Stev. 96.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo lelo K 144*— za pol leta K 72’—
V UPRAVI STANE MESEČNO k 10-
V Ljubljani, petek, 29. aprila 1921.
Peitnina platana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo in npravniltve * *•-pitnrjen ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — TeScion ■= upravnistva štev. 328 t=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*—• za en mesec K 12*«—
DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
Pvmmlmm propaganda na državne strežbe.
Kakor znano, je srbski pravoslavni škof Dositej že nekaj mesecev na potovanju po Češkoslovaški, kjer dela propagando za pravoslavje. Takoimenovana češkoslovaška cerkev se po zadnjih poročilih sicer ne namerava združiti s pravoslavno, zato pa žanje škof Dositej svoje uspehe med posameznimi Čehi. Tako vsaj posnemamo iz poročila Ljubljanskega dopisnega urada dne 28. t. m. iz Belgrada. Glasom tega poročila je Pašič prejel od »pravoslavnih Čehov.', ki so 25. t. m. zborovali v vasi Hudobin pri Litovli, brzojavko, ki se
S glasi: Množica iz Moravske, zbrana v vasi ' Hudobin pri Litovli, prosi s škofom Dosi-tejem vred Boga za to, da bi Vi dolgo in ; srečno živeli in da bi bil srečen tudi srbski narod. Pošiljamo Vam iskrene pozdrave. V imenu ljudstva Josip Videle, duhovnik. —■ Tako se vrši na račun naše države, katere velik del tvori katoliško prebivalstvo, pravoslavna propaganda med katoličani drugega slovanskega naroda. Katolištvu pa se hoče natekniti nagobčnik v obliki kancel-paragrafa. Kje je tu še verska enakopravnost in enakopravnost pred zakonom?
Italija in Jsifiglielja.
Tre®vska pogajanja prekinjena.
Prazmroainle L majnUia 1 Lili.
. Ljubljansko delavsko okrožje J. S. Z. priredi dne 1. maja t. 1.
IZLET NA ŠMARNO GORO.
Spored je sledeči: Zbirališče za one, ki odidejo z vlakom, ob četrt na sedmo uro pred glavnim kolodvorom; za one, ki odidejo peš, ob četrt na šesto uro pred kavarno »Evropa ' na Gosposvetski cesti. — Oboji se v Vižmarjih na kolodvoru zbe-rej°> kjer bo pozdrav gostov. Nato skupen odhod na Šmarno goro, kjer bo sv. maša in Po maši velik tabor. Po taboru odhod v Tacen k veselici, ki bo nudila vsakomur polno neprisiljene in dobre zabave, ker je vse dobro preskrbljeno v vsakem oziru.
Poživljamo vse krščansko misleče delavstvo in prijatelje istega, da se izleta v najobilnejšem številu udeleže. Ob vsakem slučaju in ob vsakem vremenu.
Trbovlje. »Rudarska zveza; kršč. soc. rudarjev v Trbovljah priredi dne 1. maja skupni izlet na Sv. planino. Ker je ta izlet manifestacija katol. delavstva, se vsi so-Misljeniki in somišljenice vabijo, da se ga gotovo udeleže. Pokažimo nasprotnikom, r,a . še ni izumrla v Trbovljah katoliška kleja, marveč da se dviga ter se bode še badalje dvigala, dokler tudi med trboveljskim delavstvom ne bode zmagala. Zato ysi na Sv. planino, kejr bode ob 11. uri slovesna sv., maša, po maši govor, nakar sledi prosta zabava, pri kateri igra »Orlovsko tamburaško društvo«. Odhod iz Društvenega doma ob 8. uri zjutraj. — Izlet se vrši samo ob ugodnem vremenu.
5 oriHJonae dobiCiz.
Dne 28. t. m. se je vršil občni zbor Kreditne banke. Čisti dobiček te banke znaša 9,769.774 K. Od tega denarja se razdeli 5 milijonov za tantijeme upravnemu svetu ter za izplačilo 12%% dividend delničarjem.
Z namenom so zadnje dneve vrgli nekateri ljudje med delavstvo lažnjive vesti o naši Jugoslovanski strokovni zvezi, ki pa nikakor ne odgovarjajo dejstvom.
Prva taka vest je radi tobačnega delavstva. Le preveč je resnica, da so proti tobačnim upokojencem naperjeni koraki, ki jim hočejo utrgati pokojnino, in sicer na tako rutalen način, da bi jim bil vsak pošten obstoj nemogoč. Z ozirom na to so storile organizacije aktivnega in upokojenega tobačnega delavstva, kakor tudi J. S. Z. takoj potrebne korake. Nekaterim izven naših organizacij ni bilo to po volji ter so podtaknili resnemu namenu razne strankarske in sebične namene. Žalostno, da se takih podlosti poslužujejo ravno tovariši, ki se drugače tako radi lepotičijo z rdečo barvo.
Druga vest je slična. V svet spravljajo vest, da se je na enketi, dne 19. t. m. pri poverjeništvu za industrijo m obrt izrazil tovariš Komljanec za deseturni delavnik. Tudi to vest razširjajo socialisti med delavstvom z namenom, delo J. S. Z. in nje voditeljev spraviti med delavstvom v slabo luč. Zastopniki delavstva so podali skupno svoje izjave, in sicer za osemurni delavnik, o tem morajo pričati vsak hip, ako so pošteni. Poskusi spraviti krščansko delavsko organizacijo v slabo luč, ne spravljajo nas prav nič v zadrego, ker o organizaciji priča nje delo, dočim padejo nam namerjene sulice nazaj na one, ki so jih izstrelili. Kaže pa jasno na podlost, s katero mislijo nasprotniki omajati zaupanje delavstva do naše organizacije. Delavstvo samo pa najbolje ve, komu je zaupati, komu ne.
Rim, 28. aprila. (Izv.) Italijanska vlada je evakuacijo zasedenih krajev odgodi-la. Kot vzrok navaja to, češ, da je Jugoslavija prenehala s pošiljanjem produktov, ki se jih je po rapallski pogodbi zavezala dobavljati,
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) šef Italijan- j ske delegacije je s svojim pomočnikom od- j potoval v Rim. V parlamentarnih krogih j se govori, da so se pogajanja prekinila , vsled tega, ker italijanske čete še niso za- J pustile Šibenika, Biograda in drugih zase- j denih krajev. Italijanski delegati se vrnejo <
v Belgrad najbrže začetkom maja in se Kodo pogajanja nadaljevala.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Na včerajšnji ministrski seji se je poleg uradniškega vprašanja razpravljalo o naši zunanji politiki, največ o dogodkih na Reki. Sklenjeno je bilo, da se ne vrše z Italijo nobena pogajanja tako dolgo, dokler ne izvrši vseh v rapallski pogodbi določenih obveznosti.
Belgrad, 29. aprila, (Izv.) Na prvi seji konstituante, ki bo 9. maja, bo vlada odgovorila na interpelacijo o dogodkih v ne-odrešenih krajih in o terorju v Istri.
Dikisfnra fažistoo na Reki.
Ssispalfeei®.
Opozarjamo vse naše krajevne odbore in zaupnike, da vse javne shode pravočasno prijavijo okrajnemu glavarstvu. Če prijavo zamudite, ali shoda ne prijavite, vam oblasti lahko prizadenejo velike neprijetnosti. Prijaviti je treba tudi volivne shode za občinske volitve.
Reka, 29. aprila. (Izv.) Včeraj so fašisti zasedli mestno poslopje in proglasili diktaturo direktorija, na čegar čelu stoji bivši reški župan Gigante. Ta je karabinjerjem izjavil, da prevzame vso odgovornost.
IffiSfeCglfS SLS ?J liani.
V torek ste, zvesti našim načelom, v zgodovinsko važnem momentu za ves nadaljnji razvoj našega naroda, oddali svoje glasove kandidatom, ki jih je postavilo vodstvo naše stranke v Ljubljani in s svojo zavednostjo ter disciplino pripomogli k temu, da smo postali druga najjačja skupina v občinskem svetu našega mesta. S tem ste s svoje strani napravili konec nad 30 let trajajoči neomejeni samovladi liberalne stranke in doprinesli dokaz, da tudi v pre-stolici Slovenije najširši ljudski sloji obsojajo protisocialno politiko liberalizma na gospodarskem polju. Kakor ste s tem doprinesli k temu, da se bo odslej ljubljanska mestna uprava mogla razvijati v modernem duhu zadovoljitve socialnih potreb in zahtev njenega prebivalstva, ste obenem tudi dokumentirali voljo vseh resničnih Slovencev, ki hočejo, da bodi naša prestolica tako kakor cela dežela avtonomna, s čemer ste zadali udarec sistemu, ki mora vsled vaše politične zavednosti in enoglasne volje slejkoprej pasti. Zato Vam bodi iskrena hvala!
Ivan Ogrin,
načelnik vodstva SLS v Ljubljani. ,
Mmmstžmm Metužis.
LDU Berlin, 28. aprila. (Dun. KU) Dr-žavni zbor je danes nadaljeval razpravo o vladni izjavi glede zunanjega položaja. Govoreč o zadnjem koraku je izjavil državni minister dr. Simons, da ne more priznati, da pomenja ta korak kaj žaljivega za Netn-
Po mestu so nalepljeni letaki, v katerih se javlja, da so volitve od 24. t. m. neveljavne. Mir se d o sed a j ni kalil. To so fašisti storili zato, ker so pri volitvah zmagali avtonomisti.
čijo. Zdi se pa, da je sporazum s Francijo v reparacijskem problemu izključen. Ni še prišel čas, ko bosta oba naroda spoznala, kako sta navezana drug na drugega. V francoskih listih se označujejo nemški predlogi kol nesprejemljivi in smešni. Vendar pa upa minister, da bo prišlo do pogajanj. Minister meni, da francoski ministrski predsednik v reparacijskem vprašanju ni več tako gotov, kakor je bil v Londonu. Francoska vlada hoče uporabiti prisilne odredbe, da doseže izvršitev reparacij, iti utemeljuje to s postopanjem Nemčije » vprašanju razorožitve. To pa je samo pre tveza. Razorožitev Nemčije je samo prva etapa k razorožitvi vsega sveta. Nemčija Francije ne more več ogrožati. Vojaške določbe mirovne pogodbe so se v vseh važnih točkah izpolnile. Temu nasproti obstoje z ozirom na vojaške priprave Poljske hude bojazni v Nemčiji. Nepremišljenosti bi mogle imeti hude posledice. Bati se mo. ramo celo, da se bodo lokomotive, ki smo jih mi dobavili Poljski, uporabljale proti nam. Tudi svet poslanikov je priznal, da se te bojazni z ozirom na namene Poljske ne more utajiti. Navzlic temu so pogajanja za sporazum s Poljsko napredovala. Upamo na ugodno rešitev vprašanja gospo, darskega dogovora in Gorenje Šlezije,
politični dogodki.
4* Nova deželna vlada. Slovenska deželna vlada se je izpopolnila. Poleg demokratov dr. Baltiča, Ribnikarja in dr. Ravnikarja so imenovani za poverjenike še: Štefan Dobnik kot podpredsednik deželne vlade, A. Jamnik kot poverjenik javnih del in bivši poslanec France Demšar kot poverjenik za kmetijstvo. Na novo imeno-
E. Bulwer:
06
Posiedgsii dneisi u Ponpsjih.
»Jaz sem tisti,« je odgovoril Arbak, -od katerega so se vsi gojilci magije od severa do juga, od vzhoda do zahoda, od Ganga in Nila do tesalskih dolin in bregov rumene Tibere učili.«
»V teh krajih je samo en tak človek,« je odvrnila čarovnica, »ki mu ljudje zunanjega sveta, ki ne poznajo njegovih visokih lastnosti in bolj skrivne slave, pravijo Arbak iz Egipta; nam pa, ki smo višje nature in imamo globlje znanje, jo njegov pravi naslov Hermes od Gorečega Pasu.«
»Poglej še enkrat,« je odgovoril Arbak, »jaz sem tisti.«
Pri teh besedah je odgrnil plašč in razkril pas dozdevno iz ognja, ki mu je gorel okrog ledja in je bil v sredi spet z nekako pločico, v katero je bilo vrezano navidezno nerazumljivo, nejasno znamenje, ki pa čarovnici očividno ni bilo nepoznano. Urno je vstala in se vrgla Arbaku pred noge. »Torej vidim,« jo rekla z glasom velike ponižnosti, »Gospoda Mogočnega Pasu — sprejmi moje poklonstvo.«
»Vstani!« je rekel Egipčan, »potrebujem te.«
S temi besedami je sedel na isti hlod, ki je na r sedela Jona, in je namignil čarovnici, ! zopet sede na svoje mesto.
»Ti praviš,« je dejal, ko je storila kakor je velel, »da si hči starodavnih etrur-skih rodov; mogočno zidovje njegovih iz' skale zidanih mest se še dandanes vzdiguje nad roparskim plemenom, ki se je polastilo njihovega starodavnega kraljestva. Ti rodovi so prišli deloma iz Grške, deloma pa so bili pregnanci iz bolj goreče, prvotne zemlje. V vsakem slučaju si egipčanskega pokoljenja, zakaj grški gospodarji prvotnih helotov so bili med neumornimi sinovi, ki jih je Nil pregnal s svojega naročja. Potemtakem, čarovnica, izhajaš od prednikov, ki so prisegli zvestobo in udanost mojim prednikom. Po rodu kakor po vednosti si podložnica Arbakova. Zatorej me poslušaj in bodi pokorna!«
Čarovnica je nagnila glavo.
»Najsi imamo v čarovniji kakoršnekoli umetnosti,« je nadaljeval Arbak, »smo včasih vseeno primorani posluževati se naravnih sredstev, da dosežemo svoj namen. Prstan, kristal, pepel in zelišča ne dajejo nezmotljivih prerokb; tudi višje tajne meseca ne oproščajo1' niti lastnika pasu potrebe, da uporabi sempatia človeška sredstva za človeške namene. Poslušaj me torej. Dozdeva se mi, da si jako vešča v skrivnostih bolj smrtonosnih zelišč; ti poznaš take, ki ustavijo življenje, ki izžgo dušo iz njenega bivališča ali izpremene toke mlade krvi v tak led, ki ga nobeno solnce ne more stopiti. Ali precenjujem tvojo veščost? Govori in po resnici!«
»Mogočni Hermes, v resnici imam tako znanje. Blagovoli pogledati ta pošastni, mrtvaški obraz; ovenel, je tako iz bujnih i barv življenja samo s tem, da čujem nad strupenimi zelišči, ki se dan in noč penijo v onem kotlu.«
Ko je čarovnica to izpregovorila, je Egipčan odmaknil svoj sedež od tako nezdrave bližine.
»Dobro je,« je dejal, »da si spoznala nauk vse globlje vede, ki pravi: »Zaničuj telo, da narediš duha modrega.“ Pa k tvoji nalogi. Ob jutrišnji zvezdni svetlobi pride k tebi nečimerna ženska, ki želi od tvoje umetnosti ljubavnega čara, ki odvrne od druge ženske oči, ki naj bi se samo do njenih nežno obračale. Mesto ljubavne pijače daj dekletu enega svojih najmogočnejših strupov. Ljubimec naj sencam govori svoje ljubavne prisege.«
čarovnica se je stresla od nog do glavo.
»Oj, odpusti, odpusti, strašni mojster!« je rekla jecljaje, »ampak tega se ne drznem. Postave v teh mestih so stroge in ču-ječe; zgrabili me bodo in ubili.«
.. j>Čerau pa imaš potem svoja zelišča in pijače, nečimerna čarovnica?« je rekel Arbak porogljivo.
Čarovnica si je zakrila odurni obraz z rokami.	'	*
. »Gj, pred leti,« je rekla z glasom, ki je bil ves drugačen od dosedanjega, tako tožeč in mil je bil, »nisem bila tista stvar
kakor sem sedaj — ljubila sem in si do mišljala, da sem ljubljena!«
-V kakšni zvezi, čarovnica, pa je tvoji ljubezen z mojimi zapovedmi?
»Potrpljenje,« je nadaljevala čarovni ca, »potrpljenje, prosim. Ljubila sem! Am pak druga, manj zala od mene ~ resnica pri Nemezi! manj zala — je premamil: mojega izvoljenca od mene. Bila sera oneg: elrurskega rodu, ki so mu pred vsemi dru gimi bile poznane skrivnosti temnejše ča rovnije. Moja mati je sama bila čarovnica Gojila je isto maščevalnost kukor njeni hči, in iz njenih rok sem prejela pijačo ki mi je imela vrniti njegovo ljubezen ii otl nje tudi strup, ki je imel uničiti moji tekmico. Oj, ubijte me, strašne skale l Tre soce moje roke so zamenjale posodi in mo, ljubimec mi je v resnici padel pred noge ampak mrtev! Mrtev! Kaj mi je bilo življe nje od tedaj? Iznenada sem se postarala se posvetila čarovnijam svojega rodu. Š« sedaj delam po nekem nepremagljivem na' gibu strašno pokoro, še sedaj iščem najbolj škodljiva zelišča, še vedno kuham strupe še vedno si domišljam, da jih moram dati svoji obsovraženi tekmici, še vedno jih vlivam v vrč, še vedno mislim, da izpremene njeno lepoto v rah, še vedno bdim in gledam utripajoče ruplo, peneče ustnice, steklene oči svojega Avla — umorjenega, in od mene!«
Koščena čarovničina postava se je tresla vsled močnih krčev.
Stran
»Novi čas«, dne 29, aprila 192f»
Štev. 96,
vani poverjeniki so vsi samostojneži, ki so 8 svojo centralistično politiko v Belgradu dosegli ta mesta. — Nova vlada ne bo za piko boljša ali slabša kakor če bi vladal gospod Baltič sam. Kakor dr. Baltič tako se tudi samostojni ravnajo izključno le po navodilih dr. Žerjava in Pribičeviča. In zato je vseeno za slovensko ljudstvo, kdo sedi na Bleiweisovi cesti. Dolgo ta glorija itak ne bo trpela!
-f-; I* Tržiča. Piše se nam: Socialisti •o jo za prvi majnik dobro pogruntali. Svojim pristašem hočejo pokazati ta dan dve živi sliki. Pravijo, da bo ena slika predstavljala nosilca socialistične liste g. Snoja, ki ima dva obraza, enega za kapitalista tovarnarja, kateremu nad vse zvesto služi, drugi obraz za delavca, kateremu se po potrebi sladka, sicer pa ne nrara zanj. — Droga slika bo kazala g. Lajovica, in sicer kot klerikalnega učitelja, dalje kot navdušenega Sokola in kot kandidata socialistične stranke, in slednjič kot zastopnika vlade in predsednika stanovanjske komisije. Po trgu se kaže veliko zanimanje za te dve živi sliki, ki bosta v,izložbenem oknu rdečega konsuma 4. majnika razstavljeni tudi drugemu radovednemu občinstvu m vpogled. Pika.
4- Za rešitev lesne industrije. Poslanec Š k u 1 j je vložil na železniško ministrstvo interpelacijo, v kateri opozarja na pogubo, ki preti lesni produkciji v Sloveniji vsled pomanjkanja vagonov. Na postajah, kjer bi bilo treba po dvajset vagonov vsak dan za odvoz napravljenega lesa, je mogoče z veliko težavo dobiti komaj 1—2 voza. Tako zastaja les na skladiščih že poldrugo leto. Zaloge se kupičijo, les začenja gniti; podjetniki po gozdovih in žagah odpuščajo delavstvo in namesto prejšnjega blagostanja se po prizadetih krajih naseljuje revščina in uboštvo. Na tisoče družinam grozi pogin, v nevarnosti je cela naša lesna produkcija, ki izgublja odjemalce. Poslanec zahteva, naj železniški minister nemudoma preskrbi odpomoč.
.+ Politični pravdi. Radi napadov za-iŽasa 1 občinskih volitev v Ljubljani, ki jih priobčevalo »Jutro« proti lastniku »Jugoslavije« g. Antonu Pesku radi njegovega »enaimega poslovanja v Jugoslovanskem kreditnem zavodu, je g. Pesek proti »Jutru« vložil tožbo. Tem povodom je »Jugoslavija« imenoma napadla zadružnega revizorja Reicherja, ki je bil — tako je pisala ‘‘»Jugoslavija« — zlorabil revizijsko službo fv strankarske srvrhe. Reicher je proti Pesku vložil tožbo ter je državno pravdništvo Izvedlo kazensko preiskavo.
4- Obffinske volitve na Koroškem. 24. fe.nr. so se v bivšem pasu A na Koroškem vršile občinske volitve. Nemške narodne »tranke in socialni demokrati so delali z vsemi sredstvi, da pobijejo slovenske liste. Slovenci niso imeli nobene pomoči od nikoder in so stali v boju osamljeni in raalo-/dušni. Tako se je Nemcem in socialistom, ki so isto tako zagrizeni nemški nacionali-wti, posrečjjo, da »o iztrgali Slovencem 'skoro vse občine, kjer so imeil dosedaj večino. V Rožu n. pr. so Slovenci ohranili večino samo še v Selih in Bilčovesi. Največ 'iglasov so dobili socialisti. Gospod Pašič, fki je danes vsemogočen vladalec v Jugoslaviji, kakor je bil nekoč v mali Srbiji, radi izida volitev na Koroškem ne bo nič slabše spal. Koroška pač ni Albanija...
+' Irska in Anglija. Anglikanski škof -v Birminghamu je izdal pastirski list, v katerem pravi med drugim: Ir§ka je, ki za-branjuje, da se Amerika pomišlja, podati nam prijateljsko roko, ki daje pogum Nemčiji, da se protivi našim zahtevam, ki po-
vzroča, da Francija dvomi o resnični svo-bodoljubnosli Anglije in preprečuje številnim državam, da se ne navzamejo anglosaških metod. Imam še vedno občutek, da je mogoče Irce pridobiti za nas, toda le ona Anglija jih bo pridobila, ki jih bo razumela.
2)nevni dogodki
— Občni zbor Kmetijske družbe. Včeraj se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe, katerega edina točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora. Po novih družabnih pravilih voli Kranjska 10 odbornikov, predsednika in enega podpredsednika, Štajerska 9 odbornikov in enega podpredsednika in Korošci 1 odbornika, Vsega vkup je bilo oddanih 690 glasov, od tega za listo Jugoslovanske Kmetske Zveze 373, za liberalno samostojniško listo pa 317 glasov. Med Štajerci in Korošci je zmagala lista JKZ, med Kranjci pa samostojniška ter je bil za predsednika izvoljen Gustav Pirc.
— Očesna bolezen se pojavlja v velikem obsegu. V Celju je od te nove bolezni okuženih že več družin. Tudi v Ljubljani so baje slučaji te bolezni.
— Boj tatov s unaneno stražo. Neznani tatovi so odgnali gostilničarju Karlu Jurjeviču iz Laz 14,000 kron vredno kravo in 4000 kron vredno telico. Živino so gnali proti demarkacijski črti, toda organa finančne kontrole Josip Lovko in Maks Mitri sta na preži zapazila tatove hiteče proti Javorniku in jim zaklicala: »Stoj!« Tatovi, 6 do 10 jih je bilo, so na to streljali na organa finančne kontrole in izstrelili 15 do 20 strelov iz italijanskih vojaških pušk, kar se je ugotovilo iz najdeih 7 nabojev. Organa finančne kontrole sta v odgovor tudi streljala in izstrelila 6 strelov proti tatovom, kateri so nato pobegnili v gozd proti Javorniku in pustili ukradeno živino, ki se je vrnila lastniku, g, Jurjeviču,
— Ukradene čebele. Posestniku Janezu Hlebčarju v Trbojah so bili ukradeni 3 panji čebel, vredni 1500 kron.
— Gospodarski boj proti Nemčiji in naša kultura. Vsled ententinega gospodarskega boja proti Nemčiji smo tudi mi v naših kulturnih potrebah občutno prizadeti. Ententa pobira od vsakega blaga, ki se izvaža iz Nemčije, carino v izmeri 50^ vrednosti dotičnega blaga. Ta carina zadeva tudi knjige in razne šolske potrebščine, ki jih pri nas v prvi vrsti dobivamo iz Nemčije. To je občuten udarec za naše kulturne potrebe. Glede znanstvenih in raznih strokovnih časopisov in zlasti glede učnih knjig za moderne jezike smo še danes navezani na Nemčijo. Ker so bile knjige že doslej drage, se bo podražitev za novih 50c/o tembolj poznala. Tako najplemenitejše kulturne potrebe postajajo — luk-sus, ki si ga tisti, ki hrepene po njem, ne morejo privoščiti, ker jim manjkajo sredstva, tisti pa, ki sredstva imajo, nimajo zmisla zanj. Za našo kulturo pomenja to gotov primanjkljaj,
— Veliko ljudsko knjižnico in čitalnico namerava v Zagrebu ustanoviti »Pro-svjetni Savez«. Ta zavor naj bi sčasoma postal matica vseh ljudskih knjižnic v Hr-vatski in Slavoniji. Zanimivo za duh sedanjega časa pa je, da »Prosvjetni Savez« za svojo namero ne more dobiti primernih prostorov. Potezal se je za spodnje prostore v Umetniškem paviljonu, ki je last zagrebške mestne občine, a je propadel ter so se prostori oddali za — bar.
Trgoosfel in zasebni nasfanljenci.
Skupina »Ljubljana« trgovskih in privatnih nastavljencev napravi 1. maja izlet na Šmarno goro. Iz Ljubljane odhajamo z polsedmim vlakom, peš najkasneje ob 6. uri zjutraj, zbirališče pred kavarno Evropo na Gosposvetski cesti. V Št. Vidu se snidemo skupaj na kolodvoru. Na Šmarno goro odidemo skupno. Tovariši in tovarišice 1 Pohitimo v kolikor mogoče velikem številu na majniški izlet. Popoldne se vrši v Tacnu sestanek ljubljanske skupine, nfi katerega so vabljeni tudi tovariši drugih naših skupin. Na svidenje na Šmarni gori — Odbor.
Trgovski in privatni nameščenci nam pišejo: Komu je najbolj potrebna organizacija, nego nam trgovskim nastavi en-cem? Slišali smo na zadnjem občnem zboru, v kakšnih bedah živimo. Javkanje proti deseturnemu delavniku in radi majhne pla* če ne bo nikdar nudilo kakšnega zboljšanja, temveč delo trdne, dobre in močne organizacije. Tega ni pri trgovskih nastav« ljencih, ampak le velika prazna frakarija, ni solidarnosti, ni zedinjenja, ampak njihova por.csnost praznih žepov. Vse mu bolj ugaja neg o dve uri dela v organizaciji. Povsod ga je polno, a na občni zbor, kjer gre za njegove interese, pa nima časa priti« Tovariši, to moramc odpraviti, kajti naša banica ni za luksus ker carina luksusa je previsoka. Več nam bo neslo, če to, kar po nepotrebnem tratimo, žrtvujemo organizaciji Torej na delo!
JCsia drušlm
d Podporniki našega ženskega inteligentnega naraščaja, jutri vsi v Ljudski dom! Spored, ki nam ga bo nudila akademija, ki jo prirede jutri zvečer Orlice — članice naših katoliških dijaških organizacij, je pač nailepše vabilo. Z obilno udeležbo bomo najlepše dokazali, da znamo ceniti delo mladine in da z njo za prihod-njost računamo. — Segajmo zato pridno pc vstopnicah, ki se dobe pri Ničmanu v Kopitarjevi ulici.
^Raznoterosti.
r Brezposelnost na Angleškem. NA Angleškem vlada brezposelnost, Brez rudarjev je število brezposelnih nad 1 milijon. Značilno za industrijsko Anglijo ga-je, da je tam veliko pomanjkanje služinčadi. Vse posredovalnice za službe imajo 9lnogo posla, gospe, ki iščejo poslov, so vedno na potu in inseralni oddelki v časopisju sc polni ponudb dobrih služb.
r Kako je Evropa zadolžena. Amerika je posodila Angleški 842 milijonov funtov šterlingov, Francoski 550 milijonov funtov, Italiji 325 milijonov, Rusiji 38 milijonov, Belgi;i 80 milijonov, Srbiji (Jugoslaviji) 20 milijonov, ostalim zaveznikom 35 milijonov, skupaj 1900 milijonov funtov šterlingov. Čujejo se glasi, da bi Amerika ta dolg izpregledala, ko je sama imela dobiček, dokler se ni začela sama vojskovati. Korist od tega ima samo Anglija, ki je posodila ostalim svojim zaveznikom približno 1740 milijonov šterlingov, a Francija, ki je posodila istim zaveznikom 355 mili:onov šterlingov, si je sama izposodila od Anglije 5088 milijonov. Samo Rusija je dolžna Angliji 568 milijonov, Franciji 160 mil. Za te denarje se boje zavezniki, da bodo ob nje, ker sovjetska vlada noče priznati pogodb iz carskega režima.
r Tudi socializacija. Monakovski kom. svetnik K. je prepustil brezplačno svoje posestvo (več ko 100 oralov sveta), ki leži občini, v prvi vrsti zato, da bi ettlingenska deca dobivala več mleka.
Arbak je zrl nanjo z radovednim a za^ mčljivim pogledom.
In ta odurna stvar ima še vedno človeška čuvstva, si je mislil; »še vedno tiči nad pepelom istega ognja, ki razjeda Ar-baka — taki smo pač vsi! Skrivnostna je vez onih umrjočih strasti, ki združuje največje in najmanjše!:
Ni ji odgovoril, dokler se ni nekoliko umirila — sedaj pa je sedela na svojem sedežu, se zibala semintja, upirala steklene oči v ogenj pred seboj in debele solze so ji kapale po bledih licih.
>V resnici je strašna tvoja zgodba,^ je rekel Arbak, ampak ta razburjenja prijajo samo naši mladosti — starost bi nam morala zapreti srce do vseh stvari razen do samega sebe — kakor pridoda vsako loto lupinarjem po en kos lupine, tako bi moralo vsako leto ograditi in utrditi srce. Ne misli več na take norosti! Sedaj me pa poslušaj dalje! Pri maščevanju, ki ti je bilo drago, ti zapovedujem, da si mi poslušna. Ta mladič, ki bi ga rad pometel s pota, mi Se stopil na pot vzlic mojim čarom. Ta stvar iz škrlata in vezenja, smehljajev in pogledov, brez duše in duha, brez vsakega čara razen tiste njegove lepote — prokleta naj boi - ta žužek — ta Glavk, povem ti, pri Kemezi in pri Orku, ta mora umreti k Egipčan se je pri vsaki besedi vedno fcolj razvnemal, pozabil na svojo slabotnost, *na svojo čudno družbo, na vse drugo razen na avojo maščevalno togoto, ter je stopal z velikimi, hitrimi koraki po mračni votlini. >Glavk, si jekel, mogočni mojster ?< se
je iznenada oglasila čarovnica; in medle oči so zažarele spričo tega imena z vso ono maščevalnostjo, ki je pri samotarskih ljudeh tako navadna ob spominu na majhno žalitev.
»Da, tako mu je ime; ampak kaj je na imenu? Ne daj, da bi ga tri dni od danes kdo izgovarjal kot ime živega človeka k
^Poslušaj me k je dejala čarovnica, prebudivši se iz kratke zamišljenosti, ki jo je obšla ob zadnjih Egipčanovih besedah. :>Poslušaj me! Tvoja stvar in tvoja sužnja sem; prizanesi mi! Ako dam ženski, ki jo omenjaš, ono, kar bi uničilo Glavku življenje, me bodo gotovo našli — smrt vedno najde maščevalce. Veš, strašni človek, ako so tvojemu obisku do mene sledili — ako zaznajo tvoje sovraštvo do Glavka — bi ti sam utegnil potrebovati svoje največje čarovniji, da se rešiš.«
»Ha!« je rekel Arbak in se iznenada ustavil — in v dokaz one slepote, ki ž njo strast zatemnuje oči celo najbistrovidnejših — .je bilo to prvikrat, da je nevarnost, ki se je vanjo podajal s tem načinom maščevanja, prišla na misel srednje opreznemu in preudarljivemu duhu.
Ampak/ je nadaljevala čarovnica, ako namesto pijače, ki naj ustavi srce, dam drugo stvar, ki uniči možgane, ki naredi onega, ki jo povžije, nezmožnega za vsako življenje, bedno, blodečo stvar, ki udari razum, da postane slaboten, da obnemore —ali ne bo tvoja maščevalnost enako nasičena, tvoj namen enako dosežen?«
— Češkoslovaška narodna in srbska
pravoslavna cerkev. Češki tiskovni urad poroča, da na kongresu češkoslovaške cerkve v Bratislavi niso razpravljali o združitvi ali spojitvi češkoslovaške s srbsko pravoslavno cerkvijo, ampak le o tem, pod katerimi pogoji bi srbska cerkev priznala češkoslovaško kot sestrsko cerkev in posvečala njene škofe in duhovnike.
— Šolski obisk v Zagrebu. Na zagrebških ljudskih šolah znaša tačas število otrok 5490, ki so razdeljeni na 120 razredov. Oj tega je 70 rednih in 50 vspored-nih razredov. Razen tega obiskuje deško vajeniško šolo 1845 učencev, dekliško pa 300 u,čenk. Skupno število učencev na vseh ljudskih šolah v Zagrebu znaša torej 7635.
— Ureditev ribolova. Komisija, ki izdeluje naredbo o ribolovu, je končala svoje delo in izročila načrt naredbe ministrstvu za poljectelstvo, da ga odobri. Ta naredba ukinja vse fevdalne pravice na ribolov. Manjša jezera bodo smele odslej izkoriščevati občine, v katerih leže ta jezera. Majhne reke in potoki pa se prepuste v izkoriščanje lastnikom. Občine ob morju lahko prosto ribarijo eno miljo od obale, dočim ostalo morje pripade državi.
£|ubljanski dogodki.
Ij Preskrbite si vstopnice takoj! Ker je popraševanje po vstopnicah za jutrišnjo telovadno akademijo in družabni večer v Ljudskem domu zelo živahno, se je bati, da oni, ki se zanašajo na večerno blagajno, vstopnic ne bodo več dobili. Nabavite si jih zato pri predprodaji v Kopitarjevi ulici, trgovina K. T. D. (Ničman).
Ij Umrla je v Ljubljani gospa Amalija Žerjav, mati dr. Žerjava, stara 71 let. N. p. v m.!
Ij Kinematografski monopol, to je izključno pravico za kinomatografsko podjetje v Ljubljani ima znani milijonar Rudolf Kokalj. Doslej mu sicer vlada še ni dala v roke, da ima on izključno pravico za kinomatograf v Ljubljani, pač pa mu pusti vlada to pravico izvrševati. Vse polno prošenj za kinematografske koncesije je pri vladi, a nobena se ne reši. Invalidi, vojne vdove in sirote in razni drugi potrebni ljudje so prosili, naj se jim da koncesija, a od naše vlade ni nobene rešitve, in tako dela milijonar Kokalj milijonske dobičke z edinim kinematografom v Ljubljani. — Tistim, katerim bi se to čudno zdelo, povemo, da je milijonar Kokalj obsebi umevno pristaš JDS. — Na ta kričeči slučaj prote-žiranja milijonarjev in zapostavljanja invalidov, opozarjamo vso slovensko javnost, invalidske organizacije, zlasti naše poslance. Gospodje pri vladi naj nehajo s pasivno rezistenco nasproti prošnjam za kinematografske koncesije!
Ij Izložbena okna. Ui-ad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, naj se cbrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše informacije.
tj Tat 80.000 K opernega gledališča aretiran. Policija je dognala, da je bil blagajničarki ljubljanskega opernega gledališča Avbljevi ukradel 80.000 kron gledališčnega denarja, ki ,ga je imela čez noč spravljenega doma, njen brat Alojzij Avbelj, nevaren vlomilec. Avbelj je bil lani pred ljubljansko poroto obsojen na pet let težke ječe, a je iz ječe ušel in se do nove tatvine neznano kje skrival. Z ukradenimi 80.000 K se je odpeljal zapravljat v Trst, kjer ga jo policija izsledila v nekem nočnem lokalu. Pri njem so našli še okolu 40 tisoč kron. Avblja pripeljejo v Ljubljano.
Ij Tatvina. Antonu Vodniku, posestniku na Vidovdanski cesti 4 je bilo v noči od 22. na 23. t. m. ukradenih iz podstrešja dvoje srajc v vrednosti 400 K. Ob enem je bilo njegovemu hlapcu Lovi-encu Bolharju vzetih par čevljev, vrednih 600 K, Tatvine sumljiv je bivši Vodnikov hlapec Alojzij Skcdlcr, ki je brez odpovedi zapustil službo.
Ij Ukradeni čevlji. Neka tuja, približno 201etna ženska je ukradla modistinji Karolini Brilli na Resljevi cesti 600 kron vredne ženske čevlje.
1 j Pobegli kazujenec. Z dela v opekarni v Kosezah jo 16. t. ra. pobegnil 231etni kaznjenec Ivan Klanšek, ki je bil radi tatvine obsojen na 16 mesecv ječe in je imel prestati še 5 mesecev ječe.
Ij Zgubljeno. V električni železnici je dne 26- t. m. ob 9. uri zvečer zgubila g. Rugelj Jerica malo usnjato denarnico z manjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati skladiščniku Gospodarske zveze, Dunajska cesta št. 29. Po poizvedbi je dotični gospod, ki je našel denarnico, znan sprevodniku cestne železnice.
ca a ezzi a ci cd G* cz3 Širite ..NOVI £HS“
C=3C=3CZSC=3C=3C=3C=3C=3
Odgovorni urednik Anton Marinč »k. Izdaja konzorcij »Novefa Čata«. Tiska Utfjoslovanska tiskarna t Ljnbljaai
Za pleskarski) i ličarska dela
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini
TOME MALGAJ
pleskar in ličar
Ljublfaua, Kolodvorska ul. 6
S0BIO SLIKARSTVO
IVAN KOŠAK
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejši izvršitvi in po solidnih cenah.
J. Kopač,svcčafna
Ljubljana, Celovška cesta 90.
priporoča voSčene sveče, zvitke, sveče za hiSno rabo in kadilo,
kupuje čebelni vosek, suhe satine,
kapljine do najviSjl dnevni ceni.