... Požtmne Plačana v gotovint. leto LVII, V Uubliani, v soboto, dne 21 decembra 1929__St. 292 2. izdal* 2 otu NaročAina .^■fe^ ^tš^m^. mmm A. ^^^^^^^ __^ ^^^^^^^ ^ma^^ Cene oglasov m. ^ Tgr % M % ^ Mi * isssssss ^^m /A MKM ^Hk m/Bj m Jf Mmgm mesečna »s Oln J^H VJ^^M — MMfg M ^BlP™® B MUH poilemo Mj^m ^^M M ' ' 'I^AI ^^Bf ^ celoletno 3ti0 Oln za inozemstvo po 3 >n 4 Din, v uredmSkemuelu meCeTno'"lO DUi ^frb._JB^ -JSM«—^ "Hnt I^TE"" HH^F' fllffffll..... ■ tflll? F fffjf ^B^ vrsnco po 10 Oln necle tsKo W ^ nafo „L. „opu3f EiLSv? S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« SSHSil vreanistio /e i hopiiuriei/i unči Si. A 'U Rokopisi se ne viuimu, neiranhitano pisma se ne spre«e«nu/o ^ ireuniiiM leiflion .41. 205«. unravnl&lvo Si. 232« Informativen lisi za slovenski narod oprutu ie i.ivupjiui/ei/i ui.Si.o v- teAOfni račun: L/uhijana IO .OSO in IO.J4P za inseioie, Mjkjjii O&1.7503, JLunir.li št. tu.on. Prana In Dnnai št. 24.797 Oh 40 letnici našega de avskega zavarovanja Napredek in svoboda sta bila idola zadnjega stoletja, od katerih si je človeštvo obetalo nebesa na zemlji. Zgodilo se je drugače. Vedno intenzivnejše uvajanje strojev v produkcijo je rodilo armade delavcev, katerih socijalni položaj je postal vkljub vsemu napredku in vsej svobodi v mnogem pogledu bednejši od socijalnega položaja nekdanjih sužnjev in srednjeveških tla-čanov. Nekdanji gospodar je videl v sužnju orodje, katerega je moral vzdrževati in za katerega je moral skrbeti, ker jc sicer trpel občutno inaterijelno škodo, ako mu je suženj onemogel. Današnji poslodajalec pa nima nobenega materijalnega interesa na zdravju in zadostni preskrbi svojega delavca Ako delavec oriemore, ne trpi radi tega poslodajalec nobene škode, ker lahko dobi izmed brezposelnih takoj drugega, kateri je pripravljen celo pri manjši plači več delati kot prvi. i udi osebni stik med gospodarjem in sužnjem je bil mnogokrat prisrčnejši, kakor je med pcslodajalcem in delavcem S sužnjem, kateri se je rodil in kateri je vztastel v gospodarjevi družini, se je mnogokrat postopalo kot z družinskim članom, kateremu je gospodar iz hvaležnosti dal primerno starostno preskrbo; hlapca Jerneja so pa po 40. letih zveste službe vrgli siromašnega in onemoglega na cesto. Kmet-tlačan ni imel svobode, imel je pa pravico do vživanja pridelkov zemljišča, katerega delavec sploh nima. Bridkosti brezposelnosti so bile sužnju in tlačanu popolnoma neznatne in tuje Svoboda, katero je redil napredek, je bila za večino ljudi samo forrualna. Peščica kapitalistov je pod krinko svobode pogodbe, svobode konkurence itd. začela po svoji volji diktirati delovne pogoje delavcem, kateri so bili vsled svojega siromaštva prisiljeni sprejeti vse, samo da trobijo najskromnejša sredstva za najpotrebnejšo vsakdanjo prehrano in preskrbo. Ko je pa delavec obolel, onemogel ild, je izgubii službo in s tem vir vseh svojih dohodkov. Delavec, ki je leta in leta vestno služil človeški družbi, jc postal tako brez vsake lastne krivde berač in kot tak navezan na miloščino svojega bližnjega. Pri takih okolnostih je človeštvo kmalu zavrglo geslo svobode, katera ni pomenila svobode za vse, ampak samo za nekatere, in mesto nje začelo zahtevati enakopravnost in krščansko pravičnost. Vsak delavec je vreden svojega plačila! Delavec, ki vsled bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti itd. izgubi svoj zaslužek, ima pravico zahtevati od človeške družbe ludi v času svoje delanezmožnosti primemo preskrbo dostojno človeka. Ti nazori so vodili zakonodajalce, ki so pred 40 leti začeli graditi prvo socialno zavarovanje v naših krajih. V kako mogočno socialno organizacijo se je tekom desetletij razvilo naše delavsko zavarovanje! Na našem slovenskem ozemlju je danes zavarovanih že preko 100 000 delavcev, od teli skoraj tretjino žensk. Okrožni urad v Ljubljani ima v svoji službi 141 zdravnikov, od teh jili je 23 nameščenih v ambulatoriju v Ljubljani, specialistov pa ima urad 14. Lepo se razpreza organizacija tudi po deželi. Urad ima danes že svoje ambulatorije tudi v Mariboru Celju, Ptuju in Kranju. Posvetovalnice za matere so v Ljubljani, Tržiču in Mariboru. Člani, ki obole na tuberkulozi, odhajajo na Golnik ali Klenovnik, nekateri tudi k morju. Mnogo drugih oddaja urad tudi po toplicah, kakor v Varaždinske, Dolenjske, Čatežke ali Krapinske toplice. Urad poseduje tudi že lastno okrevališče »Jadran« na Rabu, kjer je samo letošnje leto bilo na okrevanju okrog '50 članov. Kako ogromnega pomena je zavarovanje za delavce, lahko spoznamo že iz dejstva, da je n. pr. samo v letu 1928 obolelo do 40 000 članov in da je povprečno v dnevnem staležu okrog 2200 bolnikov, o katerih urad vodi evidenco. Seveda so pa tudi stroški za vzdrževanje tako velikega aparata jako visoki Samo za zdravilišča in kopališča je izdal urad v 1. 19-8 blizu 3 milijone Din, za bolnišnice do 10 milijonov, za zdravila preko 6 milijonov, na hranarini za obolele delavce je bilo samo 1. 1928 izplačanih nad 11 milijonov Din. To so v resnici ogromne številke. Vendar socialno in kulturno delo delavskega zavarovanja še ni končano. Našemu delastvu manjka še pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Pravičnost zahteva, da dobi ne samo uradnik kot duševni dclavec, ampak tudi vsak manuelni delavec v onemoglosti, starosti in brezposelnosti oskrbo, primerno poklicu, pravtako kakor dobi sedaj skrbo ob bolezni in nezgodi. Delavstvo stoji pred reformo svojega socialnega zavarovanja. Vsekakor je potreba, da bo ta reforma dodala dosedanjemu obsegu še pokojninsko in brezposelno zavarovanje. Za delavstvo bo to najlepši jubilej socialnega zavarovanja! Papež prvič zapustil vatikansko ozemlje Rim, 20. decembra. (AA) O svečanem potu papeža v lateransko cerkev, s čemer je papež dejansko prvič zapustil ozemlje vatikanskega mesta in kot prvi papež .-topil na teritorij Rima po letu 1870, se doznavajo te-le podrobnosti. V notranjem dvorišču lateranske palače so se zbrali pod vodstvom kardinala vi) arija vsi kanoniki cerkve in čakali na prihod papeža. uazilika je bila bleščeče razsvetljena. Stebri so bili odeli v bogate preproge. Late-ranski seminaristi in gojenci lombardskega seminarja so bili že ob 5 zjutraj na mestu in so so zbrali v Transectu abscide. Ko je papež stopil v cerkev, se je najprvo priklonil v kapelici sv. zakramenta, nakar je sedel na prestol v kapelici Abscidi, kjer takisto od leta 1870. ni sedel niti en papež. Tu je opravil pripravljalne molitve za mašo. Zbor pod vodstvom msgr. Kazimirja je zapel cerkveno himno :>Tu es sacerdos magnus«. Papežu sta asi stirila pri maši, s latero je proslavil svoj 50 letni mašniški jubilej, kardinal Pompirij in msgr. Giordini. Mašo je papež opravil pod papeževim baldahinom. Po končanemtn sv. opravilu se je papež vrnil v Vatikan z avtomobilom. V njegovem spremstvu je bil guverner vatikanskega mesta. Poveljnik papeževega orožništva. tajni komorniki; papežev vrhovni ceremomjar msgr. Cadija itd. Ko se je papež pojavil pred cerkvijo, sta mu bila izročena dva ključa: zlat in srebrn. Pred vstopom v lateransko cerkev si je papež ogledal spominsko ploščo, ki je bila pritrjena na baziliki v spomin današnjega dogodka in ki jo je dal vzidati kapitelj cerkve. Run, '20. dec. (Tel. >Slov\«) Brez vsakršne napovedi je papež Pij XI. davi zapustil Vatikan in se z avtomobilom odpeljal v rimsko katedralo sv. Janeza, kjer je ob petdesetletnici svojega mašništva opravil sv. mašo. Od Pija IX. ni v tej cerkvi noben papež več bral svete maše. R m, 20. dec. (Tel. »Slov.«) V Rimu ni vedel nihče, v Vatikanskem mestu pa so vedeli le v najožjem papeževem krogu, da bo papež danes prvič zapustil vatikansko palačo. Prevečkrat se je napovedo« alo, da bo papež zapustil Vatikan in ravno tolikrat so se take vesti dementirale, tako da nihče ni mogel zaupati vestem o izhodu papeža. Tudi mraz, ki pritiska zadnja dva dni, je povzročil, da se na današnji izhod ni mogel nihče zanesti. Razen najbolj poučenih krogov nikoinui ni bilo znano, da hoče papež prvič zapustiti vatikanska poslopja ravno na dan svojega inašniške- ga jubileja. Dolgo pričakovani dogodek je bil torej rimskim meščanom popolnoma neznan in mnogi niso hoteli verjeti vestem o izhodu, ki so sc širile po mestu bliskoma. Papežev avtomobil je zapustil Vatikansko mesto zjutraj ob 6.50. Sledilo mu je več avtomobilov, v katerih so se vozili guverner Vatikanskega mesta, poveljnik papeževe garde, načelnik komornikov Cacci Dominioni in štirje tajni komorniki. Kratko pred odhodom so bile obveščene italijanske oblasti, ki so skrbele za varnostno službo. Papež je bral sv. mašo v lateranski baziliki ob 7. Ta bazilika je namreč rimska katedrala in papež je titularni škof te cerkve. Po maši si je papež ogledal lateranski misijonski muzej. Prisotno občinstvo je papežu prirejalo vdane manifestacije. Nato ce je papež vrnil v Vatikan. Papežev izhod je presenetil ves Rim. Vatikan je obvestil italijansko vlado o papeževem izhodu šele pozno ponoči, obenem pa je pristavil, da odklanja vsakršne posel . varnostne odredbe. Zato je papežev sprevod spremljal samo en policijski komisar v zadnjem avtomobilu, spredaj pa sta vozila dva motorna kolesa. Mesto je bilo v jutranjih urah le slabo razsvetljeno, zavese v papeževem avtomobilu pa so bile spuščene na oni strani, kjer je sedel papež. Avtomobili so vozili popolnoma tiho. Bazilika sv, Janeza je bila tačas za občinstvo še zaklenjena. Ceremonija v cerkvi se je vršila samo v intimnem krogu duhovniška. Papež je vstopil v katedralo po stari tradiciji s tem, da se je dotaknil zlatih in srebrnih cerkvenih ključev, ki jili mu je ponudila kapiteljska duhovščina. Ravno tako tiho se je papež tudi vračal. Bilo je ua cesti sicer več ljudi, toda nihče za zavesami ni čutil papeža. Vožnja v Lateran se je izvršila na isti način, kakor leta 1924., ko so iz cerkve sv. Petra prepeljali v Lateran truplo papeža Leona XIII. Tudi takrat je italijanska vlada smatrala, da mora postaviti na cesto ogron en policijski aparat, da bi ne bilo nobenega motenja pri sprevodu. Dj se Vatikan ne obveže pri italijanski posadki, je takrat od' lonil italijanske varnostne odredbe in prepeljal truplo Leona XIII. na lastno odgovornost. Ker se je sedaj govorilo o tem, da lio papež pri svojem prvem posetu prevzel v Lateranu svojo oblast, se je smatralo, da bo potrebnih 50.000 italijanskih vojakov, da zavarujejo pot. Papež Pij XI. pa =i je sam pri-držal končno odločitev in je ves Rim presenetil s tem, da si je za Lateran' izbral isto pot, kakor leta 1924., katera bo najbrže tudi v bodoče ostala v veljavi za obisk La terana. Belgrnd, 20. dec. (Tel. »Slov «) Kakor v drugih državah, tako je. tudi po naši državi zlasti pri lokalnih transportnih zvezah poslalo zelo aktualno vprašanje konkurence med avtomobilizmom in železn cami. Urad za tujski promet, na drugi strani pa ministrstvo za železnice ima sestavljeno natančno statistiko o tem, kako avtomobilizem v gotovih pokrajinah, ne izvzemši tudi Slovenijo, izpodriva železniški promet. Zaradi tega je postalo zelo pereče vprašanje, ali naj se avtomobilizem, ki ga pospešuje urad za tujski promet, še nadalje poveča, ali pa vsaj obdrži v dosedanjem stanju, oziroma kakor zagovarjajo nekateri zastopniki prometnega ministrstva, ukinejo pravice dovoljevanja nadaljnjih koncesij. V tem pogledu zastopa ministrstvo za trgovino in industrijo nasprotno, ministrstvo za promet pa zopet drugačno stališče. Ker so se javili k temu vprašanju tudi zasebni interesenti, tieizvzemši posameznih velikih občin, je sklenilo prometno ministrstvo, da bo sklicalo za 10. januarja 1930 javno konferenco vseh v poštev prihajajočih činiteljev predvsem gospodarskih, ki naj odločijo v tem, ali naj še avtomobilizem podpira, ali pa naj se bolj forsira promet potnikov po železnicah. K tej konferenci so povabljeni poleg gospodarskih ministrstev tudi zasebne organizacije, ki so vzele v roke inieijativo, da ne samo v tujskoprometnili krajih, ampak tudi v doličnih. kjer ni ua razpolago železnic, uvedejo avtomobilski promet Ker je bilo to vprašanje že večkrat na dnevnem icdu, ua Avtomobilizem spodriva železnice Prometno ministrstvo sklicuje vsled lega konferenco drugi strani pa nastaja vedno več sporov med posameznimi podjetniki kakor tudi med posameznimi občinami, je sklicanje konference 10. januarja vzbudilo splošen interes in se bodo najbrž javili po belgrajskih in drugih strokovnih in nestrokovnih časopisih mnogi zagovorniki enega kakor drugega sistema. Belgra:ske vesli Belgrad, 20. decembra. Generalni direktor za rude inž. Gost ša se mudi v Budimpešti. Ima nalogo, da sklene z madjarsko vlado gotove pogodbe glede prodaje našega premoga. K novemu invalidskemu zakonu je izšel naknadni zakon v obliki dopolnila. Zalo se v ministrstvu za socialno politiko izdelujejo pravilniki k dopolnilnemu zakonu, kjer se v prvi vrsti obravnavajo pokojnine vdov. Velik mraz je naenkrat nastopil v vsej državi. Po poročilih iz notranjosti države je včeraj in danes ves dan snežilo. Nekatere reke so nakrat zamrznile. V nekaterih krajih je 2—3 stopinje pod ničlo. Be!gra;ska centrala Rdečega križa je razposlala vsem šolani oklic, kjer opozarja šolsko deco, naj po zgledu ameriških otrok zbira dohodke in milodare za tiste, ki so brez varstva. Vrhovnemu' zakonodajnemu svelu je predložen v razpravo zakon o univerzah. Ker je stalno na dnevnem redu vprašanje ljubljanske univerze v popolni ali kakršnikoli obliki, vlada zlasti med tukajšnjimi slovenskimi kroni zit univerzitetni zakon veliko zanimanje. Tudi vrbaška banovina se pokloni kralju Zagreb, 20. dec. (Tel. Slov) Vzporedno z akcijo, ki jo je podvzel zagrebški svetnik clr. Ri-ttig za poklonitveno deputacijo Njeg. Vel. kralju, se je pokrenila podobna akcija za poklonitveno deputacijo tudi v Vrbaški banovini. Akcijo je začela banjaluška občina Odziv za to deputacijo iz Vrbaške banovine je bil jako velik, tako, da so mnoge vaške občine prijavile 10 delegatov. Prav tako so mnoga društva prijavila svoje delegate, katerih je vseli nad 400 I o število je preveliko. Zato bo potrebno, da občine, posebno vaške, znižajo število svojih delegatov, kulturna društva pa da jih sploh ne pošiljajo. Poklonitvena depu-tacija bo namreč predstavljala samo zastopnike občin. V obče pa še danes ni določen dan odhoda v Eelgrad kakor tudi ne program v Bel gradu. Castitke diplomatičnega zbora sv. očetu Rim, 20. decembra. O priliki svoje mašni-ške 50 letnice je sprejel sv. oče v avdienci člane diplomatičnega zbora, ki jih je vodi! brazilski poslanik g. Azerede, doyen tega zbora. Gosp. Azerede je prečital vdanostno adre-so, v kateri se je spominjal, kako so se diplo-j mati prvič zbrali pri papežu, ko so mu prišli izrazit svoje častitke o priliki sprave z Italijo. Topot prihaja diplomatični zbor častital sv. očetu za njegov 50 letni mašniški jubilej. V imenu vseli članov zbora, kakor tudi v imenu njihovih vlad in narodov je izrazil g. Azerede sv. očetu najspoštljivejš.« vdanost in najtoplejše želje, da bi ga Bog še dolgo ohranil in blagoslovil zlasti njegovo delo za mir med narodi. Pij XI se je v svojem odgovoru zahvalil za častitke diplomatom, poglavarjem in vladam njihovih držav. V nadaljnein je naglasil važnost sprave z Italijo in izjavil, da so bili to najlepši trenutki njegovega življenja. Ob sklepu je rekel «v. oče, da bo molil za srečo držav, zastopanih na tem zboru, da bi jim Beg dal Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. edini mir, ki je brez nevarnosti in brez strahu. Pacelli-bodoči drž0 tajnih v Vatikanu? Rim, 20. decembra. Zelo resni viri za-| trjujejo, da se bo kardinal državni tajnik Gasparri, ki je s tolikim zgodovinskim uspehom služil dvema papežema, dejansko že v kratkem umaknil s svojega tako odgovornosti polnega mesta. Kakor zagotavljajo I isti viri, postane njegov naslednik v vatikan-j sketn državnem tajništvu skoraj gotovo novo-i imenovani kardinal Pacelli. >Osservatore ! Romano« naglaša med novoimenovanimi kardinali posebno njegove zasluge in imenuje konkordata z Bavarsko in Prusijo monumen-talni deli, s katerimi ostane Pacellijevo inu neizbrisno v zgodovini katoliške cerkve. Otvoritev proge Kragujevac-Kraljeva Belgrad, 20. dec. AA. Glasom razpisa direkcij državnih železnic v Belgradu št. 629 bo na dan 22 decembra t. 1. svečana otvoritev nove proge Kragujevac-Kraljevo • glavna postaja. Na ta dan bo krenil iz Belgrada posebni potniški vlak Najprvo bo vozil do Lapova in odtod do Kraljeva -glavna postaja Za ta vlak bo veljal poseben vozni red Iz Belgrada bo krenil ob 4.30 in prispel v Kraljevo ob 11 Iz Kraljeva se bo vrnil ob 11.05 in prispel v Belgrad ob 21 15. S tem vlakom bodo odpotovali k otvoritvi te proge minister prometa inž. Radivojevič. zastopnik ministra javnih del Nikola Uzunovič. minister prosvete Božo Maksimovič in višje osobje ministrstva prometa. Vpslt fr Hrvntske Split. 20. dec. (Tel. »Slov.«) Splitska delavska zbornica je zaprosila ministrstvo za socialno politiko, da izjavi svoje stališče, kako naj se uredi vprašanje delavskih zaupnikov pri raznih podjetjih, ki jim je to leto potekel mandat, ali se bodo volili novi zaupniki ali ne. Minister clr. Drinkovič jc odredil, da se mandat zaupnikom podaljša za celo leto 1930. Banjalukn, 20. dec. (Tel. >SIov.<) Vsi oddelki banjaluške banske uprave so imeli danes sejo, ki ji je predsedoval ban Milosav-Ijevič. Na seji se je sprejel proračun za prihodnje lelo. Izdatki znašajo preko 100 miljo-nov dinarjev. Za zboljšanje tiska Na Češkoslovaškem so pričele razne kulturno organizacije precej eneigičen boj proti .slabemu tisku, zlasti proti onemu, ki živi od samih senzacij in Špekulacij na instinkte mase. Ta boj proti slabemu tisku je doživel v čeških listih mogočen odmev in brez dvoma bo tudi njegov učinek znaten. Tako je češkoslovaška vlada že napovedala svojo odredbe za zboljSanje tiska. Seveda pa same akade-mične razprave ne pomagajo, temveč je treba tudi praktično nekaj storiti, ln take praktično predloge podajajo t.idove listy«. Ker so h predlogi ludi za našo kraje priporočljivi, jih v naslednjem priobčujemo. Po mnenju glasila čsl. ljudske stranke bi razmere zboljšale, če bi se doseglo zboljšanje v teb točkah: t. Vesti o tatvinah, vlomih in umorih uaj morske razorožitve z vprašanjem razorožitve na kopnem. Poročevalec je pozv il predsednika vlade Cardieuja, naj bi na konferenci v Londonu [Miimvil izjavo t ranči je v Žcncvi, ki je zahtevala, da mora l>iti v«ak,i razorožitev realna 1'rancija ne sme dopustiti, da bi kakršnakoli sila izrabila konferenco v Londonu za pojačenje svoje pozic i je nn ntoi ju. trancija pojile na londonsko konferenco z najboljšo voljo dn l«i koristila interesom miril. V tem njenem prizadevanju lahko računa vlada na soglasno pod|>oro parlamenta. Francija ne more prisinti n;i itkitljeiije podmornic Nato ;e poročevalec podal pregled sedanje tona že I'ranči je napram predvojni Letošnji proračun za mornarico zna .a 2 6 mili jard, leta 1914 je znašal 631 milijonov zlatih trankov, kur .je v sedanji vrednosti 3.2 milijardi. Sedanji proračun je torej manjši kakor je bil leta 1914. Po vojni je Francija polrošila za svojo mornarico 17 milijard. Združene države pa so v istem času izdale 117 milijard, Anglija 92 milijard. Ja|xni-ska 33 milijard in Italija 13 niilijurd. Sedanja tonaža Združenih držav znaša v težkih ladjah 660000 ton, v lahkih 460.000, tonaža Anglije v težkih ladjah 660.000. v lahkih 44S9.000. tonaža Japonske v težkih ladjah 396.000 v lahkih 323 tisoč, tonaža Italije v težkih 233 000 in v lahkih 390.000 ion. Med Franci o in I'a1i;o m predhodnega svoraruma Rim, 20 dec. (Tel. -Slove) Po izročitvi italijanskega odgovora Franciji glede mornariškega vprašanja se lahko reče, dn med Francijo in Italijo ni prišlo do nobene predpogodbe. Upati pa je, da lahko pride do sporazuma med londonskimi pogajanji. Podlaga za to pa bi bila manj tehnična rešitev glede razmerja obeh brodovij, kak<~r še enkratni •poskus, da se med obema državama doseže politični odgovor, ki bi se v glavnem tikal vprašanj v lunisu in ureditve medsebojnih interesov na Sredozemskem morju. Italija se morda zanaša na to, da bi bila Francija, če bi se čutila v Lcndonu izolirano, bo'j pripravljena, ugoditi italijanskim željam. Da se Italija zanaša na to up-inje izhaja tudi iz tega, da pišejo italijanski listi zmerneje in da so nekoliko opustili svojo dosedanjo ostro oole-iniko proti Franciji. Usneh ž'dovske agilacje London, 20. dec. (Tel. Slov.:) Times« objavljajo pismo lorda Balfourja, Llovda Ge-orgea ln generala Smulha, ki se kažejo zelo vznemirjene zaradi položaja v Palestini, in sicer kot člani angleškega vojnega kabineta, ki je odgovoren za Balfourjevo deklaracijo. Delo v Palestini, ki ga je prevzela Anglija med vojno, ne napreduje zadovoljivo. Imenovani trije zahtevajo, da se imenuje posebna komisija, ki naj sproži na novo celotno vprašanje palestinskega mandata. Potrebne so znatne spremembe v upravi Palestine. Zahtevnim komisija nai da Zidom in Arabcem potrebna zagotovila, da ie bodo napake sedanjega upravnega sistema v Palestini odstranile. Komunist' razstrelili zalogo smodmka Pariz, 20. decembra. (Tel. »Slov.«) Vo-, jaške oblasti so s prvo eksplozijo smodniku v trdnjavi Toniti dne 11. novembra smatrale, da se je smodnik sam vnel, ker je bila to še zaloga smodnika, ki ga je poslala Amerika med vojao. Po drugi eksploziji 18. decembra pa se je ugotovilo, da obstoja v letalskem I obrambnem polku št. 403, ki je pošiljal straže k municijskim skladiščem, močna komunistična organizacija. Dne 11. novembra je stra-žil zaloge posebno nevaren komunist, ler so smatra, da ?o eksplozije povzročili komunisti. Duna'ska vremenska napoved. Bolj oblačno in višja temperatura. Ponoči pa še zmrznjeno. S pičlo večino sprelet rudarski zcslscto London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) S tem, da se je prošlo noč z 281 glasovi proti 273 glasovom v poslanski zbornici sprejel v drugem čitanju rudniški zakon, je Macdonaldova vhida premagala najnevarnejše čeri jesenskega zasedanja in sedaj lahko računa na to, da bo lahko vladala nemoteno do zaključka mornariške razorožitvene konference in do prve predložitve državnega proračuna po Snovvdenu. Liberalci pa bodo še lahko dosegli, da se bo po rudniškem zakonu dosegel učinkovit reformski zakou z velikimi pooblastili za vlado in z zadostnim varstvom kontinentov. Kot zadnji govornik opozicije je izjavil Churchill, da predlagani zakon omogoča zvišanje domačih cen premoga in da je vlada na slepo zabredla v zanke, ki so jih nastavili lastniki rudnikov. Macdonald je še enkrat izjavil, cla je vlada pripravljena, ta zakon razširiti. Pri glasovanju sta samo dva liberalca glasovala za vlado, šest pa se jih je vzdržalo glasovanja. Listi imenujejo ta rezultat glasovanja Pirovo zmago. Ljapčev sprejel Jankovtča Sofija, 20. dec. A A. Predsednik bolgarske vlade Ljapčev je danes sprejel predsednika jugoslovanske delegacije di Jankoviča. Ljapčev je govoril optimistično o nadaljnjem delu in o uspehih konference, ki se je danes nadaljevala. Londonski nasvet Bolgarski London, 20. dec. AA Diplomatski poročevalec »Daily Telegrapha« javlja, da so angleški ministri tekom sestankov z bolgarskim ministrom finance Molovcm in bolgarskim ministrom zunanjih zadev Burovom vljudno, a vendar odločno nasvetovali Bolgarski, naj sprejme zahteve držav Male antante in ostalih malih držav, upnic bolgarskih reparacijskih dajatev. Pred sporazumom med Grško in Bolgarsko? Sofi a, 20. dec. A A. *Zora« priobčuje po« drobnosti o tazgovoru med bolgarskim kraljem Borisom iu grškim vojaškim atašejem Bakarzisom. Kralj Boris je dejal, da veruje v skorajšnji popoln sporazum med Grčijo in Bolgarsko, če bosta obe stranki razumni ter pripravljeni na gotove koncesije. Razbojniške nadloge na Bolgarskem Sofija. 20 dec. AA. O razbojniški tolpi, ki je bila prijeta v ortaklijski okolici, se dozn.i-vujo te-le podrobnosti: Policijska oblastva so ugotovila, da so bili člani te tolpe večinoma bivši aktivni orožniki. Vodja razbojnikov je bd Donče Janikijev, bivši policijski narednik. Oblastvom je uspelo, da so prijela skoro vse člane te razbojniške tolpe. Le Janikijev je po vsej priliki pobegnil r Grčijo. Sofija, 20. dec. AA. Policija nadaljuje zasliševanje devojke Marice, ki so jo pred časom odvedli cigani, in ki so jo kasneje osvobodili. Cigani so jo nato ponovno prijeli in odpeljali. Končno je policija rešila devojko Na |voIiciji jc devojka i/javila, .la je ciganska tolpa ;z-vršila veliko razbojstev in umorov iti da je cigan Petrov sam izvršil v nekem kraju 7 ubojev. Navzlic temu policijska oblastva do zdij še niso mogla izslediti ciganov tn njih voditelja Petrova. Drobne vesli Ne.w\ork, 20. dec. (Tel. :>Slov.«) Pri ja-poasko-arneriških razgovorih v Washmglonu se je dosegla skupna fotmula, s katero se je dosegel dogovor o razorož.ivemh cil.ih obeh držav Budimpešta. 20. dec. A A. Na predlog grofa Betlilena so bile seje parlamenta odložene na nedoločen čas, ker Ik> več ministrov odšlo ua drugo haaško konferenco. Pariz, 20. decembra. (Tel. :Slov.c) Bivši predsednik francoske republike Loube, ki je sedaj star 91 let, se je nenadoma prehladil in težko obolel. Radi njegove visoke starost' i se je bati katastrofe, London, 20. dec. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Hartuma jc prišlo do hudih bojev med angleškimi četami in domačimi vstaši ob gornjem Nilu. Podrobnosti še niso znane. M lan, 20. dec. (Tel. :Slov.<) Pi efekt v Comu jc danes popolnoma prepovedal katoliški dnevnik Ordine« po prvi posvaritvi. List vodi neki duhovnik, ki je zaradi svoje odkritosrčnosti pri fašistih nepriljubljen. Pariz, 22. decembra. (AA) sHavas« poroča iz Agre v Indiji, da jc Lo Brix moral opustiti nadaljevanje poleta v Alahabad zaradi slabega vremena. Megla je lako gosta, da jo orientacija izključena Le Brix je doslej preletel 10.500 km v 72 urah. Caslni večer za Mat co je bil snoči v Unionu zelo dobro obiskan. Govorili so gg. župan dr. Puc ^zelo jedrnato poudaril idejo propagande slov. umetnosti v inozemstvu), dr. Pretnar (povedni tisto, kaT smo že iz časopisov zvedeli o Matičinih uspehih) in dr. Ravnihar. Poleni je zbor izvajal večino turnejskega programu in žel aplavz. .Več o tem čimprej.