Posamezna številka 1 K. Poštnina
M 263.
V
plafana v gotovini,
i, v sredo, rine u, novePiUra n
LtlO XLVDl
»SLOVENEC« velja
po pošti ua vas strani Jugoslavije ln t Ljubljani: za oelo leto naprej. tt. 180»— sa pol leta „ „ 90"— za četrt let« „ •. „ 45-~ za en mesec „ • • lt IS"—
Za Inozemstvo celoletno K 240 .
E3 Sobotna izdaja: ==
Za oelo leto.....K 30-—
za inozemstvo, . . , „ 35 —
__Uredništvo Je v Kopitarjevi allol štev, li/HL,
Bokoplsl se ne vračajo; nefr.-jiklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, apravu. štv, 322,
• ' ." Inseratl: on
Enostolpna petitvrsta (58 mm široka in 3 mm visoka ali aH
prostor) za onkrat . . . po K poslana itd. .. po K ts>
Pri večjem naročila popnA
Najmanjši ogla« 50/9mm Kil
Izhaja vsak dan izvzemši m
ne<tel]ek ln dan po praznika ob 5. ari zjatraj.
list zi s
naroi.
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanska št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglas«, avstr. in češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hero, 75C3.
Pismo prlmmrsSie raje.
Motto: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi za njen procvit, kulturo iri in blagostanje.
Krekova oporoka.
Po dveh letih črnega suženstva, vedno živega upanja po odrešitvi, po strašnih, dolgih mesecih brezobzirnih krivic, tepta-nih pravic, internacij in preganjanj, brezpravnosti, požigov in oskrunjenj, zasmehovanja in zaničevanja naših najsvetejših čuvstev, je prišla noč, ko so zastopniki našega naroda podpisali sramotni sporazum, ki nas je izročil na milost i n nemilost našim najhujšim zatiralcem.
Naš narod v zasednem ozemlju, ki bo kmalu priklopljeno k Italiji, ki je okusii po kratkih dneh svobode najtežje in najhujše trpljenje, je dan za dnem s sinovsko ljubeznijo zasledoval diplomatične boje, ki so se vršili za Jadran, jc pazno motril vse notranje- in zunanjepolitično življenje mlade države, od katerega je bila v prvi vrsti odvisna rešitev jadranskega vprašanja.
Naš, od strankarskih bojev neskaljen pogled jc s strahom opazoval, kako se vse premalo vestno in vse preveč diletantsko deluje za notranjo konsolidacijo države SHS, kako sc narodne moči izrabljajo v zakulisnih prepirih. Namesto konsolidacije se je zgodilo ravno narobe: prvotno navdušenje v vseh treh delih naroda se je razpršilo, razne vladne odredbe' so storile vse mogoče, da Je vera ljudstva v moč in zdravje 'države vedno bclj ginilo, da sc naše finančno stanje ni moglo urediti, da se naša gospodarska moč ni znala uveljaviti, da se je na ta način notranji položaj slabšal od dne do dne, ki so ga sovražniki državne edinosti izrabljali' in zlorabljali v najnečednejše namene. Onstran p r e -mirne črte so se gospodje igrali »drža v o«, katere ceno smo plačali mi v R a p a 11 u z našo krvjo in z našo s u ž n o s t j o. Ta igra, ki jc trajala celi dve leti in ki je ustvarila neznosen notranji položaj brezustav-nega in protiustavnega življenja, je imela nujne posledice tudi na naš zunanjepolitični položaj. Pozicija naše mirovne delegacije se je poslabšala dan za dnem, vedno bolj smo izgubljali zaslombo ostalih vele-vlasti, ki je končala po \Vilsonovem padcu s popolnim dcsinlcrcssementom, v katerem smo bili prisiljeni kapitulirati. V S v. M a r -ge r i t i j c bila vsa naša dosedanja politika na. zunaj in na znotraj obsojena. Naši delegali so prišli na pogajanja brez h r b t c n i c c , t. j. zastopali so državo brez ustavodajne skupščine, brez urejenih razmer, raztrgano cd notranjepolitičnih bojev, osamljeno in brez vsake pomoči.
Videli in vedeli smo vse lo, zalo smo s strahom in nezaupnostjo sprejeli novi početek jadranskih pogajanj. Bolelo nas je predvsem, da so edinega pravega zastopnika zasedenega slovenskega ozemlja d-. Rybara, izključili od sodelovanja in nas s tem oropali zadnjega upanja, da nam bodo v pogodbi zagotovljene one kulturne in narodne svoboščine, ki jih uživajo žc zamorci v zadnji afriški koloniji. Tako pa jc bil naš poraz popoln.
Dr. Trumbič je dejal, da je naša žrtev za ozdravljenje države SHS neobhodno potrebna. Zato mi danes, ko sc nam v obupu stiska srce in v nemi bolesti krčijo pesti, ne tožimo in ne obtožujemo, v trdnem pričakovanju, da bo država, za katero smo bili žrtvovani,našlavnajkrajše m času moč in sredstva, da to krivico tujega nasilnika popravi, da tudi nam po brezmejnem trpljenju zašije dan vstajenja in svobode!
Delo za našo odrešitev pa leži predvsem na vas, osvobojeni bratje Srbi, Hrvati iu Slovenci, da daste čimprej vaši bolni dt žn vi zdravo po d 1 a g o p r a v i č n e ustave, ki ji bodi Ic en cilj: moč, procvit i n blagostanje države uje d i njenega troimenega naroda. Zato jc v naših očeh vsak oni, ki
nc stremi za tem ciljcm vseb Jugoslovanov, izdajalec in naš r a b e 1 j, zato ie v naših očeh vsak oni, ki ruši edinstvo naroda, naš najhujši sovražnik, hujši od nasilnika, ki nas duši!
Za nas, nove posih-podanike italijanskega kraljestva, obstoja le eno upanje, ena edina rešitev; da vstane za našim hrbtom močna, v pametni, pravični, moderni in resdemo-kratični ustavi zasidrana država SHS, ki bo najboljše jamstvo za naše odrešenje, ki mora priti prej ali slej, ker tirja io pravica, k er lirja to železni zgodovinski razvoj, ki potepta vsako v sebi gnilo laž. Potem bo samo po sebi odpadlo vse nezadovoljstvo, ki zastruplja najširše sloje, potem bodo vsi, ki šc omahujejo, spoznali pra"o svobodo svobodne, mogočne Jugoslavije, ki je danes radi svoje šibkosti in osamljcnja morala kapitulirati pred sovražnikom, ki jc oborožen do grla, izrabil naš najslabši moment in nam vsilil samovoljno »rešitev« naše-g a ozemlja, ki ostane naše kljub papirju, podpisanem pri Sv, M a r g e r i t i !
Čc bo videl naš narod tu, da tam preko meje vstaja iz zmot in omahovanja zdravo državno življenje, ki bo priklenilo vse sloje vseh treh, za večno združenih plemen v ljubezni na plemenito tekmo za kulturni, gospodarski in politični razmah mlade države mladega naroda, tedaj bo vedel, da ura odrešenja ni več daleč, tedaj ne bo nikdar in nikoli omahoval, ampak dokazal, da je vreden osvoboditve! Zaveda se, da je stara in mogočna Francija čakala do zdaj na odrešitev alzaško-lcrenskih bratov, ve prav dobro, da je iia-lijanski uarod kljub razkosanju v razne državice dosegel šele zdaj popolno ujedinjenje s trentinskimi in furlanskimi brati, ve prav dobro, da sc je mala. junaška Srbija od poraza na Kosovom do danes borila stoletja za gospodarsko in politično osvoboditev proti desetkrat močnejšemu sovražniku kot je talija, ve prav dobro, da se jc silna Nemčija šele 1870. združila v enotno državo. Kako naj o b u -p u j e m o mi?
Z vašim treznim, neumornim, nesebičnim in požrlvovaiija polnim delom z a utrditev jugoslovans k c države in jugoslovanske misli in z našim neomajnim, kot kraške skale trdnim zaupanjem in z vztrajnim bojem za naš narodni obstanek kljub vsem nasilnostim, bomo čimprej priklicali dan, ko bo na Koroškem, na goriškem gradu, na. stolpu sv. Jusla, na. puljski trdnjavi, na reški mestni hiši in v Zadru zmagoslavno plapolala jugoslovanska zastava !
To verujemo, to hočemo, to b o m o d o s e g 1 i !
V Trstu, na dan podpisa naše sužno-sti 1920.
Človek bi nc verjel, da je to mogoče. Ampak črno na belem piše - Domovina « z dne 8- novembra o Preteči nevarnost; , ki jo po cerkvah, po shodih, po časopisih, sploh povsod pripravljajo peklenski klerikalci v obliki strašne zarote, ki naj otvori dobo bodoči papeževi absolutni državi«, Bru.mni brale, »Domovine« so gotovo strmeli nad razkritjem svojega strokovnjaka, ki jc lo zasledil, a šc bolj naj strmijo 'ud učenostjo, s katero to iznajdbo dokazujd.
Vodi nas v čase Jnocenciia II'. (i ll"3 do 1216). Toga papeža pozna pač ves svet, ' la urednik »Domovine« sc gotovo ivnj i1 na njegovo dobo prav tolik o razume, kakor kaka vaška kuharica na paleontologijo ali indogermansko filologijo. Popoln nevednež v zgodovini, pa piše cz. sprejema članke, ki se vsak csmošolec nad njimi krohota,
»Poprej je veljal papež zn prvega škofa«, piše o njem, »vendar jo bil samo prvi nifvl enakimi. Inoccnc III. pa je lo odprarii in vpeljal poseben sistem, po katerem ie bil papež vrhoven poglavar ccrkvc. Po-
polno neznanje cerkvene zgodovine, kajti mož nc pozna papežev tiroč 1 c t p o p r c j, ki so nastopili ne kot prvi med enakimi, ampak kot poglavarji cerkve; nc pozna ne Dionizija, nc Štefana, ne Kornelija, nc Kii-lista iz III., ne Viktorija iz II., ne Klemen-ta iz I. stoletja, ki so vsi nastopili kot vrhov ni poglavarji cerkve. —
Piše dalje: »Moč imenovati škofe, niso imeli več posvetni knezi, temveč papež si je to prihranil zase.« Zopet popolna ignoranca, kajti tc moči posvet, knezi pravovi"-Ijavno nikdar niso imeli. Škofje so sc imenovali, kakor jc cerkev določala, in le absolutisti so si take reči prisvajali, zato pa jih je cerkev zavračala že davno davno pred Inocencijem III.
Pojavila sc je tudi misiel o nezmotljivosti., Zopet perfektna ignoranca. Vera v nezmotljivost papeževo, kakor jo katekizem uči, se je javljala, odkar so papeži na svetu in odkar nastopajo kot vrhovni glavarji cerkve.
In tako gre članek o veliki »Preteči nevarnosti« naprej. »Z razširjenjem oa.pe-ževc moči so se množili tudi davki, ki jih jo pobiral sv. oče.« To, to, davke je pobiral (seveda je hodil z malho od hiše do hišo); nc pove pa, kaki so bili ti davki, ali so se tudi pobirali od luči, od knjig, cd hiš, od njiv in travnikov, kakor dandanes; nc pove, da so sc pobirali, če so se sploh pobirali, ne za militarizem kakor dandanes, ampak za bolnišnice, gostišča, šole, za hrambo proti absolutizmu itd. Inocencij 111. sam jih za svojo osgbo ni rabil nikjer.
Nasprotnike, trdi učenjak v > Domovini., jc ta papcž kaznoval — strmite! — z interdiktom, z izobčenjem, s križarsko vojsko, z inkvizicijo, množice ljudstva so bile predane poginu. Strašno! Pa koga je ka; snoval z interdiktom in izobčenjem? Filipa Avgusta, francoskega kralja, ki je v vseebče pohujšanje svojo ženo Ingeburgo zavrgel in pričel živeti s priležnico Nežo Meransko! Bo-ii »Domovina« to kraljevsko kreaturo zagovarjala proti Inocenciju lil, kateremu jc bila za njegov nastop vsa tedanja Evropa hvaležna? — Koga šc ic. Inocencij III, tako kaznoval? Alfonza, le-onskega kralja na Španskem, ki je sklc-jil javno krvoskrunsko zvezo s svojo nečakinjo! Bo-Ii »Domovina« tega pohotneža krila? — Koga še jc kaznoval? Ivana Brez-deželnega, kralja na Angleškem, ki je divjal prav po neronsko proti svojim podanikom, plenil njih imetje, njih žene pa oskru-njal! Bo-li »Domovina« tega absolutista branila? —
Toda papež »je začel z najgrozovilej-šim preganjanjem krivoverccv , namreč Albigenzov in Valdenzov. Vc-li Domovina', kdo so bili ti njeni prijatelji? To so bili manihejistični boljševiki tedanje dobe, ki so s svojimi nauki privatno lastnino za-melavali, ki so širili orgije mesto zakonskega življenja, ki so povsod ogrožali vsak socialni in državni red. Popolnoma neresnično je, da jih je papež začel »naj-grozovitejše preganjati«, ZIep~ jih je hotel najprej privesti na prava pota; šele potem, ko se pri njih fanatizmu ni dalo ničejar doseči, jc pozval svetne kneze, naj napravijo red, kakor ro skušali dandanes Poljaki vsaj n.i svojem ozemlju isto napnt-viti,
Šc naprej: Papež jc vpeljal inkvizicijo. »Domovina piše o dobi Inocencija lil.; pa ne ve, Ja je bil bioccnc III. žc dolgo mrtev, ko so inkvizicijo ustanovili! Nc ve, 'i je Torauemada, katerega tu citira, [seveda ne zna kateri) šele kakih 270 let pozneje nastopil! Ne vc, kaj je inkvizicija; ne ve, kaj jc ccrkvena, kaj politična inkvizicija; ne vc, da ccrkvena inkvizicija ni nikdar n i i i enega človeka o 'o s o -d i la na smrt; nc vc, da obstoji Iudi dandanes inkvizicija stokrat hujša, kakor vsaka ccrkvena, kjer zavzemajo pri s t a š i Domovine, demokrati 7. Žerjavom in Pribičcvičcm na čelu, prvo mesto in da ni nikdo varen ne svojega poklica, nc svoje časti, kdor jc tukaj obsojen, ne vc, kako je Žerjav, ta dominikanski rabelj nedolžne župane odstavlja.l; kako nicgov sodrng Pribičevič, še hujši »dominikanski rabelj«, s svojo inkvizicijo divj? proti vsem, ki pred njiui nc leže na trebuhu
Proti Inocenciju III. se zaganja, a nc
vc, kako so ga sodobniki blagrovali kot »zaščitnika in tolažnika zatiranih in nedolžnih ter kladivo zločincev«; ae vc, kako jc ravno ta papež vodil k višku politične moči Bolgare pod Kalojanom, kateremu je poslal carsko krono, in Srbe pod Štefanom Prvovenčanim, kateremu je Inocen-cijev naslednik Honorij III. naklonil kraljevsko čast; kako so sploh ravno papeži hoteli Slovanom pomagati do velikih na-cional. držav kakor posebno Gregor VI}, pri Hrvatih, Poljakih, Rusih itd. Tudi n° vc, kako so svoj socialno-političnj vpliv — poliUične oblasti si v ti smeri niso nikdar prisvajali — porabljali le proti tiranom, tedaj, ko so vabili na križarske vojske proti Turkom in Saracenom ns vztoku, bodisi proti Mavrom na Španskem, kakor jc to seveda tudi Inocencij ITI delal, in tedaj ,ko so delovali proti nasilnim tiranskim Salovcem in Hohenštav-forn na severu! —
Sovraštvo in popolna ignoranca dovine pomagata »Domovini«, da tuli tja-vendan o »Preteči nevarnosti«, češ »odvzeta vam bo vaša svoboda, sužnji postanete, brezpravni tlačani rimskega mogotca«. Pomilujemo ljudi, ki tako pišejo; a še bolj se nam smili tista inteligenca, ki tak« neslanosti v »Domovini« požira!
Vsi vemo, da je bil sedanji papež edina. sila na c/etu, ki je hotel mir; ki jc sa mir neprestano posredoval; ki jc na neštetih straneh jetnikom, invalidom, raujen-cem. vdovam in sirotam dobrote delil. On jc bil prvi, ki je v avgustu 1917 izrekel načelo, kako naj sc narodom v Evropi zado-si i; kije pri isti priliki odločno nastopil za to, naj se meje med Italijo in nami po obojestranskih narodnih a s p i r a c 1 j a h ure-de! — Če bi on bil pri mirovni konferenci v Parizu; če bi on posredoval sedaj v St, Margheriti, bi bila slovenska Goriška naša, bi D' Annunzio ne teptal Hrvatov no Reki in v Kvarneru, bi nikdo od nas nc plakal za brati, ki so jih Slovencem tuji sovražni diplomati brez najmanjšega obotiv. ljanja. prodali...
Tako jc ^Domovina«! Da. misel na oa-peštvo bodi pri nas! A tisti, ki laže in ob-rekuje to papeštvo, ki v svoji ignoranci ur blaznem sovraštvu proti krščanstvu farba ljudstvo s pamfleti proti papeštvu, listi ie zastopnik tiranstva in inkvizicije, tisti je izdajalec svobode. In to si ti »Domovina < in tvoji pristaši. Zato kličemo s tvojimi besedami celcmu našemu narodu: Pomcrhtc 28. novembra z izdajalci svobode in postanite prosti sinovi majke Jugo?.'" vi j-?!
Največja umetnost jc znati upravljati. Ako nikdo, so se o resničnosti teh besedi prepričali bosensko-hercegovski Hrvati iu muslimani. Ni dvoma, da je naša uprava napravila uebroj nero.in.ih pogreškov iu neodpustnih napak, vsi vemo, da je zato f poslovanje pred zakoni in avtoriteto padlo pod tisio stopnjo, ki je za pravno držav o absolutno potrebna. V celi državi —* razen gori pri vas v Sloveniji — jo nastopila v upravi več ali manj anarhija, toda kakor je v Bosni, presega vse mere. V našem narodu so jc včasih pelo ob javorovih gosiih: .Jao Bosno, siroticc kleta in to velja v polni meri še danes. Ko človek razvite pravne zavesti gleda, kaj se v tej komplicirani pokrajini tlela, se začuden vpraša: mbi terrarum je, ker so bile take razmere mogoče samo na dvoru bizantinskih vladarjev. Ravno zadnje dni sc je dogodila zopet čudna afera, ki kaže, kako neumno-naivna, kako kratkovidna in smešna je naša uprava, ki v današnjih dneh viuila tako, kakor sta vladala Kallay in baron Pittner, samo da je njuna uprava bila disciplinirana in urejena, a ta naša niti imena uprave ne zasluži.
V Bosni in Hcrcegovlnl jc 640.000 muslimanov. To jn miren in trezen element iu dober državljan. Ni delaven, ker tekom stoletij jc bil vojak in branilec države, saj je bila vojska turškega imperija zgrajcua na konfesionalnem temelju. Začasa vojni« kovanja mu ui bilo treba delati, neco ie
Stran fc.
»SLOVENEC*-, dne iT, novembra 1«»20.
Štev. 263.
bil beg in aga fevdalec, a nevojuk-kristjan, raju, jc moral delati za ago in bega, moral jo muslimana vzdržavati. Verska vzgoja ustvarja iz muslimana fatalista in ga dela tako nesposobnega za borbo proti izpre-mcinbaui, ki jih douaša kultura. Po pre-vratu so se znašli naši muslimani v juko neprijetnem položaju. Avstrija je musliina-ne ščitila, ker je hotela na nje opreti svojo upravo. Ni hotela obvezno primorati agov in begov v rešitev kmetskega vprašanja. A to vprašanje je za Bosno in Hercegovino vitalno iu brez njega ni mogoče izvesti reforme zemlje in gospodarstvu. Prejšnja uprava je za kmeta storila samo toliko, da ga je pravno zavarovala pred preganjanjem gospodarja in kmet je dobil pravico do zemlje in hiše; sam se je mogel svobodno odreči to pravice, beg pa mu je ui mogel vzoti. — Prevrat je osvobodil kmeta od plačevanja >haka agi in begu. Demokratska stranka je frivolno uporabila ugr. vprašanje, za katerega rešitev ni bllu ne znanstveno nc praktičuo pripravljena, kot glavno agitacijsfeo sredstvo in zaneslu v to težko vpraašnje ali bolje kompleks vprašanj popolno zmedo, ki so jo bosenski radikalci še pomnožili. Scduj smo tako daleč, da kmet v rešitev tega, zanj življenjskega vprašanja sploh več ne veruje. Muslimanski element je pa ostal brez življenjskih sredstev. Izpostavljen lakoti iu bedi, se vdaja obupu. K temu gospodarskemu propadu prihaja še to, da so začeli nestrpni deli pravoslavnega prebivalstva s sistematičnim preganjanjem, pogostim ubijanjem, požiganjem, zapiranjem in z razbo.i-ništvom. Omenili smo gori, da se je Avstrija posluževala muslimanov kot dobrega in discipliniranega materiala proti vsem injtudi proti bosenskim :,p. v.^ — političuo sumljivim, a muslimani, narodno ne zadosti zavedni, so z vnemo vršili službo avstrijske vlade. Vendar je pa jako veliko slučajev, da so bili ravno tako zvesti avstrijski žandarji in vojaki tudi pravoslavni >— Srbi. Ko jc prišla srbska vojska, so mislili nekateri Srbi, da je prišel trenutek osvete in maščevali so se izdatno, a oblast muslimanov pred temi napadi ni hotela in tudi ni mogla braniti. Vsaka akcija pa rodi reakcijo in muslimani so se zbrali v čvrstih in vzornih vrstah obrambne organizacije — Jugoslovenske muslimansko organizacije (J. M. 0.), v kateri je danes 95 odstotkov muslimanov, in to ne samo iz Bosne in Hercegovine, nego iz cele države, a vodstvo te organizacije jo v Sarajevu, ker bo bosenski muslimani kulturnejši, nego bn? iz Makedonije, Albanije, Črne gore in Stare Srbije.
Naša uprava sc je naenkrat znašla pred solidno falango, ki ima v rokah strašno orožje: volivno kroglico. In sedaj se je začelo razmišljanje, kako bi se ta velika vojska volivcev razbila, pa namesto, da bi si prizadevala, najti pravih potov, da bi se razburjeni duhovi pomirili, je uporabila bosenska vluda taktiko bizantinske politike. Nagovorila je nekega obične-ga, prostega avstrijskega emer iti ranega špijona, muslimana Spahič-efendija in ta je izdal neki proglas. V njem preti, da se skliče ua senžermensko pogodbo, češ da so muslimani manjšina, ki potrebuje varstva. Nastal je Šum in brum. Spahiča so zaradi tega proglasa strpali v zapor, češ da gre za poizkus veleizdaje. V preiskavi je aato Spahič izjavil, da je pripravljal priziv in pritožbo na velesile, da je imel tajne seje. a kakor sokrivce navaja: voditelje -J. M. 0. Vlada te voditelje zapira — a to so sami najuglednejši muslimani — in jih pro-Zlaša za veleizdajalce.
Preiskava je podala doslej negativne Uspehe, a jasno je, da v resnici tudi ui srlobjib razlogov ne potrebe zanjo, razen težnje bos. herc. vlade, da ubije J. M. 0. Način, kakor je vlada to nakano začela in vodila, brutalno zapiranje prvih muslimanov pa zopet njihovo puščanje na svobodo, uporaba navadnega špijona — vse to kaže, da tisti, ki danes upravljajo Bosno in Hercegovino, za to nalogo niso sposobni.
Komike razmere m
člani četaško stolni jo na Luži ropali po podjunskih vaseh in vlačili nase zuupnike v joče.
Neverjetno je, da se smo pred očmi eutentne misije, kateri je prideljen tudi nas delegat, tako nesramno in javno zasmehovati in persiflirati našega kralja. Ko so pred kratkim vozili v Volikovcu po ulicah karikaturo kralja Petru s smrokovimi vejicami za pasom in zbijali nanj svoje šale, so se — priče so na razpolago — nahajali med gledalci tudi ententui častniki ve-likovškegu distriktnega sveta. Taki obhodi so se vršili že tudi drugod. Zakaj no javlja tega naš delegat kabinetni pisarni v Belgrad in svoji vladi? Gre za ugled naše države. Kako bi n. pr. Lahi zakričali v takem slučaju! Slučaj >Zaloge: nam je zato zgled.
.Naši ijudje trpijo na Koroškem strašne duševne muke. To sistematično, naravnost diubolično zasmehovanje njihovega narodnega čuta je neznosno, in hujše od narodnega preganjanja, ki jim seveda tudi ni prihranjeno. Kjerkoli se naš človek prikaže, se nanj vpije: ■ Čuš, Srb, pojdi s kranj-čovjem čez Karavanke, zieh ab! itd. Pretijo jim, da jih bedo ubili, obesili, zabodli itd., če kmalu ne izginejo. Skoro vsak dan Nemci iu nemčurji kje kakega našega zaupnika pretepejo. Nekatere so celo težko ranili. Kmetu Edvardu Rigler podoma če Zagazda v Sinčivasi, svoječasueciu načelniku .Čitalnice v Sinčivasi, so neznani nemčurski zlikovci v eni noči zastrupili 38 svinj; sedaj nima niti enega prašiča več v hlevu. Nemške občinsko aprovizacije imajo
natančen seznam vseh onih, kateri so oziroma o katerih sumijo, da so glasovali m Jugoslavijo. Vsi ti ne dobijo no moke, no sladkorja in ue drugih živil. To je povsod. Naši ljudje se jokajo in so obupani. V Dobrlivasi je ostal od 4 duhovnikov samo še 75 letni starček prost in dekun Matija Randl, svoječasni generalni vikar za cono A. Nemci in nemčurji hočejo na vsak način tudi njega prepoditi; zato ga v časnikih dolžijo, da ima agitacijsko centralo in pobirajo zoper njega podpise. Neprestano mu napravljajo podokniee, pri katerih pojejo sramotilne pesmi nuni in na Jugoslavijo.
Vse lo se javlja tudi enlontnemu di-slriktnemu svetu; a entontni častniki se držo apatično. Svojčas pa so prišli v Do-brlovas kateheta Krasno klicat na odgovor samo zavoljo tega, ker je nemško dekle v šoli kaznoval za laž z dvakratnim rahlim udarcem na roko. Povsod so nam pazljivo gledali na prste in nam končno celo upravo izvili iz rok, tako da je postala Nemcem in nemčurjem v zasmeh.
Vidi se, da so vsi razglasi in zagotovila od strani plebiscitne komisije in nemške vlade: — da se bo z Nemci in s Slovenci enako postopalo, da sc nikogar ue bo pregiuijalo zaradi plebiscita ter da bo komisija vsakega ščitila — lc platonični, lo pesek v oči num in ententi.
Vprašam, ali nima Jugoslavija uioči in sredstev, varovati svoj prestiž in ugled tudi na Koroškem in kako misli vnaprej zabraniti preganjanje svojih soplemenja-kov, ki so za njo vse žrtvovali?
Podjuna, 15. novembra. Nečuveno zasramovanie našega kralju. Minulo nedeljo so napravili Nemci in nemčurji v Dobrlivasi na Koroškem svoj ,Be-Ireiungsfest uud Dekorierung der Luža-Vcrteidiger; s karikaturnim obhodom po vasi. Podobna nemška slavija so se vršila že preje tudi v Velikovcu'in drugod. Karikature so sc vozile na vozovih in predstav ljale kralja Petra, kot .Rauberliauptmanna generala Maistru. Narodni svet, žensko društvo, fantovsko stražo kot Priigelkom-pagnicv, gomila Krušno etc. Načelnico ; Zenskegu društvu v Dobrlivasi , ugledno slovensko kmetico Marijo Kolnutu podo-mare škrutl, je predstavljala neka vlačuga v. imcuot.) Helena Ujc. Naši zaupniki so sc za ta dan umaknili rez mejo v Prevalje, da bi jim no bilo treba gledati to komedije in da bi bili v arni pred insulti.
Podčrtati je treba, da so pri tej priliki tudi javno dekorirali vse tisto barabo, ki za čuso nemSko-uvdrijskn invazij«? kol
Korošsc o gsoiotasM.
LDU Maribor, 16, novembra. Danes dopoldne ob 10, uri se jc vršil v polni, veliki dvorani bivše kazine volivni shod SLS, na katerem je govoril minister dr, Korošec, Govornik je po zavrnitvi raznih trditev glede svoje osebe izjavil, da jc program SLS tako znan, da ga pač ni treba iznova ponavljati, ter prešel na vzroke sedanje splošne nezadovoljnosti, zlasti splošne draginje, ki izvira v glavnem iz naše nizke produkcije, vsled česar je potreben velik uvoz raznih vsakdanjih življenjskih potrebščin. Tudi valuto bo mogoče urediti le z mirom, čim bo nastopil v vsej Evropi. Ogromni državni izdatki zahtevajo velika bremena za vse eloje prebivalstva. Tudi druge države niso v nič boljšem položaju, pomagajo pa si z velikimi državnimi posojili. Posojila pa rni ne dobimo, ker j so naše meje šc povsod ogrožene.
V zvezi z notranjim položajem preido govornik na zunanji položaj ter pravi, da imamo sedaj z Grško zvezo, ki nas ščiti tako proti Bolgarom, kakor tudi proti Turčiji. Tudi z Rumunijo smo sklenili zvezo, vendar pa sc je Italiji posrečilo naš načrt preprečiti. Dosegli pa smo vsaj, da imamo ustno zagotovilo, ki nam jamči nevtralnost Rumunijo, ako bi Madžarska poizkusila napad na nas. Da pa se proti Madžarski bolj zavarujemo, smo sklenili defenzivno zvezo s Čehoslovasko. Naš veliki greh jc bil, da nismo žc poprej uredili svojih odnošajev z Italijo, zakaj razkrajanja entente ni bilo mogoče preprečiti, z njenim razpadom pa je rastla moč Italije proti nam. T:iko smo morali s težkimi žrtvami plačati mir z Italijo. Ne vemo pa 5e, kako se je to zgodilo, ker so naši delegati odšli z drugimi instrukcijami na mirovna pogajanja, kakor pa se je lo pokazalo iz njihovega ravnanja, ter sc bo stvar šele pojasnila. -Sedaj imamo malone na vseh straneh zavarovane meje, nc vemo pa, kaj bo z Avstrijo. To je dete z vodeno glavo — Dunajem. Pa tudi Madžarska ne more producirati dovolj, da bi mogla živeti. V Poljski so razmere bolj razoranc, nego si jih moremo misliti. Tudi Češkoslovaška ima s svojim številnim nemškim življem velike težkoče in bo šc precej časa trajalo, preden pridejo njene razmere v ravnovesje, Vse te države in vsa E^vropa pa bo drhtela in trpela toliko časa, dokler nc pride do notranjega mirti v Veliki Rusiji, čijc veličine, in važnosti uiti nc pojmirao.
Minister govori nato o visokih železniških tarifah in pravi: Dokler jc finančni minister plačeval deficit železnic, ki je znašal mesečno 100 milijonov, je bilo še mogoče izhajati s starimi tarifi. Čim pa jc finančni minister odklonil nadaljnje plačevanje, so sc morali dohodki železnic dvigniti s povišanjem tarifov. Kljub temu pa je še okrog 20 milijonov mesečnega deficita. Zaradi tega slanja železnic iu pa ogromnih stroškov za železniške potrebščine tudi ni mogoče misliti ;-edaj na velikopotezne železniške investicije. Graditi se bodo mogle kvečjemu majhne želez-nice, ki bodo odpomoglc nujni potrebi prebivalstva, kakor n. pr. /.elezniška zveza Prekmurja s Slovenijo itd.
Minister govori nato o razmerah pri carinarnicah in pri vojaštvu, kjer zavrača trditev, da bi nerednosti dogajale morda iz mržnje Srbov do nas. Nepravilnosti je pripisovati neizkušenosti in neiirvežba-nesti uradnikov, ki so bili naenkrat v tolikem številu potrebni, pri vojaštvu pa jih J je smatrali kot izrodke posameznikov, ki
pa sc bedo tudi v kratkem mogli za vedno zatreti. Veliko stroškov imamo z vojaštvom, to pa bo mogoče znižati, čim bodo naši odnošaji s sosedi zanesljivi.
Končno omenja govornik še posamezne stranke in njih nadc na uspeh v veliki borbi ter priporoča volivcem, da ostanejo zvesti SLS. (Živahno odobravanje.)
Potem govori še poslanec profesor Vesenjak, ki priporoča krepko agitacijo za SLS in njeno kandidatno listo. Po raznih pojasnilih glede volivnega postopanja jc bil shod okod 12. ure zaključen.
Demokrati© ia dr. Korošec,
Demokratom je očividno silno neprijetno, da so imeli v San Margheriti svojega zastopnika v delegaciji. Splošno pozornost bi radi od tega odvrnili drugam in tudi nesrečno sanmargeritsko pogodbo zlorabili v strankarske svrhe. Pa bi tudi ne bilo čudno, če bi demokrati ne ostali sebi in svoji taktiki zvesti tudi v tem slučaju. Zato je načelstvo JDS poslalo dr. Korošcu depešo z zahtevo, da naj delegaciji ukaže, da mora poročati in da ne sme prej podpisati, dokler nima sklepa ministrskega sveta. JDS pa je pri tem dobro vedela, da je imela delegacija, katere član je bil ministrski predsednik Vesnič, itak že seboj sklepe ministrskega sveta, ki se jih z demokratom Stojanovičem vred — ni držala. Iz našega časopisja je pa morala JDS tudi vedeti — ako je iz svojega časopisja tako slabo informirana — da jo ministrski svet nujno zahteval od delegacije poročila, ker ni dobil nobenih točnih poročil, kakor je naša javnost dobila prva in zanesljiva poročila šele iz tujih dopisnih uradov. Zato jc dr. Korošec čisto pravilno odgovoril načelstvu JDS: .vKo je došla vaša brzojavka, sta bila po tukajšnjih poročilih sporazum in zveza že podpisana. O ratifikaciji bo sklepal ministrski svet, ko se delegacija vrne. Da nameravate prevaliti odgovornost na mojo osebo, je strankarska drznost, leni bolj, ker ima vaša stranka tako v vladi kakor v delegaciji svoje zastopnike, Zdi se, da se demokratom z ratifikacijo čudno mudi in se zato Slov. Narod/ in Jutro,: hudujetu, zakaj je minister dr. Korošec odšel iz Belgrada. Čudno, čudno! Dr. Korošec je menda edini minister, ki ves čas marljivo opravlja svoje ministrske posle, dočim so drugi, • zlasti dr. Kukovoc, večno na agi ta-cijskem potovanju. In čc gre dr. Korošec vsaj zadnji trenotek med narod, že radi tega, du dokaže narodu, kako grde laži in obrekovanja so širili demokrati po domovini zoper njega, demokratje pri :> Jutru.' in /Slov. Narodu, liccmersko zavijajo oči. »Slov. Narod .: poroča 15. t. m. iz Belgrada, da je ministrski svet definitivno sklepanje o ratifikaciji odgodil na sejo prihodnjega dne, na katero je pozvan tudi dr. Korošec. Zamolči pa pri tem dvoje: Prvič, da je dr. Korošec odgovoril, da naj ministrski svet počaka na njegovo vrnitev. (Zakuj neki se demokratom tudi tako mudi z ratifikacijo!) Drugič, da ministrski predsednik 15. t. m. ni nujno klical v Belgrad samo dr. Korošcu, impak ludi dr. Krizmanu iz Varaždina, dr. Kukovca iz Celja, Marinkoviču iz Kar lovca in Rufajloviču iz Leskovca. Odsotni so pa tudi ilr. Drinkovič, Jojič in Kovačevič. Sploh pa lic razumemo gospodov clcino-kruiov, čemu uprizarjajo tako hinavsko igro proti dr. Korošcu, ko vendar sami taku jasno in očitno v svojih listih pripravljajo javno.-t na to, da je treba ratifikacijo izvršili. Strašno so jim mudi! Jutro■ že poroča. da so dr. TruniblOcvi argumenti na-
pravili v ministrskem svetu — velik vtis! Poroča pa tudi — da bi preslepilo javnost, — kako jo dr. Kukovec očital Vesniču in Truinbiču, du sta odklonila slovenskega delegata. To se pravi po toči zvoniti, da se izbrišejo oči. "Slov. Narod,* pa v včerajšnjem uvodniku odkrito zagovarja potrebo ratifikacije s stališča splošnih državnih interesov, češ da bi sicer plišlo do katastrofalnih posledic za jugoslovansko državo. Če ima :.Slov. Narod tako prepričanje, naj gu ima; čomu pa potem hujskanje zoper dr. Korošca, ako zahteva odlaganje tega vprašanja, dokler sc no vrne. Gg. demokratje, veliki sto sumo kot demagogi; ko bi bili tako veliki tudi v politični poštenosti!
B.lo ie nekot.
Volitve so res čudna stvar. V volivni dobi prihajajo vse mogoče stranko in ua nc baš lep način lovijo glasove. Tudi žalostno begunstvo izrabljajo v strankarske svrhe in ua shodili in po listih poudarjajo, kako gorko jim bije srce za begunco. Če pa se zamislim v prctoklost, v liste dni nazaj, ko so goriški begunci brez strehe, brez podpore, obupan i begali po slovenski domovini, kakor od celega sveta zapuščeni, pa mislim svojo misli. Kako hitro je zamrl spomin na največjega dobrotnika goriških beguncev, ki ni bil ne begunec in nc Goričan iu jc vendar sijajno zastopal njihove interese v kritičnem momentu. Par tednov pred smrtjo sem ga obiskal —• slonel je ob mizi in mi pripovedoval: ^Zadnje dni na Dunaju sem mislil, d» so zaduji v mojem življenju. Imeli smo namreč v ministrstvu posvet gledo podpor vojnim beguncem. Predi agul sem izdatne zneske, a minister notranjih zadev dr. Hcinold je obravnaval zadevo tako bagatelno, da sem postajal vedno bolj nemiren, ko pa slišim, da eden vladnih organov sploh odklanja podporo — me zgrabi srd, udarim ob mize in skočim pred ministra tako vehemeuUio; da je ves zbor utihnil in zadeva se je gladko rešila. Razburjenje v meui se je sicei polagoma poleglo, u srčna napaka me je zgrabila s tako silo, da sem se onesvestil in komaj da sem se ujel v bližnji divau. Mislil sem, da bo po meni — no pa je le šc odleglo. No, pa to ni nič, glavno je, da sem rešil uboge Goričane.. Kdo se ue spomni sijajnega govora, ki ga je isti mož govoril baš iste dni v dunajski zbornici, a katerim jc izzval aplavz cele države, in je tako visoko dvignil ugled slovenske delegacije. V Ljubljani se je ustanovil posredovalni urad v hiši Zadružne Zveze. Kdo je bil takrat predsednik Zadr. Zveze, kdo. j d sprožil idejo urada .V.?!'Misliip, da je 'bil le-ta urad izmed vseh vedno najboj obiskan, — komaj si se preril skozi množite čakalcev v pisarno. Kdo ne bi sočustvoval s trpečimi v onih dneh! šli smo in nabirali za nje razne darove.
Ko sem nabral zdatnejso vsoto, pa sem jo nesel v imenovani urad. Imenovanega moža, ki ni bil ne Goričan ne begunec, si dobil, če je bil lo prost, v uradu za gor. begunce. Ko vstopim, me na hitro vpraša: Kaj pa iščeš ti tu — prosiš za begunce ali kaj? Ne, nekaj denarja sem nabral, tu bi ga le rad oddal. Takrat pa skoči mož, ki ni bi! nc begunec ne Goričan, si sleče suknjo, pa začne rokave vihati in stopi k meni s klicem: Dvignimo človeka, ki nabira denar za uboge Goričane ...
In ko je umrl veliki mož, takrat so plakale množice beguncev. Od bornih vinarjev, ki so jih dobili v podporo, so odtr-govali za spomenik velikemu možu in soglasen sklep je bil: Ko pridemo v Gorico, se bo nu najlepšem trgu dvignil spomenik velikemu našemu dobrotniku.
To je bilo tiste dni — dnevi so minuli, ruša nad gomilo mrtvega moža se je počela zaraščati in spomin uanj se je začel zgubljati kot se zgubljajo žarki zašlega solncu, ko nastopi uoč s svojo temo.
Bratje begunci, kdo je, bil oni mož?
Rekli boste: Bil je, ki je zasvetil kot svella zvezda slovenskemu narodu, a njega ni več!
Res, njega ni več, a zasvetil je, pokazal j« pot in mnogi so, ki po njej gredo, Čo no tako velikega duha — a vendar gorke-ga srcu kot on.	S.
Proti Sastraim otrokom.
Minister dr. Kukovec jc objavil v celjski »Novi dobi ' pismo volivcem. Priporoča sebe in demokratsko stranko s sumljivo samozavestnim hvalisanjem, potem pa udari čez NSS in SKS takole:
: Naš narod je v skušnjavi, da se da omamiti pri teh volitvah z zvenečimi besedami novih strank, katerih ni ustvarila narodna korist nego plilvost mišljenja in častihlepje. Smatram, da imam več čustva in smisla za socialna vprašanja nego narodu socialci, pa tudi več zaslug za našo skup no narodno stvar. Ne vem, kateri pametn razlog bi torej mogel opravičiti iz dajstvonanaši stranki v p r i 1 o i> kandidat u r i m e n o v a n e no?v stranke, ki n c in o r c jamčiti v o 1 i v c c m za noben uspeh. Tudi i r kmeta jc moja stranka že k;1 storila, nova kmetijska pa d slej še nič, razun č c j c imet vali m r ž n i o z o c e r kulturo
zmerjanje zoper inteligenco kot pozitivno delo. Tudi glede bodočnosti nam volivni oklic, ki zmerja na vse strani, ne podaje upanja, da kandidati, če bodo izvoljeni, izberejo pravo pol, Demokrati smo pridobili naši slovenski stvari podporo v močnih prijateljih. Bojim se, da bo stranka, ki podpore z druge strani noče, globoko razočarala vso našo javnost.
Nadejam sc sicer, da se najdemo z zastopniki samostojne kmetske stranke vendar le na skupnem delu v skupščini. Vendar je stabilnost naše narodne politike pričakovati le, če demokratska slranka izide močna iz teh volitev,«
Demokratje so botrovali »novim strankam«, ker so samo na ta način up-di oslabiti S. L. S. Sedaj pa prihaja razočaranje, ker so oslabili samo svojo, že itak po-kajočo stranko. Toda to jih ne boli tako, ker so uverjeni, da bodo po volitvah z »novimi strankami« v konstituanti itak skupaj korakali; demokratski voditelji sc jeze samo raditega^ ker sami ne bodo pri volitvah prodrli. To ie strašno! Nc samo Jugoslavija, ves svet se bo podrl, čc »sol Jugoslavije* dr. Kukovec, dr. Žerjav in tovariši ne pridejo v konstituanto. Vsi seveda niso mogli slediti dr. Čoku, ki je iskal zavetišča v Samostojni, pa bo tudi tam razočaran. Res je hudo, res jc težko, čc hoče kdo za vsako ceno igrati poslanca, pa grozdje visi previsoko.
Namen posveoaie srrdsšva.
Po zgledu Samostojne so se tudi socialisti začeli oblačiti v ovčjo obleko in ponujajo dobrim, pa nevednim možakarjem svojo slabo robo. Iz dveh krajev sc nam poroča, da tudi socialistični agitatorji vabijo volivce, naj volijo socialiste, da bo ostal veronauk v šoli, da ne bodo duhovščine napadali, da ne bodo demokrati uničili cerkve itd. Čisto novo! Morda se g. Anton Kristan zopet povrne v naročje katoliške cerkve in se da tudi cerkveno poročiti. Sicer ni nič nemogočega na svetu, toda vsaka verjetnost mora imeti vendar svojo podlago,
Volivni shod pri Sv* Gregorju.
V nedeljo 14. t. m. jc imel kandidat župnik Škulj pri nas volivni shod. Prostorna društvena dvorana je bila nabito polna. Uvodoma je načelnik Kmetske zveze Ant. Pogorelec obrazložil ob sedanjih volitvah nastopajoče stranke in pojasnil njihovo stališče napram kmetskemu stanu. Poročilo so zborovalci odlikovali s splošnim odobravanjem. Nato nastopi, burno pozdravljen, gospod kandidat župnik Škulj, ki je najprej izrazil ogorčenje radi sramotne pogodbe treh -ičev z Italijani, in nato tako določno zarisal program SLS v konstituanti in z živimi zgledi tako markantno ožigosal pogubni centralizem za naše slovensko ljudstvo, da ie potegnil z vehementno silo vse zborovalce za seboj, ki so mu z viharnim odobravanjem pritrjevali in se enoglasno izrekli za kandidatno listo SLS. Pa ne le v dvorani je vladalo nepopisno navdušenje za našega neumorno delavnega kandidata g. Škulja, ampak tudi cel dan je bil pod utisom njegovega ognjevitega govora. Čujejo se pa tudi iz one polovice gre-gorske občine, ki je v župniji Vel. Lašče, ugodni glasovi in še celo Dvorska vas, Puc-[jeva trdnjava, je, kakor se nam sporoča, večinoma naša.
ČehoslousShe zM&m.
Iz govora prof. Denisa na Karlovi univerzi v Pragi. (Praga 11. nov,) Potem ko so češki voditelji pokadili svojega francoskega prijatelja z imenitnim sprejemom in nagovori, jc zgodovinar iz Pariza, ki organizira stike med francoskim in češkim svo-bodomiselstvom, pokadil svoje navdušeno gostitelje z govorom, v katerem jc povedal te-le misli: Kot zgodovinar sem prišel potom študija do spoznanja, da se je evangelij nove dobe rodil na praški univerzi. Moji prijatelji Masaryk, dr. Beneš in dr. Kramar so razširili moje ime med Čehi, ki v meni ljubijo in časte Francijo. Čehi vseh strank naj se od Francozov uče politične pomirljivosti. Husovo ime in nauk sc je razširil po celem svetu največ zato, ker je bila takrat praška univerza središče učenega sveta. Oboževanje resnicc — je češka tradicija visokih šol, Hu;s jc bil mučenik resnice, Havliček jc oznanjil kult resnice kot najstarejšo češko tradicijo. Češkoslovaška mladina ima dalekosežne naloge, kajti Čehi morajo biti učitelji slovanskega sveta. Z Jugoslovani so žc spojeni bratski stiki, upa sc tudi, da iztegnejo Poljaki prijateljsko roko. Čehoslovakom pripada največja naloga med slovanskimi narodi. Edino oni so sposobni pomagati Rusiji. Naloga bodočnosti je, da Praga postane srcc, v katerem sc bodo strnili slovan. narodi. Vzajemnost francosko-čcška ima trdno podlago; oba naroda imata enak smisel za napredek in svobodo, ki jih obožujeta oba, Polna avla jc 7, navdušenjem ploskala spretno izbranim zaključnim besedam prof. ■Q«nisa. ki ie citiral Nerudo. — Podlaga na-
šsga slovanskega bralstva pa je: ideja ci-rilo-metodejska, kj je postavila Pragi nasproti svoj Velchrad. Ta ideja je letos pripeljala 500 bratov in sester iz vseh češkoslovaških krajev k nam in naše vrste z njihovimi sklenila v eno čelo, ki hoče svobodo za vse, ne lc za sovražnike Cerkve, napredek v ljubezni, ne v sovraštvu slojev in narodov. Ta ideja nas veže tudi s Francijo, nc sicer z oficielno, ki je nasprotna naj-blažjim, verskim utripom franc. srca, -an-pak s stotisoči verne mladine, ki bo prero-dila Francijo v to, kar je bila: prvorojona hči Cerkve. Katoličani nc bomo dopustili, da bi se nežne bratske in prijatelj, vezi med narodi izrabljale v propagandne namene brezverstva in zastrupljale s sovraštvom do vernih člonov naroda. Čas jc, da se sklepajo vezi ljubezni in dela, nc pa sovraštva in vojsk!
Češkoslovaška Unija uradnikov in uslužbencev, pristašev ljudske stranke, jc imela 8. novembra svoj občni zbor v Pragi. Veliko število delegatov iz vseh dežel je zastopalo 3768 članov 12 strokovnih organizacij. Z a predsednika so si izvolili dr. Mazaneca. Posl. Myslivec jc povdarjal potrebo, da vsak somišljenik pristopi tudi k svoji stanovski organizaciji in da sc terorja nasprotnikov ni prav nič treba bali, ker so sami že močni in za njimi stoji močna ljudska stranka,
Blagoslov central na Češkem. Centralni uradi, kakor n. pr. žitni zavod, komisija za sladkor, za pivo, Icgžc itd., stanejo letno samo 180 milijonov kron. Ravnatelj ene centrale ima osnovne letne plače 110 400 kron.
Razmerje med Čehoslovaško in Nemško Avstrijo se neugodno razvija, češka poročila z Dunaja prinašajo vesti, ki razkrivajo, da obstajajo med Nemci gibanja, katerih čehoslovaška država ne more mirno prenašati. Zborovanje "Pomožnega društva za Nemško Češko in sudetske dežele« dne 5. novembra na Dunaju jo pokazalo, da organizirajo češki Nemci s podporo avstrijskih Nemcev aktivno iredento. Mobilizirali so že dvakrat, in sicer so organizirali stavko nemških šolarjev in odpor rekrutov proti nastopitvi službe v čc-hoslovaški armadi, S svojim nastopom kažejo, da sploh ne poznajo enakopravnosti in da se Nemec čuti tlačenega celo takrat, kadar je enakopraven, ker je bil doslej povsod navajen uživati privilegije. — Na Dunaju se Čehi doslej brez uspeha bore za svoje manjšinske šole, do katerih imajo pravico na podlagi saintgermainskih dogovorov, Tačas stavkajo nemški učitelji, ki jih je vlada imenovala za češke šole. Češkoslovaški narodni odbor na Dunaju je izdal poziv na češkoslovaško javnost, na poslance senatorje in samoupravne korpora-cije, naj podpirajo dunajske Čehe in jim pri Zvezi narodov pomorejo do pravica. — V Avstriji menda obstoji in živahno deluje organizacija za povrnitev Habsburža-nov, ker je večina Avstrijcev v resnici mnogo bolj cesarska in kraljeva, kakor pa republikanska. Svoje središče ima to reakcijsko gibanje v Sprudelhofu, kjer se. vrše pogostni shodi in sc stekajo niti iz celega sveta, Monarhisti imajo menda na razpolago liste »Montagsblatt«, »Staats-wehr«, »Ncues Reich« in »Politik« ter stoje v stiki z gotovimi krogi novih in entent-nih držav, ki so temu prizadevanju naklonjeni, Najintenzivnejše pa delujejo avstrijski monarhisti, podpirani od ogrskih, v francoski in nemški Švici. Strah Francozov pred Nemčijo in iz tega strahu izvirajoča želja trajne preprečitve združenja Nemčije in Avstrije v eno mogočno silo bistveno krepi in daje poguma avstrijskim monarhistom in ogrskim karlistom, Nek-i-teri češki listi opozarajo, naj se narod pripravi na tozadevne dogodke na Ogrskem, Bavarskem in v Avstriji v zimskem času. Nasledstvene države, predvsem Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija, bodo iz lastne sile znale varovati svojo težko pri-borjeno svobodo in zdi se, da v tem obstoji najbližji cilj snovanja Male entente dr. Beneša. ki Veliki ententi ni nič kaj po volji, ker bi rada tudi v bodoče barantala z našo svobodo.
Pollska.
Poljski listi opozarjajo uu nezanesljivost nemškega tiska o razmerah v Rusiji. Nemci poročajo, kakor se zdi, da odgovarja njihovim interesom in je škodljivo za Poljake.
Nemško vojaštvo pomaga Litvinom proti Poljski. Pruski militarizem So živi. Tisoči častnikov in podčastnikov, ki so se oprijeli s strastjo vojaškega rokodelstva, sodelujejo v raznih armadah v dioda proti Poljakom. Po zadnjih vesteh sc zbirajo močni oddelki Neiu-•cev ua litvunski srani. Tako Prusija zbira ua tuje stroške uove armade.
Občina Varšava je imenovala geuerala Zeligovskega za častnega občana. Diplomo uiu je izročila deputacija političnih in prosvetnih organizucij.
Poljaki n plebiscitu na Koroškem. Kur-ier Lwo\vpki /. <hie 8. nov. prinaša u« modnem me>lu članek svojega ljubljanskega dopisnika dr. i. Luba '. o odločitvi nn Koroškem v katerem razodeva bratske simpati-jc do sloveuskcaa naroda, ki jc moral presia-
ii ua Koroškem tak udarec, kakor poljski narod v zemlji waruiinski. Iz zgodovinskega razvoja političnih in narodnostnih razmer na Koroškem in pa iz italijanske politike na škodo Jugoslavije dokazuje člankar krivico, ki je zadela Slovence, opisuje vpliv narodne nesreče na Ljubljano in povdarja, da je Koroška nov vir bodočih vojska, brez potrebe ustvarjen od pariške konference.
Ameriška-poljska družba v Gdansko,m sc jc osnovala te dui z namenom, ustvariti stalno avtomobilsko zvezo za prevažanje tovorov iz Gdunskega čez Varšavo do Krakova. Osnovna glavnica je 1,000.000 dolarjev. Razpolaga že z 10 tovornimi avtomobili posebnega ustroja, 'JO voz je pa še ua poti iz Amerike. Voziti začno 1. jaiiuarja 1921.
Poraz VsnizeKosove stranke Fia Cirškem.
LDU Pariz, 15. novembra. (Havas) Po poročilih iz Aten od 14. t. m., so se vršile volitve po vsej državi. Prvi doslej znani rezultati se glase v prid Venizelosovim pristašem.
LDU Bslgrad, 15. nov. (ZNU) Iz Soluna javljajo: Po poročilih, ki so dospela desedaj, je povodom volitev na Grškem prišlo v mnogih krajih do krvavih spopadov.
LDU London, 16. novembra. (Brezžično) Po dosedanjih poročilih iz Grške sta Venizelos in njegova stranka pri volitvah poražena. Od vsega dosedanjega kabineta jc izvoljen menda samo en član.
LDU Atene, 16. novembra. (Havas) Po dosedaj znanem izidu volitev je izvoljenih 118 venizelistov in 250 pristašev kraljeve stranke. Poraz Venizelosov je popoln. Z njim vred so podlegli vsi njegovi ministri razen dveh. Niti v Macedoniji, niti v stari Grčiji, izvzemši Epir, ni bil voljen niti en venizelist.
LDU Atene, 16. novembra. (Havas) Vlada jo odstopila. Regent je pozval k sebi Rhallisa. Borza je zaprta, ker se boje panike.
LDU Pariz, 16. novembra. (Brezžično) Atensko sodišče jo morganatski soprogi rajnega grškega kralja priznalo pravico do dediščine in zavrnilo zahteve bivšega kralja Konstantina.
SANMARGERITSKA POGODBA.
LDU Belgrad, 16. novembra. (ZNU.) »Politika« opozarja o priliki rapallske zveze med Italijo in nami na identičnost tega postopka s postopkom Avstro-ogrske ob okupaciji Bosne in Hercegovine. »Politika« zaključuje, da ostane Italija naš sovražnik tudi po S. Margheriti.
LDU. Belgrad, 16. novembra. (ZNU.) Tekom tega tedna se mora v Rimu in v Belgradu najti način, da se čimprej ratificira pogodba, škenjena v Rapallu. Verjetno je, da bosta obe vladi izvršili ratifikacijo z ukazom, ne da bi zahtevali odobrc-nja v parlamentu. Giolitti pa bo še tekom tega tedna imel velik govor o sporazumu.
LDU Belgrad, 15. nov. (ZNU) Snoči ob 20. uri jc dospela v Belgrad delegacija ministrov, ki je v Rapallu sklenila sporazum in zvezo z Italijo. Na kolodvoru jih je pričakovalo osebje resortnih ministrov,
DR, VESNIČ O POGAJANJIH Z ITALIJO.
LDU Belgrad, 16. novembra. (ZNU) Ministrski predsednik dr. Vesnič je o pogajanjih v Italiji podal belgrajski »Tribuni-: nastopno izjavo: Delegacija je odšla v S. Margherito v zelo težkih okolnostih, ker se je naš položaj glede odnošajev napram Italiji slabšal takorekoč od prvih dni konference v Parizu, Odšli smo tudi v formalnem prepričanju, da naša politična zaveznika Francija in Anglija želita najodločneje naš neposredni sporazum, in da nam tudi Amerika v tem trenotku nikakor ne more pomagati. Poleg tega smo vedlci, da '.tali jansko javno mnenje krepi nepopust' ji-vost Italije. Naša borba z italijansko delegacijo in z nami samimi jc bila velika in lahko se reče, tragična. Vendar pa smo se odločili, da podpišemo sporazum v vsej njegovi obsežnosti, trdno prepričani, da bo kljub vsem žrtvam, ki smo jih morali doprinesti, služil velikim interesom naše države in našega naroda v zunanjih, kakor tudi v notranjih odnošajih. Bilo je vedno moje prepričanje ter ostajam pri tem tudi danes, da so naši mladi državi neobhodno potrebni prijateljski odnošaji z Italijo, in drago mi je, da morem pripomniti, da me-rodajni italijanski državniki in moji tovariši iz Dalmacije napram nam občutijo isto.
SVOBODNO MESTO GDANSKO.
LDU Gdansko, 15, novembra. (Wolff) Danes popoldne jc višji komisar Strutt v ustavodajni skupščini proglasil mesto Gdansko za svobodno mesto. Strutt je pri tem omenil, da prevzame zveza narodov v kratkem varstvo svobodnega mesta Gdanskega in da prizna tudi ustavo, ki jo bo sklenila ustavodajna skupščina. Končno rekel: Sedaj gospodje, govoreč vam kot vojak k vojakom, zakaj skoraj vsi od vas ste bili vojaki, vojaki največje in najbolj občudovanja vredne armade na svetu (živahno odobravanje na desni) vam povem,
vzdržujmo mir, vedno na znotraj kakor na zunaj. Svet potrebuje miru, naj bosta tedaj Gdansko in Poljska za vzgled. Prebivalci državo Poljske in svobodnega mesta Gdanskega pa naj žive skupaj v miru, sreči in prijateljstvu. S tem slovesno proglašam mesto Gdansko z okolico od danes naprej za svobodno mesto.
TRGOVSKI ODNOŠAJI RUSIJE Z AMERIKO.
LDU Stockholm, 16. nov. (\Volff) Kakor je ameriški finančnik Vanderlip sporočil švedskemu časopisju, so Zedinjene države po pridobitvi pokrajin v Sibiriji dobile kontrolo nad trgovino z oljem na obali Tihega morja. Ruska vlada bi v treh letih v Ameriki nakupila blaga za tri milijarde dolarjev in v plačilo ponudila zlata, platine, kožuhovine, olja, oljnatih izdelkov, mangana, bakra, lesenih izdelkov, celuloze, vina, kož, žita in drugih sirovin, ki so v veliki množini pripravljene za odpošiljatev. Blago, katerega v Ameriki ne bi želeli, bi se razdelilo evropskim deželam. Vander-lipov sindikat bo kot finančni zastopnik ruske vlade neutegoma jel delovati za vzpostavitev trgovskih odnošajev in za pospešitev odprave angleške blokade.
BEG GENERALA WRANGLA.
LDU Moskva, 15. nov. (Brezžično) Danes je vkorakala rdeča armada v Seba-stopol, na ta način dovršujoč pohod na Krim. V/ranglovi generali, škofje in bančni ravnatelji poizkušajo pobegniti na entent-nih ladjah.
LDU Moskva, 16. nov. (Brezžično.) Rdečo čele so dne 15. novembra zasedle Siniferopol in Feodosijo. Bucijenijeva konjenica je sovražnika obkolila in ga večinoma ujela. Wrangel in njegovo vrhovno poveljnišlvo se pripravlja za beg.
KONEC STRADALNE STAVKE.
LDU London, 16. novembra. (Brezžično) Enajstorica sinfajnovcev, ki so v bolnici brixtonske jelnišnice po 24dnevni la-kotni stavki sklenili zopet zauživati hrano, so okrevali toliko, da njih življenje ni več v nevarnosti. Prizadevanju voditelja sinfajnovcev, ki je stradajočim priporočil, naj zopet prejemajo hrano, se pripisuje tudi velik političen pomen.
ZVEZA NARODOV.
LDU Belgrad, 16. novembra. (ZNU) Dne 15. t. m. je začela svoje delo v Ženevi prva skupščina zveze narodov, na katero so bili kot zastopniki naš kraljevino odposlani dr. Spalajkovič, dr. Ivan Žolger ir dr. Polič.
IZGREDI RADI SPOMENIKA CESARJA JOŽEFA.
LDU Praga, 16. novembra. (DKU) »Prager Tagblatt« poroča iz Heba: Naklep na spomenik, cesarja Jožefa je skrajno razburil prebivalstvo; ta razburjenost si je v nedeljo dopoldne dala duška v burnih prizorih. Hebanci so razdejali češko šolo, razbili pohištvo in ga vrgli na. cesto. Ponoči na ponedeljek okoli 1. ure je prišlo okoli petnajst čeških vojakov z nasajenimi bajoneti na Kolodvorsko cesto in se postavilo v bojno vrsto. Ker so na trgu postavljeni redarji slutili nov napad na spomenik, so obvestili orožništvo, ki jc nemudoma prihitelo. Nato so vojaki izginili v temi. Včeraj opoldne se je raznesla vest, da se namerava nov napad lcgionar-jev na spomenik. Zato so orožniki in redarji zasedli trg in stražili spomenik. Naposled so naročili dvema delavcema, naj prikujeta soho z železnimi sponami na podzid. — »Bohcmia« javlja: Ko je prišlo na Kolodvorsko cesto 20 častnikov, med katerimi je bilo baje šest Francozov, je zapela množica »Die Wacht am Rhein«, nakar je eden izmed častnikov pretil z ročno granato. Ob prerekanju so nekateri častniki potegnili revolverje in oddali več strelov, ker so sc čutili ogrožene. Zagnali so tudi dve ročni granati, Tri sta lahko ranili pet oseb.
PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V PRAGI.
LDU Praga, 16. nov. (ČTU) V Pragi je danes popoldne prišlo do velikih proti-nemških manifestacij. Na Vaclavskem trgu jc bilo zborovanje, na katerem so govo. i zastopniki severno-čeških manjšin. Množica je šla potem k staremu nemškemu gledališču in k redakcijama nemških listov >Bohemia« in »Prager Tagblatt« ter jih zasedla. Demonstracije so nekrvave in jc zvečer zopet vse mirno.
PoiftSirta novice.
-j- Usoda narodnega predstavništva.
Ko je ministrski predsednik dr. Vesnič odhajal v Italijo, je izjavil predsedniku začasnega narodnega predstavništva dr. Vu-kčeviču, da po odzivu poslancev in po današnjem stanju stvari ni več pptrebno sk'i-cati narodnega predstavništva. Dr. Vukče-vič je sedaj zopet posetil ministrskega prcdscdniita radi informacij, ali še estn ^.c pri onem mišljenju. Po vsem kaže. da do sestanka ustavodajne skupščine ne bo včc sej narodnega predstavništva.
Dr. Trumbič in radikalci. Odbor radikalne stranke v Dalmaciji je javil odboTU izvenstrankarske organizacije, da ne pre-vzime v svojo listo kandidature dr. Trum-biva v splitr' em okrožju.
-f Lenin razvija boljševiške načrte. Pod tem naslovom priobčujejo »Narodny Listy« (po »Times«) najnovejši Leninov govor, v. katerem imenuje poglavar vseh boljševikov Francijo največjim sovražnikom, Nemce pa naravne prijatelje sovjetske Rusije. Ruska revolucija mu je prvi korak do svetovne revolucije. (Ko izumrje Rusija, bo skoro treba iti v druge dežele odreševat narod). Najprvo bo treba uničiti generala J^rangla. Potem se mora razbiti Poljska, pri čemer bodo pomagali Nenici zastonj. Angleže že prijemljejo v Indiji, Francoze pa v severni Afriki. S Kitajci že navezujejo trgovske stike. V Italijo jim je treba samo pomigati in revolucija izbruhne (Lahi se radi puntajo tudi brez Leninovih migljajev). — Ko bo izvedel Lenin za kranjske poglavarje komunistov, bo glede Lahov še bo! j na konju. Treba bo le naročiti n. pr. Žorgi, da bo splezal na ljubljanski grad, ali pa dolgemu, Ažmanu v Kropi, da do stopil do sv. Primoža na Jamnik, pa bosta lahko kar ta dva pomigala Lahom, naj se spuntajo. Za ta uspeh jima bodo hvaležne vse stranke in cela domovina. Na vsak način bo pa Lenin moral bistveno dopolniti svoj načrt tudi glede naše zemlje, ko bo bral novo listo naših »pristnih kranjskih* komunistov.
+: Kdaj bo mogoče premagati boljše-vike v Rusiji? Na to odgovarja bivši legi-jonar v Rusiji: Kadar bo lakota prisilila ruskega kmeta, da se vzdigne iz svojega topega čakanja k odločilnemu boju zoper boljševike, ki tvorijo komaj 1 % naroda. <5e so poročila o slabi letini prava, bo to kmalu, da bo zavladal car glad, ki bo uničil boljševike.
-f Izvajanje agrarne relorme na Mo-ravskem. Kdor bi mislil, da imajo revni sloji od takih agrarnih reform, ki jih izvajajo liberalni demokratje«, kakšno korist, se zelo moti. To vemo sicer že iz zgodovine francoskih revolucij, ki so s premoženjem Cerkve polnile žepe advokatov in raznih sekvestrov, poznamo upravo se-kvestrov v naši državi, isto pa čitamo tudi o izvajanju zakona o malih najemnikih v čeških listih. Deželna sodnija v Brnu n. pr. je potrdila pravoveljavnosi najemnine 27 mernikov posejanja najlepše župnijske zemlje, ki se je oddala v najem veleposestniku Srna, ki ima dve hiši in gostilno, dasi so prosili za to zemljo invalidi in vdove (po dva mernika posejanja), ki sicer nimajo zadostnih dohodkov. Agrarni poslanec Vocu'a, ki biva uro hoda od Rousino-.va, kjer živi Srna, je potrdil pri sodišču, da Srna, njegov pristaš, sam z rodbino obdeluje polje. Žena in hčere, že pomnožene učiteljske gospe, pa sede doma v gostilni in vaščani vidijo po cele letine na njivah same najemnike, .Vzlic temu velja Srna, ki svojih travnikov v dobi 20 let nikdar ni tam kosil in prodaja seno voznikom, ki pri njegovi gostilni krmijo, kot »mali najemniki«! On »dela« na polju (najbrže gre včasih tja kadit cigaro in gledat, če delavci delajo) in to zadošča 3. § zakona, ki ima predvsem namen ščititi »tudi — malega kmeta«, ako je pripadnik vladajoče stranke svobodomiselcev, ki obirajo danes preganjano Cerkev, Liberalni gostilničar bo
Eo milosti vlade užival 27 mernikov cer-vene zemlje skoro zastonj, pušil cigare in vnemal prikrajšane bedne vdove, delavce in invalide za državo, ki tako pravično skrbi za občni blagor. — V sosedni občini imajo olomuški kanoniki velepose-stvo (300 mernikov). Da ne bi izgubili zemlje, od katere dohodkov imajo svoje službene prejemke, so jo morali oddati za 20 let v najem in sicer po predvojni ceni (30 kron mernik), kar niti za davek ne bo zadostovalo, dočim se plačuje danes najemnina do 300 kron, — Komur se smilijo demokratski sekvestri, samostojni mesarji in gostilničarji, naj zanje glasuje. Ako jih dovolj pride v konstituanto, bodo tudi v Jugoslaviji lahko sklenili tak imeniten zakon, ki bo njihovim vojskovodjem in kapitanom ter kaplarom pričaral cerkvene gozde in njive v — še ne dosti polne malhe,
-f- Socialisti pogoreli pri občinskih volitvah na Angleškem. Labour party (angleška delavska socialistična stranka) je -prodrla pri občinskih volitvah komaj s 199 od 750 svojih kandidatov. Večina volivcev, -tudi delavcev, ie zavrgla socialistično kandidate. Posebno značilno pa je, da je lista socialistov propadla popolnoma celo v največjih delavskih občinah, kakor v Li-verpoolu in Nortinghamu. Vzrok propadanja socialistične stranke je nezadovoljnost z dosedanjim delovanjem zastopnikov te stranke v občinah, pa tudi odpor proti socialistični pretiranosti, ki tira delavstvo iz stavke v stavko, često brez potrebe, tako da draginja narašča.
-j- Proti belgrajskemu časniikemu Apaštvu. Povodom odurnih napadov gotovega dela belgrajskega časopisja proti Hrvatski zajednici radi njenega federalističnega volivnega programa priobčuje belgrajska Republika , uvodnik, v. katerem
najstrožje obsoja časniške manire belgraj-skih »intelektualnih in moralnih apašev . List piše med drugim; »Da v celem proglasu Hrvatske Zajednice kakor tudi v njeni poslanici na hrvatski narod ni ničesar, kar bi, četudi le od daleč, opravičevalo napade naše žurnalistikc, a še manj njen vulgarni način, to je za ljudi le nekolike evropske kulture jasno. Samo kaki balkanski pravni nevedneži, ki mešajo naj-prvotnejše pravne pojme, se morejo dreti proti ideji federalizma kakor proti neznanemu čudu. Ravno tako pa morejo samo slepi in neumni šovinisti ne proslavljati, ampak naravnost žaliti in ponižavati srbsko vojsko, pripisujoč ji dela, katerih ni izvršila. Srbska vojska je gotovo izvršila najvišje, kar se je v tej vojni zapisalo o junaštvu. Toda zopet more b kak velesrb-ski trap pisati, kakor da je vojna reševala tudi vprašanja, ki se nikjer na svetu niso rešila na bojnem polju. Danes je tudi naj-" malou,mnejšemu politiku jasno, da se je na bojnem polju poleg vseh ogromnih žrtev rešilo le jako majhno število vprašanj — in da se poglavitna in najtežja vprašnaja rešujejo na povsem drugem poprišču.'
Učiteljem beguncem!
Klub učiteljstva iz zasedenega ozemlja je poslal generalnemu civilnemu ko-misarijatu za Julijsko Benečijo v Trstu naslednjo vlogo: Visoki komisarijat je ukaza! z odredbo z dne 22, septembra t. 1. štev. 3217/8848 (alias 3218848), razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pazinskem političnem okraju, Učiteljstvo, ki si je že za bivše Avstrije pridobilo pravico definitivnosti na predmetnih, sedaj razpisanih mestih in ki je v sedanji Julijski Benečiji rojeno pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, ugovarja s tem potom zgoraj označenega kluba zoper ta razpis in prosi, naj se isti razveljavi.
Svoj ugovor oslanja na sledeče razloge: 1. Omenjeni razpis se je izvršil neupravičeno in brez pravne podlage, kajti prizadeto učiteljstvo, nahajajoče se še vedno v begunstvu, se je odtegnilo tem svojim sedaj razpisanim definitivnim službam in jih zapustilo na višji ukaz, t. j. ali vsled vpoklica pod orožje, ali pa vsled evakuacije, oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih krajev, povzročene po vojnih ope racijah. 2. Pozneje, ko je Italija zasedla premetne kraje, je njena uprava le sukce-sivno in samo posameznim beguncem dovoljevala povratek ter je objavila, kakor čujemo, šele prav pred kratkim časom, da se smejo vrniti vsi; nikoli pa še nismo slišali, oziroma še nikdar nismo prizadeti bili o tem obveščeni, da bi bila kdaj pozvala tudi tam rojeno in tja pristojno učiteljstvo, naj se vrne na svoja službena mesta. Nasprotno, visoki komisarijat je celo odrekel temu učiteljstvu zopetni sprejem v službo, oziroma ga odslavljal v eni ali drugi obliki, kakor n. pr. v slučaju učiteljice Terezije Pipan z odlokom z dne 4. septembra t. 1. štev. 320/8515 itd. ter ga na ta način prisilil, da si išče kruha še nadalje v begunstvu. Z ozirom na to prosimo, naj visoki komisarijat, predno podeli predmetna mesta katerim drugim, pozove poprej vse v področju svojega ozemlja rojeno in pristojno učiteljstvo, ki sc želi vrniti domov, nazaj na njegova definitivna mesta ter mu zajamči vse ugodnosti odsluženih let, t. j. od prvega nastopa službe, pa do povratka kakor tudi potovanje na državne stroške za vso družino in prtljago. Reflektantom naj določi za povratek primeren rok, ki pa naj ne bo daljši od šestih in ne krajši od dveh mescev.
Toliko na znanje vsem prizadetim to-varišicam in tovarišem; druge rojake iz zasedenega ozemlja pa vabimo, da se nam pridružijo, kadar nastopimo pot v našo prodano domovino^
Dnevne novice.
—	Poročena sta bila 14. t. m, pri sv. Petru v Ljubljani g. Leopold Krnc, učitelj na meščanski šoli v Tržiču in gdč. Anica Zitterer, poštna uradnica v Tržiču.
—	Razvrstitev kandidatnih list. V štajerskem okrožju so razvrščene stranke na podlagi vloženih kandidatnih list po sledečem redu: J. SLS, 2. NSS, 3. JDS. V kranjskem okrožju, je red sledeči: t. JDS, 2. SKS, 3. SLS, 4, NSS, 5. JSDS.
—	Sv. Duh nnd Krškim. Dne 6. nov. 1.1. je umrl po dolgi mučni bolezni posestnik Ivan Cerovšek, občinski svetovalec krške občine in predsednik krajnega Šol. sveta v Velikem Trnu. Veličasten pogreb je jasno pričal, kako priljubljen jo bil ranj-ki. N. v m. p.!
—	Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Za višjega poštnega oficiala II. razreda, poštar Josip Otoničar pri kr, čekovnem uradu v Ljubljani. Za poštne oficialc poštni pristavi: Franjo Jereb, Gredor Ma-sle, Tomo Pokorn pri poštnem in brzojav-nem ravnatljstvu \ jLjviI^Iijiri, Anton Pc* rovšek, Mihael Lu/.nar, Maksimilijan Košir pri poštnem uradu Ljubljana i in poštna ojioiftuUv Ivan Modrim n pri postnem
uradu Ljubljana 1 in Tomo Vidmar pri poštnem uradu Ljubljana 2. Za poštne asistente poštni praktikanti: Anton Gerčko, Vladimir Jazbec in Franjo Kvas pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, Adolf Sadar pri vzdrževalnem odseku za brzojav in telefon v Ljubljani, Alojzij Jurgele pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Josip Monda, Stanko Gabrščik, Zorko Kambič, Franjo Konig, Anton Pečnik, Jožef Scha-ger, Štefan Saka, Franjo Držaj, Jernej Ho-čevaV, Alojzij Volk pri poštnem uradu Ljubljana 1, Miloš Ambrožič, Peter Cerar, Ludovik Primosch, Ivan Štibilj, Anton Mak, Franjo Novak pri poštnem uradu Ljubljana 2, Julij Kuštrin pri poštnem uradu Maribor 1, Vladimir Bajuk pri poštnem uradu Maribor 2. Za poštne asistentke poštne praktikantke: Amalija Gliha, Mara Podboj, Terezija Kraker pri poštnem uradu Ljubljana 1 in poštne oficiantinje Danica Kobal in Kristina Kokalj pri poštnem uradu Ljubljana 1,
—	Stalno katelietsko mesto je razpisano v Toplicah pri Zagorju. Prošnje do 1. decembra 1920 na okr. šol. svet v Litiji. (Uradni list, štev. 129.)
—	G. dr. Rudolf Zaletel, zdravnik v Višnji_ gori, prične ordinirati na opetovano prošnjo bolnikov z 18. novembrom vsak četrtek dopoldne na Grosupljem v gradu
—	Poštna vest. S 1. decembrom 1920 se dodele občine Polcnšak, Polanci, Slomi in Hlaponci, razen popisnega kraja Rot-man, ki ostane v okolišu poštnega urada Juršinci, v okoliš poštnega urada Moškanjci in hkrati izločijo iz okoliša urada Juršinci. Zato se izloči poštua nabiralnica Polenšak iz območja poštnega urada Juršinci in dodeli poštnemu uradu Moškanjci. Zaznamek poštnih nabiralnic in imenik poštnih uradov jo primerno popraviti.
—	Oddaja trt. Iz državnih trtnic v bivši Kranjski se bodo oddajale trte prihodnjo spomlad onim vinogradnikom, ki se za nje zglasijo pri vodstvu pristojne drž. trtnice ali pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mestu do 20. decembra 1920. Bližje pogoje se izve istotam ali pa iz razglasa pri županstvih v vinorodnih kraiih.
—	Velik dar Dubrovniku. Dalmatinski izseljenci v Južni Ameriki so poslali za otroško zavetišče v Dubrovniku 1,700.000 kron in obljubili obenem še nadaljno pomoč.
—	Najnovejši »navijalci cen«. Na deželi se je poleg drugih starih navad ohranila tudi ta, da nevesti, ki gre iz vasi, sra-grade domači fantje pot in mora ženin plačati za svojo nevesto fantom odkupnino. Ako pa se izseli fant, zagrade dekleta in odkupnino mora plačati nevesta. To odkupnino imenujejo »tolar«, (Ime se je ohranilo še iz časa, ko je zadostoval tolar za odkupnino.) Ta denar fantje zapijo. Ob taki priliki se seveda skregajo in tudi stepo. Ker se je pa v času splošne dragiuje tudi pijača podražila, sedaj tudi fantje niso zadovoljni s prav majhnim »tolarjem«, Poskočili so s ceno tako, da jih človek lahko prišteva med navijalce cen. Pred kratkim so v neki vasi na Dolenjskem zagradila dekleta domačemu fantu, ko je peljal balo na nevestin dom, Zahtevala so prav veriž-niško vsoto 3000 K. Začela so se pogajanja in nevestina stranka je obljubila po dolgotrajnem prerekanju 700 K za ženina. Ker sta obe stranki vztrajali pri svojih pogojih, so se pogajanja, razbila, ne da bi se dosegel sporazum. Dekleta so se z ogorčenjem in protestom odstranila, podrla ograjo in zažugala, da bodo ženinu naslednji dan, ko se bo peljal k poroki, zakurila ob poti veliko ognjev kot znamenje sramote, Ko je ženin zvedel za te nakane svojih rojakinj, je sklenil odvrniti od sebe sramoto in dekletom skaliti veselje. Poklical je na pomoč oboroženo silo. In res sta se na dan poroke pojavila na licu mesta dva orožnika, ki sta neposredno pred ženinovim odhodom skrbno patrulirala po vasi ter tako odvrnila »pretečo nevarnost«. Tako je bila rešena čast ženina in prečrtani načrti maščevalnih deklet. Sicer je že navada, da ob takih prilikah nastanejo prepiri in različne neprilike, a to jc vsekakor posebne vrst slučaj, da se mora. ženin pod zaščito bajonetov peljati k poroki. Lepša pa je navada, ki se je začela po nekaterih krajih udoma-čevati, da namreč pridejo fantje pod okno svojega tovariša ali domačega dekleta zapeti nekaj pesmi v slovo. Ob tej priliki fantje ne zahtevajo ničesar, a ženin ali nevesta že sama potem posežeta bolj ali manj v žep, kakršne so pač premoženjske razmere in radodarnost enega ali drugega.
—	Dijaški štrajk v Brnu. 10. nov. je nad 2000 akademikov priredilo mirno demonstracijo. da bi si priborili od vlado primerne prostore za živinozdravniško visoko šolo. Vlada jo je ustanovila in ji odkazala temne, premajhne prostore, v — dragonski kasarni poleg drngoncev, ki pa dijakov v nekatere odkazaue jim proiiore niti ne puste.
—	Več slučajev kolere se je :]x>javi!o v okolici Krakova. Prišla je monda prava azijska kolera iz taborišča vojnih ujetnikov, v Untrbiii in v Vadovicah.
ljubljanske novice.
lj Šentjakobski volivni odbor S. L. S,
vabi vse naše somišljenike in somišljenice na sestanek jutri, v četrtek ob pol 8. uri zvečer v Prosveti, Florijanska ul. 15. Pridite vsi! Zelo važno! Govorili bodo naši kandidatje!
lj K. T. D. Danes popoldne ob štirih seja načelstva!
lj Smlouieni koncert v četrtek 18. novembra v dvorani hotela Union. Vstopnice v Dolenčevi trafiki, Prešernova ul. S tem koncertom prične kapelnik dr. Čerin serijo sinfoničnih koncertov, katere namerava prirediti v letošnji seziji. — Glavna skušnja za koncert 18. t. m. se vrši istega dne dop. ob 10. uri v Unionski dvorani. Glasbeniki se k skušnji vubijo.	(k)
lj Iz gledališke pisarne. Pri zadnji predstavi »Pohujšanje v dolini šentflorjan-skk si je gospod Kralj pri skoku z odra .zlomil nogo, odpeljali so ga v bolnico. Vsled tega se predstava -Sen kresne noči", za red C v sredo 17. t. ra. ne vrši. Namesto nje so bo vprizoril balet Od bajke do baj-kec za isti red. — V petek 19. t. m. bo pri predstavi »Figaro se ženi govoril gospod Boris Putjata znameniti monolog v četrtem dejanju po slovensko.
lj Trgovska akademija v Ljubljani se bode čimprej, morda žc drugi leden otvo-rila, ko bodo največje zapreke odstranjene, lj Mestni magistrat nam pošilja: Prosimo Vas, da izvolite na notico »Neusmiljenosti v št. 261 od 14. novembra 1920 Slovenca-' nastopno pojasnilo priobčiti: Ni res, da stanuje na ljubljanskem gradu v. kleti brez peči invalid z ženo. Res je marveč, da stanuje v sobi, ki je preje služila za vojaško pisarno in kjer ni mogoče postaviti peči, bivši hlapec, pozneje mešetar, sedaj čevljar, kateremu se je dalo to sobo na njegovo izrecno zaprosilo, ko je bil z več drugimi strankami deložiran in ko mu je stanovanjski urad odrekel pravico bivanja v Ljubljani. Ni res, da je na Gradu še zadosti sob in da stoji ena jedilna shramba, odkar so vojaki odšli, prebeljena in prazna. Res je marveč, da so vsi prostori oddani in da je ta dozdevna jedilna shramba oddana. Ni res, da so stranke, ki so pozneje prišle na Grad, dobile udobnejše sobe in peči. Res je marveč, da je prišel na Grad istočasno le še sluga iz pogorelega hotela »Balkan r. v Trstu, kateremu se jo oddala istotako shramba brez peči, in s<? je zato drugemu ni moglo oddati. Pripu) minjamo, da je žena tega čevljarja hči ene-najbogatejših ljubljanskih rodbin in svaj kinja znanega večkratnega milijonarja ter da bi ji prav laliko ti sorodniki preskrbeli zakurjeno sobo v svojih hišah. Županov namestnik: Dr. Zarnik.
lj Obrtno pomožno društvo r. z. z o. z, v Ljubljani javlja, da je s sklepom izredn. občnega zbora z dne 19. avgusta t. 1. stopil lo v likvidacijo, Likvidatorjem je društvo izvolilo dosedanje člane načelstva.
šCatoiiški vesfnik,
c Katoliški shod v Poznanju. Dne 26,
in 27, oktobra se je vršil v ogromni dvorani poznanjskega vseučilišča katoliški shod za Poznanjsko, Pomeransko in Gor. Šbzi-jo. Obisk je bil dober. Nadškof iz Lvova, zastopnik varšavskega nadškofa, primas Poljske, kardinal Dalbor, papežev nuncij nadškof Ratti in mnogo svetnih odličnia-kov ter zastopnikov vlade in vojaštva. Msgr. Ratti je govoril francoski; poslušali so ga iz spoštovanja do sv. očeta stoje, kleče pa so prejeli njegov blagoslov. Posebne komisije so se posvetovale o katoliških zadevah teh dežel in Poljske, več referatov je poslušal celi zbor. 27. oktobra je opravil službo božjo kardinal Dalbor, zvečer pa je vodil koncert skladatelj F. Nowowiejski, Shod je pokazal svetu, da je Poljska rešena, da se vrača k redu in delu in da je katoliška država,
c Smrtna kosa je med. katol. episkopatonl v tekočem letu sekala brezobzirno. Dofim je 1. 19,10. umrlo vsega skupaj 32 škofov in nadškofov po vsem katol. svetu, jo bilo letos doslej med episkopatom 54 smrtnih slučajev, — Članstvo sv. kolegija se je skrčilo na 60.
c Pohvala in gruju. Episkopat v Nemčiji hvali v skupnem pastirskem listu, izdanem o Vseh svetih, delavnost iu vnemo ljudstva, ki sc jo povsod oprijelo dola in reda, in ki pogumno prenaša trda povojna bremena; tudi v verstvenem oziru sc kaže nekaj več vneme in napredka. Katoliško ljudstvo se je kakor en mož dvignilo v obrambo Cerkve in šole. —■ Toliko večja skrb pa navdaja cerkvene kneze, ko opažajo, da se čedalje bolj razpaša javna nenravnost, »lo protinaravuo in protikrščau-sko zlo, ki ogroža, kot nobeno drugo zlo, telesno in verstveno življenje posameznika iu celotnega uaroda.c ... Temu zlu moramo napovedati boj iu sicer z večjo odločnostjo nego doslej. Je že zadnja ura.« Nato apelujejo škofje na dobro misleče državljane, ua društva mož in mladeničev, noj se pokažejo kol. vneti nravstveni čuvaji iu uuj odločno nastopijo zoper vse javne pojave uenravnosti, w per pohujšljivi tisk, zoper pohujšanja v gledališčih, kinih iu po izložbenih oknih. >Ni res, du bi to nič ne pomagalo.« Napaka je v tem, (Ju dobri molče in potrpe, namesto da bi
Stev, 263.
v.SLOVENEC;, dne IT. ooVemfcra 1920,
obzira krepko zaropotali. > Ako vsi ntorimo svojo dolžnost, bo kmalu bolje v naši domovini.^: Naj velja vse to tudi za nato razmere, ki morda niso dosti bolje od ouih na severu.
c Obletnico kronanja sv. očeta praznujejo v republiki Peru iu v Braziliji zelo slovesno, znamenje procvitujočega katoliškega življenja v južni Ameriki. ^Praznik papeževe je slovesen dim za ljudstvo in za oblastva. V mestu Linm je bila slovesna masa in zahvalnica v stolni cerkvi; navzoče so bile svetne in du-hoveke oblasti. Po opravilu se je predsednik sam oglasil pri nunciju in mu tolmačit osebno svoje častiu-j. V glavnem mestu Bra7il!je, S. Paiilo, so ta spominski dan prav tako slovesno praruo :ali. Po'eg tega so pa poslanci Se sklenili, dr p eljejo »v. očetu udanostno izjavo in da se enciklika >Pacem Deic cklto 23. maja 1920, sprejme v sejni zapisnik.
c Prvi romarski vlak po preteku šestih let jc prišel iz Nemčije v Rim 31. oktobra. Papež jc sprejel skupino 100 oseb v posebni avdijenci. Nagovor je imel nadškof kolinski monsignor Schulte. Rekel jc med drugim: .Nikdar se morda šc ni pokazala zgodovinska veličina papeštva in sv. Cerkve v večjem sijaju, kot uprav zadnje čase. Monarhije in vojne sile izganjajo, sv. Cerkev pa je preživela prekucije 19. stoletij, četudi je oropana vseh človeških sredstev; obvarovala bo svoj monarhski značaj — to ie zagotovilo božje — vse čase.« Nadškof se jc nato zahvalil za dobrodelnost sv, očeta v prid katoličanom nemške države. Papež Benedikt jc v svojem odgovoru izražal zaupanje, da bomo v bodoče obvarovani strahot novih vojska. Želel je srečo, varstvo in blagoslov vsem prebivalcem domovine sv. Bonifacija. Izročil jc nato škofu pol milijona lir za siromašno deco v Nemčiji.
c 79 let duhovnik. Dne 12. septembra f. 1. je praznoval v Manitobo (Kanada) P. Dondurand 79 letnico mašniškega posve-čenja. Slavljencc je star 101 leto. Za maš-nika je bil posvečen 1. 1841. Sv, maše ne more več opraviti, drugače je pa še čilega in čvrstega spomina in razuma.
Somišljeniki!	Somišljenice!
Slovenska Ljudska Stranka za Ljubljano priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 11. tiri dopoldne y veliki dvorani »Uniona <
uolium shod.
Dnevni rod: Političen položaj (poroča posl. Smodej). 2. Govori kandidatov S. L, S. za Ljubljano. 3. Slučajnosti. PHdlt« vsi in vse na ta shod. Vsak 30-miSljenlk in vsaka somišljenica naj se zaveda dolžnosti: V nedeljo ob pol 11. uri v »Union« na shod S, L. S.
sa
Prosveta.
pr Kršč. soc. zveza je včeraj priredila prvo predavanje v tej sezoni. Predaval jc g. F. Terseglav o Duši ruskega naroda. Predavanje jc bilo številno obiskano. Prihodnjič predava g. prof. Dolenec.
pr E. Hochreitcr, 1 mm a c u 1 a t a , Marijine pesmi a) za me-šan zbor a capcll;« b) za solospe.v, mešan zbor in orgije, Ljubljana 1021, založila Jugoslovanska knjigarna, Po dolgem molku so izšle v naši cerkveni glasbeni literaturi nove pesmi, in sicer v moredni opremi, vendar v taki, ki je še prikladna našim razmeram. Pesmi so jako globoke glasbene vsebine in dihajo irčno in pobožno čustvovanje. Posebna prednost H. pesmi jc ta, da zanimanje ne samo vzbujajo, marveč ludi trojno ohru*
nijo, dočim imamo mnogo pesmi, ki sc nam na prvi pogled prikupijo, pa jih hitro zopet odložimo. Tc pesmi pa, čimbolj se bomo ž njimi ukvarjali, tembolj se nam bodo priljubile. H. ne hodi po shojenih potih; treba je tedaj pesmi temeljito proučiti, kajti harmonije, intervali, modulacija, ritem in glasbene fraze so čestokrat izredne in tega se organisti in pevci na prvi hip prestrašijo, — Najbolj umetna pesem je zadnja, prav pripravna za cerkveni koncert, ali drugo izredno slavnost. Lipam, da bodo s temi pesmimi zadovoljni tudi naši skrajni modernisti. Vnanja oblika ic za sedanje razmere prav lepa; partitura obsega orgije in pevske glasove. Dobijo ludi glasovi, soprani in niti vkup, tenor in baš posebej. Cena /.a partituro z doklado 21 K 60 vin, za sopran-alt 6 K, za tenor 3 K 60 vin., za bas 3 K 60 vin., ki z ozirom na notranjo vrednost, na lepo opremo in sedanje razmere ni pretirana. — P. Hugolin Sattner.
pr Nove skladbe: Anton Lajovic: Pesmi samote, samospevi za en glas s spremljevalnem klavirja. Cena 4 din. T r i-je moški zbori: E Adamič: Ljubici, M. Rožanc: Mak žari. Z. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Cena 10 K. Izdalo in založilo pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon;. Naročajo in dobe se pri društvu ter v knjigarnah. — Zadnja leta ie zagledalo beli dan bore malo slovenskih skladb, zato je razveseljivo dejstvo, da smo dobili v ljubljanskem Zvonu podjetnega založnika. Založene skladbe so priporočila vredne, zato naj si jih omislijo vsi, ki jint ie napredek naše glasbe pri srcu.
pr Rakavimi — ozbiljni uuijetnik. •Naša Sloga. , ki izhaja ua Dunaju, prinaša reklamno notico za Rukavino. Pravi, da so izšle zopet neke nedostojne kritike v liberalnem listu ^Jugoslavija", medtem ko so prejšnji napadi > izlazili u :-Slovencubivšem organu dr šušteršiča, koji gospodin, kako dobro opaža ^Slovenski Naroda, ioš nije izbrisan iz liste slovenskih odvijetni-ka... Mi smo o Rukavini ustvrdili, da je danas sjegurno naš najbolji dirigent... Mi dakle još jcdnoin apeliramo na šeiredakte-re ljubljanskih novina, da ne dopuštaju, da se tako ozbiljan uuijetnik napada bez uzroka.< — To ui prvič, da nam dunajski jugoslovanski listi toplo priporočajo Rukavino. Novo je samo, da ga imenujejo z dr. šušteršičem v eni sapi, pohvalijo predlog : SI. Naroda^, udarijo po kritiki in Apelirajo na >šefredakterjev:. Odkar je nehal izhajati ^/Dunajski Zvon«, nismo navajeni sprejemati umetnostnih navodil iz Dunaja.
Stran 5,
Dijaški vestnik.
d »Zora-Luč«. Prva številka edinstvenega glasila Jugosl. kat. dij. Lige je izšla. Večine dijaštva, vsaj visokošolskega ta številka ne bo zadovoljila. Navajeni smo bili na razkošno opremljeno in globoko pisano »Zoro«. Zunanja oblika našega novega glasila se bo zdela pač vsakemu vendar le nekoliko preprosta. Pri motrenju vsebine moramp istotako priznati, da smo storili, vsaj v kolikor to zadeva slovenske razmere, precejšen korak nazaj. Izvzeti je pač treba dr. Mahničevo poslanico kat. dijaštvu in pa. Kraljev članek: Do nove družbe. Vkljub vsem ev. nedostatkom pa vendar naše organizacije ne bodo smele meni nič tebi nič preko prve številke. Česar lanska -Zora'; ni vpošlevala, t. j, člankov verske vsebine jc manjkalo, tega nam prva številka edinstvenega glasila prinaša i v obilici. V preprosti obliki, brez vse uče-njaške navlake, opozarja na ono, kar bi moralo biti prvo v vsaki organizaciji in na kar marsikaj naše organizacije pozabljajo, t. j. verski moment. Iz prve številke pa se učimo še nečesa. Da bo namreč treba sodelovanja nas vseh, ako hočemo imeti glasilo, ki bo vredno mogočne naše organizacije. Zavedajmo se, da so doslej delali na glasilu le nekateri tovariši, vse drugo pa čaka in vživa. Sodelovanje nas vseh v vsakem oziru nam bo šele prineslo glasilo, na katero bomo mogli biti ponosni.
I. P.
NARODNI SVET ZA PREMOR,JE IN RATIFIKACIJA POGODBE Z ITALIJO.
LDU Ljubljana, 16. novembra. Tukajšnji Narodni svet za osvobojeno domovino je
v smislu današnjega sklepa seje predsedstva odposlal ministroma dr. Korošcu in dr. Kukovcu naslednjo brzojavko: Z ozirom na posebno težke pogubonosne žrtve, naložene s santmargeritskim dogovorom 'slovenskemu delu našega naroda, pozivljemo oba gospoda slovenska ministra, naj odrečeta svoj podpis iu rajši odstopita, kakor da bi sopodpisala pogodbo, ki je naš narod ne more nikdar priznati. Narodni svet za neosvojeno domovino. Dr. Grcgoriu, predsednik; dr. Fornazarič, tajnik; dr. Krmpoiič, dr. Rybaf, dr Puc, Brandner, Merlak, dr. Srebrnič, Prunk, clr. Besednjak, Kante. O tem je Narodni svet obvestil tudi Slovensko ljudsko in Jugoslov. demokratsko stranko, katerima strankama pripadata imenovana slovenska ministra.
MINISTRSKI SVET.
LDU Zagreb, 16. nov. (ZNU) »Novosti« javljajo iz Belgrada: Včerajšnja seja ministrskega sveta je bila pričakovana z največjo nestrpnostjo. Na tej seji je podal zunanji minister dr. Trumbič svoj ekspoze o pogajanjih v S, Margheriti. Seje so se udeležili vsi ministri, ki se nahajajo v Belgradu. Ekspoze jc trajal skoraj dve uri. Po večini je dr. Trumbič povedal ono, kar Je že znano iz časopisja. Omeni! je tudi defenzivno zvezo z Italijo ter povdarjal njen izključno diplomatični značaj in da pri ta fl nc gre za vojaške konvencije, temveč da zveza samo jamči za izvršitev saintgermainske in trianonske mirovne pogodbe ter je naperjena proti temu, da bi se Habs-buržani povrnili na prestol. Seja jc bila precej živahna, tuintam celo burna. Ob dvajsetih se jc seja končala. Na prihodnjo scio so brzojavno pozvani vsi ministri.
LDU Belgrad, 16. nov. (ZNU) Jutri ob enajstih dopoldne bosta pri regentu sprejeta v avdijenci dr. Vesnič in dr. Trumbič, da poročata regentu o pogajanjih z Italijo.
VESNIČ SE BOJI NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
LDU Zagreb, 16. novembra. (ZNU) Večer javlja iz Belgrada, da so nekateri poslanci hoteli v parlamentu iulerpelirati i radi rešitve jadranskega vprašanja. Pred- j sednik zbornico jc hotel sklicati sejo. čc- i mur sc pa jc energično uprl ministrski j predsednik Vesnič, češ, da bo sklicanje I ,cctc gotovo i/mlo krizo y kabinetu, '
; VARSTVO NAŠIH MANJŠIN V ITALIJI.
, 1-DU Zagreb, 16. novembra. (ZNU)
Narodno Djelo javlja iz Belgrada: Doznava se. da Italija nikakor ni hotela pristati na to, cla se sprejme v besedilo pogodbe klavzula o varstvu naših rojakov, ki postanejo italijanski državljani. Giolitti je pristal samo na to, da poda v parlamentu izjavo o zaščiti naših manjšin. Ta izjava bo veljala kot jamstvo za naše manjšine od strani Italije.
PROTESTNI SHOD V KOTORU,
LDU Split, 16. novembra. (ZNU) Včeraj jc bilo v Kotoru protestno zborovanje, katerega se jc udeležilo mnogobrojno prebivalstvo skoro vse Boke. Na tem zborovanju so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da sc osvobode neodrešeni bratje.
NOVO POSOJILO.
LDU Zagreb, 16. novembra. (ZNU) ••> Večer« poroča iz Belgrada: Včeraj je bila seja Narodne banke, na kateri je bil sprejet predlog, ki ga jc stavil odbor v sporazumu s finančnim ministrom, namreč, da se državi odobri kredit poldruge milijarde dinarjev brez kritja, ki ga mora država vrnit: v desetih letih. V to vsoto se vračunajo tudi vse dosedanje obveze države napram Narodni banki, ki znašajo 425 milijonov dinarjev.
GOSTI? NIČARSKI KONGRES.
LDU Belgrad, 16. nov. (ZNU) Včeraj jc bil tukaj oivorjen gostilničarski kongte.:;.
i MILL0 SPREOBRNIL I)' ANNtJNZIA ?
LDU Trst. 15. nov. (DunKU) Agenzia Štefani poroča: Po vesteh iz Zadra sla so admiral Millo in D' Annunzio slučajno sestala ua odprtem morju. P0go\or, ki sta ga imela med seboj, je bi! zelo buren. Millo je izjavil, da je držal svojo besedo kralju in državi. Kakor se govori, sc je Millu popolnoma posrečilo, spreobrniti D' Annuuzia k svojim nazorom. Posadka ladij se je vedla popolnoma disciplinirano. — Millo jc odposlal kralju udanostno brzojavko.
DOJI NA RUSKEM.
LDU Dunaj, 16. nov. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Kamenca Po-dolskege: Žc dva dni so ukrajinske čete na vsei fronti izpostavljene napadu močnih čet rdeče vojske. Razvijajo sc trdovratni boji, ki polekajo ugodno za nas. Ustavili smo napad sovražno pehote. Naša konjenica operira za sovražno fronto pri Lipovcu in južno odtod pri Tapniarki.
WRANGL0V BEG.
LDU Pariz, 16. nov. (Brezžično) Francoske ladje vkrcujejo begunce s Krima. Angleške ladje pri tej akciji niso udeležene. Govori se, da pridejo tudi amerikanske ladje v Sebastopol, da pomagajo pri prevažanju beguncev. Begunce odvažajo v Carigrad. —
PaiSkarska ©tort v JMi@-$ evijl.
Ob stojte- puškarskn obrt, na čelu ji drž. puškarska strokovna šola v Borovljah, se je j za časa jugoslovanske uprave v coni A vkljub slabim tehničnim napravam, kakor pomanjkanju specijalnih strojev itd. že precej dobro razvijala.
Natančna statistika na drž. preiskuševal-ntci ra orožje v Borovljah nam podaja o napredku prav jasno in zanimivo sliko. Leta 1919 sc je izdelalo na pr. v dobi Šestih mesecev 326 lovskih pušk več, kakor v isti dobi leta 1912.
Leto 1912 je bilo v dobi 20 let t. j. od 1%0 do 1919 edino, v katerem je bilo produkcija !ovskega orožja največja.
Resnici na ljubo pa moram priznati, da se je prav v zadnjem času, t, i. par meceev pred glasovanjem povpraševanje po lovskeui orožju zelo skrčilo. In zakaj? Odgovor na to vprašanje je čisto enostaven! NemSkoavstrijski hujskači, ki so zal ravno od jugoslovanskih odjemalcev obogateli, so na eni strani obetali pu-škariji v N. Avstriji zlata nebesa in najdale-kosežnejšo pomoč aa izboljšanje in povsdig te obrti, na drugi struni pa so netili med puškar-ji nezadovoljstvo, da jc delo slabo plačano in da se^ puška prepoconi prodajajo v svet.
Tako je ponudil puškarski dobavitelj Franc Sodia v Borovljah - Puškarski ze drugi 100 tisoč Werudl-cevi iz Dunaja po nižjih cenah, nego jih je bila pripravljena dati na razpolago dravska divizijska oblast. Namen delovanja teh plačanih huiskučev je bil dosežen.
Vsi puškarji in dobavitelji so se morali hote ali nehote podvreči nepremišljenim sklepom našuntauih socialnih demokratov, kateri so Puškarsko zadrugo prisilili, da je cene lovskih pušk oziroma posameznih sestavnih delov povišala do skrajnosti, nc glede na to, da je lovska puška luksurijozni predmet, nadalje da je ravno boroveljska puškarska obrt v Jugoslaviji še prav malo znana in da ie torej v prvi vrsti treba izpodriniti tl.i tuii konkurenci.
Mosto da bi sc cene povišale polagoma nadvse previdno in krajevnim draginjskim razmeram primerno, so se lovske puške na mah kar za 70 odstotkov podražile.
Še v večji mizerni položaj pa so se pahnili nemški nacijonalci dne 10. oktobra 1920 na dan plebiscita, zadali so si smrtni udarec in že se slišijo obupni klici posebno od puškar-jev, ki so pa žal prepozni.
Slovenski puškarji, ki uvidevni« prav dobro, da ie s pripadnostjo slov. ozemlja Koroške v Nemški Avstriji ob:toj puškarske obrti popolnoma nemogoč, so sc deloma že izselili v r.Hznu mesta Jugoslavije. To izseljevanje pa, akoravno z dobrim namenom slehernega pu-škrrjii-beguncii, da bode v očigled sedaj še nc* znutni konkurenci, kjerkoli se bo usidral, trdno etUlurol *roi<> ooiicjja in g«; kmalu po*
vspel tudi višje, je sicer z ozirom na to, da v Jugoslaviji te obiti ie ui, jako idealno, vendar ga pa bode v kraikem dovedel ia korek do bridkega prepiičauja, d.) uiu je obstoj zaradi pomanjkanj surovo (inašinelno) izdelanih pusk, oziroma delov popolnoma neroogofc.
lak puškar-begunec bo vezan edinole Še na mala popravila, ki mu pa v nobenem slučaju ne bodo zasigurala poštene življenjsko eksistence. I o vprašanje rešiti ugodno h mogoče edinole na ta način, da se ustanovi akcijska družb;, ali podobno podjetje, ki bo imelo namen, prei ko slej zasnovati puškarsko obrt m scer kolikor mogoče v neposredni bližioi kakega let obrti sorodnega industrijskega kra-ja naše države.
V kolikor mi Je znano, namerava tako pod-Ljubiiani10Vat' n;l vlacta za Slovenijo v
Želeti bi bilo to iskreuo. ker bi s es tein pred vsem pripomoglo številnim puškarj^nj-beguncem dp zaslužka, v drugi nič manj važni vrsti pa bi bila puškarska industrija kot taka za našo državo neprecenljive vrednosti. Pret pa. Uo se v tem oziru prične z izvršitvijo tel; plemenitih načrtov, štejem si kol strokovnjak v doLžnost, merodajne faktorje, kakor tudi interesente opozoriti tem potom na bledeče okolnosti: Izdelovanje lovskega orožju aaj se organizira ua moderni in Tacijouelni podlagi ter se naj vzame za vzgled Suhi v Nemčiji ali pa Lullich v Relgiji, nikakor pa ne Borovlje.
Čeprav bi spadale Borovlje s puškarsko liidustriio pod okrilje Jugoslavije, bi bila ia obrt, če bi se izvrševala po stari izdelovalni metodi posameznih puškinih delov, v kratkem popoiuoma nemogoča, ker hi ne bila sposobna konkurirati z izdelki tujih držav,
Puškarska obrt bi se zamogla na zdravi in mooerru podlagi osnovati samo na la način, da bi deželna -v lade; v Ljubljani odposlala p.-.r mladih delavnih mr-č'. v Suhi v Nemčijo ali pa v Luttich v Belgijo (strok, učitelji na bii ši drž. MiS pušk. st. o kovni šoli v Borovljah so na razpolago).
N-. tamoMiUn tovarnah bi imele tc moči ugodno priliko, natančno proučiti racijonelni načni izdelovanja lovskega in vojaškega orožja.
Šele po natančno premišljenem iu praktično zarisanem načrtu o ustanovitvi puSkar-ske industrije bi bilo na mestu, misliti ua ustanovitev strokovne puškarske šole, katera bi imela namen skrbeti za dober puškarski naraščaj.	J*nko Kamnik, strokovni učitelj,
r General — čevljar. Bol grajska .-,Po» ! litika« poroča o obisku svojega poročevalca pri ruskem generalu Melnikovu v Belgradu, ki izvršuje tu čevljarsko obrt. General stanuje v oddaljeni Takovski ulici v priprostem dvoriščnem stanovanju, obst.o-j ječem iz ene same sobice, ki mu služi kot spalnica, delavnica in kuhinja. Star jc 48 let, pa jc videti najmanj 60 let. General jc obiskovalcu povedal svojo povebt: Kot sin ruskega stotnika se jc že v prvi mladosti posvetil vojaškemu poklicu, dovršil vojno akademijo v Pctrogradu in bil ob izbruhu svetovne vojne štabni načelnik v Turkc-stanu. V vojni je postal general in bil ranjen. Nato jc bil imenovan za nadzornika vseh vojaških šol v Petrogradu in okolici. To službo je opravljal do revolucije. Boljševiki so ga takoj zaprli v petrograjsko trdnjavo, kjer je pretrpel leto dni. Nato so ga izpustili. Ker ni imel premoženja in nobenih dohodkov, a je bilo treba skrbeti za družino, se je začel učiti čevljarstva in sc kmalu vživel v to delo. Sedaj je bil najhujšega rešen. Toda boljševiki mu niso dali živeti: pod pretvezo, da drugim jemlje kruh, so mu vzeli čevljarsko orodje in prepovedali delo. V lem težkem času je doživel šc drug udarec: sin častnik, v vojni težko ranjen in strt po obupnih razmerah, jc izvršil samoumor. Sedaj jc Melnikov bežal iz mesta nesreče iu se z ostalo družino naselil v Voronežu, se kasneje pridružil Denjikinu, bil r. njim poražen in na splošnem begu pred boljševiki izgubil družino, ia katero še danes ni mogel zvedeti. Prišel je v Carigrad, od lam v Solun in se nato obrnil v Srbijo. Tu sc jc takoj lotil čevljarstva in delal najprej pri drugih, uato si pa osnoval svojo lastno delavnico. Zadnji čas ima tudi pomočnika: ruskega vse-učiliščnika, ki se jc istotako začasa revolucije naučil čevljarstva. Na mesec zasluži Melnikov do 600 dinarjev — ako ima vedno dovolj dela. Za sobico plača 100 dinarjev, za hrano — brez masti in kruha, kar mora sam kupovati — plača dr, Landauu, ki mu jc dal v podnajem tudi sobico, dnevno 12 dinarjev. Kar želi zase, je edino to, da bi imel vedno dovolj dela in da bi dobil stanovanje s sobo in kuhinjo. Naj bi se mu ta želja izpolnila!
Strokovni tisk v češkoslov. državi, Poljedelskih, gozdarskih, vrtnarskih in čebelarskih časopisov jc 117, tehnoloških in obrtnih 317, narodnogospodarskih in trgovinskih 60.
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Curih, 16. nov. (ČTU) Devize. Berlin 8.25, Holundija 195, Newyork 653, Londou 22.09, Pariz 37.70, Milan 22.70, Bruselj 40.15. Kodanj 85.90, Stockholm 122.75, Kristianija 85.60, Madrid 80, Buenos Airos 225, Pruga 7, Budimpešta 1.15, Bukarešta 8.90. — LDU Praga, IG. nov. (ČTU) Devize. Belgrad 249. Valute. Dinarji 247, avstrijsko krone 16.50.
g Eno- ia dvokronsku novcanico avstro-ogrske banko so deloma že tako obrabljene, da se žig, tudi če jc bil udarjen, do BOZna. V Zagrebu jc delegacija mii
nislrstva financ na vprašanja, ali sinejo državne, meslnc in občinske blagajno prevzemati v plačilo novčanice po 1 iu 2 kroni, kadar ni mogoče ugotoviti pravilnost žiga, odredila sledeče: ako ne obstoji suni, <ia je žig lalsificiran, in če je vsled obrabe žig tako zabrisan, da se no more prečitati, morajo državne, mestne in občinske blagajne take novčanice sprejemati kot zakonito plačilno sredstvo.
g Vinska trgovina v Vršen in okolici, ki je zelo vinorodna, jo zelo živahna. Ker pa vozi med Vršcem in Pančevom dnevno le en vlak za osebni in tovorni promet in je pomanjkanje vagonov jako občutno, po-vzročnje to trgovcem, ki se morajo trgati za vozove, pri čemer jih železniško osobje izrablja ,in ki izgubijo mnogo časa, predno blago odpremijo, ogromne stroške, tako. da je cena vinu vsled teh razmer skoraj dvojna.
g Tvornlca za industrijo lesnih produktov, d. d., se je osnovala v Sisku. Inicijati-vo za tvornico je dal knjigarnar Jiinker v Sisku, ki je sam najbolj občutil, koliko dragega denarja gre v inozemstvo zlasti za šolske predmete. Tovarna bo izdelovala v prvi vrsti lesne produkte, ki sc rabijo v šoli: ploče /,a risanje, črtala, trikote, dalje lesene žebljičke, čepe in dr. Ker so stroji že nabavljeni in se adaptira primerna stavba, bo začela tovarna žc o Božiču z obratom.
g Ali res nedostaje premoga? Splošnim tožbam po pomanjkanju premoga, ugovarja pismo rudarja iz vzhodne Srbije, o katerem poroča časopisje. Pisec pravi: Ni res, da ni premoga. Premoga je dovolj, urediti in izpopolniti je le treba naš promet po vodi in železnici, da se more premog tja prevesti, kjer je potreben. V samem timoškem bazenu producira šest premogovnikov dnevno preko 400 ton premoga in ti rudniki imajo danes na svojih skladiščih preko 1000 vagonov pripravljenega premoga, ki pa čaka na potrebna prevozna sredstva.
g Tržne cene. Novosadsko tržišče: Poslabšanje avstrijske valute je podražilo blago za avstrijske kupce, kar se jc znatno poznalo. Cena pšenice se v preteklem tednu ni spremenila in variira med 920 in 940 od odpremne postaje; rž nespremenjeno 750 kron; po ječmenu se slabo po-prašuje, ker doma ni interesa zanj, izvoz pa je radi visoke carine neznaten. Baza cene za težo 60 kg je 510—530 kron; oves notira 240—270 kron; za koruzo sc je napravilo precej zaključkov, in sicer za
slaro prvorazredne kvahlele 350-3(50 K,	i »določila »udi Ivan Kramer i/ I lovov nrl Št. I mer oprostil h sledečih razlogov 45 034
drugorazredno kakovo.-li 20—-jO K ni žic.	:	llju in njegov lova ris Franr.s Kros la. okt. ' ' ' '	0
Suha koruza je po 100 kron. Po dclokliiem	j	v Rovoli. Okolu H. zvečer sla »c podala v Št.
blagu je veliko povpraševanje; moka jc	.	IIj do gostilne Jožefa KnuFla radi 'etra, da
bila predmet živahne kupčije. Cona moki	u: •- -------"
0 od K 13.90-14.20, ostale vrste stopnje-
ma 1 krono ceneje. — Tržaški trg: K iz (saigon) lir. 3.80, Bslloch lir. 5. Svečo : Mvra lir. S.50, Lan/.a 8. K a v a: llio lir.6.20, Kantos Superior 7.80. Milo: Armonr lir. 10.30 (100 kosov), Moonlight (62",j lir. 660 za kg. Angleški natron lir. 3.70,
— Državna, razredna loterija se je bila že v bivši Avstriji jako udomačila in tudi za sedaj razpisano prvo kolo razredne loterije vlada med občinstvom vedno večje zanimanje. Prvo kolo loterije obsega 100 iisoč srečk, katerih polovica (50.000) se bo z dobitki izžrebala v 5. razredih meseca januarja, februarja, marca, aprila in maja. V najsrečnejšem slučaju znaša najvišji dobitek v prvem razredu 80.000 din. (320.000 kron), v drugem 100.000 din. (400.000 K), v tretjem 120.000 din. (480.000 kron), v četrtem 150.000 din. (600.000 kron) in v petem 1,000.000 din. (4 milijone kron). V vsakem razredu stane cela srečka 48 din. (192 kron), pol srečke 24 din. (96 kron), četrtinka 12 din. (48 kron) in osminka 6 din. (24 kron). V vsakem razredu se bo izžrebal določen broj srečk z določenim številom dobitkov, tako da v poznejših razredih ne igrajo one srečke, ki so bile v prejšnjih razredih izžrebane. Ker zadene vsaka druga srečka dobitek, jc igranje zelo ugodno in obeta velik uspeh. Srečke prodaja Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Dunajska cesta 38, I. nadstr., ki srečke turi i razpošilja, čc se ji poprej vpošlje odgovarjajoči znesek za srečke in pošta-rino.
g Znižanje izvozne takse na Nemškem. Da dvigne svoj izvoz, bo Nemčija od 15. decembra dalje znižala izvoznino za predmete iz zlata, za drago kamenje, bisere in predmete iz platina. Znižala se bo tudi cena izvestnim važnim proizvodom elektrotehnične industrije, zlasti transformatorjem in izolatorjem, ter proizvodom iz aluminija.
Sodišče in poffalia.
s Uboj poinožucga orožnika Eiholeerja. Dne 10. okt. 1920 je bil končan na Koroškem plebiscit, ki je odločil o pripadnosti slovenskega dela Koroške k Avstriji. Poslednje rini je praznoval nemško misleči ljud to zmagoslavje z žganjem kresov, streljanjem iz pušk itd. Takega slavlja sta se
bi se prepričala, če se v št. 11 ju res pripravlja napad na vas Rove a strani št. i I j -
skih fantov, kakor se jo na Koveh govorilo o neki napadalni tolpi, ki se baje pripravlja in la je dan popreje pri Šnajderju v št. Mili precej hudo gospodarila; v*Knaf- i lovi _ gostilni sta našla le .Jožefa šnajderju. Ob istem času so bili zbrani \ gostilni Jožefa Lederhasa orožniki iz Št. Ilja in nekaj št. iljskih faniov. Govorilo so je o tem, da nameravajo Nemci iz Vrbe napraviti obhod z bakijami in se ustavili pri gostilničarju Knafiju v Št. Ilju in sklenilo, da naj kdo ogleda, kaj ie. Ponudil se je v lo pomožni orožnik Matija Eiholcer. Ker ga ni bilo več časa nazaj, je šel posestnikov sin Val. Prošau za njim. Nekoliko korakov od glavne ceste, od katere pelje stranska pot li gostilni Knafljevi, je našel orožnika Eiholccrja mrtvega s prestreljenimi prsi. l)ogna- j lo se jo, da jc streljal na orožnika lv. Kra- ' mer, kateri je priznal to in pristavil, da ni si veljal nalašč, marveč je na to, ko ga je Eiholcer vprašal: Kdo je tukaj, kaj delaš tukaj? nakar je Kramer v strahu vzel pu- : ško v vodoravno lego pred seboj in jo v strahu sprožil. Kramer sc je moral zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodi- \ ščem zaradi obtožbe, katero je vložilo proti njemu državno pravdništvo, v kateri ga obdolžil je, da je zakrivil, ker je bil od strela zadet iu usmrčen pomožni orožnik Matija Eiholcer, pregrešek zoper varnost življenja po § 333. kaz. zak. Ivan Kramer jc v razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem
«»k. pravi, ce izvrši mozemec pregrešek, so ne more " tuzemsstvu kaznovati. Plebiscit so je izvršil 10. oktobra in s tislim dnem i«; ur;asla naša oblast v plebiscitnem ozemlju. Ho § 259., odstavek 3, se je moral obtoženec oprostiti. Gospod dvorili svetnik prvi državni pravdnik Bežek: Priglašum ničnost in prosim za prepis sodbe.
s Lovrenc Bilenc, o katerem se piše v Slovencu si. 258 pod poglavjem: Sodišče in policija, da je divji lovec in da je neki pravi lovec zahteval na lovišču od njegu orožni list in lovsko izkaznico, izjavlja, da jc vse io neresnično. Lovrec Biteun • ii divji lovec, pač pa ima od najemnika dotičnega lovišča g. Krušiča dovoljenje, da sme loviti, dasi takrat, ko se je srečal z omenjenim pravim lovcem', ni lovil. Tudi ni nihče zahteval od njega orožnega lista in lovske izkaznice .Dotični opravi lovec^ se jo zato v toliko zlagal v svojem poročilu.
Jugoslovanski skladni koledar
za leto 1921 je ravnokar izšel v zalogi
Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
Cena 30 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je , tudi izšel istotam v prikupljivi in pri-: ročni mali žepni obliki, iu zelo okusni : vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe zna-i ten popust.
Trpite na revmattzniu ln gjbtičnlh bolečinah? Vdrgujenju s pravim Fellerjevim Elza-fluidcmi je takorekoč dobrodejno! B dvojnatih "li 2 veliki Spocijalni steklenici il kron. Državna trošarina, posebej. 7 • .» ■ ,., ,	-- ----------	Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Feller-
(razpravo je vodil nadsvetnik Vedernjak, ! jeve prave Eiza-krogijice izvršujejo svojo dolž-votanti so bili gg. dvorni svetnik Regally, I llos,! škutljtc 18 kron.-— Zagorski tok zoper
nadsvetnik Žebre, svetnik Regallv, obtožbo	£a?,!lj iu ,prsn? !>uJcžlt,c } steklenica 9 kron.
; , , 1 • <. r. "v 1 \ •	Zolodec okrepcujoca svedska tinktura 1 sle-
je zastopal g. dvorni svetnik Bezek) pri-	j upnica 20 kron. - Omot in poštnina posebej,
znal, da je v strahu sprožil puško, ker se	! h najceneje. Kugcn V. Feller, S tu bi ca
jc bal napada in da ni imel nobenega na-	j. donja, Etsatrg št. 131, Hrvatska. E, mena orožnika ustreliti in to tem manj, ker
je volil pri plebiscitu za Jugoslavijo in niti besedice nemško ne zna. Prvotno se. je mislilo, da je Knafelj ustrelil Eiholeerja, toda ker se je dognalo, da je Kramer ustrelil Eiholeerja, so Knaflja izpustili iu aretirali Kramerja, kateremu pravijo doma Hanzi. Po predlogu dvornega svetnika Bežeka, ki jc zahteval, naj se Kramer obsodi po § 335. kaz. zak., ker se more soditi le o tem, kar je dokazano, če tudi je morebiti nameraval kaj hujštga, česar pa ni mogoče dokazati, je po posvetu senata razglasil g. nadsvetnik Vedernjak sodbo, s katero se je Kra-
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 305 m n. m. vlš.
Cas opazovati ja	Barometer v rum	Termometer v O	l/mUrom. (literenca v O	Nebo, vetrovi	taaavui? Y mm
15./11, 21 h	744-8	0-7	0-7	megla	
16./11. 7 b	744-7	— 0-6	0-7	megla 6Z	
16./11, 14 h	743-7.	7	0-5	d. obl. 82.	
Jnž. Joško Kobi
družabnik, p. K°'ci> trgovina
Janka V\obi roj. J5ru'net poročena.
16, novembra 1920. pančevo	jtfaribor
Celja ali Sevnice majhno j i posestvo. Dobro zgrajena IliSa s pohi-' štvom, gospodarskim poslopjem, vrtom ter vsaj še enim travnikom in eno njivo. Bolj samotno ležeče, blizu gozda in potoka ali reke in ne predaleč od postaje. Ponudbe na upravništvo .Slovenca" pod naslovom „Prijazen kraj" št. 465(1.
Zo&oj za Kroiek olosovlr £„!x
je poslati do nedelje na upravo lista pod „zaboj".__J652
toiaviifim da nisem PlaCnik za dolgove ItijUVijullI, svojega sina Franc Viimana, on sam pa nima nikakega imetja. — Kristijan Viiman, tovarniški delovodja, Jesenice-Sava. Gorenjsko.
se srpisi ia cerKveniR.
upravništvo .Slovenca" pod St. 4648.
Spreina šiviljaHfe deIa po hišar~
brez otrok i5če mesta za takoj ali pozneje. Naslov pove uprava pod št. 4647.
ftnnrijiin trto, kupuje po najvišjih cenah, rltullU ponudce jc poslati v ceni in množini tvrdki Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana.
2?L chaijc!np (Ventilator) kupi m. Ivan L7>v)HUSljSUl Seunig, Tacen pod Šmarno goro.
iji starin pozor! K'.^
po vložena omara (tabernakel), pas, dva brokatasta života za narodno nošo. Dunajska cesta št. 47,
Me od pelrolejs
plačuje po K 58.— za dve z zabojem vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. LJubljana.	4572
na upravo lista.
Ponudbe pod »šivilja«* 46161
drobno morsko iravo droce nudi v
večjih in manjših množinah po najnižjih cenah. R. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c,21
svetilke, namizne, viseče in za kolesarje, karbid in go rlvca priporoča Jgn. V o k, Ljubljana
Sodna uiica št. 7.
ivo MM m,
Po zelo zniša nF con p
plašči, f jy?ijni	i!1 vsakovrstni
zračnice, JtTlJlžIi JllUjl deli, karbidne svet, gorilci itd. Sprejemajo se v popravo kolesa in šivalni stroj! pri Ba-tjelU; Ljubljana, Si:ari trg št. 28.
fl 337/19 4
Na predlog dedičev Marije Alubi, roj. Beriedičič iz Zej št. 6 se dovoli prostovoljna dražba zemljišč vi. St. 7 d. o. Žeje in vi. št. 98 d. o. Naklo.
Izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, se določa za prvo zemljišče na 13.540 K, za drugo ua 700 K.
Za to dražbo sc določa narok na
2. decembra 1920
ob 9 uri ua licu mesta na Žejah št. 6.
Dražbeni pogoji sc lahko vpogledajo pri tem sodišču."
Okrajno sodišče SHS v Kranju
odd. 1. dne 12. nov. 1920.
v •'■■>: . i:,'?,* nr3iy ■ - . -•.■'T ■	V--
G^boko potrti naznanjamo žalostno vest, da je gospod
Dr. Mslmiljan Wurzbach
pl. Tannenberg
odvstoik, posestnik, častni meščan ljubljanski in častni občan občine Moravče
p-o (ratki boi«2n' pravden . sv. zakramenti za umirajoče dne 16 no-r'.xmt C* t. 'ir: dopr.idn« t 77. letu m rno v Gospodu zaspal.
Pogreb s« vr^.t ari« lrt, novembra ob 10. ur; dopoldne s poko-5 v.,rJČa v Preddvoru v last.no grobnico.
Lpibijana-PT«fclvor, dne 16. novtmbra 1920.
D?.	'Vj/ibach pt, Tanueaberg, odvetirk. sin.
'largiia Wo?zbach o L Tannenberg ro,. Bizzi, simiia. ?'Ofbi>rt, Ha/ald, Maksi, Jnsal, vnuki.
9S
i iS
Tekoči teden prispe Portland cement I-msTka .Salona". Oddajo na vagone: Dr. F. Jenko, Import & Eksport, Ljub-ljaua, Krekov trg 10.
1 i liii
kupuje po najvišji ceni vsako množino od vsake postaje tvrdka HOJhael Gmahen, Višnja gora.
se išče
za gospodarski časopis. Na:.top takoj. Ponudbe nasloviti do 20. t. m. no upravo .Slovenca pod Šifro Urednik 4579.
C.@sni indastrJ.ci! Po jako ugodili ceni jc naprodaj
(Voilgatter) železen 750 mm, zelo malo rabljen, izborno ohranjen. Takojšnja dobava. Vpraša se pod „Polnojarmenik 4641" na upravo tega lista.
samostojna moč z znanjem slovenske iu nemške korespodence, stenografije in strojepisja se takoj sprejme. Golob & Ko. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana, Vič.
Prispel je
universalni gonilni stroj za poljedelstvo. Stroj se razkazuje posebno v oranju dne 18. in 19. novembra 1920 od 10. do 16. ure v Ljubljani ob Dunajski cesti na travniku takoj za topniško vojašnico. Interesentje se vabijo. — Pojasnila daje tvrdka K. Samernik & Ko v Ljubljani Bnnajska c. 12, kot zastopnica
Zičniki, Specialni žeblji, fa^onsko železo, plošfevine, žice, žitne mreže, čevljarsko orodje, Žage, sekire, žične vrvi, bakrene io železne cevi, orodje vsake vrste dobavlja	Ges. m. b. H., Wian
VD. Papagenogassa 4, Telefon 6931.
□C3C3C3C3E
D
n
inaaacicsaanaonnanaaaaooo
D
za Mkhm in Božič! S
D
B □
□
u U
Večja množiuu pravili bronastih predmetov s pravim onixom in marmorjem montiranih, daljo kina-srebrnina in srohrnina došla
A. KREPELKA prej F. MEISETZ
Mesiiiiil Ur;j 13.
.'."-.v 01 n
Na prodaj popolnoma nov
'9 8t,4iWS!
laneno s@ma
kupuje tvrdka z dožoluicui in gozdnimi pridelki
Kir-ei &	yultel|aaaj
Gosposvežs^.a cesta Stev. 8.
za 40 k. s. teža kcj 9800 na ogled pri tvrdki
STEBI m TUJEC, elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA, Hesijeva cesta. Cena K 260.000
IzrL i <'A\v.r \ ;;ilc,-,fcncar4
Odgovorni urednik .Mihael Moškerc v Ljubljani.
JilUoslovanska tiskalna v Liubliani,