izkazal z lažnimi dokumenti; ako je nesposoben za vse delo, ki bi ga moral opravljati po pogodbi; ako se predaja pijančevanju in ifemoralnemu življenju; ako sprejema nočne obiske kljub izrecno prepovedi delodaj.; ako zapusti hiso brez delodajalčevega dovoljenja v nedovoljenem času in ako kaj ukrade. Posel pa lahko zapusti službo brez odpovedi, ako ne more opravljati naloženega dela "brez nevarnosti za svoje zdravje in moralo: ako ga delodajalec psuje in navaja v nezakonita dejanja; ako gasili v delo. ki ni mišljeno po pe-^oubi; ako ga redno ne plačuje, ako brana ni dovoljna in ako stanovanje ni zdravo; ako kdo umre v njegovi družini; ako .se :mjži in ako posel podeduje *er Nje potrebno da brani svoje pravic. Ako : e službeno razmerje razdre iz kateregakoli razloga po 3 letih, ima posel pravica do 1 .ipravoine v višini trimesečne plače, računajoč povprečni zaslužek zadnjega leta. Za vsak-• .nadaljnje leto cc odprav niaa - poveča za 10%. Mesečna plača zagposla v sprosti nad 14 let nc sme znašati v n :b. . primeru izpod 100 Dan in pogodbe za nižjo plačo niso veljavne. Ob nedeljah in praznikih posili nc smejo dajati rezkega deta ELITNI KINO MATICA] TELEFON 21-24 DANES OB 4., 7& in 9% PREMIERA" NAJNOVEJŠEGA VE L E FI L M A JZ DUNAJSKEGA ŽIVLJENJA JUTRI OB 3„ 5., 7 Vi in 91 i v katerem poje slavni tenor W 9 ^\ W Wf £P f \ W VLT W? RICHARD TAUBER I I ^* MUJIL »ULWtfi PRI PREDSTAVAH ob 7V4 in 9>4 uri NASTOPI REZERVIRAJTE VSTOPNICE. SVENGALI PREDPRODAJA OD 11. — U13 URE. Posredovanje služb, ki spada pod ta zakon, smejo opravljati samo Javne borze dela in poselske organizacije. Posredovanje mora biti brezplačno. Osnutek ima na kt.ncu šc določbe glede ustanavljanja strokovnih sol za gespodinj-^.isti j2 podčrtal p■>-meinbno slavje — r.:/^itje prvega dtlje-ja prapora v nisi državi, ki so ga prinesli mladi Sokolići Sokola \ inohr-.:dy iz Prage Izrekel je ponovno zahvalo slovanskim bratom. Ob koncu je tudi emr.li. da bo Sokol 1. drugo leto na slovesen način proslavil a*» letnico svojega obstoja. Pregledno in skrbne ]Hir:;či' ;. ki ic dalo vpogled v vse delo Sokola 1. tak> upravno kakor orgonizatorno, jc poda1 tajnik br. Tratsrr, Sokol-šteje 830 članov, 362 članici 168 obojega narašča ia in 16O ob Oje deee. skupaj 132o- pripadnikov. Medila so-poročila drugih fuukcijonarjcv, med katerimi je zlasti zanimivo najčetnoako, ki ga ie podal br. Lubej. Telovadbo vseh oddelkov je vse leto vodil 25 članski prjdnjaški zbor. Marljivo so poslovali vsi odseki, zlasti agilen oni za zgradbo sonicarskega do-ma na Gorjušah pod vodstvom br. dr. Kunca. No novo je bil ustanovljen strelski odsek. Vse leto je v 498 urah poscčal0 telovadbo j^.'.'I? oseb ali povprečno 58 na uro. Načelnica sestra Tratarjeva ic podala pregledno sr-uti^tiko dela m telovadbe ženskih oddelkov. Noto so poročali zi prosvetni odsek br. Branko Kraojc, za računovodstvo br. Janez Lozej in kot predsednik SOCijalnega odseki br. l'rbas. V imenu nadzornega odbora ic br. dr. Pestotnik pohvalil elelo uprave in računovodje, ter predlaga] razresnico vsemu odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah je bil soglasno z 1 starosto izvi. [en br. inž Lado Bevc, 1. podstarosta br. Josip Turk, II. podstarosta br. dr. Jo-sip Kune. HI podstarosta br. Miroskrv Urbas, nacernik br. Franjo Lubej, I. pod-načclnik br. Ladislav Požar, 11. podnačel-nik br. Janko Sket, 111. podnačelnik br. Lojze Lubej, načelnica s. Mica Kržetova, I. podnacemica s. Marfa Podpacova. 1!. podnačelnica s. Dušica Komačeva. prosve-tar br. Fran Jereb, tajnik br. Jože Tratar. in 11 odbornikov, in čanov uprave, 11 Ramestnikov: zo predsednflči nadzornega Odbora br. dr. Pavle Pestotnik in 4 člani 4 namestniki: v častno razsodišče pa dr. Andrej Kuhar kot predsednik t.r 4 člani m 4 namestniki, za praporščaka br. L do Kopic in Radovan Stare. Za pred-sednake odsekov: go<8>enega Pran Sirrok. gospodarskega Fran Vrečar, knjižnice Jože Tratar, prireditvenega Avgust Ropi?, prosvetnega Pran Jereb, socijalnega Miroslav l'rbas. zabavnega dr. Josip Kune hi zdravniškega dr. Pran Miner. Sokol na Jesenicah V sredo se jc zba'a družina .S ikola na Jesenicah v svojem domu, da čuje poročila funkcijonarjev uprave v pretek.e>n letu. Starosta dr. Obersnel jc najprej naslovi! pozdrav Xj. Vel. kraiiu 1'ctru. se spominjal med letom umrlih članov in v daljšun poročilu omenjal najvažnejše dogodke v savezu, župi in domačem društvu. Tajnik Lovro llumcr jc povedal, da šteje društv0 370 članov in članic, a iz poročila načelnika Antona Boha je posneti da jc društvo pole«* telovadbe gojilo smu-Čarstvo. lahkoatletiko, odbojko, drsanje m ptngpong. V 433 urah je telovadilo 15,162 sokolskih pripadnikov. Omeniti je lep uspeh brata Prisiova, ki je dosegel II. mesto pri saveznih prvenstvenih tekmah. Sledila so poročila drugih funkdjonarjev. prosvetarja Janka Vovka. načelnika mladinskega odseka Razin^erja, načelnika odseka na HruKoi Napokoja, ki je povedal, da šteje odsek na Hrušici 109 pripal-liikov, gospodarja Marinka in blagajnika Ivana Poharja. Društvena imovina znaša 04.IIO Din. 1 \'sa poT-očila so bila brez debate spre-ie"a in sledile so volitve, pri katerih je bil za starosto izvoljen dr. Obersnel, za podstarosto Tine Zupan in dr. Erncst Re-kar, za načelnika Brasrtou Janko, namestnik Sušnik Matija in Gorup Tone, n-a na-čelnico Lapajne Slavka ter 20 Članov in namestnik0v uprave ;n raznih odsekov, ter upravnega o:!bora v razsodišče pa dr. Frančišek Kogoj, dr. Erncst Rckar in dr Janko Vovk. . rcr br. V.i šesri redni redni obes izbor Sokola v Poljčanah, ki se je vršil v nedeljo, je vladalo veliko san&inanie. Otvori] i?a j2 starosta br. Li|xjvšek. ki je po uvodnih formalnostih poročal o dc'u društva, nagajajoč razo j vzroke, ki so ovirali njegov razmah. Zlasti je bilo občutno pomanjkanje fr-pesrbnih vadtttsjcv; Kljub vsem fe-/jv:ini in hudi kriid pa ni manjkal o ideali, zrna za i!0 v upravo izvoljenih več novih moči. Ze starosto jc bil izvoljen spet rranče Lip:r\-sek. za podstarosto Ivan K-tnič. za načelnika in prosvetarja Jurij Perdij:^, za podnacelmka Ivan Mesaric, n načel-nico Danici Kranjčeva in šc 15 čla-nov uprave. 99Prineeska m pastirček" &n sokelskem odru Jezica, 1. februarja. Vo uapeHb predstavah članov dramatske-ga odseka, so sc oijnačili tudi mlajši pri-padniki Sokola, ki nikakor nočejo zanata? jati za starejšimi inra^i. Seveda bi pa nji-hova korajža nc zalegla mnuiio, tla ni tu spretne, inicijativne i'i delovne voiie in d a se« re ^restorjeve P-d njenim vodstvom študirajo danes n-aši naraščajniki in tleča ljubko pr »vljlčno igrico našega pisatelja Pavla vodic »Prieeska in past;rč_"k'< Kdor pozna to igrico, ^•e. da zahteva 0g*ro~ rono truda ne '..-ao radi priueitve vlo^ in igranja, temveč predvsem radi scenerije kostimov, petji itd. Treba je res mnogo ljubezni do s.-ko-l^kcaa tlela in :deie. da se na Jezici vprizori z lastnimi sredstvi taka predstava. Zato sigurno nc bo nikomur »al, k-.lor bo obiska! to prireditev, saj bo naravnost očaran cd začetka do konca. Naši mladi igralci pa bodo poskrbeli, da vse to občinstvo povede jo v pravljični svet, skozi grajske dvorane v temne gozdove v skrav-1 - n , utieo pa med ljubke živalce in zveri. Da bo d »volj tudi smeha, za to bodo skrbeli junaški ŠTokoustni vetrani S svojimi posrečenimi nastoni. Vsakdo pa bo videl tudi prave medvde, zajčke, gosi in tirne«) gozdno zverjad In živod v ori-ginalnih posnetkih. Da bosta seveda glavna junaka dneva v tej i*_*ri seveda princeska in pastirček je razvidno že iz samega n : slova. Igra, ki bo v nedeljo 9. tm. ob 7. uri zvečer v Sokolskem domu. zasluži pač največjega obiska, sestri Prcstorjevi pa iskrena hvala za to prijetno presenečenje. Zdravo! Meso sta kradla Radeče, 31. januarja. Nedavno sta ukradla Pres Karel in Vale ntinčič Janez iz Trbovelj mlinarj» Pireu* Antonu iz Svibriega pri Radečah okoli 20 kg napol suhega mesa v vrednosti okrog 400 Din. Misleč, da tatvina ne bo prišla na dan, sta prinesla kos mesa k nekemu posestniku ter mu "potožila, kako da sta žejna. Med tem pa so jim bile že za petami varnostne oblasti iz Radeč ter ju na cesti na Jagnjenici aretirale. Priznala sta. da sta z nekim Marinijem iz Sv. Jurija p« »d Kumom in še dvema tovarišema jedla dolgo v noč ukradeno meso, ostalo pa so zakopali v skedenj v slamo, kjer je orožniška patrulja našla meso. Mesa pa je bilo komaj V2 kg, katerega so vrnili lastniku, ostalo pa so pojedli tatovi v dveh dneh. Pres Karel je nevaren tat. Okrožno sodišče v Novem mestu ga išoe že delj časa, ker ima baje na vesti še eno tatvino. Tatova sta bila izročena svdišču. Nasilnež pod ključem Škofja Loka. 28. januarja. Pravi nasilnež je Prišel včeraj popoldne v roke škofjeloškim orožnikom. Možakar je razgrajal najpreje »* Stari Loki. potem pa je poskusil >e v mestu, toda to se mu ni obneslo. Prodno se je prav za prav za* vedel, kij se jrođi okrocr njepra. je bil za zapahi okrajnega sodišča. Medtem pa so prišle na dan stvari, ki tudi kažejo, da BO pravega zaprli Pavšič Martin, kakor sc ta junak jezika in pesti pi?e. se jc Fotikal dopoldne pri Berirantu in je tamkaj ukradel služkinji Kalan Ivanki volneno jopico, menda za dobroto, ker »o mu dobri ljudje postreirli s kosilom, potem pa jo je mahnil v Skofjo Loko. Ker je le preveč nadlegoval ljudi in postajal pri beračenju nasilen, so ] .»stali nanj pozorni orožniki in mu dodelili skromen prostor v občinskem zaporu. V zaporu, te dokaj iztrezsjen j»' zadel tuliti, kakor bi Ml nor. Med razgrajanjem je razbil okno s šipami vred, svojo togoto pa je znesel tudi nad pločevinastimi rovmi pri peči. Tudi pri zasliševanju na ornžniški stanici so ni pomiril, kakor tuli ne potoni. k«> so ga odvedli na sodišče. Venomer je žalil in motil poslovanje oblasti na način, ki mu bo narekoval še posebno odmero ka/ni. nastop Svengalija Ljubljana, 1. februar jo. Že ob 16. sta b''i včeraj prodani zadnji dve vstopnici za stojišče, a zvcecr jc bda dvorana Elitnega kina Matice, zmedena do zadnjeg« kotićka. zasedeni so bili vsi priklopni sedeži, na stojišm. v ložah in na balkonu je bila silna gnofea in prinesti so morali še rezervne stole. Zunflj je pa čakalo šc mnocio ljudi, ki niso dobili vstopnic Tako veliko zanimanja je vladalo za prvi Svcngalijcv nastop. Sloves uživa Sven.,a:i po pravici, kar j-pokazal pri včerajšnji predstavi. Svengali je od svojega zadnjega nastopa v k.iub- tjanj zelo napredoval in se izpopolnil na polju telepatije in su-jstijc. Pokazal nam jc več novih stvari. Zanimiva ie bila žc prva t teka, kp je brez vseh tezkoč takoj uspa\ ll petelina, a pozornost so vzbujali tudi vsi ostali »-.-peronenti, /lasti prenos misli s kontaktom in brez nje^a ter r»z-Sh njen je dogodkov, kj so v neposredni /vezi s predmetom. Tako mu je dal neka gospod prstan in vengali jc točn,> pogodi', da trna gospod prstan za spomin, ko jc pred 20 leti viselo njegove življcnie na nitki. Največ zabave so pa seveda kakor običajno vzbujali njegovi poiskusi z onimi, ki jih jc njegova sugestija pritegnila na oder. Nekateri prizori so bili tako k<>-nVbČJii, da se jc vsa dvorana krohota a. Za zaključek nam je Svcngali predsfivl šc svoj glasoviti medij, mlado svtlolasksv ki jo je s hipnozo spravil v kataleptično stanje. Popolnoma otrplo je položil med dva s: 4a in stopil nanjo. Svngali ponovi svoj nastop drevj ob 1°. 11 21.15 ter pri jutrišnji matineji kakor rudi zvečer. Naši tekmovalci so odpotovali Ljubljana, 1. februarja Stasiti fantje v enotnih olimpijskih smu-Carsfkih dresih z državnim grbom na prsih so vee dni vzbujali pozornost v mestu. Po končanem olimpijskem treningu so se zbrali v Ljubljani, da skupno odpotujejo v Garmisch-Partenkirchen na tekmo narodov. Včeraj je nastopil dan odhoda. Tekmovalci so se zbrali ob 20. v savezni pisarni v p-alači Kreditne banke, odkoder ao skupno odšJi na glavni kolodvor. Tu jih je že čakal poseben vagon, ki jim ga je dala na razpolago železniška direkcija, da bodo lahko nemoteno potovali prav do cilja. Fantje so si kupejc takoj uredili in se namestili v vsakega po dva, ker prostora ni primanjkovalo. Že mnogo pred prihodom monakovskega brzovlaka se je zbralo na kolodvoru številno občinstvo in prijatelji naših olimpijcev, da jim žele srečno pot in čim več uspeha v Garmischu. Mnogo je bilo tudi navdušenih prijateljev belega sporta, ki so prihiteli na kolodvor s fotografijami reprezentančne vrste, da bi v zadnjem trenutku dobili avtograme vseh tekmovalcev. Niso se dadi odpraviti, dokler jih niso dobili. Olimpijoi so jim radi ustregnili. čeprav je marsikomu drhtela roka. Monakovčan je prisopihal. Takoj so mu priključili o!impvj«ki vagon. Z vlakom se je pripeljal tudi predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora pod-ban savske banovine dr. Hadži in se je takoj pomešal med tekmovalce. Dr. Ifadži je službeni delegat našega olimpijskega odbora. Prišel je čas odhoda. Vsa olimpijska vrsta se je zbrala pri oknih in je veselo (Ozdravljala, ko se je začel vlak pomikati. Mogočen trikratni >*muk« jim je zadonel za odhodnico, olimpijci pa so odgovorili z zategnjenim »jodlanjem« in so mahali toliko časa z rekami, dokler ni vlak zgrnil za ovinkom. Srečno pot, olimpijci, in mnogo uspeha v Garmischu !' no mrtvo v Savi. Policijska komisija jc kmalu dognala, da Je utopljenka Marija Kune. Sc predoo so obve*>' i moža je P' šel sam na policijo in ko so mu pokazali utopljenko, jc takoj spoznal svoio *eno. Nesrečenica je skočila v Savo najbrž ic v torek zvečer, ko je odšla z doma. KOLEDAR liane«: Sobota, 1. iebruarja katoln'ant: Ignacij, Budmil. Jutri: Nedelja. 2. februarja katolieant* Svečnica, Ljubomira. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ti si moje solnee (Tauber) pri večernih predstavah nastopi Svenpali. Kino Ideal: Bedni. ZKD: Legcmg — plesalka botrov ob 1 l.**»0 v Matici. Kino Sloga: Jesenski manevri matineja, - Triurni" ljubezni c ob 14.15. Kino 1'nion: Njen največji uapeh. matineja .Micky miške in Babicc< ob 14.tr,. Kino Šiška: Stari in mladi kralj. Planinski ples ob '20. na Taboru. Obrtniški pire ob 20. v Kazini. Klub koroških Slovencev meseci večer a predavanjem ob 20.30 v restavraciji -Pri šestiei . Družabni večer »Zarje« in želexntt*ar>»v ob 20. v roelavski izbornici. Prirodo**loN no društvo: predavanje inž, M. Lindrnerja: Hidališe*» j Morala gospe Dulske ob 20.15; Mestni dom. Sokol m«-panja va« družabni večer o* 20. DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Mr Sušnik, Marijin trg* 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10 m Boh?, nec ded. Cesta 29. oktobra 3^ Tragediia Slovenke v Zagrebu Ljubiiar.a. 1. februarja. Hišnica Marija Kune. doma iz Podgorja pri Kamniku, stanujoči v Ziflraba na Strugah 2i. je v sredo odšla z dom.'.. Njen mož Rudolf je poslovodja v zadružni knjigoveznic:. Ko se je v torek vrnil iz službe, je našel dema pismo, ki mu v njem žena sporoča, da ure v smrt, ker n<» more ver prenašati svoje težke bolezni. Bila le že dolijo živčno bolna, ponoč" ni mogla spati in to ji je tako zagrenilo živlienje. da je obupala nad njim. Mož jo jc iskal Pri sorodnikih in znancih, pa ic ni bilo nfkjer. Ko je pa opazil, da ic odš'o. z doma v copatah, £? se tudi Dolenjski odprla vrata v bo>ljNo Y*>-dočjiost. še nedavno najbolj zapuščeni kraji imajo zdaj električno razsvetljavo in telefon, ki pride marsikateremu domač i m? prav. Po zaslugi SK Polžja bo kmalu rrgind rz zadinje kmečke hiše smrdljivi petrolej. Tako nagel napredek in v teh težkih časdi je pač nekaj izrednega. — Pretep med fanti »Slovensid Varod« je že poročal, da so sc % decembra stepH fantje iz Vrbov in iz Drage. Mod pretepom jo jc pošteno skupil Pavel Dremelj iz Drage. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico. Pretepači so morali seveda odigo-varjati za svoje junaštvo pred sodiščem, kjer jih je doletela zaslužena kazen. Sodnik poedinec je prisodil trem pretepačem po 4 mesece, dvema pa po 2 meseca zajpora, Dremelju pa morajo plačati 5.000 Din za bolečine. Toda tudi on je dobil en mesec pogojeno in še 255 Din povrhu. Seveda so vsi vložili priziv proti previsoki kazni. Morda bodo pa vendarle naši fantje končno spoznali, da se z nožem ne sklepa prijateljstvo, temveč da prinaša to samo nesrečo. —Lepo vreme. Tako lepeg-i vremena. kor v letotšnji zimi, niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Po dolinah se vlačijo goate megle, na Polževem pa sije toplo Hrtncf kakor poleti. Snega ni, kakor ga tudi <\nt-god ni, pač pa je -zelo prijetno greti se na toplem solncu. .Skakalnica, ki je prva na Dolenjskem, je dograjena in čaka boljših časov, da jo bo mogoče otvoriti. Domačini že komaj čakajo, da bi zapadel sneg in da bi videli, kako bodo smučarji skakali. C:\rn zapade *neg, bo skakalnica otvorjena irt takrat se bo na Polževem kar trlo rudi radovednežev. — Sejem si*. Neže. Običajmi sejem sv. Ke/e v Višnji gori je bil Ietoa zelo ^lah. Živine 90 prignali mnogo, kupcev je bilo pa zelo malo. Najbolj se je poznal slab promet po gostilnah, saj so bHe vos dan 1 raj prazne. Gostilničarjem ic zdaj težko plačevati javne dajatve, saj niti ob sejmskih dneh nič no zaslužijo, kaj šele ob navadnih. Z. K. D. DANES ob ^3. bomo predvajali prekrasni barvani film iz otokov Bali LEG0NG PLESALKA BOGOV ELITNI KINO MATICA Januar brez snega Morita je tinti letošnje leto med tistimi, ki kot izjeme potrjujejo Ljubljana. 1. februarja. Dandanes ie vse specijalizirano, sarmo o vremenu in politiki govore tudi lajiki. O \Tcm«nu nam tudi strokovnjaki v tej zima ne morejo povedati nič dovolj učenega. Njihova modrost še ne seže tako daleč. da. c*i lahko a so mnogi napovedali, da. ko tsijna tako huda. kakor še ni bila zadnja desetletja, /maki kažejo... Kmetje napovedujejo ... Oivjačina se sumljivo vede ... Depresije romajo po nenavadnih poteh ..« Vsa modrost je torej odrekla, pa tudi učenost ni miogia dati v remen oslov j u do-atejarjstvernega videja ter sijaja. Morda je tako tuaIo-ni bi se ne mogli pečati z zimsko modo. Občine bi si ne belile glave (saj si jih rud: zdaj ne) z vprašan iem nezaposlenih. Športne trgovine bi pred »sezono«: ne prodale športnih potrebščin niti tolika. Smučarji bi se r.c pripravljali na smučanje gimnastiko. Športne organizacije bi ne odpravljale tekem. Morda hi sc tekmo*va4ci ne pripravljal] na Oiimpijske tekme in prisego. Žrtev vremena bi najbrž bi-lo celo več kakor zdaj. Razočaranje bi "nastopno prei. Zdaj pa marsikdo vendar žrvi v več aji manj upanje bud^či negotovosti. V ncgoiovo-«ti žive rudarji. Toda to jc %dai že kakor usoda. Negotovost jc njihova usoda- "Rudar nosi mrtvaško srajco. V časth vo je nosil samo v jami, zdaj pa tudi oa.dL jamo. Rudarji se zavedajo, da jih ne more rašitii niti najhujša zima, toda mjfta 3^ima lahkcw £e poslabša njihov položaj, ki j« že itak-/ibftipen. Na eni strani so rudarji, na drugi pa velika množica nezaposlenih, ki s* pa£ ne žele hude zime. Zimskega aporta nc goje. Mnogi prenočujejo tudi porimi v na»poI odprtih gospodarskih. poslopjih, v nstzovi-ecaoovanjib v podstrešju z\i koiihah. Le redki med njimi so toplo oblečen'. Obutev ne zasluži več svojega ime Ty* hi nc r>ozah:mo v.a revne druiinc: na otroke, ki hodijo tudi porimi napol ali povsem basi v šolo, cc sploh hodijo! Kmet -mora. varčevati pri obutvi, kakor da ;c največja dragocenost. Kože prodaja, odnosno poklanja, obutev pa mora kupovati z naj- večjimi žatvamr. čeprav od teaa nimajo tudi čevljarji ničesar. Da, čevljarji! Tudi oni tqpe zaradi mile zimcl Kdo bi kupoval obutev, ko lahko živi tudi brez nje! Ko lahko trga žive podplate! Ti podplati niso •zdaj moda samo v Afeesfcniji. Ko bi bfla zima normalna, bi nc mogli u vračati vsega tega na njo. To pa bi bila tudi nesreča. l>a, na koga bi tedaj vrgli krivdo? Kdo bi bil kriv bede rudarjev, čevljarjev in raznih pasiv, ki jih je zdaj toliko? Ne, brez krivca bi bilo vse življenje se boi j neprijetno in zapleteno. Zdaj je vsega kriva mila zima. Vse je splavalo po vodi. Zimsko tujsiko prometni kraji trpe škodo, kalkulacije so bile zidane na pesek. Višje srie eo nas pustile na cedilu, s tem se pa ne moreš kratkomaio sprijazniti. Na kaj pa naj še človek računa, če se ne more zanesti več niti na letne čase. na preproste zakone narave? Marsikdo je izgubil orijentacijo. Zadeva jc pač enostavna, ko gre za boij človeške zadeve, ko se lahko v-faj obrneš na to ali ono instanco z resolucijo, ko lahko interveniraš ter se potolažiš % obljubami. Toda kam se naj n. pr. obrnejo športniki, ko ni sn-ega? Kam naj pošljejo deputacijoV Minil jc januar. Bil je topel kakor je redko november. Celo aprila je navadno bolj mrzlo. Tudi snega jc bilo že pogosto mnogo več kakor letos januarja. V nižjih legah ni niti enkrat snežilo. Bilo je, kakor v najbolj deževni jeseni, nekajkrat pa tudi kakor ob poletnih nevihtah. Tudi grmelo jc. Po vremenskih napovedih bi moralo snežiti vsaj vsak teden enkrat. .Mnogi so upali, da bo snežilo vsaj zadnji dan. Toda najbolj zanesljiva vremenska napoved, dunajska, sc več nc obnese. Včeraj je bil pravi pomladni dan. Ozračje je bilo milo, mehko in dišalo je po pomladi. V parkih sc žc oglašajo pomladni pevci. Začelo je že cveteti pomladno cvetje, ki navadno cvete šele v drugi polovici marca. Popje drevja je napeto, kakor da se bo v nekaj dneh žc začelo odpirati. Trava zeleni kakor aprila. Nedvomno, pomlad se je v resnici že začela. Koledar nas ne sme več motiti. Seveda, jc mnogo pesimistov, ki napovedujejo, da Ko pritisnil še hud mraz; mraz, ki sicer re bo trajal dolgo, toda napravil bo ogromno škodo, ker bo nastopil, ko bo narava žc povsod oživljena. Toda kdo bi šc verjel v vremenske napovedi? Ce je bil brez snega januar, zakaj bi ne mogel biti rudi februar? To bi se nc zgodilo prvič in morda jc v tcs-nici tudi letošnje leto med tistimi redkimi, ki ket ;zjcmc potrjujejo pravio. Končno, pa, kdo 6e razume na vreme in politiko? In kdo sine zamejevati nad njima z glavo? Poglejmo vselej Ie nazaj in bomo sprevideli, da nam treba beliti si glav s tem. kar šele bo. ■ darji in orožniki, toda teh ni. pac zato ne, I ker nimajo časa. 1 Trevladuje tor^j mladina. To samo na sebi bi ue bilo uapačno, ako bi črpala iz razprav pouk, kako se ne siui delati in bi rezultat razprave t. j. sodba, kot strašilo blagodejno vplivala na njo. Ali temu ni tako. Pretežna večina poslušalcev so brezposelni, ki hodijo poslušat razprava za zabavo in pa, ker je v dvorani na toplem lepo posedali. Poznavalec ljubljanskih prilik pa bo kmalu ugotovil, da sede med poslušalci tudi potepuhi, pustolovci in d3lomrziieži, ki jih spoznal po tcm; da so zelo samozavestni Wilđgansova tragedija: Dies irae Odlična vprizoritev dela dunajskega pesmka je zapustila silen vtisk Ljubljana, 1. februarja. rAnrctfJ Vi ildgans, dunajski pesnik in kratko dobo vodja državnega gledališča, je. imel kot zastopnik avstrijske nemške moderne književnosti velik ugled. Ustvaril je tudi nekaj močnih odrskih del, v katerih se je z globoko psihološko jasnovidnostjo Fotil težkih sodobnih problemov človeške družbe, braka, vzgoje, razmerja staršev do o+rok in socijalnih krivic; polagal je roko na skeleče rane, ki še ne poznajo zdravnika in povedal z redko pogum nostjo resnice, ki učinkujejo v zatohlo-s£i vladajočega mišljenja često uprav prevratno. Tudi njegova tragedija v petih dejanjih >>Dics irae«« jc nabito polna misli. oort*enosti in prevratne pesnice jeze. Kakor Sorrndberg nam je pokazal zakon strahotne disharmonije, v kateri sc grizeta m utjonabijata mož in žena, in katere žrtev^ postane sin edinec. V-inoeiic FaHmesr je doktor medicine in filozofije, a sicer brez imetka, zato pa domišljav učenjakar in mož jeklene volje, kg se ji mora uklanjati vse. Njegova žena Elizabeta je bogata in svojeglavmi. Oba silno ljubita, sina Huberta, a vsak ga vleče na svojo stran, rmi vklepata mišljenje m Sustvfrvanje ter mu s terorjem svojvi ljubezen ubijeta voljo in značaj. Hubert se čuti rneđ njima kakor zrno med mlinskima kaanenoma ki zdrobita slabiča brez volje, brez cilja, brez sposobnosti za kakršenkoli poklic, a končno celo brez poguma in moči za ponujajočo se mu ljubezen Rozike. pripravljene na vsako žrtev. Pekel je ta zakon in katastrofalna ta «gpgoja. Hubert, spočet v sovraštvu in premetavam preganjan, moralno iin živčno ufeijan po rjubosuniTLi ljubezni svojih roditeljev, pobegne prostovoljno iz tega pekla v zavesti svoje življenske nesposobnosti. Rabanser, Hubertov sošolec, izključen ij: gimnazije in propal maturant, zaničevan nezakonec in becfcnik, pri tem neskončno blag, dasi obupanec, je živo nasipro obstal v vihri življenja brez izpitov z lastno voljo in sposobnostjo. »ČSoveka ustvariti nikar!« zvem iz te trageda je; nikar ustvarjati človeka brez ljubezni, brez duševne in srčne harmonije roditeljev in brez harmonične vzgoje, ki daje svobodo otroku, da si sam po lastnem nagonu išče potov v življenje. Predstava je bila v režiji g. C. D e b e v-ca odlična, saj so nastopali v glavnih vlogah naši prvaki drame. OČividno so se z režiserjem vred s prav posebno vnemo posvetili svoji nalogi ter ustvarili kreacije, ki jho gre vse priznanje. Vsem na čelu se je odlikoval g. Jan v triogi Huberta; zunanje in notranje je ustvaril maturanta, vsega zatrtega po ro- diteljih, z močjo in čustvom, vzgledno zgovornostjo in neprisiljeno, globoko pretresljivo tragiko. Prizori z Roziko, podajani v krepkih, barv bogatih stihih, pa so bili višek kreacije, ki jc žela vsesplošno priznanje in delala vtisk iskrenega doživljanja. Močno osebnost drja Pallmerja je postavil g. Le var. realističnega rodbinskega tira ivi, nesrečnika zakonca; odlična mati Elizabeta je bila zopet ga. Marija V c-ra, vsa žrvljenaka Pe-pelka, samožrtvo-valno ljubeča Kozika go. Šaričeva, blagi, vedno za spravo se trudeči stric in hišni prijatelj dr. Rcmigv g. Gre gor in, gluha deklica sirotka ga. Vida J u va no-v a in končno silni Rabanser g. C. D e-b e v c c. Vse te uloge so podajane tako živo resnično, da jim glede zunanjega nastopanja in notranje izdeianosti moramo priznati poln uspeh. Še prav posebno gre hvala g. Dcbevcu za kreacijo Rabanscrja, pristno in iskreno podajano kakor samo življenje. Žal me je. da nisem prečital igre pred predstavo: tako mi je v burnosti dialogov ostalo marsikaj ncumljivega. Dikcija igre jc često vzvišena, patetična, tentralika včasih izkonstruirana; v vsem dejanju prevladuje borbena miselnost, e lirični prizori so polni poezije, ki kaže v svoji lepoti na lirika izredne duše vnos t i. Zelo problematična je poslednja slika ob mrtvaškem odru. kjer se vrši govorniški dvoboj, poln idej in tendenčne usmerjenosti. Idejnost in tendenčnost igre je našla izraza tudi v slikanem okvirju prevoda ter v muzikalni spremljavi. Vse skupaj je poglobilo mogočni vrisk predstave. Igralci so želi za izv-rtno predstavo zelo zanimive in miselno bogate tragedije toplo priznanje. Fr. G. Sodna dvorana št. 79 LJubljana, 1. februarja. Kdor prihaja na okrožno sodišč.? in pogTi-da v razpravno dvorano št 79, vidi. da je ta dvorana dan na dan nabito polna občinstva, kadar so kazenske razprave, da pa je prazna, kadar so civilne razprave, dasi so ene kakor druge javne. Občinstvo zanimajo predvsem kazenski primeri. To je umljivo, kajti časopisi prinašajo dnevno policijska poročila o zločinih in o glavnih razpravah Reklame torej dovolj. Še zanimivejša pa postane stvar, če si ogledamo poslušalstvo na teh glavnih razpravah. Prevladuje mladina in tudi žensk ne manjka. Te zasedejo najprej vse razpoložljive klopi v dvorani. Starejših ljudi je malo in kolikor jih j3 so vpokojenci. Redkejši so ljudje z dežele, ki pridejo poslušat samo obravnave iz njihovega kraja Človek bi mislil da prisostvujejo glaviiim lazpravam pravniki, policijski uradniki, slušatelji univerze, profesorji, r?- in vse izjave obtožencev, prič. drž. tožilca, zagovornika itd. po svoje komentirajo. S tem demoralizujoče vplivajo na vso okolico in to je. kar bi se moralo preprečiti. Taka družba je slaba šola za mor?biti še nepokvarjene poslušalce, škoduje pa tudi dostojanstvu sodne dvorane. Umestno 1 i bilo, da Be to prepreči. Kazenskopravni red veli da morajo biti razprave javne. Ako bi se za poslušalce uvedle vstopnic*?, ki naj bi jih izdajala sodni i pisarna recimo po 1 Din, ki naj bi sel \ sklad za odpuščan a kaznjence, bi 1o gotovo ne nasprotovalo pojmu javnosti. Naši na vojaških smuških tekmah Male antante Danes so *e pričel-j na Pokljuki vojaške snu šk-j tekme Male antante za prehodni poJcaJ rumunskega kralja Karla II. Xašo državo bodo zastopali (od leve na desno) vodja reprezentance podpolkovnik Milen Popo\' ič, vodja patrulje podporočnik Milan Ko rcn, narednih Albin Grad, redov Jukob Žen in ridov Ivnn Kszelc Zborovanje nameščencev KID Njihovo društvo šteje 190 članov — O razširjenju pokojninskega zavarovanja Jesenice, 30. januarja V nedeljo zvečer .-c je vršila v spodnji dvorane Kazine dobro obiskana letna glavna skupščina nameščencev KID. Predsednik društva ing". Alfred Rudesch je pozdravil navzoče posebno odposlanca Zveze privatnih nameščencev jrjr. Joška Zemljica in Ivana Tavčarja br zastopnika DZAN na Jesenicah jr. Vojcta in Pavlina, potem jc pa prešel na dnevni reo. V svojem Poročilu je omenjal najvažnejše društvene dogodke v lanskem letu. tajnik Peter Preveč je pa poročal, da Šteje društvo 190 članov. Blagajnik g". Mirko Štetan jo poročal, da je imelo društvo S-.076 Din denarnega prometa, društvena imovina, pa predstavlja vrednost 63.040 Din in je med zadnjim poslovnim letom narrsla za 7286 Din. O poslovanju zdravstvenega sklada jo poročal g. Pebr Preveč, ki je omenjal, da je imel sklad Din 104.004 denarnega prometa. V imenu revizorjev ie poročal jr. Herman Mam, da je našel blagajniško Poslovanje v vzornem redu. >Tjctov predlog glede raz-rešhice blagajniku in upravi je bil soglasno sprejet. Ker dosedanji predsednik ing. Kudesch zaradi prezaposlenosti ni mogfl sprejeti predsedniškega mesta, je bil za novega predsednika izvoljen g. Srečko Čop. v upravo pa gg. ing*. Alfred Rudesch, Peter Preveč, Jožo Božič, Matija Sušnik, Avgust Kuhar, Drago Cerar. ing. Franjo Baltič. Mirko Sušnik. Lojze Poženel. Tone Koronter, Avgust Plajh. Ivan Finžgar, Ivan Velepič in Ivan Žriidar. Pregledniki so Herman Marn, Franc Kučina m Ivan Hafner, njihovi namestniki ing. Levičnik, Anton Kovač in Anton Kokelj. Po volitvah je Poročal predsednik Zveze zasebnih nameščencev g. Joško Žemljic o poslovanju zveze in Trgovsko bolniškega in podpornega društva. Podpredsednik Pokojninskega zavoda g. Ivan Tavčar je pa v obširnem govoru temeljito obravnaval ' razširjenje zavarovanja zasebnih nameščen-c< v na vso državo. Govoril je o dobrih in straneh toga za nameščence izredno važnega vprašanja. Dotaknil se je tudi gospodarskega položaja PZ in poslovanja zavo-dove uprave, ki zadnja leta rigoro/.no štodi na vseh področjih. Končuo je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo poslana na mero-dajna mesta in ki se glasi: »V načelu odobravamo razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo in vse stroke, da bo ves nameščenski stan deležen blagodati to panoge socijalnega zavarovanja. Organizacija razširjenja pokojninskega zavarovanja pa mora sloniri na decentralisfieni za?no\ i. In je na sistemu več samostojnih in vzporednih nosilcev zavarovanja, to je vrč samostojnih pokojninskih zavodov. Vsak zavod naj ima svojo samoupravo, svojo administracijo in svoj teritorijalni delokrog. Ljubljanski Pokojninski zavod naj ohrani svojo samostojnost v dosedanjem ok-'1-gu tako v pogledu teritorija, premoženja in samouprave ter naj bo pač eden izmed novih nosilcev, ki nastanejo v primeru razširjenja. Poleg tega zahtevamo izvedbo nujno potrebne novelizacijc zdaj veljavnega Pokoj ninskoga zakona v pogledu olajšanja pogojev za pridobitev starostne in invalidne rente, olajšanje pogojev za očuvanje pridobljenih pravic ter zboljšanje ostalih dajatev. Zahtevamo obvezno zavarovanje tudi za trgovske sotrudnike in sotrudnike ter sobne tehnike in strojnike z izpiti. Ugotavljamo, da pooblastilo v sedanjem finančnem zakonu ne daje ministru za socijalno politiko možnosti, da bi uveljavi] te naše zahteve niti v pogledu razširjenja pokojninskega zavarovauja, niti v pofdeđu novelizacijc pokojninskega zakona. Zato Prosimo, da si g. minister pridobi v novem finančnem zakonn tako" pooblastilo, ki bo sposobno, da uveljavi naše zahteve. Gospodarski položaj trboveljske občine občine poroča občanom o socijalnih zadevah in Trbovlje, 31 januarja. V nedeljo dopoldne se jc vršilo v tukajšnjem delavskem domu veliko gospodarsko zborovanje, na katerem je poročal predsednik občine g. Klenovšek o finančnem in gospodarskem položaju občine Trbovlje. Dvorana delavskega doma je bila nabito polna delavcev, posestnikov in obrtnikov, ki vsi z enako skrbnostjo zasledujejo hiranje in nazadovanje občinskega gospodarstva in financ, ki ga rjovzroča od leta do leta občutrtejša Tudarska kriza. Predsednik občine £- Klenovšek je v izčrpnem poročilu podal^ jasno sliko vseh težav, ki zavirajo uspešno delo občinske uprave. Sedanja občinska uprava posveča največjo pozornost perečim socijalnim problemom, ker je pač največja industrijska občina Slovenije, če ne vse države in ima radi tega rudi največ posla z reševanjem socijalnih vprašanj. Žal pa za omiljen je brezposelnosti in bede v občini nima denarnih sredstev. Pri davčnem predpisu Din 1,720.734.— so znašali dohodki proračuna leta 193+35 Din 2,794.878. izdatki pa 2.789.616. V \tzn proračunu so znašali izdatki za socijalno skrbstvo pol milijona. Lanski proračun pa ie bil precej raji in so znašali dohodki Din 3,711.674, izdatki pa Din 3,714.282. pri čemer so 6e tudi skupni socijalni izdatki, t, j. izdatki za socijalno skrbstvo občine dvignili na 1,388.000 Din. S tem zneskom bi uprava občine mogla v glavnem zadostiti vsem potrebam za vsaj delno zaposlitev brezposelnih, prehrano v zimskem času in za oskrbo občinskih revežev in ubožcev. Toda finančna direkcija v Ljubljani jc tekem leta odpisala družbi okroglo 800.000 Din na družbenem davku, tako da je bila davčna podlaga znižana na Din 728.637. Občina je morala glede na ta odpis med letom znova pristopiti k dehi za uravnovešen je proračuna. Morala je črtati tudi mnogo socijalnih postavk, tako da je bil tudi socijalni program občine močno okrnjen. Proti višjim silam pa je občina kot gospodarska celica naroda brez moči ki se mora ravnati po odredbah oblasti. Občini se je kljub vsem oviram lani posrečilo zaposliti večino brezposelnih. Velike težave pa ima občina z brezposelno mladino izpod 18 let, ki je je v Trbovljah okrog 385. Za brezposelne je izdala občina na mezdah preko Din 200.000. Za kuhinjo brczposekrih, ki je odprta le v zimskih mesecih, pa 30.000, v mladinski kuhinji je bilo lani izdanih od začetkom do koncem leta 625.435 porcij in 112.720 mlečnih norčij, skupaj torej v 9 mesecih okroglo 740.000 porcij. kar jc stalo občino Din 393.444. K tcJ mladinski kuhinji je prispevala kr. banska uprava 184.000 l>in. podjetje Dbfctt i dr. 11.000 Din. ini »Sc-kely lOffc), ministrstvo soctjalne poli tik c okroglo 15.00O. sreski načelnik g dr. Tc-karv&o pa tudi primerno podporo. TPD pa daje kuhinji brc/plaCnc ptoatorc na ri polago. Največ otrok jc bil > iu hrani v kuhinji -v- juniju, juliju, avgustu, scptoiv.-bru in oktobru, r. j. povprečno 1200 otrt»N. Občina jc izda'.i Ioni 272 p.'dpor -V>7 u nožnim * osebam % skupnem iznosu Din 224575. enkratnih podpor pi Jc bilo izplačanih 34.000 Din. Skupno ic potroši j občina za podpiranje občinskih ubožcev okroglo 400UDOO D:n. Iz proračunu sc vidi. da tvori večino i/ddtkov socijalno *krb-&t\o, narodna pror-veta, zdravje in bigijc ru. ter kmetijstvo. Občina pa ie v lanskem letu kljub skrčen "m sredst\;.m urcd'la in popravila mnogo jivnih naprav, taku je temeljito popravila občinska pota, mostove, oporne zidove, r-aai pomanjkanja prostora pa jc adaptirala in povečala rudi občinsko hiralnico, kar bo >m!.> okr<»<,7» 14O.0;>O Din. Občinska uprava <;\»n: i tem. da se čimveč brezposelnih zaposli n • tt»n izda f intiman j podpor, da sc tal 1 dvigne med nvadino zavedi pru^* icc in dolžnosti do Jc'-i in c i 1^ denar uporab v obeeJcorlttiic namene« obenem pa tod onadSi brezposelnost v revirjih. Nato sc je predsednik občine kratko dot*ikn;l tudi vprašanja sestave novefil občinskega proračuna. Kadi vedno večjih socijalnih in gospodarskih potreb v občini na eni in vcdn0 večje stiske > aaieta JO-spodarstvu. t. i. padanju davčne mne: l*a-ših davkoplačevalcev na dnivi: ttfaoj bo sesfava no\ cil-i občinskega prora u*ia i težka. Zaenkrat jc ic težko reči, kako b'» občinski odbor spravil novi proračun v sklad z dohodki in izdatki, vendar Di pripravljen dopr:nc>ti vsnko žrtev da bo čimbolj zaščitil delavce, kmete in ohrt.-o- ke in toči jalno fifikejac sloje \ obče, Nil občina, ni tj država nc more in nc -str-c pri-pustili, da bi sc docela l/erpalu in propadlo naše delovno ljudstvo, k, |< steber države. Mi vsi skupaj s:n>» eno organsls i bitje, ki sn>o drag drugemu potrebni n moramo ba.š rad- tev> stori tj -v |c, dt v>-/a\arujc socijalno in gospodarsko šibkejšega, nc da bi se pri tein unirilo krepkega, Tredscdnik obči.nj; jc ob zaključku sv n jogt z odobravanjem navzočih spremlja nega govora dal zagotovilo, da bo takoj po sestavi novega proraeuna sklici* ponovno slijno zborovanje, da sc/n-an ob čane in davkoplačevalce i goapodsrskimj in socljalnimi vprašanj; trbovclj>kc občine v blLžnii bodočnost;. 40 let načelnik gasilske čete Ljubljana, 1. februarja. Jutri proslavi gasilska eeta Dol-Beiič* lo letnico, odkar njen načelnik jr. Prane Šimenc, posestnik itd, nePrekinjeso pred* dujH celi. Jubilant jc bil rojen v Dolu 38. decembra (864. V gasilskr v:>to jc vstopil J. [.1-Mi-arja 1894. ter bil prihodnje leiu i^\oljen &a poilnarclnika. Zaradi uvoženih razmer v takratnem društvu je deželni odbot kranjski pozval njega, naj pripravi volitve no- vega drastveneg* odbora, kar \,- ggodilo na tveenico 1. 18;>). Izvoljen za načelnika jt: a- pnr btih po-plačal vse dolgove, ki ko nastali v prejšnjih letih /. nakupom brizgama, cevi iu ostal« gasilske opreme. L. 1898. j< po-ta\ii novo orodisce in s sodelovanjem svojega .-«\ak. g« Frana kraj 214 članov. Predvsem M m: na nem zboru <-bra\navale aktuali^c /jd.:\c obrtniškega stanu, ki je tudi po sedanji krizi zelo težko prizadet. Poročal je tu li -Rebek iz Lj^rbljanc. Z-cl<> aktualno vprašanje za na..še obrtnike je davčna prak.-;:. katere izvajanje občutno zadene ba^ r>b*t n;ški stan. Glede teL4*XX' Viktor Hugo-ja (LES MISERABLES) BEDNI FILM SIJAJNE IGRE, MOĆNE VSEBINE IN PODVIGOV. CH. L.ATJGHTON — znan iz filma »Henrik V HI. - FRIDERIK MARCH največji ljubavnik Predstave ob 4. 7. in P U uri. V NEDELJO OB POL U MATIKEJA =1 »SLOVENSKI NAROD«, «ob«U. 1. fttmmrjt. Slev. 26 NOVO-J NOVO! Daijcing „ Nebotičnik44 Od sobote 1. februarja 19)6 nov spored Nastopata: SISTKKS MAG VAR AGI —• svetovna atrakcija, ki sta s svojimi nastopi v Londonu - Alhombri -Berlinu - Skali, vzbujale splošno senzacijo in priznanje. Razen tega: TRIO BIDNER moderne akrobacije svetovnega slovesa. Conferencier: operni pevec gosp. Mirko J e 1 a v i n. UPRAVA. DNEVNE VESTI — Z banske upr&ve. G. ba-n dr. Marko Natlačen v torek 4. februarja ne bo ©prejemal strank, ker bo službeno zadržan. — Izprememba v železniški >lužhi. G. dr. Ivan Kavčič je imenovan za načelnika splošnega oddelka generalne direkcije državnik železnic v Beogradu in ne za načelnika SplOindga oddelka ljubljanske direkcije, kakor je bilo pomotoma objavljeno v Julru — Iz državne službe. Imenovana sta za uradniško pripravnico v obči državni bolnici V Ljubljani dnevničarka-zvaničnica Berta Javornik in za policijskega stražnika pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Jožef Bregant; v višjo skupino je pomaknjen zvaničnik pri obči državni bolnici v Ljubljani Alojzij Kovač. — I/ banovinske službe, 2« sekundarija pri javni ženski bolnici v Novem m?stu je imenovan pripravnik in 12— za liter, dalje ČEŠKE HRENOVKE po Din Z*— in vs?-ko soboto in nedeljo MONAKOVSKE KLOBASICE po Din 4.— (s kruhom in gorčico) dobite v DAJ — DAM-u Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, vetrovno in spremenljivo vreme, ponekod dež v presledkih. Včeraj je deževalo v Skopi ju in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, V Rogaški Slatini 11, v Sarajevu 10, v Ljubljani 8.8, v Beogradu in Skoplju 8. v Mariboru 6, v Zagrebu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.8, temperatura je znašala 6. — Nov grob. Y četrtek zvečer je umrl v Šmarju pri Jelšah trgovec in posestnik g. Ivan LoŠchniggr, star 85 let. Iz črne na Koroškem je prišel pokojni pred <>5 leti v Šmarje pri Jelšah, kj>r je s svojo žilavost-jo in marljivostjo ustvaril lepo. daleč naokrog znano trgovsko podjetje in aa vzorno vodil dokler ni omaga! v delu. Zapušča 10 preskrbljenih otrok. Pogreti bo danes po 15.30. Hodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naš> glol>oko sožalje- PRIDITE ZARES zvečer ob 20. NA SMEH IN PLES v S ohol sk i dom na Vič — Narodno obrambni sklad društva .Bran-i-bor«. - Slavi ja«, jgsi. zavarovalna banka. Ljubljana, Din 250. Sokolsko društvo, narodno obrambni odsek v Litiji zbral 300 Din. Ignac Vok, Ljubljana. Din 100, Kmetski hranilni in posojilni dom. Ljubljana, Din 200. dr. Josip Zdolšek, odvetnik, Brežice, Din 50, !Mrevle Artur. javni notar. Logatec. Din 30. :>Bran-i-bor^-v Ljubljani. — Dva Jugoslovena oblo/ena v Franciji dvojnega umora. V Salonu pri Marseiihi sta lila nedavno umorjena iuki hotelir in njegova žena. Suni je lakoj padel na iugo-šlovensks državljana Gntešo in Kaiserja. Včeraj so Gruteša aretirali na francosko -italijanski meji. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SIšKI (Telefon 33-87) KMJL JANINGS v svoji najboljši in največji kreaciji Stari in mladi kralj Ostali: VVerner Hiuz, Claus C lausen. Leopold in«" Konstantin. V dopolnilo Paramountov zvočni te- dni!:. PREDSTAVE: v soboto ob 7. in 9. nedeljo ob 3.. 5.. 7. in 9't. ponedeljek ob 7. in 9. uri V nedeljo ob 11. uri dopoldne fibnska komedja: POZABI NA VSE SKRBI. Vstopnina Din 3.— V torek: DOLARSKI PRINC — Oe *e otrok igra i »ritjem. V Tuzli pripetila v čelrtek težka nesreča. Mati štiriletne Zade Knsuiuov ič je odšla p<> vodo. ta čas se je pa otrok igral z ognjem in vnela se j? objekca na ujeta. Ko s* je mali vrnila, je našla nesrečnega otrocicka vsega v plamenih. Mala Zada Je zadobila tako Ježke opekline, da je kmalu |K> prevozu v bolnico izdihnila. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca januarja ll>oiJ sledeče prispevke: I. Podružnice. Unec — Rakek 430.— Din: Trbovlje 1.067.— Din: Sv. .1 uri j ob Pesnici 32.50.— Din: Kostanjevica 1«>2,— l>in: Gornji grad 103.— Din: Pato- 102.— Din: Logatec 84.— Din: Mokronog 150.-7- Din: Muta 100.— Din: Radeče 92.— Din: Šiški ž. 7a0.— Din: Sv. Lovrenc na Poh. 135,— Din; St„ Lenart 230,— Din: DANES PRI MARTA A ! Ob M., 1».K> ki 21.15 uri ter JOT« (v nedeljo) «* KS., H., 19. bi SI. ari 1141ST M Vas bo očarala a svojina pre krasnim petjem! Za smeh in kratek eaa skrbita Lco Slezak in Theo Ungjen Rezervirajte si vstopnice v predprodaji! Njen največji uspeh KINO UNION Telefon 23-21 KOT DOPOLNILO: Odlomek opere Ourmem in najnovejši Foxov zvočni tednik z londonskimi pogrebnimi svečanostmi in dogodki « abeflinsko-itaiijanske fronte. Kranj 800.— Din: Rog. Slatina 31.25.—Din; Oerknica 406,— Din; Tržič 117.25 Din; Ljubljana, še nt p. ž. 1.904.— Din: Ljubljana, šentp. m. 2.500.— Din: II. Obrambni skladi. F. Herle. Solčava 100.— Din; Iv. Prekor->ek. Celje 134.— Din: D. J. Rebernik, Celje 134.— Din: III. Jubilejni sklad. Podr. Muta 50.— Din: ž. podr. £iška 261.— Din: IV. Razni prispevki. Občina Tirna 100.— Din: A. Kavčič, Sulinci 20.— Din: rodbina Se-rajnik. .Slov. Konjice 100.— Din; dr. I. Ru-tar. Ljubljana 100.— Din: M. Rovan, Moste 100.— Din: Dr. I. Lam u t Ljubljana 150.— Din: Iv. Rozman. Ljubljana 70.— Din: neimenovan. Ljubljana 100.— Din: Fran Novak. LjubljanaalOO.— Din. Skupaj 10.645.— Din. ■ m Izborno rdeče vino iz Gadove peci toči HOTEL STKUKEL — Z nožem v srce. V vasi tiorice pri Biogradu na Moru sta sprla včeraj krnita Luka Dragic in Širne Grgulja. V prepir se je vmešal tretji kmet Nikola Stevalia. ki je tudi živel v sovraštvu z Dragičem. Med prepirom j? potegnil nož in mu ga zasadil v srce. da je Dragic obležal mrtev. Iz Ljubljane —tj Dumping na živilskem trgu. To ni pretiravanje. živilski trg je zadnje čase tako založen, kakor da nameravajo kmetje zasad Ljubljano z vsem dobrim. Danes so še posebno upoštevali datum. Ker se je treba boriti za boljše prostore na tnru. prihajajo kmetice zelo zgodaj v mesto. ZWe-njadni trg1 je bil že povsem založen ob S. Jabolk je lulo danes toliko, da so prodajalci zavzeli tudi ulico ob semenišču. Nekateri sk> prodajal] lepo sadje. Xajlep.ša jabolka so bila po 5 Din. Cene so seveda nekoliko poskočile od jeseni, vendar ne mnogo, pač zato. ker je rrjr še vedno izredno dobro založen z jabolki. Branjevci so založeni že z raznimi novitetami. Prodajajo že artičoke, ki so precej slane, ki sicer po 3.50 Din komad. Iz Splita je prispela tudi že ajseriea. Na zelenjadnem trgu dobiš že diobnjak, ki so ga prejšnja leta prodajali šele marca. Danes je bilo tudi že mnojro redkvi. ki je tudi prispela iz Splita. Cvetača je zdaj že povprečno po 3 Din kfr. Tako poceni še ni bila. Zdi se, da je baš zaradi sankcij toliko pomaranč. Mandarine so se nenavadno pocenile, saj so lepe po 50 par komad. Perutninski trg je bil danes tudi preobložen in prodajalke so se vrstile tudi na prostoru poleg- njega. Jajca so zdaj /e tako poceni, kakor so bila navadno poletne mesece. Najlepša so po 75 par komad ah za 10 Din 16 komadov. MATINEJA KINA UNION Danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. Nove kolorirane »v©««« MICKI MIŠKE IN BEBICE Krasen dopolnilni spored'. cene Din 4.50 En nt ne —Ij Nove hi*e rastejo. Let(«njo pomlad se obeta kljub krizi nekam živahnejsa gradbena sezona. Na gTadbenem uradu je vloženih precej prošenj za stavbena dovoljenja zlasti manjših hiš, deloma v mestu, še več pa na periferiji; v Šiški, v Rozini dolini, na Viču, na Kodeljevem m v Mostah. Mnogo novih hiš ie za gorenjsko progo v neposredni okolici mesta. Letos bodo zidali več hiš tud; ob cesti, ki vodi iz Kleč proti št. Vidu, kjer je teren izredno ugodeti. Stanovalci teh hiš ne bodo imeli do tramvaja več kakor 10 minut, stavbišča pa so zaenkrat zelo poceni. Restavracija hotel „ SLON44 2. februarja „Svečniča" odprto od 3« ure zjutraj naprej. Sveži golaž (posebnost) —lj Umrli so v Ljubljani od 13. do 30. januarja: poste Alojzij- -7 let. hlapec. Cir-iimii Angela, roj. Kovač. 42 let. žena uradnika fin. direk.. Pajer Jožef, 3ti let. žel. /vaničnik. Mozetič Anuša. roj. Rakovec. 51 let. žena vi?, fin. svetnika. Schulz Ferdinand. 87 lf*t. muzejski asistent v p., Ovčar Franc. 55 let. tovarn, delavec. Pibernik Franc. t>4 let. pekov, pomočnik. Kelhar Franc. 53 let. železniški uradnik. Klinec Ana. roj. P.rankovič. 73 let. zasebnica, Sitar Marija, roj. Peterca. 75 let. posestnica. Popovič Janko. (>2 let. veletr£ovec Debeljak Neža. 7G let. kuharica. Fotokar Jo-/.rfa. roj. Trante, vd. r>eteroff, Cl let. za-sebnica. Komidar Jožef. 55 let. gostilničar in posestnik, Moste. Požar Justina, roj. Tome. 8i? let. žena vladnejra svetnika in posestnika. Jeroffl Ivan. 28 let. krznarski pomočnik. V Ljubljanski bolnici so umrli: Ravnikar Marija, 8 mesecev, hči urar. pomoč.. Moste, Žirovnik Viktorija, hči tovarn, delavca. 6 mesecev, ITomar Jakob. 51 let. bajtar. Prevoje. obč. Lukovira. Ljubeč Ana. roj. Lindtner. 56 let. žena eksekutarja. Cim-neršek Milena. 1 mesec, hči veletr«rovea, Sevnica ob Savi. Klavdar Lndovik. 9 let. sin vPok. rudarja. Potoška vas pri Zasrorju. štrukelj Alojzij. 10 let. rejenec, Mali konec obč. Višnja front. Vrhune Marija. 56 let. delavka. Slak Franc. 5 let. sin posestnika. Gornji vrb obr. Dobrniče pri Novem nie&tu. Kri&mk Jožef, 30 let, posestnik. Trata pri Kranju. Stipie Miha, 73 let. žena hita rja. Vrba obč. Lukovica, Adamič Rudolf, 31 ki, siuga avtogaraže, Črnuče, Sijano Kana, 2 leti, Iku krojača. Stožioe, SušteiSiO Frani. 25 let. delavec K. I. D.. Jesenic*. Jereb Kristina, roj. Spetz. 53 let. žena delavca. Zupan T»vro. 16 let. železostrugar. vajenec Zore Josip, 58 let, delavec. Vivet Ernesj. 4T> let. »prevodnik spalnih voz. Oolombes, Franciji*. Skvna Jožica. 5 let, hoi delavke, Gameljne, Zalar Ivan, 70 let, čevljar, Ma-tena obč. Is: pri Ljubljani. lTle Ivan. rTt let. posestnik. Lož pri Logatcu. Zdravje Srečko. 2 leti. sin voznika. Dravlje Jesili Rudolf. «8 let. Pregledn. fin. kontr. 7/trovnik Frančiška, roj. Pičar. :» let. žena kovača. Blejska Dobrava. Bre^čak Karol. t8 let. dninar. Vrhnika. Oaftermao Matej. 5B let. kroj. mojster. Osredkar Marija. 31 let Šivilja. Kleče. Dra^ar Anton. 48 let. ?ozdni čuvaj. PokojiSče obč. Rorovnicau Thener-sohuh Franc. 69 let. vratar drž. žel. v p. Zaje Vlado. 5 let. sin oro-žnika. Andreviea. zet sk a ba no v i na. OdvetnlU Dr* Zajec Marjan je ©tvoril odvetniško pisarno v Ljubljani, Gosposveteka e. 4 —lj Odvetniška v**»t. G. dr. Marjan Zajec je otvorii odrvetniSko pisarno v L.jo*>-ljani. Goeposrvetska ceata št. 4. —lj Nesramnost beračev ini aicer po večini samih mladih ljudi, ki nadlegujejo najraje zvečer go»te po gostilnah. presega, že vse meje. V četrtek zrvečer »ta se pojavila dva objestneža. oba krepka dol gina natreskana v neki gostilni v Kopitarjevi ulici, kjer sta začela najprej nadlegovati go^.e. nakar sta se lotila ta dre v i ob 20. zabavni večer, ki ga priredi Društvo za zgradbo Sokolskega, doma pod devizo >Pridite »ares — na smeh in ple?^. Pri večeru sodelujejo kot jrostje člani sokol-skega gledališkega odra Tri »o vije s sledečim sporedom: menežarija. solo nastop, bri bovci. kvartet in ples. panoptikum, solo nastop, društvo narodov, kvartet, balet v troje, pantomina. lajna r. solo nastop. Dalj^ je na sporedu ples. pri katerem sodeluje viški sokolski orkester, pomnožen I člani sokola Trbovlje. Za zabavo bo skrbel tadi bar, maske itd. Cenjeno občinstvo bratsko vabimo, da v čini vedjem števil« pride zvečer v Sokolski dom. da preživi nekaj ur v nep?ijdljeni zabavi Dravi vsi v Sokolski dom na Vič! Ka svidenje! Semacija! Semarii*! Danes slavni teleoat i« jasna Vlilsi SVENCALI je v Ljubljani in bo izvajal ss'oje eksperimente iz te-l^patij;^ jasnovidstva, psihotrrafik^. hipnoze in psihometrije v Elitnem kinu Matici Danes in jutri ob 7.15 in 9.1G uii pred .glavnini filmom. Seanca traii do 4f» minut. Julri o!> 11. matineja —lj Maškarada Ljubljanskega Sokola l-o na pustni torek v Narodnem domu. — lj Druga reprezentativna «pamladaudia rai«tava slovenske likovne umetnosti, katero priredi Društvo likovnih umetnikov, -t-bo vršila v dokončno določenem času od 26. aprila do 24. maja 193<> Termin za ;>o-šiljanje del je vključno «. april, na karopo. zarjamo vse likovne umetnik ». Poboji ra/. stavljanja IkkIo določen i na obcneni zboru društva, ki bo v soboto. 15. februarja ob 20. uri v restavraciji Slon-. —lj Družabni večer »Zarje« in zelennf*r-jev ho danes zvečer t. i. 1. februarja 1988 v dvorani Delavske zbornici ZafeCak oh -U. uri. Igrala »>o »odba >Zarja na pihala, njen Jazz - orkester« in njen mandolinirki orkester. Plesalo se bo do treh zjutraj. Vmes lx>do tudi koncertne InSce na kroma lično harmoniko, ki jo bo i*?ral harmonikaŠ Kovač Edvard.Za dobro jedačo i u pijačo je preskrbljeno in tudi za droga zabavo. Vstopnina 6 Din. — Sokol dtepanja vaa vabi članstvo in njih svojce ter prijatelje društva na družabni večer s plesom ki bo na svečriico v sokolski dvorani. Tudi brat Pogačnik nas bo zopet presenetil z novimi knpleti in tako pj-ipomogel do veselega razpoloženja. Začetek oto 20. Vstopnina Din 5. — sen t jnkobč&ni no na študirali pufjV.k komedijo Morala »oapt- Dotoke«. l«rJ vsebuje poleg močniti Orermatitotn. txia» dosti r*uonorja. Režijo in vodimo viogo ima Bučarjeva. Nad al jo sodelcrjejo Moaerr, K > . voro*\-a. Grumov^, Klinčeva, Oorjopova, Gargurevičeva in GafUnova. gremiera bo jutri zvečer ob 20.15. —Ij Sla venskega oratorijska saiia Refigi-ofonija ima 7 stavkov. Tekst jo vz*A iz prastarih tekstov posameznih veroizpov« danj icr se poje v ortginaln. Prvi stave so Pogani, drmn st;wek ?adje. tretji stavek Budi6ti. če*rti stavek Kristjani, peti stavek Muslimani, šesti stavek ima natdov Mn*/i-ka. sedmi staATek pa je ^avospevT d*in. To izredno zanimivo delo izvaja v celoti prvič sploh pevski zbor Glasbene Maiioe ljubljanske na svojom koncertu v petek, dne 7. fe« brtiarja rficV> oi» 20. nri v operuem gledališču. PredPrtnlaja v>fopmc v knjirrnrni Glasl»ene Matirej na Akademski nrad dela- ki vsm bo poslal sposoonega inštruktorja. S *om boste resili najpotrebnejše akadeniiko ino-rečlh materielnih gkrbi. Akadenrskj urad dela uradu je vsak dan od TI—12 ure rja univerzi, dvorile desno. —lj Kofc za d»včno prijavo je podttTjs.uk Strokovnjak vam sestali vsaše dan ob 5— 6 vašo napoved v prostorfh Otetrjiške^jl datiotva Beethovnova 10 priti. —tj Nocoj vsi na Ohrtni^ki p*^s v h;i «»no! /a najlDarjSe pleeaftee jo irmogo praktičnih daril roi-nepa iaBdcfka: otroSki voziček g. Bat jela. nirrrujftire učdo razstavo, ki bo obsegala priWi^no 100 fotoimifij večjega formata in v:ibi cib-čiOStvo. kakor tndi naše fotoetmaterje. k številnemu obisku. Vstop bo bre^lač- • . —tj Društvo S«la In dom« v I^J^ibrjanl ima 5. t. m. ob S. mTečer svoj redni občar: zbor v risainici pol 16. v telovadnici v Narodnem domu. ekintrtv-* m prijatelji aokoiske ralarrine ponovno vlfucino vabljem. —lj .Sestanek glede otroškega orkestra in otroškega pevskega zbora za Starso bo v četrteAc 6. februarja na B*piv*eteovi cesti 21. pritličje. Iz Maribora _ B^neoteka afera. Poročati amo zra, da so se v neki krojaški delavnici .v Vetrm> ski ulici zastrupili z bericokam tam ustafc-beni knjaški pomočnika Za zadevo ae JQ zanimala tudi mariborska policija, ki frt zaslišala krojaškega mojstra .Josipa Mun-do. Ta je izpovedal stražniku, da je prevzel delavnico za izdelovanje gimrijajstfu dežnih plašcev od krojača Virrka Ignaca, ki je opustil delavnico koncem de^sesrdara. Baje se je tudi krojaški mojster Ignac zastrupil z bencolorn in nato iz Maribora m-znanokam izginil. Mimda je prevzel tu*fl štiri krojaške pomočnike, ki pa so kmrala oboleli za zastrupljenjem z bericolom. Munda odi<^čno taji. da bi v njegovi delavnici uporabljali bencol, pać pa pravi, da je to delal njegov prednik Ignac, M skrivnostno izginil. Baje jr ta sedaj BJSlrjH v Zagrebu 2^idevo bo preiskala poRcija, — Smrt f plamenih. \' mariborski bol-nicj je danes [»odle-ila >trašni«n opokHnam Ifl letna viničarjeva hč-rka VLn^rdalianii Gri-lova. Pred par dnevi se je med detom v kuhinji vnela obleka. Sestre so ii takoi priskočile na pomoč, ter jo oblivale z voda, a vsa zaman. Kakor živa l>akla je ptanira na dvorišče, Kjer ji |S mali -ircrala s \x-h*-sa gorečo obleko. Bilo pa je » prepozno. Dobila je strašne or>ekline. Smrt jo je rešila groznih muk. — Lahkoverna služkinja. 1'ri služkinji ^Vari ji V^rbrovi se j» v'eraj ziilasila neka okrocr ¥* let stara ritzanka in se je ponudila, da ji |k>ve srečo. Zahtevala pa |e, da ji morada-ti kaj zlatega, ker to prinese srečo. >brž-kinja si je takoj snela 7la!«* uhane in jih iztočila ciganki. To pa sa ni lilo dovolj. Zahtevala in dobila je tudi novo obleko m precej perila. Vse je lepo povoza-la v cnlo in odšla. češ. da se bo čez j»ol n>re vmtia in ji |k>vedala sre«-o. Ciganka jo >eveda brez sledu izginila. Aele danes villeju, država Joliet v Ameriki sta se pokoravala za t»voj zločin milijonarka sinova Rivhard Loeb in Natbam Leopold, ki sta pred 12 leti iz naslade umorila 14-letnega nfnijonar-jevega sina Bobbya Franka. Obsojena sta bila na dosmrtno jedo. Tc dni je pa Ri- charda Loeba doletela skoraj enaka uaoda. kakor njegovo žrtev; med prepirom ga je do smrti ranil njegov sojetnik Joseph Dav. Kaznenoa sta skupaj pospravljala večjo celico, ko se je Loeb nenadoma začel pre-prati z Davem. Ta je med Prepirom potegnil britev in mu prerezal trebuh, ter ga tudi ranil na hrbtu, da je Loeb kmaln podlegel poškodbam. Morilec je izjavil, da pred Loebom od dne. ko so ga zaprli, ni imel miru in da je ravnal v silobranu. Zločin Leopolda in Loeba, je našim čitateljem gotovo še v živem spominu. Oba sta l ila sinova čikaških milijonarjev in takrat stara 19 let. Bila sta tudi med najboljšimi slušatelji na univerzi in čakala ju je lepa bodočnost. A bila sta preveč razvajena in zato ni čuda. da sta za sla na kriva pota. Nekega dne sta izvabila s seboj 14-letnega Bobbya Franka in ga z avtomobilom zapeljala i/, rhicaga, kjer sta ga strahovito raz-mesarila in umorila. Pri zaslišanju sta bila skrajno cinična in sta zatrjevala, da sta hotela uživati pri umoru in da jima je bil to nekak eksperiment. Kot rereno sta bila oh.^ojpna na dosmrtno ječo. a v kaznilnici jima je bilo dovoljeno poučevati druge jetnike. Njuna očeta sta med tem čVisom že umrla in v prerani grob je legel tudi oče nesrečnega Franka. Proces proti morilcema je takrat vzbudil zgTažanje po vsem svetu. — Pnnašamo sliko perverznih morilcev: na levi je Ricbard Loeb. ki je bil zdaj umorjen, na d^sni pa Nathan Leopold. _______,____dijskih nabobov S milijonov funtov sterlingov za jubilejno darilo — 25.000 ljudi in 500 slonov v svečani povorki S r^^'U^'^'rn sijajem in razkošjem, kakršnega je zmožen sarrlo ori j en t. proslavljajo trije indijski vladarji jubilej svojega vladanja. Zdaj je na vrsti Aga Khan. vodja mcham ženi so bili najplemenitejši belci iz njego- hudem boju a privrženci starega režima je vrnil zanič ©valnim pari jem človeško dostojanstvo. Barodski maharadfca je sicer absoluten vladar, vendar pa upravlja svojo deželo v demokratičnem duhu. Za svoj jubilej je dal milijon funtov sterlingov za ustanovitev zdravstvenih naprav in za boj proti jetiki. Tretji slavljenee Nizam Hajderabadeki velja za najbogatejšega moža na svetu. Njegova država je približno tako velika kakor Anglija, toda Nizam sam ne ve, koliko premoženja ima. Zelo skromno cenijo njegovo premoženje na 600 milijonov do ene mHijarde dolarjev. Nizam Mir Osman Ali Khan Bahadur je potomec velikega kalifa Abu Bakra in a tem za mohameda-ne neposredni Prorok o v potomec. Prestol je zasedel pred 25 leti po svojem očetu star 23 let. Dinastija vladarjev Haidera-bada je bila vedno lojalna napram Angliji in s tem dosegla položaj, kakršnega ni nikjer v Indiji. Nizam je skoraj neodvisen vladar, poleg tega pa dobiva od angleške vlade" vsako leto nekaj milijonov za ustu-ge, ki jih je njegov rod storil Angliji, posebno ob velikem uporu Nane Sanfba. ko je Haiderabad skoraj edini ostal na strani Angležev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je prispeval Nizam v angleški vojni sklad v našem denarju okrog 4 milijone, poleg tega pa se je ponudil. da bo vzdrževal na lastne stroške angleški konjeniški polk. Ta polk je zdaj elita in najbolje opremljen v angleški armadi. Niza-ma je veljal doslej v našem denarju približno dve milijardi. Angleškemu kraljevskemu paru je poslal za srebrno poroko v zlati šatulji ček za poldrugi milijon. Proslava vladarskega jubileja tako bogatega vladarja bo seveda dogodek, pred katerim bo obledelo razkošje pravljic iz >Tisoč in ene noči«. Nizam je dal za proslavo v našem denarju blizu 10 milijonov. Enak znesek je dala hajderabadska državna blagajna ha jderabad.sk i bogataši pa so dali skoraj pol milijarde. 6večan*>sti se pričal o 24. februarja in Nizamo v gost bo vsak, kdor pride v Haiderabad. Za povabljene visoke goste iz vseh krajev angleškega imperija bode poslane posebne ladje. Slavnostne povorke se udeleži okrog 25.000 ljudi in 500 slonov. Samo za opremo slonov je šlo v našem denarju okrog 25 milijonov. Za 30 milijonov so naročili v Londonu krasen ognjemet. Haiderabad-ske svečanosti bodo prekosile vse^ kar jih je doslej videl svet, je dejal Nizam. Tople zime Letošnja izredno mila zima, ki nam pravega mraza sploh še ni prinesla, prinaša nekaterim kmetovalcem skrbi in strah pred nenadnim valom poznega mraza, će pa pogledamo nazaj na mile zime, bomo videli, da je ta bojazen neutemeljena. Leta 1172. je bil januar v Porenju tako topel, da je c velo vse drevje, v februarju so pa ptice že pletle gnezda kakor sicer v aprilu in maju. Leta 1289. so ljudje v januarju ob Rheinu trgali vijolice. In toplo je ostalo tudi vso pomlad in poletje. Leta 1421. so imeli na Češkem tako milo zimo da jo vfvska trta cvela že v marcu, v aprilu so pa že zobali zrele Češnje. Posebno toplo leto je bilo 1572., ko so imeli izredno milo zimo brez vsakega zakasnelega mraza. O veliki noči ledi 1585. je zorelo žito na polju. Zime v letih 1607, 1609, 1617 in 1659 so bile sploh brez snega in mraza po vsej srednji Evropi. Leta 1662. je bila tako topla zima, da sploh ni bilo treba kuriti. Topla, mila zima ic bila tudi 1963. Pa tudi v preteklem stoletju je bilo več toplih zim. V letih 1834, 1846, 185f in 1859 je drevje zelo zgo';!ij cvrlo in sadje je bilo zrelo že spomladi. Kako dočakamo 200 let? Pariftki liht >Quotidien< poroča i/. Tokia o zanimivem recepta nekega japonskega, zdravnika, ki ve povedati, kako lahko dočaka človek f?00 let. Mo/. pravi, da to ni posebno težko, treba se je samo fctrogn držati njegovega recepta. Kvo, kako je treba živeti, če hočete dočakati 200 let: — Bodi čim več na sve/.ein /ruku. M**so jej samo enkrat na dan. Vsak dan *e kop-. Iji v zelo topli vodi. Xn>i lahko plat MM obleko. Spi nad šest ur. toda M nad T in pol are, v temni sobi pri odprtih oknih. Vsak sedmi dan počivaj. Vdovci in vdove naj se poroče. Nikar se ne jezi in ne razburjaj. Mo/gani ne smejo biti nikoli preob-teženi. Govori malo in če le mogotV. tudi delaj malo. Ne glede na to. da si nekateri nasveti japonskega zdravnika nasprotujejo >o drogi 7.a navadnega zemljana tako nemogoči, da ta recept za nje sPloh ne pride v j>o-stev. Morda se da tako /.iveri na Japonskem, pri nas pa ne. Jubilej prof. Steinacha V ponedeljek je praznoval ■2adei«Voi ? h:,a pri biološki poskusni stanici dunajske akademije znanosti. Prof. Steinach. doma \r. Hohenenisa. je bil kmalu po dovr.-onih študijah prvi asistent profesorja fiziologije na nemški univerzi v Pragi dr. E\valda llerin-ga: V Pragi se je habilitiral leta 1890 kot privatni docent in deloval je do l»'ta 1918, kot redni profesor od leta -907. Prof. Steinach se je proslavil s svojimi raziskovanji in proučavanjem problema DO-uilajenja. Delul je mnogo na polju poadu-jevanja s po-nioć-jo poskusnega oživi jenja starajoče se puhertcine žleze. čeprav j«* star že 75 let. še vedno marljivo dela. Pa njegovi zaslugi so >»111 odkrili /daj mnogo rabljeni preparati ženskih hormonov, ki so se obnesli tudi pri odstranjevanju neplodnosti živine. »Čarovnica" v Ameriki Od zadnje obravnave proti čarovnici, sojeni oficijelno leta 1748 v švicarskem kantonu Glaris, pač nihče ni pomislil, da bi se moglo s tako zadevo še kdaj pečati sodišče civilizirane države. In vendar se je to pripetilo nedavno v ameriškem mestecu Kansasu. Moža 70 letne žene Jacka Willi-sa je napadel pred meseci 12 letni Bili Bernon in jel kričati nanj: Ti stari šarlatan !c Drugi dan je dobila Billova mati od stare VVillisove pismo: : Molite za svojega sina. kajti kazen mu ne uide«. In res je naslednjega dne deček umrl, ne da bi mogel zdravnik ugotoviti vzrok smrti. Zagonetna dečkova smrt je vzbudila v Kansasu silno razburjenje in mlekar, ki je dobavljal stari VVillisovi mleko, se je postavil na stran nesrečne matere, češ. da ne bo več prodajal stari čarovnici mleka. Pa tudi on je dobil pismo, naj moli. da mu svinja ne pogine. In res je bila njegova svinja drugo jutro v hlevu mrtva To pa še ni bilo vse. Ko se je prepričala, da se njene napovedi izpolnujejo je stara VVillisova napovedala mlekarju, da mora zboleti prav tako kakor njegova žena. Mož je res dobil silno vročico, njegova žena je pa čez nekaj dni umrla. To je izbilo sodu dnu in prestrašeni prebivalci so odločno zahtevali, naj čarovnico in njenega moža aretirajo. Preiskava seveda ni mogla spraviti na dan nobene krivde mo- derne čarovnice, toda glede na splošno ogorčenje so bile oblasti prisiljene spraviti VVillisovo in njenega moža v zavetišče za stare ljudi. Sodobna ruska glasba Ljubljana. 1. februarja. Tik po izvedbi šostakovićVve 1. sindoni-je in tik pred ir.vedl>o njegove o|iere >LadY Macb.*th ter Mosolove simfonične |>o«a razvija in kdo .o njeni predstavniki. Mno^o teh informacij sem pobral iz glasbenih revij, se več sem jih pa dobil od obeh moskovskdi delegatO* OD priliki !; ri-r.kt-ga jilasbeneiia festivala v IVasji. Serjiej Prokoljt-v ie -den glavnih repre-zentantov povojne Kus;ic. V velja vil sc .ie tudi kol svetovni pianist. od kompo«iri poznamo pri nas pred vseai opero Zaljubljen v tri oranže - uetmi na BaUaootoot tekste, tekata in »MUdene -arkazme /a klavir. Mnogo m i i še nedavno izvajala n|e-gora Skilska suda za OTkofter in kla-ičoa simfonija ier balet Sut. Prokofj.-v je praktično nadaljevanje sni- n Musoru>kt»«ia .na tuializma. l Hkrati pripominjam, da ooa>h mo lo ■mor skoraj pri v»«-h lodotmili Ku-sih). Mosolov je v taracu > 11 /1»< • i>i od 1'rouofjeva, po svetu je zaslovel /. omenjeno •>-zulivarno . lina komotii;'. in drugi Ofkeitral na dela. Dimitrij-' So>takt>vie fe uv» |javi] ■ 'kako pred petimi leli in i;a hiliko Miiatramc danes za najinvenrioznfjšega sodobnega rus-k iga liomponiltl Ni mu le trideset let. zato iz .stališča strotresja '.-desketfa <;ledan|a marsikatera njegom skladba ilogOTuo ni po poluoma enotna, v udar je TOOkina l^h de1 tako fini j« Ina, da se dr/.ijo in prodirajo v svet in v človeka — podoben -lu«aj kako« pri Muoorgskem. lina že zelo limono opu-m, m 'd njimi so kar tri simfonije m dv re-lovererni operi 4-N'os in LidV ICaOBOffc), BC-la vrsta eikličndi koiuoiuin del i dr. Lad.v Macbeth iz okolice Mrnskov (reka-terina Izmajlova) je prirejena po nov. Ii skeva in je zanimivo, da -|k>minia kakor |k> Bfllejtt, tako tudi po glasbenih princi pik v marsičem na .lanačkovo Katjo Kabanovc (-nov \to Onlrorakega nov >li Vihar'. Videl »om ^ovjeiski film \ ihart z tjlas Ikj Sferbaveva, ki pw jk» osebnosti daleke zaostaja za šo^lakovreem in seveda za Ja-načkom. Boris šefter ie bil na lanskem medna rodnem festivalu v Firemd na s.[>otetln > orkestralno suito Turkuienia. Spominja do volj na nedavno umrlega Ipofit - Ivanova in na njegovo Kavkaiko suilo. V Pragi sem slišal Vladimirja štdmlina II. simfonijo. -N^b po smelosti izraza, ml; po Ijivenrij'i n*» do»»e/j» frokoljeva ali i1^)-stakoviča. Vhaskovski je ivekak dil> ■ vni 0»:e -»uloinie ruske generarije mlajših 7*1 o ni ^idno. da so z izjemo najmočnejših d\eh. tr«*h foi dovolj konservativni. Pole^r »c5t tih »e imenujem Ve;>rika. M.-' kieha. tVmbedzija. Polovinkina. ReVUelmgO, Obukova. HeiciPHtt acha, rVjnber^a. Kreina in K'»«pperja. {X svojem čLnku sw ne dotikam Stravin-sketia in obeh ("Vr^pinos. .» kat»*iit» smo itak dovolj pouč *n«). I^idv .Vfacbeth je |xx>tala v 1'RSH z^lo popularna. 1'rva izvea izven i—ijo je bi!« v Ameriki; prva evro|»ka v fsUnkholmu, dru^a v Bratislavi, tretja bo te dni v Prairi (nemško gledališče) in četrta v Ljubljani. Ce se ne motim, j • Ljubljana kot p»-to dk>--to dajalo 1'rokofjeve oranže . So-takovu vi o|>-ri ž»dim popoln uspeh, ker je to d^lo (Kjlno prepričevalne sil.* in taka dela je naša publika spr -jemala vedno spontano. Splošna maer današnjih sovjetskih komp ni>tov je v primer) z. Kvro;>o zelo konzervativna. J.** prej sem omenil, da je večina mladih komponistov študirala pij M]ask>v-skem, oedali pa pri Taoejeoim i" Ipolil-Ivanovu. (Pri Stravinskem niso mogli, ker ne živi lam). Svoje konzervativnosti >e ta ^emTarija zaveda in jo priznava kot minus, /lato so za rešitev te^ra orot»lema angažirali mednarodni muzikalu Iht-i». na čelo 10-.ira zavotla so iz New Vorka poklicali ene^a n;.'ilNp!i eksponiranih *srho.'nl*ergovcevc dr. H. Kisleria. hkrati pa je tam v podobni, fukeiji domačin dr. R.uehenbar-h. S 1. der. l93o. so začeli z rednimi prenosi pome menih modernih del iz moskovsk -^a radia v-aketja prvega ob 'JO. uri l\x> s rini nje*-v .-op-~kt-m EaauJ in so oddajali že .Tanačka, Vtii hauda, Koussela, Movzesa »n dr. Tudi moj klavirski koncert čaka tam na prenos. Kako so interesiram na lem, da ostanejo ■ v.-.«, mi modernimi -jlasbeniki v stiku, vo dokazali lani. ko se je skrhal festival v Karlovih variti in s • je že krhal v 1'ragi, p;» so se ponudili, da na prirede pičla J m**-^eca po vnaprej za Karlove ram ilolo<*'n MM terminu v celoti v Moskvi. K t<*nm st> r»o-nudili udeležencem tak' udobnosti, o k«-krsnih se nam Evropejcem niti ne >tuj i. Morda je tudi v teh udobnostih nekaj ^roka, da glasba sodobnih Itusov ne išče in no rešuje probl »tnov, amj^ak hoče biti j r. d vsem nlasl a. Slavko Ontere. LION KUCHTVVANGER: 144 j£ld Suss (i o man Sledi pe nov, pepričakovan obisk. Prijazen star-ejSi gospod s hrtjo. voha-:oj;> glavo, oblečen skromno, toda dostojanstveno. Ope voivodanje-vdove stari knez Titu m Ta\ >. Ni hiu dalo miru, prignalo sa je sem iz Holandske. Tako ne gre. Snssa ne moreni pusrii kar tako unireri. Moža, ki ga je posetila njegova lici. ki mu je sama segla v ruko, moža- čigar usluge so bile dnbrodošle katoliški cerkvi, nc sicer oficijelno, toda vendar tako, da so vsi dvori vedeli za to. Ne, nc, to se ne ujema z njegovimi nazori gl^de vljudnosti, on je predobro vzgojen, da bi dopustil kaj takega. Mož. s katerim so občevali tako za-upiio. spada v odlično družbo. Takt. dostojnost in olika velevajo, da ne pride v stik z vešali. Stari knez se je napotil sam v Stuttgart inkognito kot baron Nculiof. Žida ni mogel trpeti,, nikoli ni pozabil, da ie uničil žolti salonček v v£E Monlri.ou vtis njegovega žoltega suknii-ča in da je rdeča livreja Susovj shr žinčadi osmešila njegov rdeči frak. Toda smatral je za neokusno naslajati se nad židovo nesrečo. Sicer se mu zdaj ni bilo treba bati. da bi Siissovo uleolie kakorkoli zasenčilo njegovo dostojanstvo. Prišel je z določenim načrtom. Pomagal bo Siissu pobegnir!. kakor je pomagal pobegniti Remchingenu. Z ž;dom pa ne bo šlo tako lahko. Toda knez je bil sklenil ne šteditii denarja, ne truda. Morda bo nazadnje temu nesimpatične-mu staremu kmetavzanu in vladarju še prijetno, če se bo tako lahko odkrižal zida. Gotovo bo to šlo. Toda on." knez. si bo nekaj izgovoril. Prevzefi tako težko nalogo zavol.o zida to tudi ne gre. Ne sme več biti zid. Žid mora prestopiti v krščansko vero. to se razume san*o po sebi in v svojem sedanjem položaju se >temu gotovo ne bo upiral. To bo pridobitev in zmaga za katoliško cerkev, če sprejme v svoje naročje tega prebrisanega finančnika in premetenega oobiifctka, ki je mimogrede rečeno več;i kavalir od večine švabskih gospodov. Elegantni knez je z gnusom odskočil, ko je prekoračil prag smeje in veseleč se presenečenja, ki ga bo povzročil. Kaj je to? Tu čepa* star sključen žid. Mar je fo finančni ravnatelj? Ali je to oni ve- liki kavalir? Knezu ie postalo neprijetno, kakor da ie sam tako zanemarjen. Siiss je opazil njegovo osuplost. Da. je dejal in ste komaj vidno nasmehnil, da Visokost to sem jaz. Zdaj je imel v celici iz desk zbito posteljo, stol in mizico. Knez je previdno in v* zadregi sedel. Nikakor ni mogel združiiimoža, čepečega pred njim, s podobo elegantnega gospoda, kakor ga je imel v spominu. Pa vendar ne kani žid znova prevarati svetil? Mar ni to gola zvijača? Imel je isti neprijetni občutek, kakor takrat v žoltem salonu in pred rdečimi livrejami. Ali ie murda žid storil to. desar bi nihče ne smatral za možno, mar ga re ponufl tudi v teh razmerah, v tej celioi? Toda tudi če bi se dali vsi preslepiti, on. knez se ne bo dal. Se na misel mu ne pride, da bi sel Židu na Limanioe. Oh. izkušen, skepaičen mož in knez se ne bo dal tako lahko pretentati. — Pred menoj ni treba simulirati, rikscelenca, — je začel gladko in prijazno, kakor br sedel v salonu. — Menda vendar m mislite, da nc vidim vaše krinke. To je zvijača. Pod vešali boste naenkrat odložili to grdo brado in zopet postanete spreten, eleganten, izkušen kavalir kakor prei. To je ma- never, je dejal zmagoslavno. Samo po sebi se razume, da je to manever. Toda, dragi gospod finančni ravnatelj na kaj takega se dajo morda ujeti gospodk iz parlamenta, jaz pa ne. Mene ne boste preslepili. Suss je molčal. Menda imate v rokah še nekaj kart, — je nadaljeval knez, — ki jih hočete izigrati v zadmem trenutku. Vse kaže. dt bi radi igrali vlogo trpečega svetnika, da bi potem slavili tem lepše vstajenje. Bodi«re previdni. Razpoloženje tu ie nevarno. Morda vas tako daleč sploh ne bodo pustili. Oprostite, toda izključeno ni. da vas obesijo z vašimi kartami v roki vred. Ker je Siiss še vedno močal. je postal knez nestrpen. Ekscelenca! Gospod! Človek božji! Razumite vendar! Govorite vendar, za božjo voljo! Dobro mislim z vami. Dvomim, da bi vam bili prorokovali v zibelki, da se bo nemški državni knez zavoljo vas toliko trudil. Cujte! Govoritie! Ves presenečen nad njegovim vedenjem mu je pojasnil svoj načrt in svo)e pogoje. Ko Je končal, se Siiss ni niti ganil, nt-ti odprl svoiih ust. Knez se ie čutil poraženega bori. nego prei. Prispel ie bil tako daleč, a ta žid sedi zdaj tu. gleda ga in molči. Knez Je naenkra: začutil, da je star in utru cu. židovega molka ni mogel več prenestji. s prisilieniai posmehom je dejal: V ječr sče pohabili družabno uglajenost. Oc si človek zavoljo vas tohko prizadeva, bi mu lahko vsaj rekli: Hvala lepa! — Hvala lepa! je doul Siiss. Knez .je vstal. Smatral je za OfbttO zahtev, da se ta žid noče dali rešiti po njem, da se bo raje dal obes.ti. Znoreli ste. dragi moj, je dejal. N.egov drugaee prijazni glas je zvenel ostro. — Vas stoioizeni je zastarel, /{daj ne umramo več zato, da b: dosegli v učbeirk'h zgodovine za šolarčke boljše mnenje o sebi. Boljši je živ pes <>d mr.vega leva. ie . dejal često vas krali Salom« ;i. Strese! je prah s suknjiča in priponiml ž? na pragu: Dajte si Ysai ostrici brado In ohlecite sc dobro, če že — 'e skomignil z rameni če že na vsak uačii hočete viseti! To se pač lahko zante\:4 od človeka, ki smo ga tako prijazno sprejel: v svor krog. ImeH boste mno^o inenitnih gledalcev. Vse življenje ste se ved'' dostojno, ne zapravite svojega dobrega glasu, ne daite ljudem povoda, da bi govorih*, da niste kavalir, ko bosre odhajali na oni svet. In knez je odšel. Anton Stacul Ljubljana, 1. februarja. Komaj tri mesece je minilo, odkar je ugledni ljubljanski trgovec jr. Anton Stacul opustil svojo znano delikatesno trgovino v šelenburgovi ulici in pred 1 \ dnevi smo ga še videli na cesti, ko je hitel po opravkih a snoči je po kratkem trpljenju umrl. Pokojni je bil rojen pred 73 leti v Fur-laniji. kjer se je tudi izučil v špecerijski stroki, a približno p*?-:i 50 leti je prišel v Ljubljano. Tu je na prostoru sedanje pošte odprl delikatesno trgovino, s katero se je preselil v poslopje poleg kavarne Zvezde, roznala ga je malone vsa Ljubijqana. saj je skoraj pol stoletja sam strejrel strankam. Od ranega jutra do pozneira večera je bil na nogah. Xjoirova delikatesna trgovina je bila na g-lasu kot .ena najboljših v Ljubljani in ta sloves ji je ostal Prav do konca* Za pokojnim žalujejo sin ing. Anton, ki je arhitekt v Boznu, zdravnik dr. Viktor in tri hčerke, od katerih j*1 ena poročena 7. odvetnikom dr. Morom. Valčn je poročena- v Budimpošii. :\ gdč. Pina je živela pri očetu. Pred leti je Staculoce zadel hud u*dalcm«, ali za kombinacijo. Žrebanje startnih številk bo v petek, dne 7. 2. t. 1. v lokalu TK. »Skale« v hotelu »Pošta« na Jesenicah. Vsi tekmovalci morajo biti na Pustem rovtu najkasneje 9. 2. t. 1. ob 7. uri zjutraj. Startne številke se bodo izdajale 2 uri pred pričet kom tekmovanja Ob 8. uri zjutraj je razglasitev in opis tekmovalne proge na licu mesta. Vsi pravočasno prijavljeni tekmovalci bodo nastanjeni v smuškem domu SK »Bratstva na Pustem rovtu nad Jesenicami po najnižji ceni. Prvi. drutf: in tretji plasiranec v alpski kombinaciji — dobi pole^ častnega naslova, še primerno častno darilo. Prvi v »smuku« in prvi v »slalomu« pa še posebej darilo in naslov. Pole^ tega se bodo ocenjevalf klubi kot celota in bo klub. ki bo s svojimi tekmovalci, od kateri!) bodo prvi štirje najboljši od vsakega kluba, dosegel najboljši uspeh, dobil posebno priznanje in naslov : podzvezinega prvaka« Objava rezutatov in razdelitev daril, bo ob 17. uri v gostilni »Pri Jerici« na Prihodih. ★ — Zagreb — Ljubljana. Jutri se bo vršila medmestna tekma v table - tennisu med reprezentancama Zagreba in Ljubljane. Dosedaj so prednjačili v table _ tennisu Zagrebčani, sedaj pa izgleda, da imajo Ljubljančani več izgledov na zmago, ker tvorijo zelo homogeno celoto Ljubljano bodo zastopali: Marinko (ž.S.K. Hermes) ter Weissbacher, 2iza, Lazar (vsi S.K. Ilirija ). Zagreb pa bo nastopil v postavi Oleksner, Maver, Maksimovič in Seneko-vič. Z Oleksnerjem na čelu je to skoraj popolna državna reprezentanca. Obeta se nam torej prvovrsten športni užitek in je dolžnost vsakega prijatelja table - tennisa, da poseti to prireditev. Tekma se bo odigrala v nedeljo v dvorani bivšega hotela Tivoli. Trajala bo od 16. do približno 24. Iz Celja —C Občina ne bo kupila bivšega Rebeko-vega posestva. Mestni svet je na seji v potek sicer preklical sklep bivšega mestnega sveta, da bo^ občina kupila bivše Rebekovo posestvo, ki je sedaj last banske uprave. Prejšnji mestni svet je nameraval na tem posestvu urediti Delavski azil. —c Pešpot ob Mariborski cesti od Rudarske šole do \Vestnove tovarne, cesto Dobrova-Lokrovec, cesto na Zg. Hudinji in pešpot, ki vodi iz mesta v Lokrovec bo občina uredila. Stroški bodo znašali 10.138 Din. —c Društvo jugoslovenskih akademikov v Celju razpisuje iz dohodkov svoje prve jav- Brcs posebnega obvestila Tužni sporočamo, da je mirno v Gospodu zaspal naš dobri stari oče, oče, brat, tast in stric, gospod Stacul &nton trgovec. Pogreb blagopokojnoga bo v nedeljo, dne 2. februarja 1936., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. LJUBLJANA. BUDIMPEŠTA, BOZEN, dne 1. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. - '-itn: pogrfthni zavod Ob?ins» Ljubljana 1. februarjem 1936 sem prevzel vodstvo hotela, kavarne in restavracije y NOVAK" Jesenice Cenjenemu občinstvu zagotavljam, da bom vsestransko postregel svoje goste s prvovrstno kuhinjo, najboljše izbranim pristnim vinom, dobrimi likerji, kavo, čajem i. t. d. Nadalje bom skrbel za bogato izbiro domačih in inozemskih ilustracij ter časopisov. Dobra in točna postrežba. V točilnici znatno znižane cene. Za obilen obisk in naklonjenost se najtopleje priporoča M AJNIK PAVEL dolgoletni plačilni v »Grano" hotelu Unionu« v Ljubljani ne prireditve podpore revnim akademike m v Celju in okolici ne glede na društveno pripadnost. Prošnje je treba oddati društvu do 20. t. m. in priložiti ubožno izpričevalo. —c Jadranski dnevi, ki jih pripravlja vsako lelo krajevni odbor Jadranske straže v Celju, bodo letos 13. in 14. junija. —c Umrli v januarju. V pr?jšnjem mesecu je umrlo v Celju 29 oseb in sicer 15 v mestu in 14 v javni bolnici. —c !M4 tujcev in sicer 783 Jugoslovenov in 161 inozemcev je obiskalo Celje v januarju. V decembru jih je bilo 933, v lanskem januarja pa 920. —c Prve letošnje nogometne tekme bodo v Celju v nedeljo 2. t m. Na Glaziji ho ob 15. zanimiva trening tekma med SK Celjem in Atletiki, ob 13.30 pa bo predtekma med vojaškim teamom 39. pešpolka in kombinirano mladino SK Celja. Na Olinipoveiu igrišču v Gaberju bo ob 14.30 prijateljska tekma med SK An*at?rjen iz Trbovelj in SK Olimpom, ob 13.ir> pa bo predtekrmi rezerv SK Olimpa in SK Jugoslavije. —c Zanimivo športno predavanje bo d rovi ob osmih v Domu v Samostanski ulici. Predaval to eden najboljših nemških trenerjev za lahko atletiko g. Klein, ki se mudi sedaj v Celju, "sa predavanje opozarjamo lahkoatlete in vse ostale športnike, zlasti tudi smučarje, ter vse prijatelje športne mladine in sporta. —c Nočno lekarniško «lužbo ima od vštetega petka 7. t m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj; na Glavnem trgu. RADIO Nedelja. 2. II. 8.0:-: Telovadba (vodi g. Ciril šoukal). — 8.30: Napoved Časa, poročila, objava sporeda. — 8.4o: Narodni in veseli napevi (poje g. Svetozar Ban o ver s sprani.jevanjem Kmečkega tria) vmes nekaj plošč. — 9.45: Versko predavanje (p. g. dr. Roman Tominee). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz Št Vida n - Lj. — 11.00: Slovanska glasba (radijski orkester). — 11.40: Otroška ura^ Miki in Mikec kot zimska športnika. — 12.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 12.15: Kar želite, to dobite (radijski orkester). — 15.C0: Kmetijska ura: Zadružna oblika gospodarstva med drugimi kolektivnimi oblikami (g. Ba^aj). — 15.30: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) — 16.00: Gospodinjska ura: Žena in higiensko izboljšanje kmečkega gospodarstva (ga. dr. Amalija Šimenc). — 16.15: Akademski pevski kvintet. — 19.30: Nac. ura — 2000: Napoved časa. poročila, objava sporeda. — 20.15: Drabosnjak - Kuret: Božična igra. — 21.30: Majka Marija — hrvaški narodni običaj iz Prigorja (prenos iz Zagreba).—WŠAQi Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Tarcel S*; i*ar poje s spremi je van jem radijskega jazza. Ponedeljek 3. II. 12.00: Slavni ruski skladatelji: Musorg-sky, Borodin. Rimsky Korsakov. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. — 13.15: Ksilofon iu saksofon (plošče):—1100: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Zdravniška ura: O oslovskem ka-Mju (g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20* Nekaj narodnih pesmic (plošče). — 18.40: Kulturna Kronika: O naši glasbeni folklori (g. Fr. Ma ro!t). — 19.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19 30: Nac. ura. — 20.00: Prenos opere iz Beograda. V II. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmarl V II. odmoru: Na-jx)ved časa. vremenska napoved, poronla. objava sporeda. Torek, 1. IT. 9X0: šol:'(i: Nac. ura. — 20.00: Večer glasbe, petja in recitacij. — 32.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila objava sporeda. — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 5. II. 12.00: Iz kraljestva lutk in škratov (plošče). — 12.45: Vremenska napoved. ">oročila. — 13.CO: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Kmečki orkester (plošče). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Otroška ura: Pravljice. — 18.40 Pogovor s poslušalci.—19.CO: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Na. ura: dr. Edo £Iaimer. rdravnik in nar. posUMnOC Idr. Božidar Kavrit) - Eflb Bgd. —20«/*; Prenos opere iz Nat. gled. v Ljubljani. Iz Ptuja — Dve predavanji priredi orfavoa me-ŠčanstLa šola v Ptuju v dvorani >»M!jd:kc« in sicer 1. februarja ob 2U urio temi ^Človeški obraz kot ogledalo človeškega bi*t\a* in sicer 1. februarja ob 20 uri o Temi *do-»Umetnost kot i/ra/ duhovnih reahmojH«. Obakrat ho predava! psihiater dr. ŽupiC Stanislav. Predavanje je javno in brc/ vstopni ne. — Gostitelja sta olcraf«. živinski trgovec J. J. iz Apač je te *e gu. ki so oba tička kmalu ir«ledili in s-ta pri/nala tatvino. Povedala tla. dn sta si kratila Oas v Mariboru, ker sta btOSpotOfa*. Ker sta oba brez stalnega bivališča. >t* bila aretirana in izročena sodi^ču. — Sirel iz teme. Kd se je vračal te dni /večer domov mizarski vajenec Ko-kot F. iz Mo.Šikanjcev. jc nenadoma v >asi počil strel i* krogla ga je nadela v j*te<*no doanc no£e. Kokot je sicer opazil nekega moškega vendar ga v temi ni spoznal. Kokot je moral v bolmeo, za napadalcem pa poizve dnjejo orožniki. — Sezgoda. Te d?ni sc jc peljala s kolesom proti Mariboru kočarjeva hči Karo Terezija iz Brezovca. Ko je prispela pri Vur bergu do ostega ovinka, je za vozila s ceste ter pacUa v strugo potoka Grajena. Pri tom se ie močno poškodovala po ohrmi m desni roki. da so jo morali p l opol ji fi v bolnico. Pet knjig za M Din vam da edino Vodnikova družba SVOJO VELIKO ZALOGO zmanjša pred pričetkom pomladanske sezije __. - p M A V F P Ljubljana z odprodajo raznega manufakturnog« blaga in čevljev posebnih znamk po izredno znižanih cenah ¥ časa od 1. do lO. februarja ZELO UGODEN NAKUP OSTANKOV ! ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, sina, brata, svaka in tasta, gospoda wm m ^ Janko Popovica veletrgovca, kakor za poklonjene številne krasne vence in šopke, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. ..... „ _ ... x. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikoma dr. Volavsku in primanju dr. Jenku za vso požrtvovalnost ob času bolezni, čč. sestram za skrbno nego, komandantu mesta, g. brig. generalu Ivanu S. Jovanoviću, francoskemu konzulu g. Remerandu, podpredsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimiru Ravniharju in številnim gg. občinskim svetnikom, mnogoštevilnemu uradništvu mestnega poglavarstva z g. direktorjem Jančigajem na čelu, zastopnikom raznih oblasti, uradov, društev in organizacij, pevskemu društvu >Ljubljanski Zvon« za prelepo žalno petje, uslužbencem domače tvrdke ter vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počaste spomin dragega pokojnika in da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. februarja 1936 ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 31. januarja 1936. Žalujoči rodbini: POPOVIĆ — DR. ADLEŠIC MALI OGLASI sseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklici a pismene odgovore glede malih oglaaov Je creba priložta znamko. * Popustov za male oglase ne priznamo. XXXXKXXXXX1 RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din VSEGA V IZOBILJU >ji malo denarja v veliki izbiri dmskih sukenj, oblek. Hnbertu--ov, pumparic itd. pri Presker-•u Sv. Petra easta 14. 6-T. 50 par entlanje ažuriranje, vezenje zaves, rila, monogramov, ^eiika zaloga perja a 6.75 Din. »Jmijanac, Gosposvetska 12. l/T pe-Siumbriic miFFET S. J. Jeraj, Sv. Petra 38. Ljubljana. Vam nudi prvovrstna in garantirano pristno žganje po sledečih konkurenčnih cenah čez ulico: H&toško bek) Nr. Din 7.— Srbsko črno » ^ Si— Cviček M „ 9.— Rizling „ ^ 9.— Muškat si Ivanec „ „ 12.— Jabolčni k sladki ^ „ 5.— 2ganje Tropinovec Shvovka Hrusevac Brinjevec Pri večjem popust! Ttr. Din odjemu 32_ n 2*.- 28.- primeren 517 VLJUDNO javljam cenj. občinstvo, da bom ie nadalje vodila krojaško obrt, po svojem pokojnem možu Mateju Oaser-manu, krojaškem mojstru na Šmartinski cesti št. 2. Priporočam se za nadaljnja cenj. naročila. Albina Casarman. o09 SPALHICO šperano. 11 kom. v lepi obliki prodam za 2.300 Din (imitacija oreha). I. Bitenc. Gosposka 10. mizar 516 STAnOVAMA Beseda 00 par, davek S.- Din Najmanju sneaek 8 Dm SOBO meblirano oddam. Građanka ulica 8. pritličje. 514 DVOSOBNO stanovanje s pri liklinami ter vrtom se s 1. marcem poceni odda. Pokopali^ ul. 32, Moste. ^06 GLASBA KLAVIRJE, pianiste, harmonije izposoja najceneje ter prodala tudi na obroke od Din 300 le prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forater, Petrof, Bolzl, Stingl original. Id so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik bivši učit. Glasbene Matica in zaprisežen sodni izvedenec.Ljub Ijana. Aleksandrova c 7. GRAMOFON, skoraj nov, lepa mizarska izdelava. Okrasek 4#=*abava doma. Cena nizka. Ogledv nedeljo pop. Stari trg 17-1. desno. 512 SLOVENSKE PLOŠČE šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike že l za Din 25.— samo pri deli PASAŽA nebotičm i PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din REGISTER BLAGAJNO National) veliko z 9 se5teval-ci v brezhibnem, stanju, skoro novo. na električni in ročni pogon, pripravno za kavarne, restavracije in costilne, poceni prodorno. Pobliže"- Maks Sku-5ic Zacr*»b Ljubljanska al» 492 OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, jivalnib strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKJ KRANKO: »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokole« in otročkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlov$ka cesta 4. Novo otvorjena gostilna „SPLIT" Vidovdanska cesta 1. Rešujem vinsko krizo, omogočujem vsakemu popiti kozaru, dobrega dalmatinskega vina. CENE CEZ ULICO: Skradinsko belo.......Din 8.— « šiler.......« 8.— Soltanska črnina.......« 8.-- Original dingač Pelješec . . . . «10- Tropinovec 45%......«22. Priporoča se gostilna »SPLIT« Stranca Orojnje losfp auponrtf, * Za »Narodno Pran Jezersek. — Za upravo Id Inseratnj del Usta Oton Chrtstot. wm Val f Ljubljani.