PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 27. MAJA 1969 • LETO XI., ŠTEVILKA 143 . CENA 50 PAR
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1859 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«,	GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER
KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA	ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA „
1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
P RTA IZDAJA
Srečna vrnitev treh
•i.	*
vesoljskih potnikov
»Apollo 10« se je spustil na Pacifik 26 sekund »prepozno« — Stafford, Young in Cernan so dobre volje — Povratek vesoljske ladje je potekal po načrtu
APOLLO lO
PRISTANEK NA 165*Z0-15*JS
HAVAJI
•-
I* A C I
HOUSTON, 26. maja — Dramatični polet »Apolla 10« je končan. Tom Stafford, John Young in Eugene Cernan, ki so 192 ur in tri minute preživeli na potovanju po vesolju in si od blizu ogledali Luno, so se ob 17,52 po srednjeevropskem času, samo 26 sekund pozneje, kot je bilo predvideno, spustili v vode Tihega oceana v bližini otočja Samoa, 400 km od romantičnega otoka Pago Pago. Ob 18,21 so se vrata kabine odprla; helikopterji so vesoljce odpeljali na ladjo »Prince ton«, kjer so jim priredili veličasten sprejem.
Ob prvem svitanju zore je pri otoku Pago Pago, ob 17.52 po našem času, pristala kabina z vesoljskimi potniki S taf lordom. Cemanom in Youngom. Kabina, ki se je osvobodila vsega odvečnega tovora, je pristala na valovih Pacifika, lahno nihajoč pod svojimi padali.
Pravzaprav so se začeli vračati ob 17.22 po srednjeevropskem času, ko je tem-
peratura znašala več kot 3000 stopinj in ko je strahovito narasla težnost. Tedaj se je komandna kabina »Apolla« približno 4000 kilometrov nad Zemljo ločila od svojega »pomagača«, velikanskega raketnega motorja. Kabina se je s svojim zadnjim delom, kjer je toplotni ščit, obrnila v smer letenja, da bi lahko prenesli velikansko temperaturo, nastalo ob trenju zraka in ladje.
k.«- 1

n
i*



"«2f


ra*s*E-r*
Sudan bo nevezan
Novi sudanski premier Babakr Audalah: »Zavzemali se bomo za neuvrščenost, smo proti prijateljem Izraela«
KARTUM, 26.maja IMENA. Reuter. AP) — Novi predsednik sudanske vlade, ki je prevzela oblast po državnem udaru, je v pogovoru z vodji diplomatskih poslanstev izjavil, da se Sudan zavzema za neuvrščenost, a da bo »odločno proti sleherni državi, ki bi podpirala Izrael«.
Babakr Audalah. ki ima po- i zadeve, zlasti ne v kompleks
I okrog južnega Sudana, ker bi
g--! vodstva rlade tudi polo-| zunanjega ministra, je re-1. da bo »arabski nacionali-m prispeval k temu. da se o izboljšaUi naša zunanja lirika«. Diplomatom je pred-- avti člane svoje vlade in deti. da so to »levičarji, socia--M. ne pa ekstremisti ali fanatiki«.
V ziezi z zunanjo politiko ‘e opozoril tujino, naj se ne j vmešava v sudanske notranje :
V Moskvi kujejo dokumente
Registrirali so dodatne i predloge za dokumente partijskega posveta
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA. 2«. maja 'Po telet onu i — Partijske delegacije. ki so navzoče na pri- I pravljalnem sestanku pred svetovnim posvetovanjem partij — napovedano je za [ 5. junij — so končale prvi del svojega posla, to je gistracijo dodatnih predlogov k osnovnemu dokumentu.
Osnovni dokument so. kot Je znano, v sedanji obliki potrdili na zadnjem zasedanju pripravljalne komisije 22. marca v Moskvi, nato pa so ga obravnavala vodstva posameznih partij. Nekatere partije so k dokumentu priložile svoje pripombe in amandmaje, ki jih je pripravljalna komisija na zasedanjih minuli teden registrirala. V prihodnjih nekaj dneh naj bi pripombe še ustrezno formulirali in jih uradno priložili osnutku do- i kumenra. Dokumenta zatorej : na sedanjem pripravljalnem j sestanku po vsej priliki ne I bodo spreminjali, ker komisija za to nima ustreznih pristojnosti in je zadolžena le za tehnični del posla. O dokumentu samem in p» o amandmajih naj bi odločale delegacije na samem vrhunskem sestanku 5. junija.
Ker ima le 'del delegacij j pomisleke k dokumentu, pričakujejo dobro obveščeni | krogi v Moskvi, da bo pripravljalni sestanek v krat- ! kem — morda že v prihod njih dveh ali treh dneh — j končan. Dokument skupaj z amandmaji bodo ponovno • prepustili vodstvom posa- j meznih partij. V tej zvezi je v Moskvi slišati glasove, da bi utegnilo priti do še •nega pripravljalnega sestan-
bila to »agresija na državno celoto«. V zvezi z notranjo politiko pa je obljubil »nove demokratične oblike«, ki bodo ščitile državne interese. Sudna bo po njegovih besedah gradil »naš. sudanski socializem«.
Državni udar je tako po izjavah revolucionarnega sveta kakor po poročilih tujih agen. cij potekel mirno, brez prelivanja krvi.
Revolucionarni svet, ki je prevzel oblast, je imel sinoči prvi sestanek, vodil pa ga je polkovnik Džafer e! Muniri. ki je hkrati tudi glavni poveljnik sudanskih oboroženih sil.
Bivši predsednik Ismail el Azhari in bivši premier Mohamed Ahmed Mahdžub sta v hišnem zaporu. Zaprli so tudi druge vodilne civilne in vojaške osebnosti bivšega režima razen štirih ministrov, ki so pobegnili.
Na 14 najpomembnejših položajev v sudanski vojski so včeraj imenovali nove ljudi, večinoma mlade oficirje do polkovniškega ranga.
BABAKR AUDALAH
»Ločitev je potekala normalno,« je sporočil Stafford. Pri tem je navedel geografski podatek:	»Pravkar leti-
mo nad zahodno avstralsko obulo.«
Kabina s Staffordom, Y oungom in Cemanom je priletela v prve plasti atmosfere ob 17.37, 16 minut po odcepitvi kabine od raketnega motorja. Osemnajst sekund pozneje so bile prekinjene vse radijske zveze z vesoljsko kabino. Do prekinitve je prišlo zaradi tega, ker so se pred kabino, ki se je gibala s fantastično hitrostjo, naglo kopičili goreči plini, nabiti z elektriko. Prekinitev je trajala tri minute in vesoljci so medtem občutili naglo naraščanje težnosti. V eni od točk gibanja v
Kavčič danes na Koroškem
t
Pogovori, oglod hidro* centrale, sprejem za koroške Slovence
LJUBLJANA, 26. maja. — Na povabilo koroške deželne vlade bo jutri odpotovala na dvodnevni obisk na Koroško delegacija izvršnega sveta teh treh minutah so imeli i Slovenije. Vodil jo bo pred-
vesoljci za 6,8-krat večjo težo kot normalno. Tik preden je bila prekinjena zveza, je Stafford obvestil kontrolni center v Houstonu, da je po-
Nadaljevanje
na zadnji strani
Sestanek
»Uhricht
Husak-
BERLIN.
maja <Tan-re. i iug>. — Prvi sekretar CK KPC dr. Gustav Husak je danes dopotoval na obisk v Nemško demokratično republiko in se v Erfurtu sestal s prvim sekretarjem CK ESPN in predsednikom državnega sveta NDR Walterjem Clbrirhtom. Ta obisk je podoben Husakovim srečanjem v Budimpešti in Varšavi.
Fronta v Saigonu
Pripadniki sil FNO v glavnem mestu Južnega Vietnama — 7-tonske bombe ZDA
SAIGON. 26. maja (UPI. AP, Reuter l. Ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu ocenjuje, da se je od sto do tristo pripadnikov osvobodilnih sil pretihotapilo v Saigon, da bi napadli izhodiščne vojaške položaje v mestu. Pri tem uporabljajo razstrelivo, ki ga razmeščajo v bližini vojaških ciljev, ali pa ga mečejo iz vozečih avtomobilov.
Predstavnik ameriškega letalstva v Južnem Vietnamu pa je danes izjavil, da so prvič v vojni uporabili velikanske bombe, k:	tehtajo
več kot 7 ton. Z njimi krčijo džunglo in pripravljajo teren za pristanek helikopterjev.
Poročajo, da so po »zračnem mostu«, doslej naj večjem v vietnamski vojni, prepeljali v hribovje ob severni obali, v bližini kraja Tam Ky. na tiseče ameriških vojakov.
Današnji »New York Ti-
mes« piše, da šef delegacije južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte na pariških pogajanjih Tran Bu Ki-em zatrjuje, da si fronta obeta normalne in prijateljske odnose z ZDA, ko bo vietnamski spopad končan. V intervjuju s pomočnikom glavnega urednika tega lista Salisburyjem je Tran Bu Ki-em dejal, da bo po končani vojni, v cbdobju izgradnje, prišlo med ZDA in Južnim Vietnamom do političnega ln gospodarskega sodelovanja.
sednik Stane Kavčič, v njej pa sta še člana IS Bojan Lubej in inž. Franc Razdevšek ter šef predsednikovega kabineta Ivan Rudolf.
Izvršni svet vrača s tem obisk koroška deželni vladi, katere delegacija je lani pod vodstvom deželnega glavarja Hansa Sime obiskala Slovenijo.
V programu obiska so predvideni uradni razgovori predstavnikov obeh vlad ter ogled nove hidrocentrale na Dravi in nekaterih drugih objektov. Med obiskom bo Stane Kavčič sprejel tudi predstavnike koroških Slovencev.
Vabili za sestanek nevezanih
DJAKARTA, 26. maja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Djakarti Budim ir Lončar je danes obiskal indonezijskega zunanjega ministra Adama Malika; v imenu jugoslovanske vlade mu je izročil povabilo za indonezijsko vlado, da se udeleži posvetovalnega sestanka neuvrščenih držav, ki bo v Beogradu prve dni julija. Kot se je izvedelo, je Malik na povabilo pozitivno odgovoril.
Tudi jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dimitrije Bajalica je danes izročil etiopskemu zunanjemu ministru Ketemu Ifru povabilo jugoslovanske vlade za ta sestanek.
Nenni v Beogradu
Italijanski minister prispel na tridnevni uradni obisk — »Obisk presega dvostranske odnose, gre za velike reči«
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug) — Zunanji minister Italije Pietro Nenni je nocoj s posebnim letalom prispel v Beograd na tridnevni uradni obisk Jugoslaviji. Povabil ga je državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac, ki ga je tudi sprejel na surčinskem letališču.
Z ministrom Nennijem so dopotovali šef njegovega kabineta Ottorino Borin, direktor generalne direkcije v Zunanjem ministrstvu, veleposlanik Roberto Gaja, direktor direkcije za gospodarske zadeve, veleposlanik Giovan-ni Vincenzo. načelnik urada za Jugoslavijo v politični direkciji, minister-svetnik Vincenzo Benedictis, svetnik Giuseppe Jacoangeli, načelnik oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu Salvatore Sara-
Danes
teden
seja CK ZKS
Poglavitna tema: samoupravljanje in organiza-I cija dela v podjetjih
LJUBLJANA, 26. maja. — Predsednik CK ZKS Franc Popit je za 3. junij sklical 6. sejo' centralnega komiteja ZK Slovenije. Plenum se bo začel ob devetih dopoldne v sejni dvorani izvršnega sveta. Predsednik bo predlagal naslednji dnevni red:
1. potrditev zapisnika 5. seje CK ZKS; 2. samoupravljanje in organizacija dela v delovnih organizacijah; 3. ocena dejavnosti komunistov v pripravah na skupščinske volitve’; 4. razno.
Osnutek tez za 2. točko dnevnega reda je bil objavljen v »Komunistu« 23. maja.
• •
MLADI GASILCI — Ob dnevu mladosti in ob 100-letnici gasilske organizacije na Slovenskem je bil v nedeljo v Laškem zlet slovenskih Prišlo je kakih 2000 mladih gasilcev. Po tekmovanju piomrskih enot so razdelili nagrade.	Foto: Svabič
Nadaljevanje 1
na zadnji «tram i gasilskih pionirjev.
ceno dn veleposlanik v zunanjem ministrstvu MaraLdi Gerinni. Nenni j a spremlja tudi hčerka Giuliana, znana politična delavka.
Pred odhodom iz Rima je minister Nenni na letališču Ciampino dal dopisniku Tanjuga izjavo, v kateri je med drugim rekel:
»Mednarodne razmere, zlasti pa še evropske, dajejo srečanju z novim jugoslovanskim zunanjim ministrom pomen, ki presega dvostranske odnose. Ti so sicer odlični, storili bomo vse, da bi se še izboljšali. Gre za velika vprašanja sodelovanja in varnosti v Evropi, za odnose Vzhod—Zahod, ki ne zadevajo samo obeh blokov, marveč tudi nevtralne in neuvrščene države. Prepričan sem, da lahko Jugoslavija in Italija na tem posebno pomembnem torišču za utrditev miru lahko skupaj kaj povesta in storita.«
Naš stalni dopisnik iz Rima Tit Vidmar pa je po telefonu sporočil:
Odhod italijanskega zunanjega ministra Nennija v Beograd so rimski in drugi listi pospremili z obsežnimi komentarji in prikazi jugo-slovansko-italijanskih odnosov. Vsi ti prikazi so zelo pozitivni in izražajo zeljo po nadaljnjem razvijanju sodelovanja na gospodarskem in na drugih področjih. Vsi komentatorji pa tudi pričakujejo, da bo naiveč.ii pcmsn o-govorov. ki jih bo imel N"no: z ‘uioslovanski-mi državniki, povezan s širšimi mednarodnimi vprašanji. V ospredje postavljajo problem evropske varnosti in problem Srednjega vzho-
Obiski indijskih gostov
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). Predsednika vseindij-skega nacionalnega kongresa Srija Nidžalingapa in generalnega tajnika kongresne stranke Sarmo so danes sprejeli predsednik ZIS Mitja Ribičič, državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac in generalni sekretar SZDLJ Beno Zupančič. Indijska delegacija, ki je bila na večdnevnem obisku v Jugoslaviji, se jutri vrača v domovino.
Abdel Rahman odpotoval
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). Izvršilni direktor OZN za industrijski razvoj (UNI-DO) Abdel Rahman je danes odpotoval iz Jugoslavije, kjer se je mudil pet dni na povabilo zveznega izvršnega sveta. Obiskal je Beograd, Zagreb, Sarajevo, Mostar in Dubrovnik.
da, v katerih imata Italija in Jugoslavija različni izhodišči, kar pa ne pomeni, da se njuni interesi in pogledi ne bi srečavali v številnih točkah. Italijanski opazovalci kažejo tudi rastoče zanimanje za priprave na beograjsko konferenco nevezanih držav.
Rimski listi poročajo tudi o proslavi 25-letnice italijanske unije v Umagu in objavljajo citate iz govora Edvarda Kardelja.
Več zvez Francija -ZSSR
Francija se spreminja v največjega zahodnega izvoznika v ZSSR
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
COUVE de MURVILLE
PARIZ, 26. maja. — (po telefonu) De Murvillova vlada ne glede na predsedniško predvolilno kampanjo nadaljuje politiko dobrih odnosov s SZ. Tako je danes pariški radio komentiral novico, da sta danes v Mtoskvi Francija in SZ obnovili trgovinsko pogodbo. V času od 1970. do 1974. leta naj bi prišlo do nadaljnjega povečanja in plačilnega u-ravnovešenja v izmenjavi med obema deželama, ki se je v minulem obdobju že podvojila. Francija je postala prvi zahodni izvoznik v SZ, zlasti na področju tehnične opreme. V prihodnje bo Francija dobavljala SZ med drugim tudi tehnično opremo za avtomobilsko tovarno »Moskvič« in dvanajst hladilni ških tovornih ladij. Iz SZ naj bi v Francijo v prihodnje povečali zlasti izvoz orodnih strojev in kmetijskih traktorjev.
V imenu Francije je podpisal pogodbo s sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino Patoličevom francoski podsekretar za zunanje zadeve de Lipkowski. 3DAN POGAČNIK
Upravičene
želje
kmetov
Po mnogih razpravah o delu kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo, v katerih so tudi kmetje povedali svoja mnenja in želje, se v nekaterih krajih ni še nič spremenilo. Le redke kmetijske organizacije so odločno zasukale razvoj v novo smer, da bi ugodile tudi kmetom. Mnoge pa čakajo ali se le počasi prilagajajo željam kmetov.
Vzlic mnogim razpravam o neustreznih razmerah v kmetijskih organizacijah in predlogom, ki ustrezajo upravičenim željam kmetov, še precej ljudi trdi, da kmetom ni moči pomagati drugače, kot da se povezujejo s sedanjimi močnimi kmetijskimi organizacijami.
Kmetje se načelno strinjajo s tem. Sprašujejo pa, kako naj se povezujejo s kmetijskimi organizacijami, če njihovi kolektivi tega ne marajo, ker se jim menda ne zdi dovolj donosno. Za kooperacijo pogosto določajo pogoje, s katerimi jo zavirajo.
Res je, da vsaka stran — tako kmetje kot kmetijska organizacija — išče najprej lastne koristi. Res pa je tudi, da pri mnogih kmetijskih organizacijah kmetje nimajo enakih možnosti določati pogojev za sodelovanje kot kolektivi kmetijskih organizacij. Oni se lahko s pogoji le strinjajo ali ne sodelujejo. Zato jih ne bi smeli imeti za nazadnjake ali nergače, kadar predlagajo nekaj svojega, boljšega, kot imajo sedaj, in zahtevajo drugačno organizacijo dela ter delitev dohodka. S tem le izražajo željo po sodelovanju, čeprav hkrati zahtevajo tudi enakopravnost.
Po tako splošni oceni je treba povedati, da so nekatere kmetijske organizacije že zadovoljile večino kmetov na svojem območju, ne da bi s tem ogrozile svoj obstoj. Npr. kmetijski zadrugi Slovenj Gradec in Mozirje, vinogradniško posestvo Kapela in še nekatere. Kjer kmetje odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka, se ne jezijo na upravo kmetijske organizacije, čeprav odkupne cene niso take, da bi bili z njimi zadovoljni. Kmetje se jezijo le na taka vodstva kmetijskih organizacij, ki veliko obljubljajo, a premalo storijo.
Dobro gospodarjenje se mora odražati v finančnem uspehu kmetijskih organizacij in kmetov. Kjer ni tako, kmetje še naprej razpravljajo o novi, svoji organizaciji. Ne zato, ker bi poskušali razbijati družbeno proizvodnjo, ampak zato, ker se tudi oni želijo vključiti vanjo. Želijo si le bolj pomagati, kot jim pomaga slaba kmetijska organizacija.
JOŽE PETEK
T stran DELO
Porabo omejiti na obseg, ki je predviden z bilanco
To je potrebno, če se želimo izogniti resnejšim pretresom v gospodarstvu in ogrožanju reforme, so menili na seji dveh odborov republiškega IS
LJUBLJANA, 26. maja — Odbora za gospodarstvo ter notranjo politiko in samoupravljanje sta na današnji skupni seji pod predsedstvom elana IS Rina Simonetija razpravljala o informaciji republiškega sekretariata za finance o izvajanju republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe v prvih štirih mesecih 1969. Čeprav gre le za štirimesečno obdobje, je bilo na seji ugotovljeno, da je prišlo do nesorazmernega porasta proračunskih dohodkov, ki lahko postane žarišče nestabilnosti nadaljnjih gibanj gospodarstva
Analiza kaže. da je iskati glavni razlog v naglem skoku osebnih dohodkov, ki so hkrati glavni vir proračunskih dohodkov. Ob izdelavi republiške bilance za leto
Seja sekretariata CK ZKS
LJUBLJANA, 26. maja. — Na današnji seji sekretariata CK ZK Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki aktiva ZK na univerzi, so razpravljali o dosedanji politični aktivnosti na univerzi in še zlasti o vlogi in nalogah članov ZK pri izvajanju delovnega programa, ki si ga je naložila študentska organizacija.	J. K.
De Pauw v Beogradu
BEOGRAD. 26. maja i Tanjug). Danes je prispel v Beograd finančnik m predsed-r.:k svetovnega trgovinskega centra v Bruslju Charles de f*auvv. ki se bo tu pogovarjal o možnosti, da bi zgradili v Beogradu svetovni trgovinski center. Take centre gradijo v Bruslju. New Torku. Tokiu. Montrealu in Rotterdamu. To bo celovit sistem. ki bo oskrboval svet z vsemi poslovnim, informacijami. Charlesa de Pauwa in njegove sodelavce je danes sprejel član ZIS Toma Grand.
1969 je bilo predvideno, da bodo neto osebni dohodki porasli v teku leta za 9 odstotkov, dosedanji razvoj pa kaže že realiziran skok za 18 odstotkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem je upoštevati še dejstvo, da se je 11 slovenskih občin ravnalo po priporočilu skupščine SR Slovenije, da naj stopnja prispevka iz osebnih dohodkov ne presega 3.95. tako da imamo povprečno stopnjo 4.54 "o.
Seja predsedstva
ZMJ
BEOGRAD. 26. maja (Tanjug!. Predsednik upravnega odbora sklada mednarodne mladinske solidarnosti je postal generalni direktor beograjske združene banke Lju-biša Lukič. O tem so sklepali na sej: predsedstva ZMJ danes v Beogradu.
Na seji so sprejeli tudi poročilo o delu biroja za mednarodno izmenjavo mladine in študentov kakor tudi novi statut biroja. Nadalje so ob-ravnalž in sprejeli predlog o delu in sestavi komisij predsedstva ZMJ.
Člani predsedstva so ugotovili, da je potrebno večje in trajno sodelovanje med ustreznimi komisijami predsedstva ZMJ in birojem, tako da bi lahko bolje organizirali obiske tujih mladinskih skupin v Jugoslaviji kakor tudi jugoslovanske mladine v drugih državah.
Posledice tako nagle rasti osebnih dohodkov in splošne porabe se že kažejo v porastu indeksa cen in podražitvi življenjskih stroškov za 8 odstotkov, kar bo slej ali prej izzvalo ponovno gibanje osebnih dohodkov ali pa padec kupne moči.
Odbora sta bila mnenja, da je treba osebno, investicijsko in splošno porabo omejiti na obseg, ki je bil pred viden z republiško bilanco za leto 1969. v kolikor se želimo izogniti resnejšim pretresom v gospodarstvu in ogrožanju celotne družbene reforme.
Simpozij o uporabi javnih informacij
BEOGRAD. 26. maja. — Novembra letos bo jugoslovanski inštitut za novinarstvo v Beogradu organiziral simpozij »Uporaba javnih informacij«. Obravnavali bodo problematiko v zvezi z »usodo informacij«, to se pravi faktorje. ki vplivajo na uporabo informacij. Simpozij bo po problematiki razdeljen na tri skupine, ki bodo obravnavale splošne pogoje za uporabo javnih informacij, strukturo uporabnikov javnih informacij in efektivnost informacij.
Simpozij bo ob desetletnici ustanovitve jugoslovanskega | inštituta za novinarstvo. V | pripravljalnem odboru so znanstveni, javni in profesionalni delavci na področju množičnih občil.
Trgovinska pogajanja s Španijo
BEOGRAD. 26. maja (Tanjug). V Beogradu so se danes začela jugoslovansko-španska trgovinska pogajanja. Gre za redna pogajanja o trgovinskih in plačilnih sporazumih med državama.
Sklenila sta predlagati izvršnemu svetu, da na svoji prihodnji seji prouči situacijo in predloži ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili skladen gospodarski razvoj. Republika je dolžna ukrepati na podlagi svojih obveznosti in pravic ter v skladu z dole-čili, ki so vsebovana v samem zakonu o proračunu SR Slovenije za leto 1969. Odbora obenem menita, da naj bi izvršni svet predlagal, da tudi federacija ukrepa na svojem področju v skladu z Resolucijo zvezne skupščine o osnovah ekonomske politike za leto 1969.
Kdaj bo dozorel čas za proste cene mesa
Komite za kmetijstvo pri Izvršnem svetu meni, da bo to treba še preučiti
LJUBLJANA, 26. maja — Zgodilo se je, kar so živinorejci in nekateri gospodarstveniki napovedovali pred letom dni. povpraševanje po živini presega ponudbo in grozi pomanjkanje mesa. Kaj storiti, da mesa ne bi primanjkovalo med turistično sezono? O tem je raz pravljal na današnji seji komite za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiškem izvršnem svetu in se med dvema predlogoma odločil za zmernejšo in previdnejšo pot.
Nagradni razpis za bralce „Dela“
Bralce »Dela« vabimo k sodelovanju v skupni akciji Turistične zveze Slovenije, uredništva »Dela« in uredništva »Pavlihe« za izbiro najbolj prizadevnega turističnega kraja v Sloveniji.
Tovarna gospodinjske opreme GORENJE Velenje, prispevala naslednje nagrade:
je za bralce »Dela«

EZ2
4 superavtomatske pralne stroje 4 hladilnike 1751 4 kombinirane štedilnike elektrika-plin
Nagradni razpis za bralce »Dela« traja od 29. V. do 10. IX. V tem času bodo v »Delu« vsak četrtek objavljeni podatki o krajih, ki jih bo strokovna komisija obiskala. Hkrati bo objavljen tudi zemljevid obiskanega področja, na katerem bodo označeni kraji, vendar brez imen. Vaša naloga bo. da boste po podatkih komisije in s pomočjo zemljevida uganili, kateri kraji so bili obiskani Imena krajev boste vpisali v razpredelnico (nagradni kupon), ki bo prav tako objavljena vsak četrtek, jo izrezali, nalepili na dopisnico in poslali na naš naslov.
2rebanje nagrad bo vsak mesec. Vsakokrat bomo izžrebali po 1 pralni stroj, 1 hladilnik in 1 štedilnik. Možnosti, da boste izžrebani za eno izmed nagrad, so velike, kajti če boste izpolnjene razpredelnice pošiljali sproti vsak teden, boste ob vsakem žrebanju imeli v bobnu 4 glasove.
Le pri zadnjem, t. j. četrtem žrebanju, ki bo 10. septembra, boste izpolnili eno samo razpredelnico (en sam nagradni kupon) in poskušali uganiti kateri kraj je zbral v tekmovanju največ točk. Pri tem vam bomo prav tako pomagali z zemljevidom.
Bralci »Dela«, sodelujte z nami pri izbiranju najprizadevnejšega turističnega kraja! Ne zamudite priložnosti, da postanete lastnik ene izmed bogatih nagrad, ki jih je za vas prispevala tovarna gospodinjske opreme GORENJE Velenje.
Nove tovarne traktorjev ne potrebujemo
Že sedanje proizvodne zmogljivosti teh tovarn niso polno izkoriščene
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). Ce bi v Osijeku zgradili novo tovarno traktorjev, ki bi bila že šesta v Jugoslaviji, bi bilo to hudo zgrešeno, saj so že sedanje proizvodne zmogljivosti teh tovarn vpre-žene le 50-odstotno. To so ugotovili danes na tiskovni konferenci predstavniki poslovnega združenja industrije kmetijskih strojev; njegova članica je tudi osiješka livarna in tovarna strojev »OLT«, ki namerava v okviru poslovno tehničnega sodelovanja s »Fordom« montirati traktorje.
Osiješko podjetje »OLT«, ki se ukvarja tudi s proizvodnjo kmetijskega orodja, je namreč sklenilo pogodbo o sodelovanju in- dolgoročni industrijski kooperaciji z ameriško firmo »Ford Motor Company«. Po tej pogodbi bi »OLT« v prvi fazi montiral Fordove traktorje z nad 100 KM, pozneje pa bi te traktorje montirali tudi iz delov, ki jih bo proizvajala osiješka tovarna.
Predstavniki poslovnega združenja poudarjajo, da so sedanje tovarne pripravljene ustreči kmetijstvu z vsemi vrstami traktorjev in da so kmetijci zadovoljni s tem, kar jim ponujajo domači proizvajalci. Razen tega domači traktorji ne zaostajajo za tujimi.
Jutri kongres o vodah
BEOGRAD. 26. maja (Tanjug >. Pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita se bo pojutrišnjem v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu začel prvi kongres o vodah Jugoslavije. Kongres organizira Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije ob finančni pomoči več ko 50 vodnogospodarskih delovnih organizacij.
Težave
študentske
restavracije
Zavod za cene SRS je predlagal, naj bi občinske skupščine odobravale cene mesa v prodaji na drobno v okviru sedanjih in novih, nekoliko višjih cen, ki bi bile uskladene z zvišano ceno živine. Izračunavali bi jih z lani določenimi faktorji na ceno živine. Po njegovem predlogu naj bi se odkupne cene živine in prodajne cene mesa zvišale približno na raven, določeno ob reformi. Ker so se lani odkupne cene živine močno znižale, so mesarji namreč morali znižati tudi ceno mesa.
Cene mesa naj bi bilo dovoljeno zvišati do največ: teletino povprečno za 0,7 odstotka, baby beef za 8,3 odstotka, govedino I. razreda za 13,1 odstotek in drugega razreda za 11,6 odstotka ter svinino za 3,4 odstotka. Odkupne cene živine pa bi se zvečale: telet na 7,35 din za kilogram, baby beef na 6,60 din, goveje živine I. vrste na 5,90 din in II. vrste na 4,80 din ter prašičev na 6,20 din. Predlagana najvišja cena teletine bi bila celo za malenkost nižja kot leta 1965, govedina bi bila pov--prečno za 5,8 odstotkov dražja, svinina pa 34 odstotkov. V primerjavi z zvišanjem drugih cen in osebnih prejemkov so take spremembe gotovo utemeljene, zlasti še ker bi spodbujale živinorejce k večji reji.
Zavod za cene je še predlagal, da bi omejili klanje telet, lažjih od 120 kg, in prepovedali izvoz telet, lažjih od 200 kg. Z nizko ceno telet pa bi spodbujali živinorejce k pitanju na višjo težo. Le tako bo moči ob oživitvi izvoza živine in mesa preprečiti pomanjkanje mesa pri nas. Skupna teža goved v hlevih v Sloveniji
za I je I
namreč bila ob začetku tega leta za 12 odstotkov manjša kot v začetku leta 1968. Telet pa še vedno veliko pokoljejo, ker mesarji plačajo višjo ceno kot tisti, ki bi jih lahko pitali.
Zastopnik poslovnega združenja kmetijskih organizacij Slovenije se je zavzel za takojšnjo sprostitev cen mesa. Dejal je, da je odkupna cena živine že višja, kot jo predlaga zavod za cene. Taka rešitev torej ne bo veliko prispevala, da bi družbena posestva in kmetje kmalu napolnili hleve z živino. Podprlo ga je še več članov komiteja za kmetijstvo. Ob zaključku razprave je predsednik komiteja inž. Milovan Zidar ugotovil, da je večinsko mnenje komiteja za sprostitev cen mesa. V prihodnjih treh mesecih pa naj oi še temeljito proučili, kako to Izvesti, da ne bi prišlo do presenečenj na trgu. Poostriti bo tudi treba izvajanje predpisa o prepovedi klanja telet in pri tem upoštevati gospodarsko plat. Živinorejce bo treba spodbujati z ustreznimi cenami, da bodo pitali več živine. Pri razpravah o popolni sprostitvi cen pa bo treba ločiti družbeno usmerjanje od administrativnih po segov.
Komite za kmetijstvo je razpravljal tudi o lanskem gospodarjenju kmetijskih organizacij in izvajanju nalog, ki jih je resolucija skupščine SRS določila raznim organom in gospodarskim organizacijam. O nekaterih stva reh bo nadrobneje razprav Ijal še na prihodnjih sejah, zlasti o uresničevanju resolucije. Razpravljal bo tudi o razdelitvi 1,200.000 din republiških sredstev, namenjenih za kmetijsko strokovno službo.	JOŽE PETEK
Vsak investira po svoje
Odbor mesnopredelovalnih podjetij zbor* niče SRŠ poziva k večjemu' sodelovanju
LJUBLJANA, 26. maja — V Sloveniji so zmogljivosti klavnic izkoriščene komaj 50-odstotno} nekateri pa želijo graditi še nove ali jih že gradijo Kako to preprečiti ali prepričati investitorje, da taka naložba denarja ne bo gospodama? O tem je razpravljal na današnji seji odbor mesnopredelovalnih podjetij pri gospodarski zbornici.
Računi in praksa kažejo, da je velika proizvodnja cenejša kot manjša tudi v mesni industriji. Ce je v gospodarsko razvitih deželah tako — npr. na Švedskem, kjer imajo mesno industrijo dobro organizirano — bo moralo biti tudi pri nas. Investicije v nove, male klavnice bodo torej slabo naložene. Med podjetji mesne industrije in drugimi klavnicami bo prišlo do take konkurence, da bodo nekateri obrati morali propasti. A kdo bo takrat odgovarjal za vložena sredstva? Zato bi o tem morali razpravljati že zdaj, zlasti pa med pripravami razvojnega programa in modernizacijo mesne industrije. Tako so opozarjali člani odbora mesnopredelovalnih podjetij, niso pa vedeli kako to uresničiti. Gradnjo klavnic odobravajo občir.e. ni pa nobenega širšega programa za vso republiko. Občine ne
Pogovor predsednika zagrebške skupščine Josipa Kolarja s študenti
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Predsednik zagrebške mestne skupščine Josip Kolar se je danes pogovarjal s predstavniki študentskega centra o problemih študentske restavracije in prehrani študentov. študentje plačajo za dva obroka 5,50 dinarja, medtem ko so dejanski stroški okrog 8 dinarjev. Razliko sta krila s 50 odstotki mesto, s 50 odstotki pa republika. Toda že od 1961. leta ta sredstva niso predvidena v proračunu republike in mesta. Restavracija si tako nabavlja potrebščine na up. Mnogi poslovni partnerji so pokazali razumevanje, vendar pa je takih čedalje manj. Tako je restavracija prišla v položaj, da delovne enote, ki dobro poslujejo, kot sta študentski servis in grafični likovni center, krijejo negativno bilanco druge delovne enote s sredstvi, ki bi jih sicer vlagale v zboljšanje poslovanja in delovnih razmer.
Predstavniki študentskega centra so obvestili Josipa Kolarja o tem, da bi bilo mogoče izkoristiti njihove turistične zmogljivosti. Imajo veliko priložnost. Češkoslovaška turistična agencija »Ce-dok« jim je na primer ponudila zelo ugodno pogodbo, po kateri bi najela študentske domove v turistični sezoni.
Skupščina združenja strokovnih šol
TEHARJE, 26. maja — Na četrti redni letni skupščini združenja strokovnih šol Slovenije. ki sta ji prisostvovala tudi predstavnika republiškega sekretariata za šolstvo in zavoda za šolstvo SRS, so razpravljali o delu upravnega odbora združenja in o problemih strokovnega šolstva v Sloveniji. Po obširni razpravi, posvečeni financiranju strokovnega šolstva, vzgoji učiteljskega kadra in drugim aktualnim problemom, so izvolili nov uparim odbor ter predlagali naj bi ustanovili poseben organ združenja, ki bi sproti reševal problematiko zavodov.	D. H.
Pogodbe za pšenico in koruzo na novosadski borzi
NOVI SAD, 26. maja. — Na novosadski borzi pridelkov so sklenili pogodbo za 10 000 ton nove mehke pšenice po 92 dinarjev stot, z dobavnim rokom do 15. avgusta letos. Kupec je prevzel dolžnost, da bo prodajalcu pšenice dobavil 600 ton otrobov postopoma do prihodnje žetve po 50,50 dinarja stot.
Med večjimi pogodbami, ki so jih sklenili danes, je tudi pogodim za 400 ton umetno sušene koruze s 6 odstotki nedozorelih in 6 odstotki narrtih zrn po 67,20 dinarja stot.
upoštevajo opozoril odbora, zato je treba to problematiko posredovati predsedniku skupščine SRS. ki bo laže vplival na predsednike občinskih skupščin.
Med razpravo so ugotavljali, da se bodo podjetja mesne industrije morala bolj dogovarjati med sabo in z nepotrebnimi prevozi mesa iz enega konca republike na drugega ter v obratni smeri zniževati svoje stroške. Ce naredijo bilanco, koliko živine potrebu :eio, si jo bodo lahko zagotovila s pogodbami pri živinorejcih. Tudi v tej smeri bo treba širiti sodelovanje.
J. P.
Kmetovalci so v skrbeh za pšenico
V Timoški krajini in Po-moravju bo zaradi suše manjši pridelek
ZAJEČAR, 26. maja (Tanjug). V Timoški krajini še vedno pritiska suša. V občinah Zaječar, Bor, Boljevac, Knjaževac in Negotin že od konca aprila ni bilo pravega dežja. Zemlja je zato na površju v globino 5 do 7 centimetrov popolnoma izsušena. Po neuradnih cenitvah bo pridelek pšenice za več kot 30 odstotkov manjši. Podobno je tudi z jarimi posevki. Tudi za koruzo ne kaže najbolje, ker so jo pozno posadili, zdaj pa jo poleg suše ogrožajo tudi škodljivci.
Prejšnji teden je v vaseh negotinske občine toča pobila pšenico, koruzo in vinograde na več ko 1000 hektarih. V vasi Rečka je uničenih nad 350 hektarov vinogradov zasebnih lastnikov in 50 hektarov plantaže kmetijskega kombinata v Negotinu. Niso še ocenili, kolikšna je škoda v drugih vaseh.
Tudi kmetovalci v Pomo-ravju, kooperanti in strokovnjaki kmetijskih organizacij so v skrbeh za pšenico: V tem kraju so je posejali na okrog 40.000 hektarih v zasebnem in družbenem sektorju. Strokovnjaki kmetijske postaje in nekaterih večjih zadrug pravijo, da bo pri njih pridelek pšenice manjši za 20 do 30 odstotkov, če ne bo kaj kmalu dežja.
Pisma bralcev
Kraševci za zgled
Ko zdaj v tednu Rdečega križa po letu dni trajajočem javnem testiranju ugotavljamo koliko Slovencev je pripravljenih pomagati človeštvu, ki je v stiski, vidimo, da vse ljubljanske občine med svojimi občani ne premorejo toliko podpornih članov RK kot naša kraška sežanska občina pač komaj slabo tretjino!
Čudno je to, da naš slovenski city, mislim na občino Ljubljana center, premore le enega samega simboličnega podpornega č ana med občani in še dva kolektivna člana med podjetji.
Sežanska občina pa ima 619 podpornih članov med svojimi občani in še 11 kolektivnih podpornih članov RK med svojimi podjetji. Kako so naši Kraševci pripravljeni za plemenita dejanja, kaže še dejstvo, da je v vsej ostali Sloveniji le 1451 podpornih članov RK. čeprav terja ta obveznost od posameznega člana le 10 din.
V	gornje rezultate naj se poglobe tudi naši sociologi, ki naj ugotove. da li je takemu rezultatu testiranja kriva le današnja borba za standard z vso svojo avtomatizacijo — ali pa še kaj drugega?
Čeprav še vedno velja pravilo, da dvakrat da, kdor hitro da, je še vedno čas, da se približamo našim Kraševcem!
DR. ALEKSADER NARDIN, ŠEMPETER PRI NOVI GORICI
Ajdovski gradeč
V	»Delu« z dne 20. maja je na peti strani sestavek »Nova zgodovinska spoznanja«. Med kraji, ki bi jih bilo treba, še raziskati, je tudi Ajdovski g ra d e c pri Bledu, kar bo verjetno pomota.
V	okolici Bleda je v resnici nekaj gričev in hribov, vendar je okrogel, glavi podoben hrib s tem imenom, pomemben za zgodovino, samo v Bohinju. To je venelo nekdaj, sicer ne bi bil Prešeren uporabil ustnega izročila v svojem »Krstu pri Savici«, in tako je še danes. Nisem slišal in tudi ne verjamem, da bi bili Bohnjci zadnje čase kljub vsestranskemu pomanjkanju denarja dopustili, da bi jim kdo Ajdovski gradeč prodal ali prestavil.
V	Bohinju je več krajev, ki bi zaslužili temeljite arheološke in zgodovinske raziskave. Nasproti A j-dovskemu g rad c u je onkraj Save dvojni gorski pomol — Spodnje in Zgornje Gradišče. Selo ob Ajdovskem gradcu in Selca v bližini vasi Savica kažejo na prvo slovansko naselitev pred tedanjimi domačini. Raziskati bi bilo treba proti vzhodu obrnjena pobočja pri Zlanu in južno od jezera (Za g r a-d e c), kjer je tudi greben Gradec še neraziskan (Malo in Veliko gradišče). Dalje bi bilo treba odkriti kamnito gomilo (Ajdo v-s ki grob) ob tovorni poti čez sedlo Bača in raziskati vez med starim verstvom in tovorništvom. Arheološka najdišča so tudi v Zgornji
bohinjski dolini (Zale pri Srednji vasi in Dunaj pri Jereki), sledi starega železarstva pa so menda našli celo v Dolini sedmerih triglavskih jezer. Po železarstvu je bil Bohinj pomemben že v predrimski dobi, torej bi bilo treba iti po sledovih železarstva, ako bi hoteli temeljiteje proučiti preteklost, in si mimogrede pomagati s starimi ledinskimi imeni.
JOŽA COP, Koper
Vprašanje turističnim delavcem na Bledu
Kje na obali Blejskega jezera je rampa za splavitev jadrnic, težkih do 400 kg, kakor tudi za nalaganje na avto-prikolice? (Pomol je neprikladen )
Zakaj je naravna rampa v Zaki zazidana z betonskimi bloki?
JANEZ POKORN, Ljubljana, Rožna dolina, C. XV124
Odgovor
»Doslej lastniki čolnov in drugih plovnih objektov s splavljanjem v jezero niso imeli težav, tako da posebne naprave (rampe) niso bile potrebne, čolni in drugi plovni objekti se splavljajo v Blejsko jezero v skladu z • odlokom o registraciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na Blejskem in Bohinjskem jezeru«. (Uradni vestnik Gorenjske št. 2/69).
Glede ograje (betonski bloki) na kopališču v Zaki pa bi se morali obrniti na upravljalca kopališča, t. j. na zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled.
FRANC ŠMIT, tajnik TD Bled
»Ukrepajte,
da ne bo prepozno«
Na pismo Franja Kristana z gornjim naslovom (Pisma bralcev, 20. maja) smo prejeli naslednje pojasnilo:
Opisano stanje nam je znano, lahko bi ga posplošili za vse območje mestnih blokov ob Runkovi. Zofke Kvedrove. Majde Vrhovni kove in ob Cesnikovi ulici.
Razlogov za opisano stanje je več. Na prvem mestu je treba omeniti, da predel še vedno ni urbanistično dokončno urejen. Izdelanih je bilo že več predlogov, nekaj jih je bilo potrjenih, toda sprememb in novih gradenj je bilo v omenjenem predelu toliko, da nobena urbanistična rešitev ni obveljala. V delu je modifikacija urbanističnega načrta, o tem bi lahko dala pojasnilo SO Ljubija-na-Siška. V konkretnem primeru je možna začasna preureditev, kot jo predla ga pisec tov. Kristan, ven dar pripominjamo, da bo omenjena modifikacija ur banističnega načrta predlagala drugačno rešitev, ki pa terja večjo investicijo in je časovno nekoliko odmaknjena. Omenjeni prehrambeni center Mercatorja se bo navezoval na ulico, ki je predvidena kot podaljšek Černetove ulice.
Vendar naj omenim še en razlog, da je stanje tako. Res je. da je pred blokom Runkova 4. 6 in 8 prepo vedan promet za vsa motorna vozila — toda to prepoved so razvrednotili mo
torizirani stanovalci tega bloka sami, ki prav tako ne upoštevajo prepovedi.
Mnenja smo, da je za varnost stanovalcev tega bloka pa tudi drugih v predelu med Runkovo in česnikovo ulico nujno potrebno, da se čimprej sprejme ustrezni urbanistični načrt, ki naj se potem tudi izvede.
Vse to pa je že bolj problem SO Ljubljana-šiška in prizadete krajevne skupnosti.
Sef službe milice, višji inšpektor
ANDREJ ŠTURM
O sklanjatvi »Rasti«
Spominjam se. da sem bila vesela, ko sem prvič slišala ime ljubljanskega podjetja »Rast«. Vesela, ker je rast lepa slovenska beseda in ker posrečeno označuje predmet, s katerim se ukvarja podjetje. Moje veselje pa je bilo prenagljeno.
V Delu z dne 21. V. 1969 sem namreč že drugič srečala takole sklanjatev te besede: v sodelovanju v »Ra-stom«. strokovnjaki »Ra sta«. ..
Beseda »Rast« je ženskega spola in se sklanja kot »kost. kosti«. Reči je treba torej: v sodelovanju z »Rastjo« . strokovnjaki »Rasti« in — na primer — pri »Rasti« so nam povedali. Ce se kdo ne more sprijazniti z »rastjo«, naj rajši piše o »podjetju Rast«.
Upam, da je bilo tole za večino bralcev odvečno razlaganje znanih resnic. A z rastjo v jeziku je kot tisto v naravi: plevel se zaseje neopazno, razraste hitro, izruvati ga je težko.
MILICA KOREN, Ljubljana
Odgovori na vprašanja
Povečanje invalidskih dajatev vojaškim vojnim invalidom
P. 1. Kot vojaški vojni invalid prejemate razen invalidnine še dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Ali in za koliko so se za letos tudi te dajatve povečale?
Odgovor: Od 1. januarja 1969 so se po odredbi o povečanju dodatka za postrežbo in tujo pomoč, or topedskega dodatka in po sebnega invalidskega dodat ka (Uradni list SFRJ štev 16/1969) povečali upravi čencem dodatek za postrež bo in tujo pomoč, ortoped ski dodatek in posebni in validski dodatek za 5 odst
Družinska
pokojnina
G. M., M. — Ali bo vdova — družinska upokojen ka obdržala pravico do družinske pokojnine, če se bo poročila z upokojenim obrt ntkom?
ODGOVOR: Po določbi 1 točke 1. odstavka 107. čle na temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju izgubi s sklenitvijo zakona pravico do družinske pokojnine le vdova, ki še ni stara 45 let — razen vdove, ki je to pravico pridobila ali obdržala zaradi ponolne pridobitne nezmožnosti.
Znani in neznani Jadran
Promajna ni velika, je pa prijazna vas
Hkrati vam nudijo mir in zabavo - Dovolj sadja in čolnov
Kdor ne pozna Makarske riviere, se mu bo kaj lahko zgodilo. da bo zgrešil majhno naselje, ki je sicer znano ;e Treba kakih 6 km pred Makarsko zaviti z jadranske pod imenom Promajna. Ce se peljemo iz Splita navzdol, fste v desno in prišli bomo v nadvse prijetno primorsko vasico, ki je bila do nedavnega še skromno in zapuščeno ribiško naselje. Vaščanom pa se je danes le ispelo dvigniti iz nekdanje revščine. Popravili so si -veje hiše. zgradili so si nove, pa tudi ljudje, ki so prišli od drugod, so si postavili tu svoje letoviške .lisice. Promajna je danes drugačna, kot je bila še pred razvojem turizma na tem območju.
Čeprav :ma Promajna komaj 193 prebivalcev, je v tej as: nekaj več kot 200 postelj - -asebmh turističnih sobah, j ■'animivo je. da je kar 140 j >:eij v sobah prve katego- i ■e. medtem ko sodijo ostale f t drugo in tretjo kategorijo. j Prenočišče v sobah prve ka- ; --ponje stane od 14 do 13 j č: nar jev dnevno, v sobah d ra j .e in tretje kategorije pa od ® do 13 dinarjev. Hrana je I -a voljo v restavraciji počit- J - tega doma Zrenjanin in še j nekaterih manjših zasebnih I _ -‘ilnah. Zanjo je treba pla- j ati od 23 do 33 dinarjev j revno. Komur pa uspe do- i ':ti brano in prenočišče v po- | -n škem domu Zrenjanin. bo 1 ačal za vse skupaj 43 dinar- j »v na dan.
Tisti, ki bodo želeli preži- I teti svoj dopust v Promajni. j pišejo na naslov: Turi- I ko društvo Promajna. po- j Baška Voda. Predsednik i mističnega društva zagotav- | a. da bo na sleherno pismo ■ .Tovoril takoj, vendar pa j ■do morah tisti, ki želijo I 'emirati sobo v Promajni. j . t čati vnaprej določeno a- j -ntacijo.
Na vprašanje, če lahko do- I > gostje hrano tudi pri -ožini, ki jim odda sobo.
nam povedali, da pravima ne. Ce pa je neka dnina pripravljena sprejeti go-■-» na hrano, potem se to običajno dogaja tam. kjer na jo sobo nižje kategorije.
Neposredno ob sami plaži.
■c e tako kot v vsem Makar--ketn Primorju posuta z o-kruglim peskom, je borov p jzdič. za njim pa se razprostirajo oljčni nasadi. Tu ima-
jo prostor za šotorjenje. Gostom v campingu so na voljo prhe. tekoča voda in sanitarije. Cene so prav tako nizke kot v Igranah in Zivogošču. Za osebo je treba plačati 2 dinarja na dan. za otroke do 10. leta starosti 0.3 dinarja, za osebni avtomobil 1.3 dinarja in za motorno kolo 03 dinarja dnevno. S preskrbo ni težav. saj imajo na voljo samopostrežno trgovino in mesnico. Razen tega pa ni nobenih težav z nabavo kruha, sadja in zelenjave. Sadja in zelenjave na Makarski rivieri doslej sicer res ni nikdar primanjkovalo, vendar pa so večkrat nastale težave z nabavo kruha. Ce se predstavniki turističnega društva v Promajni niso zmotili, ko so nam dali te informacije, bomo lahko videli šele v glavni sezoni. Sicer pa so v turističnem društvu zelo prijazni in zagotovili so nam. da bodo slehernemu gostu povedali, kje lahko dobi pristno domače vino in druge dalmatinske specialitete.
Kljub temu. da je Promajna majhno in mimo naselje, bodo tamkaj prišli na svoj račun tudi tisti, ki si želijo glasbo in ples. Glasbo imajo namreč vsak dan v počitniških domovih, medtem ko iih pevski zbor »Srclela« iz Makarske obišče približno vsakih 13 dni.
V Promajni bodo zadovoljni tudi tisti, ki bi se želeli voziti s čolni. Med drugim imajo na voljo 20 sandolinov. ki jih lahko kopalci najamejo na sam: plaži. Za eno uro vožnje s sandolinom je treba plačati 1.30 dinarja. Imajo
tudi tri večje čolne za štiri osebe, ki jih izposojajo gostom brez spremstva lastnika. Z večjimi motornimi čolni od katerih lahko sprejme vsak 20 do 30 ljudi pa organizirajo daljše izlete, ki tudi niso pretirano dragi. Zanje je treba plačati 8 do 10 dinarjev za osebo. Kdor bi se želel voziti s čolnom, ali kdor bi želel na izlet, naj se obme na turistično društvo, kjer mu bodo posredovali vse potrebne informacije.
Ob koncu naj še povemo, da turisto v Promajni ni tako malo. pa čeprav naselje samo ni veliko. Lani so imeli kar 92.000 prenočitev in pričakujejo, da jih bodo imeli letos še več.
NIKO ISAJEVIC
ZAČETEK KOPALNE SEZONE
(Foto:. Edi šelhaus)

Prebivalcem Slovenije!
Spet je prišel čas. ko temeljito pospravljate sroja •tanovanja. ko zimske obleke m perilo zamenjujete z
•	lnimi_ Prav gotovo boste pri tem našli marsikakšen
•	■■s obleke ali perila, pn tudi nogavice ati čevlje. po. teljno perilo, odeje m še rnnogokaj. kar je že odslužilo.
Otroci so zrasli iz plenic, suknjičev in hlač. čevlji so ■m pretesni, mlajših bratcev in sestric pa ni. da bi nh ponosili za njimi. Večkrat ste v nemajhni zadregi, kaj je s temi stvarmi, ki so včasih ie kar v napoto.
Vse to bo lahko še zelo prav prišlo organizaciji kciec ega krita r primeru ko se iz strug izlijejo vode.
o potres ali kakšna druga nesreča uniči ljudem vse imetje, pn tudi za pomoč tistim našim občanom, ki živijo r slahsik gmotnih razmerah.
Lanskoletne odlične izkušnje v Ljubljani in Kranju, ko so ljudje r dveh urah oddali več kot 90.(MO kg zelo lepo urejenih in dobrjJi oblačil — so sjiodbudile Rdeči kriz Slovenije, da bo odslej vsako leto ob koncu maja oigcntziroi zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine po vsej Sloveniji.
I.etos ho to v četrtek. 29. maja »d li. do 19. ure.
Prevzemno mesto bo v neposredni bližini vašega doma vidno označeno.
Obračamo se s tem pismom na vas. člane Rdečega križa in občane, z željo, da darujete Rdečemu križu, česar sami ne potrebujete več. Hkrati ras tudi prosimo da oddaste vse stvari čiste in urejene (čevlje po parih zrezane) ter po možnosti v ustrezni kartonažni škatli ali zarite r trpežnem pajrirju.
Iskreno se ram zahvaljujemo za razumevanje in sodelovanje v tej akciji vzajemne pomoči.
RDEČI KRIZ SLOVENIJE
Kako do večjih dohodkov?
Sekretar sveta ZSJ Marjan Rožič o stališčih sindikatov glede nizkih osebnih dohodkov: premagati in odpraviti je treba ekstenzivno gospodarjenje, ki ohranja nizke osebne dohodke
Sekretar ZSJ Marjan Rožič nam je v kratkem razgovoru posredoval stališča ZSJ o nizkih osebnih dohodkih delavcev, ki se kažejo v dejstvu, da ima vsak peti delavec v družbenem sektorju gospodarstva osebne dohodke pod 700 dinarjev mesečno, da so nekatere panoge ikot tekstilna na primer) v celoti pod povprečjem 700 dinarjev in da je 90.000 ljudi prejemalo lani minimalne osebne dohodke, ki se gibljejo med 300 in 400 dinarji mesečno.
Marjan Rožič je opozoril na to. da so v prvih treh mesecih letošnjega leta nominalni osebni dohodki povečani za 17 odst., realni pa za 11 ods:., da pa je statistika naredila oceno za 230 podjetij in ugotovila, da bodo tu povprečni osebni dohodki večji za 8 odst. V tem hitrem naraščanju osebnih dohodkov pa najbolj počasi rastejo osebni dohodki zaposlenih v neposredni proizvodnji, je poudaril Rožič.
»Iz vseh teh podatkov m ilustracij lahko ugotovimo, da osebni dohodki niso samo socialni temveč predvsem ekonomski problem. Na nizki ceni živega dela se zadržuje del proizvodnje, ki sploh nima več perspektive, del proizvodnje se na tem uspava, delu proizvodnje je to osnovna rezerva, nek del pa poskuša na tak način zadržti predreformske pozicije. Obstaja pa tudi mnenje, da je delovno intenzivna proizvod-j nja preveč obremenjena.
Doslej smo veliko, včasih pa tudi preveč, govorili o ni/kih osebnih dohodkih in os. tali pri govorjenju, a to je omogočilo formiranje nesprejemljivih mišljenj, da je bistvo problema nizkih osebnih
dohodkov v prerazdelitvi, da je namreč rešitev v prelivanju dohodkov. Tu so korenine demagoških pritiskov, ki terjajo povečanje osebnih dohodkov ne glede na rezultate dela. Ker pa tak način reševanja problemov nizkih osebnih dohodkov škoduje delovnim organizacijam, se je sindikat zoperstavil in se zavzema za večanje osebnih dohodkov na podlagi boljšega gospodarjenja. Odgovoriti je namreč treba na vprašanje, kakšna je ta proizvodnja, ki ne more zagotoviti večjih zaslužkov.«
— Kako naj delavec vpliva na to. da mu bodo osebni dohodki večji, ko Je največ odvisno od organizatorjev proizvodnje?
»V Zvezi sindikatov Jugoslavije se zavzemamo za to. naj vsak sindikat v podjetjih insistira na tem. da strokovne službe pripravijo konkretne programe, da bi gospodarstvo zastavilo tako. da bodo zagotovljeni večji dohodki nasploh. s tem pa tudi večji osebni dohodek. Treba se te boriti za optimahziranje dohodka. za takšno poslovno sodelovanje, ki združuje sodelovanje čim več podjetij v v uresničevanju teh ciljev.
To usmeritev ZSJ pa spodbuja uspešna praksa nekaterih delovnih organizacij, komun in območij Slovenije. Razen tega se v ZSJ zavzemajo za
Kvarner poln turistov
Plaže v letoviščih kvarnerske in istrske riviere so danes polne kopalcev, tako da lahko rečemo, da se je to nedeljo začela prava kopalna sezona. Vreme je sončno in toplo, temperatura morja pa znaša od 18 do 20 stopinj.
Konec tega tedna je prišlo na kvamersko-istrsko riviero več turistov kot katerikoli teden doslej v tem letu. Poleg kakih 40.000 stalnih gostov v hotelih, kampih, domovih oddiha in v zasebnih hišah je na kvamersko-istr-ski rivieri zdaj tudi več deset tisoč izletnikov iz notranjosti dežele, tž ' Italije in Avstrije. Vsa parkirišča v Opatiji. Crikvenici in drugih turističnih krajih so prepolna avtomobilov, kakor sredi sezone. Zlast.i živo je v Umagu, kamor se je zgrnilo na proslavo italijanske unije za Istro in Reko več desettisoč ljudi.
Turistični strokovnjaki pravijo, da se s tako dobrim obiskom normalno nadaljuje zelo obetajoči začetek leta. V prvih štirih mesecih je prenočevalo na istrskem področju 420.000 turistov, to ie 35 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
analizo razmer v panogah go spodarstva m njihovih vejah, kjer so osebni dohodki v poprečju 700 dinarjev. Menimo, da gre za prepočasno pre-struktuiranje. za slabe razmere itd.«
— Toda to je še vedno zelo načelno. Kako bi to izgledalo konkretneje?
»Ta stališča ZSJ imajo svojo globljo vsebino. Delavca namreč postavljajo v tak položaj, da sam sodeluje v re-iranju poslovne politike, ki vodi k visokim osebnim do-1 hodkom. Delavec naj vidi svojo prihodnost skozi ves dohodek in dolgoročni program dela oziroma daljnosež-
no planiranje. S tem v zvezt je tudi stališče sindikatov, naj pri odpiranju novih delovnih mest in novih investicijan nasploh delavci delovnih orga nizacij zagotovijo nadpovpreč. no akumulacijo in tudi nad-poprečne osebne dohodke, sicer je ekonomičnost talce ga podjetja dvomljiva. Osebno pa mislim, da so nizki osebni dohodki predvsem dejavnik, ki destimulira hitrejši ekonomski razvoj. Uspeh takšne usmeritve pa je po mojem mnenju odvisen predvsem od tega. kako in ktniko se bodo organizirali delavci, strokovni kadri in sindikat«
VIKTOR ŠIREC
Skopje kmalu varno pred vsako poplavo
Strokovnjaki OZN in Jugoslavije končali studijo za regulacijo Vardarja in pritokov
SKOPJE, 26. maja. (Tanjug). Strokovnjaki posebnega sklada OZN in iz Jugoslavije so končali projekt, študijo za regulacijo in kontrolo Vardarja in pritokov, ki sodi skupaj z generalnim urbanističnim načrtom Skopja med največje podvige pri obnovi in gradnji glavnega makedonskega mesta po potresu. Pri uresničevanju te naloge je sodelovalo okrog 20 organizacij, zavodov in ustanov ter več kot dvesto jugoslovanskih strokovnjakov in izvedencev posebnega sklada OZN.
Predstavnik OZN Šved Ak: Aastrup in direktor skopske direkcije za regulacijo
Od rojstva do smrti
Je trden steber, ki nosi pezo družbenega razvoja
Zaposlenega trgajo od dela nesreče, bolezni dihal, srca in novotvorbe
Ljudje v srednji življenjski dobi, stari od 20—64 let, predstavljajo aktivni del prebivalstva in so nosilni steber ekonomske, družbene in kulturne dejavnosti. V Sloveniji je odraslo prebivalstvo s postopnim naraščanjem doseglo milijon v letu 1957, ter se ta skupina vsako leto povečuje nekako za deset tisoč. Zajema že dve tretjini vsega prebivalstva.
V tej starosti delimo ljudi na dve veliki skupini, na aktivne zavarovance delavskega zavarovanja in na kmetijske zavarovance, število aktivnih zavarovancev hitro narašča, kar vidimo iz primerjalne statistike. ki obsega desetletno obdobje od 1956 do 1965. V teh letih se je število aktivnih zavarovancev povečalo od 378 tisoč na 554 tisoč, kar pomeni od 46 ’ • na 64
Statistika, ki beleži zdravstvena dogajanja te skupine prebivalstva, ima predvsem namen odkriti vzroke obolenj. invalidnosti in smrtnosti za to. da hi znali ukrepati in z zboljšanjem zdravstvenega stanja koristiti ljudem in skupnosti.
Narobe bi bilo, če bi na osnovi številk, ki jih zbira zdravstvena služba, delali prehitre in enostranske zaključke. To lahko zapelje v napačno sklepanje in izkrivi sliko zdravstvenega stanja. Poglejmo primer prijavljanja obolenj v ambulantah. V zadnjih letih beležijo okrog dva in pol milijona prijavljenih obolenj odraslih na leto, iz leta v leto pa ta številka narašča. Ko računamo v povprečjih, rečemo, da se je
torej povprečen Slovenec v povprečni delovni starosti letno zatekel več kot dvakrat po pomoč v splošno ambulanto. To pa še ne pomeni, da smo na splošno hudo bolni, temveč že delno napoveduje zelo dober pojav: zgodnje iskanje pomoči pri zdravniku. Hitro zdravljenje komaj začete bolezni pa ima veliko prednosti, saj je uspeh zdravljenja bolj učinkovit kot pa. če pride bolnik že s hudo razvito boleznijo k zdravniku in se mora nato dolgo zdraviti. To pozitivno navado, da je bolje iti preje k zdravniku kot kasneje, potrjuje tudi statistični odnos med zdravljenjem v ambulantah in v bolnišnicah, saj število ljudi, ki so morali na zdravljenje v bolnišnice sorazmerno v odstotkih pada, če ga primerjamo s porastom obiskov v splošnih ambulantah.
Posebna veja zdravstvene službe, medicina dela, ki si je pri nas pridobila veljavo zlasti v zadnjih letih, je usmerjena v obravnavanje obolenj zaposlenega prebivalstva. Ti medicinski strokovnjaki nam povedo, da na število bolezenskih izostankov in trajanje zdravljenja
vpliva nič koliko činiteljev in da tudi same statistike o izostankih z dela ne smemo šteti za edini kazalec zdravstvenega stanja prebivalstva. Odvisen je od razvitosti zdravstvene službe, razširjenosti preventive, mentalitete in življenjske ravni ljudi, pa tudi od ekonomskih faktorjev. Vse statistike še izpred nekaj let povedo, da je pri nas leta in leta nihalo število izostankov okrog 4,5 odstotka, prav v zadnjih letih pa se je odstotek bolezenskih izostankov znatno znižal, v povprečju je padel celo pod štiri. To je manj, kot znaša izostajanje z dela zaradi bolezni v Zahodni Nemčiji, ter je ta podatek morda že lahko signal pretiranega zniževanja, ki bi lahko kasneje imelo slabe posledice. Ko pa je upadanje bolniških izostankov dejansko posledica uspehov zdravstvene službe, zasluga boljšega zdravstvenega stanja prebivalstva, je to ogromnega pomena za gospodarstvo, saj vemo, da nam izguba zaradi izpada delovnih dni aktivnih zavarovancev dosega okrog 4,5 odstotkov narodnega dohodka. Povprečno izostane aktivni zavarovanec na leto okrog 17 dni na bolniškem dopustu.
Osnovni vzroki pa so tile: po pogostnosti so na prvem mestu bolezni dihal, na drugem mestu so poškodbe zaradi nesreč pri delu in izven delovnega procesa, najdlje pa ostajajo v bolniškem staležu
ljudje zaradi zdravljenja poškodb, nalezljivih bolezni, novotvorb, ženske pa zaradi porodov, kar pa ne prištevamo k statistiki o bolezenskem stanju.
Invalidnost prizadene okrog 90 zavarovancev na tisoč zavarovancev. Smo malenkost pod državnim povprečjem in približno izenačeni z BiH, Vojvodino in ožjo Srbijo, nad povprečjem pa sta Cma gora in Hrvatska. Najpogost-nejši vzroki za invalidnost so posledice srčnih obolenj, pljučnih bolezni in dihalnih organov, psihonevrotičnih motenj in seveda poškodb.
Umrljivost aktivnih zavarovancev se v Sloveniji giblje nekje v povprečju okrog 2,5 promile. Nižjo umrljivost imajo samo v Vojvodini, največjo v državi pa v Hrvatski in BiH.
Ce računamo, da človek po dvajsetem letu, ko začne delati, ustvarja družbeno akumulacijo nekako do 38 ali 40 leta starosti za to, da povrne stroške, ki jih je družba vlagala zanj od rojstva do njegove izučitve, po 40 letu starosti pa akumulira za splošen družbeni razvoj, nam ni potrebno veliko komentarjev o tem, da zasluži prav skrb za ta del prebivalstva vso pozornost. Preprečevanje bolezni, nižanje umrljivosti in invalidnosti ima namreč poleg humanega izreden ekonomski pomen.
MARIJA NAMORS
Vardarja inž. Kočo Kitanov-ski sta na nedavni tiskovni konferenci poudarila, da bo ta skupni načrt popolnoma zavaroval glavno makedonsko mesto pred poplavami in v marsičem pripomogel, da bodo vodo lahko izkoriščali za elektroenergi-jo. ustvaril pa bo tudi u-godne pogoje za počitek in rekreacijo. S posredovanjem posebnega skada je OZN zaupala to delo znani svetovni firmi »Norkonsult« iz Osla.
Svetovna organizacija za regulacijo Vardarja zagotovila poldrugi milijon dolarjev, naša država pa bo prispevala približno 42 milijonov dinarjev. V zadnjih treh letih so porabili za pripravo študije in raziskovalnega dela, za gradnjo novega korita Vardarja, ki je dolgo 2,7 kilometra- in za regulacijo pritoka Serave 45 milijonov dinarjev.
V projektu je med drugim predvidena gradnja novega Vardarjevega korita, dolgega 43 kilometrov, regulacija več pritokov, pa tudi gradnja akumulacijske elektrarne na reki Treski. Novo korito osrednjega območja Skopja, k: bo dolgo 20 km in bo speljano od novega mostu pri Saraju do ust.ia Markove reke, bodo začeli gradit:	julija.
Najprej bodo na Treski zgradili akumulacijo, kjer se bo pozimi in spomladi zbirala odvečna voda. v sušnih poletnih mesecih pa bo zaradi jezera večji pritisk, kar bo omogočilo odvajanje odplak.
Napačen „odstrel"
Na Hrvatskem imajo vsako leto okrog 52 milijonov nadur, kar pomeni — če to »prevedemo« — da bi lahko zaposlili s polnim rednim delovnim časom 24 tisoč delavcev. Ali drugače: od tega bi bilo 20.600 delovnih mest v gospodarstvu, ostala pa v negospodarskih dejavnostih.
Statistika je torej glasna in vzpodbudna, so predstavlja, koliko nezaposlenih bi moglo dobiti zaposlitev, vendar postane takoj fata morgana, ko spoznamo, da sta »krivca« za pretežni del nadur promet in gradbeništvo, torej dvojčka, ki brez tega sploh ne moreta prav živeti. No, bolj spotikljivo je morda dopolnilno delo v zdravstvu in prosveti, čeprav je vprašljivo, ali gre za povsem neopravičeno delo tudi pri tistih 200 mestih, ki jih v zagrebških šolah izpolnjuje z dopolnilnim delom osebje, ki je že zaposleno.
Prvi hip je presenetljiv tudi. podatek, da je v Zagrebu na dopolnilnem delu 10.651 ljudi, katerih večina (10.434) ima delovno pogodbo — opravljajo pa najrazličnejša dela, kjer bi se sicer lahko stalno zaposlili ljudje, ki so zdaj nezaposleni. To pa je le pol resnice, kajti dejstvo je, da odpade zelo veliko teh delovnih mest na študente Zagrebških fakultet. Ti delajo v okrog 100 delovnih organizacijah (kot raznašalci mleka, miličniki ipd.), da si prislužijo najnujnejši denar za študij. Ni dvoma, da s takimi delovnimi mesti ni mogoče enostavno »obračunati« in pustiti študente materialno nepreskrbljene. To pa seveda ne pomeni, da je vsako dopolnilno delo upravičeno in da je glede tega družbena intervencija odveč.
Nevarnost torej ni le v tem, da preti napačen »odstrel«, temveč tudi v pretiranem optimizmu nekaterih, da je mogoče nezaposlenost rešiti z ukinitvijo dopolnilnega dela.	M. K.
Če bi bili še odločnejši...
Sedanji vzpon nam potrjuje, da je dobro, ker smo se tudi za ceno vseh težav in zapletov odločili za bolj radikalno varianto reforme, še lepše pa bi bilo, če bi bili v tem še odločnejši in temeljitejši, če ne bi delali — iz političnih in drugih ozirov — raznih kompromisov in s tem malce zavrl inapredka. (Kiro Gligorov).
Zaprte grupacije
Zveza, komunistov bo z javno razpravo o njenem delu na volitvah najmočneje udarila po zaprtih grupacijah, ki še obstajajo tudi v njenih vrstah, po grupacijah, ki hočejo obdržati v svojih rokah kadrovski monopol in ki nasprotujejo temu da bi mladi ljudje in delavci močneje prodrli v politično življenje. (Cvijetin Mijatovič).
>
Kdo kvari povprečje?
Zagrebško gospodarstvo je doseglo lani zelo dobre rezultate, zato so toliko bolj presenetljivi podatki službe družbenega knjigovodstva, da so lani poslovale z izgubo 4 delovne organizacije v Zagrebu, in sicer s skupnim minusom 107 milijonov. Značilno je, da je bilo leto poprej »potopljenih« le 28 organizacij; seštevek izgube iz zadnjih dveh let je zdaj že okrog 220 milijonov . . . Največjo izgubo je »zagrešilo« zagrebško 2TP, kar so — kot pravijo — tudi pričakovali. Ce to izjemo izvzamemo, se takoj izkaže, da je »ostanek gospodarstva« lani (v primerjavi z 1967. letom) celo zmanjšal izgube (za celih 36 odstotkov).
Strokovnjaki vseeno niso optimistični in so se začeli ukvarjati s podjetji, ki »kvarijo povprečje«, analizirajo njihovo poslovanje in iščejo vzroke za izgube. Seveda pa je že zdaj jasno, da ne bo dovolj le »zdravljenje« teh 44 podjetij, temveč vrste drugih, ki poslujejo — čeprav ne vselej po svoji krivdi — na robu rentabilnosti. Pravijo, da stvar še ni zaskrbljujoča, kajti upoštevati je treba, da nekateri problemi, ugotovljeni v zadnjih letih, še vedno niso rešeni, za posamezne gospodarske organzacije pa postajajo vse težji.
M. K.
Gospodarji položaja
Ne prikrivati in aevati v nemar razlik, ki so dostikrat med nami v mnenjih, pa tudi ne teh razlik dramatizirati v fazi, ko iščemo odgovore in rešitve. Eno in drugo slabi naše akcijske sposobnosti za dejansko demokratično premagovanje razlik v smislu nadaljnjega hitrejšega razvoja tako socialističnih odnosov kot izvajanja reforme, če namreč odrivamo vstran ali prikrivamo razlike, re vendarle obstajajo mimo naše volje, kakor hitro so tu. Namesto da bi jih odpravili, nas one oblivajo. Ce pa preveč dramatiziramo razlike, tedaj teže iščemo rpšitve na osnovi konfrontacije argumentov in prakse, kar se mi zdi najučinkovitejša pot, in se bolj zatekamo k odpravljanju razlik za vsako ceno.
Kot politična partija si moramo prizadevati, da bomo gospodarji položaja ne pa da bi bil položaj naš gospodar, zato menim, da bi morali vse to imeti veliko bolj pred očmi (Savka Dabeevič-Kučar).
Prodor mladih
Ne bi rad, da bi me razumeli tako, kot da zastopam nekakšne sektaške interese mladega rodu, toda menim, da ima mladina po svojem znanju, po svojih naprednih stremljenjih v sebi moči kot le kaj, da je potrebne več te »sveže krvi« tako v samoupravljanju kot v družbenopolitičnih organizacijah, in če hočete, v družbenem vrhu.
Ce želimo, da bo mladi rod v naši družbi več pomenil, tedaj moramo izvesti samoupravni vdor v ves sistem izobraževanja. Sicer bomo na tem, da bo del mladine, ki ni vključen v politično življenje, na položaju punta nevključenih na položaju punta tistih od zunaj, kar je v nasprotju s samoupravno logiko. (Janez Kocijančič).
llllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO UNIVERZE V LJUBLJANI
razpisuje
I. na oddelku za kemijo
1.	mesto
rednega fakultetnega učitelja
za predmet Farmacevtska tehnologija II
2.	mesto
rednega fakultetnega učitelja
za predmeta Metodika kemijskega pouka in Predavalne vaje iz organske kemije
3.	mesto
rednega asistenta
za organsko kemijo
II. na oddelku za montanistiko
1.	pri odseku za geologijo mesto
pogodbenega predavatelja
za predmet Paleobotanika
2.	pri odseku za metalurgijo mesto
tehniškega sodelavca
za določen čas
POGOJI: izpolnjevanje določb zakona o univerzi in statuta univerze oz. fakultete. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Podrobnejši pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.
Osebni dohodek po pravilniku. S stanovanji fakulteta ne razpolaga. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom, bibliografijo in odtisi del (sepa-rati), za mesto tehniškega sodelavca pa le ponudbo z dokazilom o izobrazbi, naj kandidati vlože v tajništvu fakultete, Aškerčeva 9a.
Razpis velja 30 dni od dneva objave, za mesta pod II. pa do zasedbe delovnega mesta.	4595
„Da", ki pomeni „ne"
Enajst dni pred posvetovanjem komunističnih partij v Moskvi so Kitajci z noto na približno petnajstih tipkanih straneh odgovoriti na predlog o posvetovanju glede nekaterih odsekov meje. ki so ga dali Rusi 29. marca letos.
V zadnji, to je šesti točki note izraža kitajska vlada pripravljenost začeti pogajanja za miroljubno ureditev obmejnih problemov in hkrati obljublja, da je pripravljena upoštevati tudi stvarnost, to je dejstvo, da na ozemljih, ki so bila Kitajski odtrgana z neenakopravnimi in vsilje-' nimi sporazumi, prebivajo danes sovjetski ljudje. ki niso »krivi za tisto, kar se je bilo zgodilo v preteklostia.
Zadnja točka pa nima dosti praktične vrednosti glede na to. da so v prvih petih točkah v Pekingu izpraznili ves kos obtožb na račun Moskve.
Prva točka govori o »nesporni kitajski suverenosti rtad otokom Cenpao (Daman-skij in ugotavlja, da je za incidente na njem odgovorna izključno »druga stran«.
Druga točka z navajanjem diplomatskih dokumentov in citatov iz Marsa in Lenina izpodbija sovjetsko tezo, da gre le za nekatera .sporna mejna področja, in dokazuje, da je odprt celotni dosje ki-tajsko-sovjetske meje, ki je bila začrtana na podlagi »neenakopravnih sporazumov«, ki jih Kitajska ne priznava.
Tretja točka utemeljuje vsebino obmejnega spora: do njega ni prišlo samo zato, ker so bili Kitajski vsiljeni »neenakopravni sporazumi«, marveč tudi zato. ker je carska in pozneje sovjetska vlada kršila tudi te sporazume.
Četrta točka obtožuje ZSSR. da je kršila status guo. v peti točki note pa je Peking vsul na glavo Kremlja koš obtožb, češ da ZSSR nenehno »širi svoje ozemlje«: tu je zapopaden res polemični repertoar iz kitajsko-sovjetske živčne vojne: od trditve, da je ZSSR spremenila v svojo kolonijo vso vzhodno Evropo m LR Mongolijo, do doktrine o omejeni suverenosti in sovjetske pomorske prisotnosti v Sredozemlju.
Peking je privolil v razgovore za ureditev obmejnih problemov, predložil pa je tudi ceno:	ZSSR bi morala
priznali ničnost »neenakopravnih pogodb« in se, izhajajoč iz stvarnosti, upostavljene v minulem stoletja, začeti pogajati o novem, enakopravnem sporazumu, ki bi uredil vse probleme sorjetsko-kitaj-ske meje: razen tega pa bi morali v Moskvi objaviti kitajsko noto. Kitajska nota torej ni dosti več kot malce prikriteje rečeni »ne« na večer pred moskovskim sestankom.	M. ŠUŠTAR
Prevrat v Sudanu
V kombinirani skupini vojakov in civilnih jx>litikov, ki je včeraj s silo prevzela oblast v Sudanu, je najbolj znana osebnost novi premier Abu Bakr Audalla. On je najbrž ključ do politične usmerjenosti nove garniture. Audalla. dosedanji jjredsed-nik vrhovnega sodišča, je znan po vidni vlogi v levem gibanju, ki je oktobra 1964 strmoglavilo vojaški režim generala Abuda, in po tem, da je bil do včerajšnjega udara eden od treh znanih kandidatov za predsedniške volitve, ki naj bi bile v bližnji prihodnosti, a kdaj, ni nihče vedel natanko.
Po mnenju kartumskih o pazovalcev je bil Audalla nevaren tekmec predvsem predsedniku republike Ismailu el Azhariju. ker je bilo pričakovati, da bo dobil veliko glasov inteligence in mestnega prebivalstva. Azhari pa je bil kot predsednik republike Audalli nevaren zato, ker bi imel pravico odločiti o tem, ali bi komunistična partija spet postala zakonita ali ne. Azhari bi zato utegnil z obljubami zvabiti komuniste na svojo stran in oslabiti levo fronto, ki je podpirala kandidaturo Audalle.
Najbrž je bil torej eden izmed razlogov za udar ta, da je hotel Audalla ta manever preprečiti in prehiteti Azharija. Na drugi strani pa seveda ta razlog ne bi bil dovolj, ko ne bi bilo za udar ugodno ozračje zaradi slabega gospodarskega položaja in politične nestabilnosti. V zadnjih mesecih je vladalo zato med ljudmi čedalje večje nezadovoljstvo in slišati je bilo celo mnenja, da Sudan potrebuje »trdo roko«. Morda je bil v tem razlog, da so se Audalla in njegovi pristaši povezali z vojaškimi krogi, ki so jim politično najbliže.
Doslej so dali novi oblastniki le nekaj splošnih izjav, po katerih pač ni mogoče sklejiati o tem, kakšna bo njihova politika. Po njihovih dosedanjih stališčih je mogoče sklepati, da bodo najbrž bliže Naserju kot dosedanji režim in morda tudi bliže Sovjetski zvezi, ki je že pokazala željo, da bi se trdneje zasidrala v Sudanu. Ali bo to tudi jamstvo za to, da bo novi režim uspešneje reševal domače probleme, predvsem genocid med črnet na jugu, se bo seveda šele pokazalo.
A. NOVAK
VVOLTER
,FINA" MEHANIKA
»Halo, urar je že tu...«
Vorwarts, Boi>n
Globoki srd Kudrjavceva
»Novoje vremja« napada napovedani sestanek nevezanih — Kdo je »gola« supersila in čigav je hierarhični monopol na edino pravi socializem?
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA. 26. maja (Po telefonu). Moskovski tednik »Novoje vremja« — izhaja razen v ruščini še v šestih tujih jezikih — je ne povsem proti pričakovanju povzdignil svoj glas zoper napovedani sestanek predstavnikov nevezanih držav. Politični komentator vladnih »Izvestij« Kudrjavcev, ki je avtor članka, je prizadevanja Jugoslavije za sklicanje sestanka nevezanih označil kot prizadevanje za ustanovitev »bloka malih in srednjih držav«.
Per Borten: Okrepiti stike
Intervju predsednika norveške vlade skupini jugoslovanskih novinarjev
»Zelo smo zadovoljni, ker imamo dobre in prijateljske odnose z Jugoslavijo in te odnose bi radi še okrepili,« je dejal norveški premier Per Borten v intervjuju, ki ga je dal skupini jugoslovanskih novinarjev, ki so se nedavno devet dni mudili na Norrvešk/in na povabilo norveške vlade. Premier Borten je v intervjuju odgovarjal na nekatera vprašanja o aktualnem političnem položaju v Skandinaviji in v Evropi.
Kudrjavcev mimo tega obravnava še vrsto drugih aspektov jugoslovanske politične teorije in seveda tudi prakse. Povod za njegovo pisanje so članki iz izjave Si-ljegoviča, Petkoviča. Crven-kovskega in Mičunoviča, ki so se bili pojavili doslej v jugoslovanskem in tujem tisku; vzrok za današnji članek pa so seveda bistvene razlike med jugoslovanskim in sovjetskim pogledom na sodobna svetovna dogajanja.
Umirjeni, vendar pa globoki srd Kudrjavceva je predvsem in na prvem mestu izzvala ugotovitev Boška Silje-goviča. češ da »socialističnih procesov na svetu ne gre povezovati .samo z dejavnostjo komunističnih partij«, da se za napredek torej bojujejo tudi druge sile. ki utegnejo biti v določenih primerih in v določenih konkretnih okoliščinah naprednejše od določenih komunističnih partij. (Gre bolj ali manj za stališče, ki ga ne gre pripisovati samo Siljegoviču, marveč je sestavni del programa, sprejetega na VII. kongresu ZKJ pred več kot 10 leti; kljub temu pa Kudrjavcev raje polemizira s šiljegovičem kot pa s celotno jugoslovansko partijo).
Kar zadeva ta sklop vprašanj, je sovjetska politična propaganda — posebno intenzivno v zadnjem letu dni po lanskem aprilskem plenumu partije in pred napovedanim posvetovanjem partij — izdelala svojo hierarhično lestvico, kdo se bori za napredek in socializem na svetu. Le-te so — tako je zapisano v vseh uradnih dokumentih zadnjega časa in bržkone bo tudi dokument z napovedanega posvetovanja partij ostal pri istih formulacijah — socialistične države. komunistične partije (ki niso na oblasti) ter narodnoosvobodilna gibanja; vse to po tem vrstnem redu in v takšni hierarhični podrejenosti, ki že vnaprej razrešuje vse konflikte, kar zadeva naprednost; prav ima namreč praviloma tisti, ki v tej hierarhični lestvici stoji na čelu. V okviru kategorije »socialistične države« so vloge v tej lestvici prav tako razdeljene: SZ nosi oznako prve socialistične države na svetu, zaradi česar ima več izkušenj od ostalih, to pa nadalje pomeni, da kajpak bolje razume položaj in zgodovinske potrebe svetovnega proletariata. To vlogo so v zadnjih mesecih najbolj orisali prispevki izpod peres nekaterih vzhodnoevropskih publicistov z ugotovitvami, da je »odnos do SZ poglavitno merilo zvestobe načelom proletarskega internacional izma«.
V ta brezhibni red vnaša članek šiljegoviča — to je z drugimi besedami politika ZKJ — zmedo z ugotovitvijo, da »socialističnih procesov na svetu ne gre povezovati samo z dejavnostjo komunističnih partij«, da je torej v primeru konflikta interesov in idej lahko naprednejši nekdo drug in ne SZ; a če gre za konflikt z narodnoosvobodilnim gibanjem, poljubna komunistična partija.
Iz tega spoznanja sledi tudi drugi očitek, ki ga je Kudrjavcev naslovil na Siljego-viča. Jugoslovanski avtor eno supersilo — ZDA — izenačuje z drugo supersilo — SZ — ne da bi upošteval, da SZ vedno in v vsakem primeru ravna kot socialistična država; da torej SZ nikoli ne nastopa v vlogi »gole« super-sile, marveč nastopa vselej
—	v skladu z zgoraj navedeno hierarhično lestvico nadrejenosti in podrejenosti — v vlogi najbolj upravičenega tolmača zgodovinskih interesov svetovnega proletariata in napredka. Misel nekaterih jugoslovanskih publicistov — pojavila se je kajpak po sovjetski invaziji na Češkoslovaško — naj bi spore med socialističnimi državami reševali preko mehanizma OZN in ne kratko in malo z invazijami, Kudrjavcev razlaga tako, da se opre na metodo zelo ekstenzivnega glosiranja, s katero se lahko kosajo samo srednjeveški glosatorji Aristotela. Znano je namreč, pravi, da imajo ZDA v OZN svoj glasovalni stroj; v zvezi s tem torej jugoslovanska zahteva pomeni, da se jugoslovanski politični publicisti zavzemajo za to, da bi spore med socialističnimi državami reševale tiste ZDA, ki bojujejo umazano vojno v Vietnamu. Tako široko glosira-nje jugoslovanskega pisanja kajpak ne vodi k resnici, marveč dalje od nje. Vodi pa tudi k vprašanju, kaj počne SZ v OZN, to je v organizaciji, v kateri imajo ZDA takšen glasovalni stroj, da čezenj ne more nobena pravična in enakopravna rešitev?
Enako ekstenzivno so tolmačena tudi jugoslovanska stališča, ki se po eni strani izrekajo zoper bloke, po drugi strani pa zoper izrabljanje obstoječih blokov za omejevanje suverenosti posameznih držav članic. Ekstenzivno tolmači Kudrjavcev, da stališča, kot prizadevanje Jugoslavije, da socialistične države ostanejo brez obrambe pred napadi imperializma, vključno s tako imenovano imperialistično diverzijo.
V nadaljnjem razmišljanju Kudrjavcev načenja eno izmed osnovnih teoretičnih vprašanj, glede katerega smo si s SZ sila vsaksebi. Gre za vprašanje, ali so notranji konflikti v socialističnih državah plod spopada med tistimi socialističnimi silami, ki za nove probleme iščejo nove rešitve, ter na drugi strani s silami socialističnega konzervatizma; ali pa so takšni konflikti plod »imperialistične diverzije«, to je vmešavanja kapitalizma od zunaj. Jugoslovanske analize se skoraj v celoti strinjajo s tem, da so lanski dogodki na Poljskem, češkoslovaški januar, pa tudi nekatera znamenja intelektualnega nemira v SZ pojavne oblike, ki pričajo o spopadu med starim in novim v samih socialističnih državah in družbah; lanski aprilski plenum sovjetske partije je v nasprotju s tem postavil drugačno diagnozo, ki je v — mimogrede povedano
—	sila blizu postavkam Stalinove inačice marksizma:
konflikti so po tej teoriji posledica »imperialistične diverzije« od zunaj, na znotraj pa tej diverziji pomagajo preostanki preteklosti, to je nacionalisti, revizionisti in druge antisocialistične klike. Socializem po tej teoriji sam po sebi ne poraja nobenih takšnih protislovij, ki bi lahko privedla do konflikta.
Jugoslovansko oceno, ki je vzroke za lanske nemire iskala v procesih znotraj samih socialističnih držav, opisuje avtor članka z mislijo, da »jugoslovanski avtorji ščitijo vsake sredobežne tedence, ki so jih povzročile antisocialistične sile«. Očitno je Kudrjavcev pri tem povedal nekaj več, kot je nameraval; ne skrbi ga namreč toliko usoda socializma in socialističnega. marveč dejstvo, da so se pokazale »sredobežne tendence« ___
Najaktualnejši del članka pa je vsekakor posvečen prizadevanjem za sklicanje sestanka nevezanih držav. Verjetno glede tega nima smisla sodit: o načinu razmišljanja avtorja. Le-ta namreč že na začetku odstavka ugotavlja, da je jugoslovanski odpor zoper blokovstvo le navidezen, da bi nato na koncu povedal, da so vsa jugoslovanska prizadevanja bolj ali manj usmerjena k ustvarjanju bloka malih in srednjih držav. Politiki nevezanja je letos poseben članek posvetila prva številka neuradnega glasila sovjetskega zunanjega ministrstva »Meždunarodnaja žizn«. Članek je ostro grajal Jugoslavijo, njegova osnovna misel pa je bila, da nevezanost ne more biti samostojna politična sila v svetovni politiki, marveč lahko — povsem v skladu z zgoraj omenjeno hierarhijo bojevnikov za svetovni napredek — odigra svojo vlogo le v primeru, če se priklopi akcijam SZ in socialističnega tabora. Ker se to poslednje v zadnjih petih mesecih očitno ni zgodilo, je Kudrjavcev sklenil prezreti najbolj značilne karakteristi-
Korakam po popolni temi, oslepljen v rednih razmakih od ostre luči, vsakič, kadar odprejo kukalo. Sklenem, da vse skupaj nima smisla. Zame je vse končano. Ustavim se in ležem na tla. Paznik mi ukaže, naj vstanem. Odklonim. Drugi paznik me polije z vedrom vode. Ne premaknem se. Združita napore, da bi me spravila na noge. Delam se mrtvega in omahujem kot punčka iz cunj. Grozita, da mi bosta nataknila prisilni jopič. Se vedno ostanem nepremičen na tleh. Eden odide. Pred vrati se vrstijo ljudje. Najbrž je odšel po navodila. Zdaj odide še drugi. Šepetajoči glasovi se oddaljujejo. Ležim na tleh in se tresem v svoji mokri Jetniški obleki.
Srečanje s Kopfivo, članom političnega biroja partije in ministrom za državno varnost, pomeni konec vseh mojih upov.
Za komunista je že to, da Je jetnik policije socialistične države, strahotna preizkušnja. Zdaj, po tem sreča-
ke nevezanja — namreč pro-tiblokovsko politiko — ter napovedati nastanek »bloka malih in srednjih držav«. Dodatno k temu pa je ugotovil še nekaj drugega (po stari, pa ne vselej zanesljivi metodi, ki pravi, da sta zmeraj samo dve možnosti); ker se nevezani nočejo priklopiti k sovjetski politiki, pomeni to, da se bodo pač k ameriški __
Po Moskvi je že lep čas slišati glasove, da SZ ni zadovoljna z iniciativo nevezanih, in da mnogi mislijo, da utegne biti sestanek nevezanih neposredna konkurenca junijskemu svetovnemu posvetovanju partij. To misel dokaj naravnost potrjuje tudi Kudrjavcev. Kakšen je namen pisanja jugoslovanskih piscev, se vprašuje komentator vladnih »Izvestij«, in odgovarja: gre za diskreditiranje svetovnega posvetovanja komunistov in delavskih partij ter za zabijanje klina med KP SZ in druge komunistične partije. Ker gre vse to na račun SZ, Kudrjavcev na koncu članka ugotavlja, da jugoslovanski pisci zavedno ali nezavedno spodbijajo »mednarodno oporo sodobne Jugoslavije« — kajpak pravi avtor, če se Jugoslavija sploh še šteje za del mednarodnega komunističnega gibanja. Kudrjavcev je očitno pozabil na polpreteklo zgodovino in na to, kako je Jugoslaviji ta »mednarodna opora« koristila leta 1948 in kasneje. Leto 1948 bi Kudr-javcevu med drugim moralo pokazati, da socializem ni monopol bloka, da ga je zatorej moč graditi tudi izven bloka, se pravi brez te famozne »mednarodne opore«. Kar pa zadeva vprašanje, kam se prišteva Jugoslavija, je treba nanj pač odgovoriti z Mar-xom: ZKJ ni nujno tisto, kar o sebi misli sama — ali pa Kudrjavcev — marveč tisto, kar s svojim bivanjem in delovanjem v svetovnem napredku objektivno pomeni.
MARJAN SEDMAK
nju, pa se mi je potrdilo, da Je vodstvo partije že odločilo o moji usodi. Osamljen sem, slaboten, brez moči pred »zastopniki« tiste partije, ki sem ji posvetil vse življenje, režima, ki sem mu pomagal pri nastajanju v mnogih letih boja in žrtev. Občutek nemoči in žalost brez meja, ko postane očitno, da je za ljudmi iz državne varnosti, ki te mučijo, vodstvo partije. Trpljenje je strahotno: ali je kaj takega sploh mogoče? Kaj je resnica? Kje je partija?
Ovem se, da govorjenje in grožnje referentov niso prazne besede in da bo proces, s katerim mi grozijo, uresničen za vsako ceno. Nobene opore nimam več, izgubljen sem.
Spomnim se ženinih besed po Rajkovem procesu: »Za komunistko mora biti strahotno, če na tak način nekega dne zve, da je živela in imela otroke s človekom, ki mu dokažejo, da je izdajalec.« Zdaj bom jaz za vse in tudi za svojo ženo postal izdajalec!
»Kako ocenjujete politični položaj v Evropi? Pri tem nas zanimajo posledice dogodkov v CSSR, odstop predsednika de Gaulla in podobno.«
»Ker je sedanji položaj v Evropi nestalen, je težko napovedati, kateri tokovi bodo močnejši v političnem razvoju. Lanski dogodki v CSSR so očitno škodovali procesu popuščanja napetosti. Posledice teh dogodkov še vedno močno vplivajo na politično ozračje v našem delu sveta. Kljub temu sodi norveška vlada, da si moramo prizadevati za popuščanje napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom in da moramo v tem smislu podpirati konstruktivne pobude.
Po odstopu predsednika de Gaulla je nastopil negotov položaj, v katerem ni gotovo, kam se bo usmerila francoska zunanja politika v bližnji prihodnosti. To tudi ve-
Kubanski škofje obsojajo blokado
HAVANA — Vsi kubanski nadškof je so se izrekli za »ustavitev nepravične blokade, ki povzroča težave kubanskemu ljudstvu in preprečuje hitrejši gospodarski razvoj« te države. V pismu havanskih nadškofov, ki so ga podpisali tudi drugi kubanski škofje, je prvič ostro obsojeno stališče ameriške vlade zaradi bojkotiranja in blokade Kube. hkrati pa navaja »katastrofalne posledice«, k: jih zaradi takšnih diskriminatorskih ukrepov trpijo »vsi kubanski delavci, kmetje in vse ljudstvo«.
Pomorski manevri SEATO
MANILA — Včeraj so se začeli štiridnevni pomorski manevri sil pakta SEATO, v kateri sodeluje več kot 40 ladij iz šestih od osem držav članic te vojaške organizacije v jugovzhodni Aziji. V manevrih ne sodeluje ladjevje Franclje in Pakistana, ker ti dve čfržavi bojkotirata dejavnost pakta, čeprav sta formalno njegovi članici. Namen manevrov je pokazati, kako bi pakt SEATO pomagal Tajski, če bi bila napadena.
Španija pritiska na ameriška oporišča
tVASHINGTON — »Wa-shington Post« piše, da je Španija predlagala ZDA začasno podaljšanje medsebojnega sporazuma o vojaških oporiščih za leto dni in ne za pet.
Sklicujoč se na diplomatske kroge piše »Washington Post«, da je namen španskega predloga utreti pot za temeljito spremembo obrambnega sporazuma med Španijo in ZDA.
Ameriško-španska pogajanja o podaljšanju sporazuma so bila prekinjena 26. marca, ko je potekel prejšnji sporazum. Takrat so sporočili, da sta dve strani »načelno dosegli soglasje« o podaljšanju sporazuma za pet let.
Danes, na dan mojega srečanja s Kopfivo, je rojstni dan mojega sina Gerarda. Rojen je bil 3. aprila 1943 v Jetnišnici Petite-Roquette v Parizu, kjer je bila zaprta njegova mati.
»Davi ob šestih se ti je rodil lep in živahen fantek,« mi je takrat pisala Odette Duguet, ki je bila aretirana za isto stvar kot moja žena. »Takoj je zajokal, in ko bi ga le slišal! Lise ni imela težav. Bila je zelo pogumna in ves čas je mislila na tebe. Z rešilnim avtom jo bodo odpeljali v Baudelocque . .«
Od najinega zagovornika, odvetnika Bossina, sem zvedel, da je žena hotela roditi v jetnišnici, čeprav je pra vilnik to prepovedoval Imela je dobre razloge.
Tri tedne prej so jo popadle bolečine in jetniški zdravnik je ugotovil začetek poroda. Z rešilnim avtomobilom so jo pod stražo inš pektorjev in motociklistov ki so vozili ob transportu, prepeljali drugam. Vodja antiteroristične brigade Da
lja za francosko stališče do morebite razširitve EGS. Počakati bomo morali do predsedniških volitev, preden lahko ocenjujemo, do kakšnih sprememb utegne priti. U-poštevati moramo tudi, da
PER BORTEN
bodo septembra splošne parlamentarne volitve v ZR Nemčiji. Rezultat teh volitev tudi utegne vplivati na usmerjenost evropske politike.«
»Ali bi bilo mogoče zboljšati položaj z neposrednimi pogajanji med blokoma, ali pa se bolj zavzemate za postopno sodelovanje na multilateralni osnovi?«
»Po našem mnenju ni realistično za zdaj pričakovati neposrednih pogajanj med blokoma. Mislimo pa, da bilateralni stiki med državami različnih blokov lahko ustvarijo možnosti za pogajanja o pomembnejših vprašanjih in tako utrejo pot za popuščanje napetosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom.«
»Kaj lahko prispevajo male države za varnost in mir v Evropi?«
»Mir in varnost v Evropi sta močno odvisna od zaupanja med velesilami. Vpliv malih držav je v tem pogledu precej omejen. Toda z bilateralnimi stiki lahko morda nekoliko pripomorejo k ■ izboljšanju političnega ozračja in tako pomagajo ustvariti potrebne pogoje za razvoj, ki bi pripeljal do resničnega popuščanja napetosti v Evropi.«
»Ali bi hiteli kaj povedati o načrtu Nordek in njegovih morebitnih posledicah za nordijsko območje. Zanimajo nas tudi morebitne gospodarske posledice Nordeka za države v razvoju?«
»Nordek naj bi omogočil širše ekonomsko sodelovanje med nordijskimi državami. Ce bi načrt uresničili, bi razširitev ekonomskega sodelovanja seveda vplivala tudi na politične odnose med nordijskimi državami. Toda Nordek izrecno izključuje kakršnokoli vmešavanje v varnost in obrambno politiko držav, ki so njegove članice. Kar zadeva morebitni ekonomski vpliv Nordeka na odnose z državami v razvoju, je prezgodaj za kakršnokoli izjavo. Lahko pa domnevamo, da bi Sever kot celota lahko več prispeval za ekonomski in socialni razvoj omenjenih držav, če bi okrepil svoj ekonomski potencial.«
»Kakšna je vaša idealna podoba evropskega Severa v mirni Evropi?«
»Brez komentarja.«
»Kako gledate na nadaljnji
vid in njegova ekipa so jo čakali pri vhodu v bolnišnico. Medtem, ko jo je zdravnik pregledoval za sprejem, še več, ko je ležala na preiskovalni mizi, so jo zmerjali in ji grozili, skušali so izkoristiti njeno stanje, kraj in okoliščine tega zasliševanja, da bi ji izsilili podatke, ki jih do tedaj nikakor niso mogli dobiti.
Potem so jo namestili v sobico z rešetkami na oknih. Dva policaja sta jo neprestano stražila, eden ob postelji, drugi na hodniku. Porodne bolečine so nenadoma popustile. Zena je rotila porodničarja, naj podpiše odpustnico, da se bo lahko vrnila v jetnišnico, kjer se je počutila svobodnejšo in kjer bi našla ljubeznivo zavetje, zagotovilo solidarnosti. Kakšen porod! Vaja se je ponovila dvakrat. .. Rešilni avto, policaji, motociklisti. .. Baude-locque in nazaj . . . Moj sin se očitno ni hotel roditi med dvema policajema!
Ob tretjem napadu krčev jetniškega zdravnika ni več obvestila. Ohrabrena od tovarišic se je odločila, da bo najin otrok rojen v jetnišnici Rocquette. Njeni prijateljici Odette je uspelo, da so jo poslali v ambulanto, da bi bila ob njej v težkih trenutkih. Navadnim jetnikom se le posrečilo spraviti tja potrebno perilo, rjuhe in plenice da bi mu pripravila po steljieo.
(Se nadaljuje)
razvoj norveško-jugoslovan-skih odnosov, ki so po tradiciji prijateljski? Posebej nas zanima, če bi hoteli kaj povedati o možnostih za ekonomsko sodelovanje.«
»Na Norveškem smo zelo zadovoljni z dobrimi in prijateljskimi odnosi z Jugoslavijo, ki bi jih radi še okrepili. Rad bi poudaril, da so bili v zadnjih letih živahni politični stiki med jugoslovanskimi in norveškimi političnimi voditelji v obliki precej številnih uradnih obiskov. Naj posebej omenim izmenjavo obiskov državnih poglavarjev, predsednikov vlad in zunanjih ministrov. Za nas so bili ti stiki zanimivi in koristni in bi jih radi nadaljevali. Izmenjava informacij in mnenj je posebno koristna zaradi jugoslovanske politike nevezanosti in posebnega obeležja jugoslovanske zunanje in notranje politike.
četudi so naši politični od-
nosi dobri, bi radi okrepili kulturne in ekonomske odnose. Očitno je, da bi povečana menjava v naši trgovini pomembno okrepila naše odnose. Trgovinska menjava med našima državama je precej omejena in mislim, da ne bi bilo realistično pričakovati kakih večjih sprememb v tem položaju. Kljub temu lahko z zadovoljstvom poudarim, da smo v zadnjih letih dosegli določene pomembne uspehe v naših trgovinskih odnosih. Norveški brodarji so sklenili več pomembnih pogodb z jugoslovanskimi ladjedelnicami, Jugoslavija pa je kupila elek-trometalurško opremo na Norveškem. Upajmo, da bodo ti prodori v ekonomskih odnosih razširili našo trgovino v obe smeri. In po mojem ima jugoslovanski turizem dobre možnosti, da si ustvari večje tržišče na Norveškem.«
OLGA RATEJ
^MBnnniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiMijiiiimiiiiimimmimiiiiiiiiniiiimiiimiiHiimmiiniiiiimimiiiiiiiiimimiimi«
ORGANIZACIJE V SESTAVI ZDRUŽENEGA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA LJUBLJANA
sprejmejo naslednje število
PRIPRAVNIKOV
I.
TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Ljubljana, Moše Pijade 39/111
5 diplomiranih ekonomistov 3 diplomirane gradbene inženirje 1 diplomiranega elektroinženirja — jaki tok 7 ekonomistov — komercialistov (VEKš)
9 prometnih inženirjev (Višja prometna šola Beograd)
1 inženirja za svtk stroko (Višja železniško-tehnična šola, Ljubljana)
1	inženirja za varstvo pri delu
2	upravna pravnika
2 inženirja organizacije dela
13 ekonomskih tehnikov ali maturantov gimnazije 2 ekonomska tehnika
30 prometno transportnih delavcev — absolventov prometno transportne šole Maribor
TRANSPORTNO PODJETJE MARIBOR Maribor, Kopitarjeva 2
1 diplomiranega pravnika 1 diplomiranega ekonomista 1 diplomiranega strojnega inženirja
1	diplomiranega elektroinženirja — šibki tok
2	ekonomista — komercialista — VEKš
1	gradbenega tehnika
2	ekonomska tehnika
PODJETJE ZA POPRAMLO VOZ IN STROJEV LJUBLJANA
Ljubljana, Parmova 35	\
1 diplomiranega strojnega inženirja 1 diplomiranega ekonomista
PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ IN STROJEV N. GORIC A Nova Gorica, Prvomajska 25
1 diplomiranega ekonomista 1 strojnega inženirja 1 strojnega tehnika 5 ključavničarjev oziroma mehanikov
PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ DOBOVA Dobova, ob železniški progi
1 strojnega tehnika 1 lesnega tehnika
PODJETJE ZA ELEKTRIFIKACIJO PROG LJUBLJANA Ljubljana, Prešernova 35
1 ekonomskega tehnika 3 elektromehanike
VII.
PODJETJE ZA OBNOVO PROG LJUBU AN A Ljubljana, Medvedova 2
1 diplomiranega ekonomista
1	diplomiranega gradbenega inženirja
2	gradbena tehnika
2	ekonomska tehnika
3	avtomehanike
VIII.
PODJETJE ZA OBNOVO TIRNEGA MATERIALA LJUBLJANA Ljubljana, ob kamniški progi
1 diplomiranega strojnega inženirja 1 diplomiranega ekonomista 1 strojnega tehnika
GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA Ljubljana, ob zeleni jami 2
1 diplomiranega ekonomista
1	diplomiranega gradbenega inženirja 3 gradbene tehnike
X.
PROJEKTIVNO PODJETJE UUBUANA Ljubljana, Moše Pijade 39/IV
2	gradbena tehnika
XI.
»FERSPED« ŠPEDICIJA. ZA NOTRANJI IN MEDNARODNI PROMET LJUBUANA Ljubljana, Moše Pijade 39/1
po 3 ekonomiste — komercialiste (VEKš) oziroma ekonomske tehnike za
—	poslovalnico Ljubljana
—	poslovalnico Nova Gorica
—	poslovalnico Koper
2 ekonomista — komercialista (VEKš) oziroma ekonomska tehnika za poslovalnico Maribor
ZAVOD ZA INVESTICIJE UUBUANA Ljubljana. Robbova 2
2 diplomirana gradbena inženirja 1 diplomiranega pravnika
XIII.
PROMETNI INŠTITUT UUBUANA Ljubljana, Moše Pijade 39/11
5 diplomiranih ekonomistov
XIV.
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA — UPRAVA Ljubljana. Moše Pijade 39/1
8 diplomiranih ekonomistov 1 diplomiranega pravnika 1 diplomiranega elektroinženirja — šibki tok
Pripravniška doba, osebni dohodki m drugi pogoji ter Dr Vice m dolžnosti so urejene s pravilnikom o pripravnik!
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in živli
lerh!S?riiio°deHri l!!hk dat’ neP°srettao organizacijam, v k ždriiženeJa	hko Pa se prif:las'i0 tudi potom Uprtv
druzenega železniškega transportnega podjetja Idubljan
Pri teh dobijo želene informacije, 'onudbe sprejemamo £o 10 junija 1969.
4480
V kolesju praškega procesa	ooi
Artur London: PriZI13llj6
Novice
Po zagrebškem glasbenem bienalu
LJUBLJANA: akademijski orkester z Urošem Lajovicem
—	Na četrti zaključni prireditvi akademije za glasbo bo danes ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije izvajal orkester naslednji spored: H in del — Koncert za pozavno in orkester < solist Branko Slokar). Škerjanc — Počitek pod goro in Vizija. Sivic — O, saj ni smrti in Brinovka (solistka Sabi ra Hajdarovič — mezzosopran). Lipovšek — Uspavanka in Pesem Ajše, Osterc — Štiri belokranjske (solistka Vera Lacič — sopran), Roussel — simfonieta za godalni orkester, Hačaturjan — Koncert za klavir in orkester (solist: Aleksander Vodopivec) in Berlioz: Rimski karneval. Dirigiral bo diplomant (iz razreda prof. dr. Danila Švare) Uroš Lajovic, program pa je z orkestrom naštudiral rebrn prof. Uroš Prevoršek. Z istim programom je akademijski orkester gostoval 20. maja v Bologni v okviru mednarodnih izmenjalnih koncertov.
MARIBOR: kulturni delavci za nova vrednotenja dela
—	Včeraj so se na pobudo sindikalnega odbora delavcev družbenih dejavnosti sestali zastopniki sindikalnih organizacij v nekaterih mariborskih kulturnih ustanovah. Razpravljali so predvsem o tako imenovanem katalogu osnov in meril za vrednotenje dela v družbeni dejavnosti in kul-tumoumetniški dejavnosti. Navzoči so v celoti pozdravili pobudo sindikata, ki je po daljšem sistematičnem delu sprejel tak katalog. Seveda je katalog le pripomoček oziroma dogovor med družbo in kulturnimi ustanovami, medtem ko notranja delitev ostaja samoupravnim organom v teh ustanovah.
SLOVENJ GRADEC: veliko zanimanje za Jakčevo razstavo — V novejši dejavnosti umetnostne galerije v Slovenjem Gradcu, ki je tudi letos zelo razgibana, zavzema posebno pomembno mesto retrospektivna razstava akademskega slikarja, akademijskega učitelja in slovenjgraškega častnega občana Božidarja Jakca. Galerija jo je v počastitev slovenskejftt praznika in umetnikove sedemdesetletnice odprla 26. aprila. Od takrat naprej ima galerija vsak dan več sto obiskovalcev. Med njimi prevladuje šolska mladina, vendar pa si razstavo v velikem številu hodijo ogledovat tudi odrasli ljubitelji likovne umetnosti. Ker so napovedane številne nove skupine, bo razstava odprta dva tedna več. kot je bilo prvotno predvideno, tako. da jo bodo zaprli okrog 10. junija.
BANJA LUKA: jugoslovanski natečaj za dramo: V času ko večini gledališč pri nas ne cveto rože kar zadeva finančni položaj, je Narodno pozorište Bosenske krajine razpisalo preseetljiv natečaj v jugoslovanskem merilu za izvirno domačo dramo. Seveda je treba upoštevali dejstvo, da banjaluško gledališče začenja jeseni svojo jubilejno št:rždesio sezono. Gldališče, v katerrm je pred vojno in po njem delovalo tudi več slovenskih umetnikov, je pojavilo v natečaju en sam pogoj: drama mora bit: zajeta iz življenja v Bosni in Hercegovini v zadnjih petdesetih let:h. Prva nagrada znaša 15.000. druga 10.000 in tretja 7.500 din. Za odkup je zbranih že 17.500 din. Prvonagra j eno dramo imajo namen v dneh .. .č
ZAGREB: nova revija »Umjrtnost i tli jetrn — Nazadnje smo le dočakali revijo, dvomesečno sicer, ki bo posvečena — prva te vrste pri nas — izključno problematiki .:metn:skega ustvarjanja za otroke, njihovi estetski vzgoji in družbenim vprašanjem mladme. Revijo izdaja Centar za vanškclski odgoj Saveza društava »Naša djeca« za SRH. Giavni in odgovorni urednik je Danko Oblak. Omenjamo le nekaj načetih tem: prvi stik z l.k.vun delom (Jadranka Damjanov), ustvarjanje Ivane Brlič Mažuranic (Miroslav Steel )in Jovana Jovanoviča—Zmaja (Slobodan Žarkoviri. otrok v hrvacsekm slikarstvu in kiparstvu (Matko Pe:či, problemi mladinske literature na Češkem (Z. K. Slabyi. mladinska literatura v Franciji 1968 (Marc Soriano«. o lutkarstvu i Vesna Kauzlanc >. pet let založniške dejavnost: 'ya otroke pri nas (Mira Alečkovič). analiza filma »Malt vojnici« Bate Cengica itd. Na koncu je vrsta ocen mla-dtnskth del iz vse Jugoslavije in zelo približna. dostikrat tudi napačna biografija lanskoletnih ot rošicih izdaj pri nas.
BERLIN: Dragotin Cvetko potlprrdsednik Mednarodnega muzikolnškega instituta — Te dni je v zahodnem Berlinu zasedal znanstveni svet Mednarodnega instituta za primerjalne glasbene študije in dokumentacijo. Ta institut je doslej opravil obsežno delo. med drugim je skupaj z UNESCO izdal serijo plošč afriške in azijske tra dicionalne glasbe in več znanstvenih publikacij s sorodno tematiko. Na omenjeno zasedanje, na katerem so bila prikazana dosedanja in nekatera prihodnja prizadevanju .nstituta. se je vezala razprava za okroglo mizo o klasi-1.kači ji glasbenih slogov in o možnostih zasnove univerzalne zgodovine glasbe V tem času je bila tudi glavna skupščina instituta, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Mednarodnega glasbenega sveta in UNESCO. Za radaljnje razdobje štirih let je bil za predsednika znan stvenega sveta omemenega mednarodnega instituta izvo-lien Paul Collaer iz Bruslja, za podpredsednika pa prot. dr Dragotui Cvetko iz Ljubljane. Narayana Menon iz Bombaya in Tran van Khe iz Pariza
Tradicija iskanja
Letošnji zagrebški glasbeni bienale ni na umetniškem polju navajal velikih sprememb udeleženih ustvarjalcev; med njimi je še vedno največ znanstvenih umetnikov s skrajno skupino diletantskih špekulantov. Organizatorji se v uvodnih razlagah pomena in namena prireditve izjavljajo za resnična stremljenja za napredek glasbeno umetniškega področja, obenem pa v dolgoletnih izkušnjah še vedno niso odstranili pojava, ki neopazno diši po trgovini daj-dam ali konkretneje: »Izvajaj me v Zagrebu — izvajal te bom, od koder sem!« Ob tovrstno uspešno poslovnost se ni moč spotikati brez določenega priznanja najbolj spretnim; ustvarili so si ime. Vedo. da tudi neudeleženi ljubitelji umetnosti radi podležejo naslovu.
Prav zavoljo tega pojava se med množico prisotnih skladateljev sama od sebe ustvarja piramidalna razvrstitev. ki ne pomeni niti (zagotovo) umetniške kvalitativne vrste niti vrste po doseženih novostih itd. Samo droben primer:	Penderecki
in Stockhausen se v izhodiščih diametralno razlikujeta, verjetno da bosta drugemu ostala samo sedanja slava in pomen, prvemu pa ni moč
odreči resničnih kvalitet u-metniškega izražanja.
Morda pa je na letošnjem bienalu najbolj izstopal Stockhausen. Zaustavimo se ob njegovem tako imenovanem delu Mikrophonie I. za tam-tam, dva mikrofona, dva filtra in regulator. Krat-na izvedba seže v leto 1964. Od takrat se Stockhausen pojavlja z njim po Evropi, Ameriki, Japonskem,’ kjer vodi seminarje za elektronsko glasbo. Velik uspeh!
Čeprav nam gol opis izvedbe dela ne more .predstaviti niti zvočnih niti pomenskih vrednot, ga omenimo. Dva izvajalca izvabljata z vsakovrstnimi pripravami tam-tam v zvočno nihanje; druga dva približujeta in odmikata mikrofona površini tam-tama, tretja dva soudeleženca (med tema je bil v Zagrebu prisoten Stockhausen) transformirata posneta nihanja, katera preko zvočnikov v po-jačanem obsegu spremljajo poslušalci. Doživljamo proces nastajanja, snemanja in transformacijo zvoka. Instrumentalna praksa je povezana z elektronsko; mikrofon je tokrat soudeležen kot instrument, ki nima gole vloge posnemanja oziroma prenašanja zvoka. Avtor je pristen. njegovo delo se odvija pred poslušalci. Včasih smo poslušali produkte (izdelane
v studiih) na trakovih, zdaj smo kot sprejemalci vključeni v sočasno delno ustvarjanje in izvajanje.
Se bi lahko našteli novosti in razlage. Kakšen je rezultat? Stockhausen je pred Izvedbo opozoril glasbenike, da ne bodo mogli dobiti pravih vtisov njegovega dela, ker mu ne ustrezajo akustični pogoji dvorane Hrvatske-ga glasbenega zavoda itd., itd. Toda kljub vnaprej postavljenim zahtevam’ in pričakovanjem avtorja moramo kot »prizadeti poslušalci« odpreti vrsto pomislekov. Seveda ne moremo' soditi po glasbeno analitičnih kriterijih umetne glasbe dosedanjih glasbeno ustvarjalnih obdobij. Stockhausnovo delo je v povsem drugačnem območju zvočnega sveta in zato ga ne moremo vključiti v okvir umetniškega vrednotenja. Verjamem, da prinaša nekaj zvočnih itd. novosti, vendar pogrešam osnovno: ne prinaša nam nikakršnega sporočila. Delo in vloga izvajalcev sta podobni ali otroškemu veselju nad igro ali novodobnemu magičnemu obredu odkrivanja (izvabljanja) možnosti zveneče materije ali čemu drugemu. Avtorjevemu namenu ne moremo do dna. Na njegovo zagotovilo, da išče in ustvar-
Načrtna pot k uspehom
OI> nastopu komornega zbora RTV Ljubljana na zagrebškem bienalu
Z dirigentom komornega zbora RTV Ljubljana Lojzetom Lebičem smo se zapletli v pogovor že po končanem glasbenem bienalu v Zagrebu. Njegov zbor je imel to smolo, da je nastopil prvi dan. ko so se izvajalci šele zbirali in ko se poslušalci in '.jubite-lji sodobne glasbe še niso menda prav zavedeli, da se ie velika mednarodna prireditev že začela. Smola torej taka. sreči pa preostane, da nakloni zboru prepričanje, da prireditev vedno uvede boljši. O vsem tem so pisale kritike zagrebških časopisov, ki jih bomo citirali pozneje, za uvod najprej nekaj besed, ki so nam ostale od pogovora z dirigentom.
»Prvikrat so nas povabili na bienale in nam razen ene točke sporeda I Jakoba Ježa Do fraig amors) tudi sugerirali program. Z nastopom smo popolnoma zadovoljni, še zlasti, ker zdaj kaže, da bomo še povabljeni, in ker so posnetki našega koncerta že prešli meje in bodo kmalu vključeni v arhiv pomembnih glasbenih ustanov po vsem svetu. Programsko vodstvo RTV Ljubljana je tudi čedalje bolj naklonjeno zbo-rovnim javnim nastopom. V avgustu bo imel zbor a cap-pella koncert v okviru dubrovniških poletnih iger, z orkestrom Zagrebške filharmonije in pod vodstvom dr. Milana Horvata pa bo v Dubrovniku izvajal zadnji stavek IX. simfonije L. van Beethovna. Po vrnitvi bo zbor v Ljubljani ponovil zagrebški in dubrovniški koncert, v načrtu pa je tudi gostovanje (z orkestrom) ▼ Italijo.«
Komornemu zboru RTV Ljubljana čedalje pogosteje naslavljajo nova zborovska dala naši ugledni skladatelji. Tako bo z.bor na jesenskem javnem koncertu prvikrat predstavit javnosti več naj-noveiših del Kreka. Si vica. Božiča, Srebotnjaka, Petriča in drugih. V dvorani Narodne galerije pa bo nastopil s tradicionalnim sporedom stare glasbe. Tako se utrjuje usmerjenost našega elitnega zbora, ki po eni strani izvaja najstarejša dela domačih in tujih skladateljev, po drugi strani pa dosledno vključuje v svoj program avtorje najsodobnejših glasbenih smeri.
Zbor je doslej posnel eno samo ploščo, in sicer za Ju-goton veliko ploščo narodnih pesmi. Po gostovanju v Belgiji. kjer so ljubljanski pevci na Flandrijskem festivalu tako lepo uspeli, je zbor dobil povabilo za snemanje plošče s pesmimi belgijskih skladateljev. Morda se bodo v kratkem uresničili tudi načrti za domačo ploščo, ki jo bo po vsej verjetnosti izdal ljubljanski Heltdon.
Toliko na kratko o komornem zboru RTV Ljubljana, ki ga že osmo leto vodi Lojze Lebič. Ob prevzemu zbora je dirigenta vodila ena sama želja — spraviti zbor na raven. ki so jo ricttegli preostali zbor: jugcslcjvanskih radijskih hiš. Želje šo že zdavnaj presežene, o čemer sicer ne govori skromni dirigent, zato pa toliko bolj zgovorno kritike.
I. Mandič piše v zagrebškem Vjesniku: »Drugi koncert prvega dne je minil v znamenju dobro znanega, starega paradoksa: več je bilo izvajalcev na odru kakor poslušalcev v dvorani. Morda se bienalska publika šele prebuja ali ne mara poznih nočnih ur (koncert se je začel po 23. uri), še najbolj pa bo najbrž držalo, da nima rada zborovskih nastopov. V tem primeru je bilo sklepanje napačno. ker je ljubljanski zbor — fenomenalen. Pod vodstvom Lojzeta Lebiča je zbor pokazal sijajne glasovne zmožnosti in odlično uravnovešene skupine. S kakšno prepričljivo lahkoto in interpretativno prepričljivostjo je izvajal tudi najtežja dela zapletene sodobne glasbe. Seštej-mo vse te vrline, pa lahko zatrdimo. da je komorni zbor RTV Ljubljana za sedaj prav na vrhu domačih izvajalcev zborovske literature.«
Dr. K. Kovačevič je v zagrebški Borbi med drugim zapisal:	»Nočni nastop ko-
mornega zbora RTV Ljubljana se je izoblikoval v zaokroženo umetniško doživetje. Izvedena dela so si bila stilno zelo sorodna, vendar je imelo sleherno individualni pečat svojega tvorca... Da bi ne bilo nesporazuma, prva zasluga za izjemen glasbenr dosežek gre Lojzetu Lebiču, ki je tudi tokrat potrdi] smisel za sodobno glasbo.«
Umetniški večer
Na zadnjem umetniškem večeru Društev glasbenih umetnikov in pisateljev Slovenije so nastopili violinist Rok Klopčič, pianistka Nada Oman kot spremljevalka, svoje pesmi pa je bral letošnji dobitnik nagrade mesta Ljubljane Dane Zajc. S tem je bila zaključena vrsta skupnih prireditev obeh društev v te-l koči sezoni, prireditev, ki so v razmeroma kratkem času pridobile svoj krog obiskovalcev. med katerimi je bilo zlasti veliko mladine.
To dejstvo priča, da imajo ti umetniški večeri že svoje poslanstvo, saj so vsakokrat pomenili srečanje z glasbeno umetnostjo, združeno z ume-j miško besedo, ter predstavili številne glasbene poustvarjalce In pisatelje.
, Vzdušje Viteške dvorane Je bilo nadvse primemo okolje
za umetniške portrete Miška Kranjca in sopranistke Olge Ježeve, klarinetista Mihe Gunzka in pesnikov Fritza in Kuntnerja ter Božene Glavar kove ln Svetlane Makarovič.
Na zadnje mkoncertu se je Rok Klopčič oddolžil tudi slovenski tvornosti in predstavil Tretjo sonatino Alojza Srebotnjaka, spored pa zaključil z Italijansko suito I. Stravinskega.
Jeseni je v načrtu večer posvečen Kosovelu, če bo seveda finančno vprašanje zadovoljivo rešeno, kar bo tudi pogoj za prireditve v naslednji sezoni.
Skupni umetniški večeri so namreč že v prvem letu obogatili ljubljansko kulturno življenje, obenem pa nakazali nadaljnje sodelovanje obeh društev.
IGOR DEKLEVA
Nenad Turkalj je v kratkem ppročilu v Večemjem listu obvestil bralce o koncertu ljubljanskega zbora pod mednaslovom Škandal o polnoči: »To je tudi bil svojevrsten škandal: nočni koncert prvorazrednega komornega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča je poslušalo komaj kakih dvajset ljudi več. kakor je bilo izvajalcev na odru.«
In na koncu še izvleček iz Telegrama, kjer je Erika Krpan zapisala pod naslov Virtuozna izvedba — slaba glasba tudi tole: »Izvrstni zbor, v katerem je lahko vsak član solist, zbor, kj kljub temu nikoli ne izgubi rafiniranega smisla za »Zusammenspiel« in nepretrgane zavesti o pomenu vsakega odlomka v to-taliteti dela, je vodil Lojze Lebič z gotovo roko in inventivno, z glasbeno fantazijo. ki je mestoma presegla partituro.«
JANEZ ZADNIKAR
Med knjigami
Dobrodošlo za samoupravljavce
Pred kratkim je izšla knjiga »Kako informirati samoupravljavce«. Njen avtor je Dušan Rebolj, vodja informativne službe pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije.
Knjiga obravnava zelo zanimivo torišče našega samoupravnega sistema. Obravnava vprašanje, kako naše samoupravljavce čimbolj informirati, kako jim čimbolj približati vso problematiko v njihovi delovni organizaciji, o kateri neposredno ali posredno odločajo na vsakem koraku in sleherni dan.
V tem delu Je možno zaslediti zanimiv pristop k tej tčmi, ki temelji tako na informiranju od »spodaj navzgor« kot od »zgoraj navzdol«. To je brez dvoma novost, ki ji ne gre odrekati določene tehtnosti. Rebolj' obravnava v svoji knjigi pomen informiranja, daje pa tudi — kar je še bolj pomembno— tudi praktične napotke za uveljavitev uspešnega informiranja proizvajalcev v delovnih organizacijah. Obširno in konkretno — knjiga je opremljena z mnogimi diagrami in drugim slikovnim gradivom — obravnava vse poglavitne oblike informiranosti samoupravljavcev pri nas, od tako imenovanih oglasnih desk do tovarniških glasil in lastnih razglasnih po-%staj.
Dušan Rebolj se je — in se še zdaj — aktivno ukvarja prav s to problematiko, ki jo v nekaterih delovnih organizacijah tu in tam zanemarjajo in celo' podcenjujejo. Zato je prav ta njegov publicistični prispevek s tega »neobdelanega« področja toliko bolj dragocen, saj bo .slehernemu proizvajalcu kot priročnik za razgledanost v lastni samoupravljavski sredini, več kot dobrodošel.
Knjigo, ki obsega 236 strani, je založila Delavska univerza »Tomo Brejc« v Kranju, opremil pa jo je avtor sam.
I. A.
ja univerzalni glasbeni jezik, razumljiv ljudstvom vseh kontinentov in stopenj, ne pristanemo slepo verujoč.
Stockhausnovo pojavnost in njemu podobna stremljenja moremo zaenkrat uvrstiti komaj v tradicijo iskanja novosti. Ob navedenem ekstremnem koncertu so bili vsi drugi, ki sem jih poslušal, kajpak prava okostenela starost, ki ne vznemirja več. Tako komorni deli Keleme-na, Kalčiča — posebej se ne moremo ponavljati ob še ▼ opatijski tribuni omenjenih delih Matičiča in Globokarja in še drugih delih, ki so bila pri nas že izvedena. Med standardna sodobna stremljenja sodijo na koncertu groninškega simfoničnega orkestra predstavljene skladbe Brousa, du Boisa in van Vli-jemena; izstopal je »Koral za godala« hrvatskega avtorja Stanka Horvata.
Zaustaviti se moramo še ob primeru lepljenke Tržačana Incontrere. Njegova »Ljubezenska pesem« naj bo morda primer neposrednega gledališča, kjer so med seboj povezani vidni in zvočni elementi, seveda brez opazne dramske gradnje. V glasbenem deležu je občutna težnja po povezanosti oziroma tematičnem prepletanju, vsa druga udeležena umetniška področja — balet, igra, sproti nastajajoča scena, filmska projekcija itd. — se nedoločeno povezujejo v sprotne svobodne vtise. Kar prevelika množina privabljenih artiklov tvori nekakšen konglomerat, ki v smeri rasti preide v popuščanje in degradacijo zastavljenih namenov.
Morda je kot poskus zanimiv, večjega pomena mu ne bi mogli prisoditi. Čeprav spominja na naš čas in z njim zraščena nasprotja, sočasnosti itd., ne moremo sprejeti tako razvrščenih elementov kot organično celoto vrednot. Kakor v življenju tako mora tudi na umetniško ustvarjalnem ^področju o-praviti svojo nalogo selekcija. Brez vrednotenja je naš odnos do umetnin mrtev. Nikakor se ne moremo v nedogled samo srečevati s pojavi. Ker je danes krog opazovalcev, ne pa še sprejemalcev, bienalskih poskusov in iskanj vedno ožji, se upravičeno vprašajmo po komunikativnosti teh pojavov; drugo vprašanje zastavimo v smer informiranja teh poskusov:	kakšna sporočila
nam prinašajo? Smemo pomisliti, da je današnji način življenja potisnil človeka že v tirnice amorfnosti, kjer ne zna več slediti vizijam bodočnosti, ko ni več zmožen prestopiti mostu k novim delom, kjer prihajajo do veljave nova vrednotenja.
Menim, da ne moremo pustiti brez slehernega odgovora (pa čeprav v daljši časovni relaciji neobjektivnega) vseh onih, ki jim ni moč stopiti v hram sodobnih glasbenih dogajanj. Na bienalu se srečujemo z neke vrste zvarkom peščice različnih stremljenj, njihov obseg pa meji na eni strani na male in vedno bolj očitne špekulativne ambicije — biti moderen (dejansko je samo moden), na drugi strani pa na bolestno zaverovanost v zvočne kvalitete, ki jih prinašajo že sami do sedaj neznani akustični pojavi; med skrajnostma je moč srečati tudi resnične ustvarjalce, katerih prizadevanja ne najdejo pravega vrednotenja niti med bienalskimi glasbenimi kriteriji (njihova dela so ponavadi preveč urejena in s tem staromodna) niti med poslušalci, ki verujejo samo tradiciji in ne odprejo notranjega očesa in se prepričajo, da se umetniške izpovedi preteklosti dotikajo našega bivanja le deloma, da pa moramo z zaupanjem sprejeti umetniška sporočila sedanjosti.
MARIJAN GABRIJELČIČ
OGLAŠUJTE V

-	- I
GRAFIČNI LIST NAGRAJENCA HANSA HARTUNGA, ki bo na letošnji grafični razstavi ▼ moderni galeriji imel retrospektivno razstavo.
Pred VIII. grafično razstavo
lituainost ljudi in smeri
S tiskovne konference v Moderni galeriji
S pripravami za VIII. mednarodno grafično razstave?, ki bo odprta 6. junija, so v Modemi galeriji pri kraju, zato je bila v ponedeljek dopoldne sklicana tiskovna konferenca, na kateri so bili novinarjem posredovani podatki o tem svetovno manem in pomembnem dogodku na področju likovne umetnosti.
Kot doslej bo tudi letos razstava grafičnih listov iz 46 držav razdeljena na bienalni in retrospektivni del. V okviru bienalnega dela bo 893 grafik razstavilo 345 grafikov. Retrospektivne prikaze pa bodo letos imeli štirje predlanski nagrajenci: Hans Hartung, Antoni Tapi-es, Jasper Johns in Dževad Hozo. Značaj mednarodne grafične razstave v Ljubljani ostaja takšen kot doslej, kar pomeni, da si prireditelji prizadevajo prikazati najpomembnejšo svetovno grafično produkcijo v zadnjih dveh letih. Izoblikoval se je tudi že ustaljeni prijem pri Izbiri grafičnih del, po katerem sklepa o posameznih prispevkih naš sekretariat sam, mednarodni komite, sodelujejo pa še razni drugi
posrednik; in meceni te umetnosti po svetu.
Nagrade bo podeljevala mednarodna žirija, ki s svojo sestavo izpričuje, kot je dejal na konferenci direktor Zoran Kržišnik, trenutno aktualnost ljudi in smeri, še posebej pa želi naše vodstvo pri tujih izvedencih, ki so večidel na vodilnih mestih po raznih kulturnih ustanovah, zbuditi zanimanje za domačo grafično tvornost in navezovati konkretne stike v obliki razstav naših umetnikov v tujini. Med člani letošnje mednarodne žirije so Umbro Apol-lonio, sekretar Beneškega bienala, Jifi Kotalik, generalni direktor Narodne galerije v Pragi, William S. Lie-berman, eden izmed direktorjev newyorškega Muzeja modeme umetnosti, Dietrich Mahlow, generalni direktor umetniške galerije v Niirn-bergu, Frantjois Mathey, direktor Muzeja dekorativne umetnosti v Parizu, Harald Szeemann, direktor Umetnostne galerije v Bernu, E. de Wilde, direktor Nacionalnega muzeja v Amsterdamu, Zoran Kržišnik in Mio-drag B. Protič.
Razen častne nagrade.
glavne nagrade in še treh enakovrednih nagrad bodo letos kot novost vpeljane odkupne nagrade po 2000 Ndin gospodarskih podjetij in institucij, ki jih bo več kot 50. Izšel bo tudi katalog v dosedanjem obsegu.
Vodstvo ljubljanskega mednarodnega bienala je v prizadevanju za poživitev te stalne institucije spričo podobnih mlajših po svetu prišlo na idejo, da bi v vili »Bled« v prihodnje, že letos poleti, organizirali tudi stalno mednarodno izmenjavo izkušenj posameznih predstavnikov poglavitnih grafičnih smeri v posebnem grafičnem studiu, iz česar bi lahko črpali tudi eksponate za grafični kabinet. Ob soočanju mojstrov sodobne svetovne grafike pa bi prirejali tudi seminarje za mlade likovne ustvarjalce, ki bi se bogatili ob izkušnjah in iskanjih vrhunskih grafikov. Kot pravijo, je ta ljubljanska zamisel, izredno pomembna tudi za nadaljnji razvoj in delo ljubljanske grafične šole, naletela po svetu na izredno pripravljenost.
JOŽE SNOJ
Spomeniki revoluciji
Publikacija SUBNOR Jugoslavije in IKP Svjetlost Sarajevo 1968
Publikacija sicer nosi letnico 1968, iz tiskarne v prodajo pa je prispela šele pred dnevi. Reprodukcija detajla spomenika revoluciji v Pod-goriču (delo kiparja Dušana Džamonje) na ovojnicah in obseg ter format nakazujejo, da gre za reprezentativno izdajo.
To, skoraj bi dejali, monumentalno delo je uredil M. Bajič, akademski slikar z uredniškim odborom, kakor so navedeni: V. Djurič, M. Horvatič, P. Korobar, S. dr. Tihič, V. Visočnikova, R. VI-kov in M. Živkovič; navedeni so tudi konzultanti: D. Abramovič, O. Bihalji — Merin, D. Cosič, S. čelič, M. Protič, 2. Skngin in L. dr. Trifunovič. Tiskano je v 10 tisočih primerkih v srbohrvaščini, slovenščini, makedonščini, madžarščini, italijanšični, albanščini, ruščini, angleščini in francoščini, obsega okoli 240 celostranskih reprodukcij, na formatu 40, na koncu so dodani precej obširni podatki o avtorjih kiparjih, arhitektih in urbanistih (T. Jankovič) ter zgodovinski podatki (P. Moreča).
če hočemo kritično obdelati slovenski del spomenikov, t. j. izbor spomenikov NOB v naši republiki, moramo upoštevati le reprodukcije in podatke, ki so tiskani, kajti edini navedeni slovenski član redakcije Vera Visočnikova sama zanika so-uredntštvo, zastopala je nekoga is naše ZB le na eni seji v Beogradu brez pooblastila in vpliva na Izbor in tekst.
Redakcija na začetku v osmih kratkih stavkih pojasni svoj koncept in Izbor. Pravi, da je to prvi poskus, pred-
staviti. javnosti dela sodobne monumentalne plastike in urbanistično-arhitektonskih stvaritev, ki jih je inspiriral osvobodilni boj naših narodov. Pri tem ponovno lahko trdimo, da to ne bi smel biti Ie poskus, ampak temeljit in dokončen . prikaz, seveda če bi to delo imelo za osnovo že po republikah evidentirane in publicirane spomenike v posebnih izdajah, česar celo Slovenija nima. Naprej pravi redakcija, da izbrani presek nudi informacije o široki panorami spomenikov te vrste, ki nas vodijo na kraje dogajanj, pri tem so avtorji ne glede na stilske opredelitve prišli do uspelih realizacij. Nato pravi, da so poskusili pokazati tiste stvaritve, ki pomenijo v povojni monumentalni plastiki novo likovno kvaliteto. Pri tem je prišlo pri izboru del nujno do močne disonance med kvaliteto, historično in geografsko komponento. Res se je temu težko izognita, vendar mislimo, da bi redakcija le morala vztrajati pri »novi likovni kvaliteti«, izpustiti kiparska dela, kjer plastična substanca še vedno ostaja v mejah konvencionalnih in tradicionalnih realističnih form, kajti le močna umetniška potenca z velikim notranjim naponom lahko dvigne plastiko do monumentalnosti. Mnogi avtorji so res iskali nove rešitve, iskali nov koncept in izraz, opustili stare sheme in razbijali konvencionalnost, obvladovali odpor in nerazumevanje, težili so k novemu, in prev ti avtorji bi morali biti edini nosilci.
Izbor sedemnajstih spomenikov lz naše republike nas vsekakor ne more zadovo-
ljiti, posebno če izhajamo in poudarjamo umetniško vrednoto, pa tudi historično in geografsko komponento. Predvsem je vse preveč spomenikov, ki ne pomenijo novo likovno kvaliteto, vse preveč je poudarjen konvencionalen realističen spomeniški koncept. Pri tem hitro postavimo vprašanje, zakaj ni vključen kompleks E. Ravnikarja na Rabu, Fr. Smerduja v Domžalah, spomenik Borisa Kalina na Zaloški cesti in na Vrhniki, Batičev mariborski spomenik, kočevski, ki so ga oblikovali štirje avtorji, predvsem pa urbanistični spomenik B. Kobeta v Podljubelju, Plečnikov arhitekturni v ljubljanskem Trnovem, še posebno pa Savin-škova Vojna in mir v Celju, Lenassijev spomenik v Ilirski Bistrici in še nekaj manjših. Prav zato, ker je ta publikacija prvi poskus, in ker dvomimo, da bo v doglednem času sledil drugi, se brezkompromisno postavlja vprašanje enake publikacije o slovenski spomeniški plastiki borcem in žrtvam narodnoosvobodilne borbe.
še ena pripomba. Pri fotografiranju ni naveden niti en slovenski snemalec in nerazumljivo nam je, da je likovna redakcija izbrala le detajle nekaterih spomenikov, ko umetnik že pri skici poleg likovnih vrednot hi vse-bine upošteva tudi celoten naravni ambient in profil.
Kljub tem pripombam o monumentalni spomeniški plastiki pa je edicija Spomeniki revoluciji res monumentalno delo, ki daje vse priznanje uredniškemu zboru in izdajateljema.
CIRIL VELEPIC
V nekaj vrstah
MARIBOR
SHiciji — Izvršni odbor občinske konference SZDL Maribor je predlagal, naj bi pri občinski konferenci SZDL ustanovili sekcijo poslancev. Menili so, naj bi v pogovoru s predstavniki občinskih konferenc SZDL Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož ugotovili, če so ▼ teh občinah zainteresirani si ustanovitev področne sekcije poslancev.
Mestna konferenca ZK — Sekretar komiteja mestne konference ZK Slavko Soršak je povedal, da bo 29. maja v domu družbenih organizacij zasedanje mestne konference ZK. na katerem bodo osvetlili uveljavljanje nove vloge ZK v Mariboru.
Vzpenjača — V soboto in nedeljo je pohorska vzpenjača prepeljala 2271 potnikov.
Kopalci — Na letnem kopališču Mariborski otck se je v soboto in nedeljo kopalo 973 kopalcev.
SLOVENJ GRADEC
Tečaj nemščine — Pri trgovskem podjetju Zarja so pred dnevi končali s posebnim tečajem nemškega jezika za prodajalce.
ČRNA NA KOROŠKEM
Srečanje mladine — V nedeljo je bilo v dolini Koprivne pri Cmi srečanje mladine ravenske občine, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS.
RAVNE NA KOROŠKEM
Pripravljalni odbor — V železarni je bil pred kratkim osnovan 12 članski pripravljalni odbor za proslavo 350-let-n:ce edinsvenega razvoja jeklarske industrije na Ravnah, ki bo prihodnje leto meseca oktobra.
ČREŠNJEVEC
Samoprispei ek za cesto — Na pobudo krajevne skupnosti Črešnjevec so občani tega kraja sklenili, da bodo uvedli samoprispevek za asfaltiranje ceste, od naselja do priključka na cesto Slovenska Bistrica — železniška postaja Črešnjevec, v dolžini dveh kilometrov.
POLJČANE
Iskrice izpod Brna — Literarni krožek v osnovni šoli Poljčane je pred kratkim izdal drugo številko svojega glasila »Iskrice izpod Boča,« katera je posvečena Dnevu mladosti. Na triindvajsetih straneh mladi člani literarnega krožka opisujejo zanimiva doživetja in občutke. Člani likovnega krožka pa so glasilo opremili z risbami.
MURSKA SOBOTA
Podelitev priznanj in nagrad — Občinska konferenca SZDL je podelila najzaslužnejšim članom, ki dolga leta delajo r društvih in organizacijah, priznanja in nagrade. Med najbolj aktivnimi je Tone Grčar, večletni član in funkcionar radio kluba Murska Sobota. Denarno nagrado je za dolgoletno in požrtvovalno delo pri soboški godbi, v kateri je vodja in dirigent hkrati, prejel tudi Jože Grlec. Priznanja za delo v organizacijah in društvih so dobili tudi: Dragica Juteršnik. Ernest Hojer, Ciril Tručl. Marija Ferjan. Karel Flisar in Jože Brunec. Priznanja za vzorno in aktivno delo so prejeli še: osnovna organizacija Rdečega križa Gornji Petrovci, društvo prijateljev mlad.ne Beltinci, nogometni klub Mura. gasilsko društvo Krog in KUD »Miran šumenjak« iz Dokležovja.
BERKOVCI
Dogradili hmlo vaški doin — Gradbeni odbor za dograditev vaškega doma v tem kraju, je pred kratkim dobil zagotovilo občinske skupščine Ljutomer,- da bo lahko najel kredit v višini 20.000 dinarjev. Sedanja zgradba vaškega doma. ki so jo začeli graditi z lastnim denarjem in delom občani Berkovec leta 1965 je vredna 100.0«) dinarjev. Potrebno je urediti le še notranjost doma. MARIBOR
Poročili so sc; Ernest Lubej, sprevodnik in Jelka Dog.ša. tkalka; Anton Pirnar, strugar in Slavica Muršič, fakturist; David Zavemik. šofer in Hedvika Gobec, uslužbenka; Ivan Vr.uk. zidar in Zdenka Knezoci. delavka: Albin Kramberger. profesor in Ivanka Podhostnik. ekonomist; Viljem Žmavc, avtomehanik in Jožica Primožič, trgovska pomoč* mca; Jože K rum pačmk, ključavničar in Ana Maklin. natakarica; Vlado Kliner. gradbeni tehnik in Ida Doberšek. uslužbenka: Mirko Bec, delavec in Apolonija Dmaut. snemalka. Franc Kobale, avtoklepar in Jožica \Valzl. delavka; Vladimir Kaube. geometer in Marija Cojhter. uslužbenka: Ivan Herynek, gasilec in Manja Šauperl natakarica; Marjan Kosar, knjigotiskar in Vanja Jesih, natakarica: Alojz Sukič, strojevodja in Cvetka Voh go spodmja: Franc Urlep, vratar in Vera Krejač. preddelavka-Franc Pokeržnik, gozdarski tehnik in Marija Mukenauer kuharica; Stefan Jeranko. ključavničar in Marija Barat gospodinja: Anton Tišler. kmečki sin in Marija Potočnik delavka: Aleksander Kramberger, tehnik in Helenca Huter strokovna učiteljica; Franc Vudler. avtoklepar in Vladimi-ra ,^arko- šivilja: Alojz Korošec, avtobusni sprevodnik m Marija Ceh. tajnica šole: Franc Arbeiter. livar in Kri-wina Krašovec, delavka: Zvonimir Žibert. odtisovaleč in Nada Horvat, administratorka: Marjan Sreš. elektrorneha-mk in Jadranka Bobič, trgovska pomočnica.
Iz drugih^ izdaj
CATESKE TOPLICE
Veterinarji so zborni ali _ Na letni skupščini Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije v soboto. 24. maja. je upravni odbor poročal o naporih skupnosti za uzakonitev organizacije veterinarske službe v naši republiki, ki doslej žal niso rodili zaželenega uspeha. V razpravi so poudarili nujo za učvrstitev veterinarskih postaj, premišljeno nadaljnjo integracijo, večje vključevanje v živinorejsko kooperacijo in za bolj smotrno zavarovanje živine.
TEMELJI ZA BLOK UPOKOJENCEV — Gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora je pred dnevi začelo s kopanjem temeljev za prvi stanovanjski blok za upokojence v Lovrencu na Pohorju. Ker je upokojencev več kot tristo, bo kmalu, ko bo jeseni blok vseljiv, zasedlo devet družin tudi vseh devet stanovanj. Zato menijo, da bi morali poslej vsako leto na podoben način urejati stanovanjsko stisko svojih članov. Denar za gradnjo’ bloka prispeva poseljen stanovanjski sklad, v katerega se steka prispevek od pokojnin. Foto: Bogo Čerin
Sodelovanje med kmeti
V murskosoboški občini predlagajo ustanovitev strojnih skupnosti
Kmetijske organizacije so močno skrčile število traktorjev za delo na kmečkih posestvih. To so storile zaradi zgub pri strojih, kajti kmetje imajo vsako leto več traktorjev in priključkov in manj povprašujejo po njihovih. V murskosoboški občini imajo že 700 traktorjev. Ti zasebni traktorji pa naj bi služili tudi sosedom, ne le lastnikom, sicer bodo morali mnogi kmetje še naprej orati s kravami.
Razprave o kmetijstvu v murskosoboški občini so pokazale, da je možno z organizirano proizvodnjo urediti mnogo stvari, ki se včasih zdijo nerešljive. Zasebniki imajo veliko traktorjev in priključnih strojev za obdelovanje zemljišč — tarnajo Pa zaradi davkov. Pri občinski konferenci Socialistične zveze menijo, da bi zasebne lastnike traktorjev oprostili davka — razen za registracijo, oziroma ceste, o čemer ne morejo odločati oni -*- če bi se vključili v strojne skupnosti kmetov in sklenili po-
za strojne storitve podobno jamstvo, kot če bi sklenili pogodbe s kmetijsko organizacijo.
Predlog Socialistične zveze je spodbuden. Kakšni bodo uspehi, pa bomo videli čez nekaj mesecev. Gmotna spo-buda — črtanje davka in določene cene za delo — velja tako lastnikom traktorjev kot kmetom, ki še nimajo lastnih strojev. Vsi jih namreč ne
Zakaj tako?
Drvenje skozi vas
Pesnica leži ob cesti prvega reda. ki vodi iz Maribora proti Šentilju. Naselje res
Obramba pred točo
Lenart: razmišljajo o organizaciji obrambe
Kmetijsko območje Lenarta je bilo v zadnjih letih večkrat hudo oškodovano zaradi močne toče. Zaradi tega se želijo kmetje in kmetijski kombinat po vzoru Agrokombinata Maribor zavarovati proti toči z namestitvijo tako imenovanih strelnih ramp, odkoder bi izstreljevali rakete, napolnjene z živosrebmim jodidom.
Za uspešno izstreljevanje teh raket je potrebna posebna služba, ki, opremljena z radarji. povezuje in obvešča strelce, da ti pravočasno začno streljati in tudi izberejo pravilno smer. Ta služba je spet povezana 2 meteorološko službo, ki napoveduje gibanja oblakov, v katerih je to-ča.
Organizacija take službe seveda m lahki in tudi ne poceni; v lenarškem Agrokombinatu menijo, da bi bili potrebni najmanj dve leti, če bi hrteli uresničiti zamisel
Pač pa je možno organizirati v najkrajšem času tak si-
Mariborski
V mariborskih trgovinah so podražili radensko mineralno vodo. Za litrsko steklenico je treba plačati 10 par več kot prej. Ker so jo prej prodajali po en dinar, ni težko izračunati, da so ceno zvečali za 10 odstotkov.
Kupci radenske mineralne vode sprašujejo, ali je bila taka podražitev nujna in zakaj. V časopisih pogosto berejo o novih izvirih in zvečanju proizvodnje, kar pomeni veliko več napolnjenih steklenic. Zakaj bi morala biti mineralna voda dražja, če je proizvodnja večja? V državah, v katerih veljajo zakonitosti trga. je prav obratno. Večja proizvodnja j« cenejša in kon-
kurira drobni tako uspešno, da jo kar uničuje.
Prvemu presenečenju kupcev radenske vode — višji ceni — je sledilo še drugo. Vzlic zvišani ceni v mariborskih trgovinah ni dovolj mineralne vode iz Radencev. Kdor jo želi kupiti, mora stikati po prodajal-
Mariborčani, ki iščejo radensko mineralno vodo, ne dobi)o v prodajalnah odgovora. s katerim bi bili zadovoljni. Zakaj ni vode dovolj niti zdaj. ko se je podražila? Ali to pomeni, da se bo Se podražila? In kdo jo bo podražil: proizvajalci ali trgovci? Ali je radenske mine-
godbe s sosedi, da jim bodo opravljali strojne storitve in računali za eno uro dela največ 25 din.
Take strojne skupnosti lahko koristijo lastnikom traktorjev in jjrugim kmetom.
Lastnik bo oproščen davka, kmetje pa si bodo zagotovili strojne storitve podobno kot pri sodelovanju s kmetijsko organizacijo. Pogodbeno sodelovanje zasebnika z zasebniki, registrirano pri kmetij- » u ihiai ocihh/«,	ico
ski organizaciji, pa bo jam- ; ni veliko, vendar velja kljub čilo, da takih pogodb ne bo- i temu tudi tukaj omejitev hi-do preprosto preklicali ali trosti motornih rvozit na 60 zavrgli. Kmetje bodo imeli kilometrov. To je potrebno
zlasti v središču naselja, kjer je nevarnost za nesreče največja. Tu stoji gostilna Kerenčič, v katero in iz katere stopajo ljudje, ustavljajo pa se tudi motorna vozila. Takoj nasproti gostilne je na drugi strani ceste avtobusna postaja, kjer je promet zopet močnejši.
Prav na tem mestu je potrebna previdnost voznikov, saj se je tu primerilo že več hujših prometnih nesreč.
Ali pa se vozniki motornih vozil držijo predpisa in omejijo hitrost svojih vozil po predpisu? Večinoma, žal. ne. Ob priložnosti sem opazoval promet skozi to naselje, ki je zelo gost zlasti v tem letnem času. Med desetimi vozili. ki sem jih zasledoval, jih najmanj sedem ni vozilo predpisanih 60 km na uro, temveč so zdrveli skozi naselje z mnogo večjo hitrostjo. Večinoma so to bili osebni avtomobili pa tudi neki tovornjak in avtobus sta si »privoščila« nedovoljeno hitrost.
Najbrž bo tako ostalo do naslednje hujše prometne nesreče, ki bo spet za nekaj časa spametovala voznike; morda pa bi napotila sem tudi prometno milico, ki bi z opozarjanjem voznikov ali pa tudi s kaznovanjem mogoče lahko preprečila prihodnjo nesrečo.
FRANC SR1MPF
stem obrambe pred točo. kakor ga ima mariborski Agro-kombuiat in ki je dal tudi že prve uspehe. Tega mislijo posnemati tudi v lenarški občini še v letošnjem letu. Za ta namen je potrebno zagotoviti okoli 66.000 dinarjev. Polovico teh stroškov bi kril Agrokombinat. drugo polovico pa kmetje. Ce upoštevamo ogrožene kulture, še posebej sadovnjake in vinograde pa tudi njivske posevke, bi prišlo na 1 ha površin kmetov 5,30 dinarjev. To je vsota, ki jo bo najbrž pripravljen žrtvovati vsak pameten kmet.
Ali sedanje pomanjkanje radenske mineralne vode v Mariboru res temelji na zakonitostih trga, ki jih ni moči preskočiti, ker so se zvečale možnosti izvoza, ali je le posledica trikov trgovskih podjetij, da bi zvečala svoj dohodek? Kdo bo odgovoril?
Čudne zakonitosti trga
nah. če jo še kje dobi. Ne- ralne vode res premalo za In še to- ali le nrav Ho «h kateri vzamejo namesto nje domače porabnike ker ie krmtimlrh.ri , **PfaT’***ob rogaško slatino »donat«. Pcv veliko	.Ut t^^^a^no d«
doba pa je. da tudi tiste borski trgovci ne marajo- porebnTkT^ « ni več dovolj, saj so v ma- prodajati?	J „rok ll	*
no^atf Sr Za6eU Prl	je težko zve- danske mESS?
ponujati »bukovačko mine- deti resnico, ker menijo da Mariboru?
ralno vodo« iz Arandjelov- so take stvari poslovna ____
ca. Ker so Jo pripeljali od skrivnost. Zato bi bilo dob-	'	J-
daleč, je seveda tudi dražja ro. da bi povedali svoje rtlLjTOMfrf od radenske in rogaške. mnenje tudi proizvajalci.	VffliAVrPfPi
ra-
T
morejo imeti, ker so naše kmetije premale za take stroje. Menijo, da bi vsak lastnik traktorja lahko obdeloval polja desetih kmetov. Jako bi bili zajeti skoraj vsi kmetje v murskosoboški občini, ki si želijo strojno obdelavo.
S katerim lastnikom traktorja bo sodeloval posamezni kmet, naj izbira sam. Podobno tudi lastnik traktorja, s katerimi kmeti želi sodelovati. Sodelovanje naj bo povsem prostovoljno. Socialistična zveza predlaga le možnosti, kako naj bi to uredili, da bi kar najbolj koristilo vsem.
JOŽE PETEK
Akcija RK v Mariboru
Občinski odbor Rdečega križa v Mariboru je v Tednu Rdečega krjife organiziral po mariborskih' ulicah nabiralno denarno akcijo. Mladi člani Rdečega križa so pobirali denar tudi na bencinskih črpalkah in na mednarodnem obmejnem prehodu v Šentilju. Zbrani denar bodo namenili za zdravstveno-prosvetno m vzgojno delo. za organizacijo tečajei prve pomoči in v druge koristne namene.
Sekretarka občinskega odbora RK Maribor Lidunka Krajnc nam je povedala, da se bodo člani RK v Mariboru 29. maja vključili v akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine. Ta akcija bo na ta dan med 17 in 19 uro pote-kala po vsej Sloveniji. Pričakujejo, da bodo Mariborčani podprli to humano akcijo. Zbrana oblačila in obutev so namenjena socialno ogroženim družinam. Posameznim občanom so že poslali pismo, v katerem so jih zaprosili za sodelovanje in pomoč pri tej akciji.	M. K.
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru opozarja na organizacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi
MARIBOR, 26. maja — Okrožno javno ^ožilstvo v Mariboru je odločilo, da ne bo .zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo je, da ni razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdravili. Hkrati pa je poslalo svetu za zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih v zdravstveni službi v Mariboru, ki zadevajo primer Petra Kotnika in nekatere druge primere, ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno javno tožilstvo v Mariboru.
V zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno hi učinkovito zdravniško pomoč.
Roparski
napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 v Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bilo nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadavil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev. Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v petek ni nihče več dvignil pošte In časopisov. Stanovalci hiše na Mariborski 63 ne vedo povedati, če bi v četrtek Kovačeva sprejela ali pričakovala kakšen obisk. Preiskava je v teku.
J. S.
Poškodovan kolesar
DRAVOGRAD, 26. maja — V soboto popoldne se je v Dravogradu hudo poškodoval kolesar Franc Krpač, ki se je peljal iz Otiškega vrha proti Dravogardu. Na zavarovanem železniškem prehodu je trčil v prometni znak in obležal nezavesten.	N. S.
Prepirala sta se
MARIBOR, 26. maja — Danes zjutraj med 1. in 2. uro sta se v baraki v Pekrah pri Mariboru sprla Halid Kladu-šič in šaban Sufič zaradi delitve denarja, ki sta ga zaslužila pri priložnostnem delu. Kladušič je najprej razbil pivsko steklenico ter potem s črepinjami porezal Sufiča po rokah in telesu. Sufiča so pripeljali v bolnišnico. Po mnenju zdravnika poškodbe niso smrtno nevarne. N. S.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno tožilstvo organ, ki naj bi bil , organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet obravnava navedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravili in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
r
V primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posamezne zdravnike, da so nevestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba pa je te obtožbe zavračala. V tisku so bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starši obolelega Petra Kotnika cesto klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različni zdravniki, ki niso uspeli določiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu, je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni. Ko je staršem končno le uspelo spraviti sina v bolnišnico, so slišali očitek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da
študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra Kotnika potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo skupno dežurno službo. Komisija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki in infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. če pa objektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregli potrebam hospitalne in ambulantne po-liklinične specialistične službe.	MARJAN KOS
Kradljiva brusača
Okradla osamljenega starca in več drugih
CELJE, 26. maja. Pred dnevi je na celjsko območje pripotovalo več rokodelcev iz Bosne. To so po večini brusači in popravljalci dežnikov. Dva izmed njih sta prišla tudi v Novo vas pri Šentjurju. Eden od njiju je prišel v hišo 87-let starega Antona Lesjaka. Hiša stoji na samem.
Proslava dneva mladosti v Tinju
TINJE NA POHORJU, 26. maja — Včeraj je bila v Tinju prisrčna slovesnost, na kateri so se zbrali pionirji in starši ter prebivalci tega pohorskega kraja. Pred šolo so najprej pripravili kulturni spored, v katerem so sodelovali pionirji te šole, mladinski pevski zbor in orkester glasbene šole iz Slovenske Bistrice. Nato sta književnika Nada Gaborovič in Janez Švajncer iz Maribora podelila 21. pionirjem zlato, srebrno in brona to Ingoliče-vo značko, po podelitvi pa se še dalj časa zadržala v pogovoru z mladimi Pohorci.
F. S.
Etaža D II. nadstropje
El Nl$
•	MEDIANA.
TIP 8801. DIN 2.479.80
•	DIPLOMAT LUXl'S, TIP 8802. DIN 2.552.70
•	RIVIERA DE LUX. TIP 8803. DIN 2.613,50
•	VIDEOM ASTER LIBKUS.
TIP 8805. DIN 31282.00
•	EUROPA 2000.
TIP 8809. DIN 2.7*5,90
•	PACIFIK.
TIP 8702. DIN 2674,30
•	VRBAS (prej RC). TIP 672/U, DIN 2552,70
•	PINOCIO (prej RC),
TIP 474/U, DIN 1.786.90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3.160.60
RIZ, ZAGREB
•	GRAND,
TIP 235. DIN 2.600,00
•	ATLANTIK,
TIP 245, DIN 2.600,00
UVOŽENI TV APARATI
•	LOEWE — OPTA, BRD, MODEL F-806. DIN 3.340,00
•	ORION 1550 (MADŽARSKA),
DIN 2.211,30
•	ORION PORTABLE AT-848, DIN 2.320,60
•	ORION 575-MINI-VIZOR, DIN 1.600,00
IV NOVlI I ŠTEVILKI
Inaši razgledi
RAZGLEDI PO SVETU:
Le Monde:
ALKOHOL, TOBAK IN RAK Newsweek:
POROČILO O BITKI
čitaenih°hkrU» ameriškL strokovnjaki o povzro-Listju
KhSlŽEVNOSTra'* ^	1 »^VENSKE
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Dra Oljenju slovenist o našem slovstvenem
NAŠI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
KAJ DAJE ŠOLA DRUŽBI
hrvIra-fV* -T?’ kar daje drl>žba šoli. — Za prihodnost šolamo žarko smetano. — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino so
b^Hra Zh S?cialne krivice, ki bodo teple ljudi družbo cez deset, dvajset, trideset let
hR,?^k,Nv^™ ZAJEDALEc, čeprav
pak° P,ravi v pogovoru Naših razgledov Anton nUalel« k’ generalm direktor podjetja »Slove
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
Ko je brusač videl, da je starec sam doma, je odšel k sosedu, kjer se je takrat mudil njegov tovariš. Skupaj sta se nato vrnila k Lesjaku, ki je sedel v kuhinji. Vpričo njega sta začela preiskovati kuhinjo in našla v kredenci od 1.300 do 1.500 dinarjev. Starca sta nato prisilila, da je šel z njima v sobo. Tu sta po temeljiti preiskavi odkrila v postelji 2.750 dinarjev. Starec se jima je sicer uprl, vendar sta hitro opravila z njim. Nato sta pobegnila.
Varnostni organi so se nemudoma podali na lov za osumljencema. V enem samem dnevu so odkrili Kar 13 brusačev in popravljalcev dežnikov, vendar med njimi ni bilo nobenega, ki bi ustrezal opisu. Potem so odkrili, da sta osumljena te tatvine dvajsetletna Mustafa Mustafič in Sarajlija Omerovič, oba doma iz okolice Bje-ljine. Toda oba storilca sta, kot so pozneje med preiskavo ugotovili, nemudoma odpotovala proti Bosni. Najprej sta poskušala pobegniti z vlakom, pozneje sta izbrala avtobus. Mustafiča so po
svetu
Smrt divjega ribiča
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj se je v vasi Mali dol pri Vojniku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil ribe. 2ico je uravnaval s palico. Pri namakanju žice v vodo, ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo, da je stopil v vodo.
Očividec pripoveduje, da je zaslišal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da lezi Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev.
J. S.
Zgorelo gospodarsko poslopje
^OUCANE, 26. maja. ___
Včeraj popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem po slopju Julijane Gumzej v Laporju pri Poljčanah. Zgorelo je celotno gospodarsko poslopje. Domnevajo, da ie ogenj povzročil Kratki stik v električnem kablu v živin-
!?eVU-. Skodo cemi° na 20.000 dinarjev.	n. S
dveh dneh aretirali in mu zaplenili del ukradenega denarja. Omeroviča pa so aretirali šele včeraj.
Med preiskavo so ugotovili, da je bila podobna tatvina izvršena tudi v Spodnjih Zrečah pri Konjicah. Tudi pri tej tatvini bi naj bil udeležen Mustafič. Občani pa so prijavili tudi poskus posilstva, ko je eden izmed brusačev v neki vasi blizu Celja napadel starejšo žensko.	j. s.
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Štefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno.
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedli pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Štefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprli še dve osebi, k. da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili puško, iz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
R. C.
Hudo poškodovan motorist
MARIBOR, 26. maja. — Sinoči ob 20.30 se je v Framu motorist Jože Prah iz Zbe-lovske gore zaletel v Jožico Motal iz šmartna na Pohorju, ki je šla po desni strani ceste iz Frama proti Morju. Motorist jo je podrl in j pri tem izgubil oblast nad motorjem. Trčil je v železni steber prometnega znaka in padel na travnik. Pri nesreči se je huje poškodoval, medtem ko se je Motalova lažje poškodovala. Oba so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
N. S.
Trčenje dveh avtomobilov
MARIBOR, 26. maja. — Sinoči ob 20.35 sta v križišču Maistrove in Prešernove ulice v Mariboru trčila osebna avtomobila, ki sta ju upravljala Jože Eržen in Alfred Fajfer. Eržen pri vožnji ni upošteval prednostnega znaka in se je zaletel v Fajler-jevo vozilo. Pri nesreči sta se poškodovali dve osebi.
N. s.
Ustrelitev
»Vesoljcem se lahko primeri, da jih ustrele s fračo!" je dejal g. Slayton
Izstrelitvi »Apolla 10« je prisostvoval na Cape Kennedyju tudi glavni urednik »Dela« D. Seliger
Med potovanjem po ZDA še mi je nudila izredna priložnost, da prisostvujem izstrelitvi vesoljske ladje »Apollo 10«. Izredna priložnost pravim ne samo zaradi doživetja, ki ga nudi prizor izstrelitve, temveč zato, ker so hoteli in moteli zasedeni po šest mesecev vnaprej, za dneve, ki so predvideni za izstrelitve. Tako gre zahvala gostiteljem, družini zdravnika v Ročkiedu (naselju 30 km od središča poletov v vesolje, Rta John Kennedy), ki so mi nudili več kot samo streho nad glavo.
ZAENKRAT LE RISBA — V kratkem bomo nemara lahko videli tudi fotografije tega prizora: Iz vesoljske ladje vesoljci opazujejo »pajka«, ki se je ločil od »Apolla 10« in se približuje površini Lune.
Uvod pove. da Cape Ken-nedy na Floridi nima industrijske ali turistične tradicije. Se pred desetimi leti je bilo na tem prostoru kaj malo življenja. Močno razčlenjena obala, ki se s stoterimi manjšimi in večjimi zalivi zajeda v celino, bega prišleka, da bi se znašel, kje je morje in kje celina. K temu prispevajo še nekateri prekopi in jezovi, ki prepre-zajo pokrajino. Ravno površino prereašča pritlikavo grmičevje, ločje in trava; pa tudi različne vrste palm, nasadi pomaranč in drugo subtropsko rastlinje.
Vprašanja vseh vrst
Dve stvari sta mi ostali najmočneje v spominu že prvi dan obiska v »središču za vesoljske polete«. V poslopju, določenem za časnikarje, je bilo kot v čebeljnja-ku. Tisoč sedemsto ljudi »sedme sile« se je prerivalo od urada do urada, med telefonskimi pogovori so drdrali psalni stroji, brnele so filmske in televizijske kamere vseh vrst in znamk.
Ves ta trušč pa so pregla-šali zvočniki, ki so skorajda neprekinjeno klicali nekoga, opozarjali na razne sestanke in sporočali o poteku priprav za polet. Poklicna nestrpnost in radovednost je bila pri-sontna tudi na glavni novinarski konferenci, kjer so vo-
Izkopanine
Arheološka pomlad pod Gorjanci
V okolici Novega mesta so v zadnjem času izkopali veliko novih najdb predvsem iz ilirskih časov
eprav segajo prva resnejša in načrtnejša proučevanja arheoloških najdb v No-em mestu šele v drugo polovico 19. stoletja, se vendarle prijetno bere zanimiva novica, da je »Slovenski Narod« že 23. septembra 1890 poročal o prvi arheološki azstavi na Dolenjskem. Naslednji dan po tej objavi je namreč F. Schulz v novomeški kazini razstavil izkopanine prvih prazgodovinskih in rimskih grobov, ki so jih odkrili pri gradnji novega odseka glavne ceste iz Novega mesta proti Bršlinu. Sledilo je več odkritij gomil, halštatske topilnice železa v Bršlinu, zaščitnih izkopavanj keltskih in rimskih grobov na prostoru, kjer je danes poslopje novomeške občinske skupščine itd. Večino oz. skoraj vse izkopane predmete so sproti pošiljali v dunajski dvorni muzej. 2al je Novo me-it o šele leta 1905 doživelo prvo načrtno znanstveno arheološko izkopavanje, ki ga je vodil strokovnjak dr. Walter Šmid.
VEDNO V EC NAJDB — Izkopavanja na Znančevih njivah pri Novem mestu.
Foto: T. Knez
Dunaj in Ljubljana se ponašata z dragocenim arheološkim gradivom, ki so ga izkopali iz novomeških tal v desetletjih avstroogrske mo-
jantarna
ogrlica
Ob zaključku redakcije smo iz Novega mesta prejeli sporočilo, da »so med izkopavanj: na Znančevih njivah našli še dragoceno ogrlico z 206 jagodam: na trojnem nizu ter štiri trikotne zlate lističe. ki so bili verjetno del diadema kakega davno umrlega odličnika. Iz kopavanja se nadaljujejo.
narhije in med obema vojnama. Pod okriljem Muzejskega društva je v letih pred drugo svetovno vojno začel nastajati v Novem mestu zametek nove muzejske zbirke.
Njen najlep.ši biser — bronasti halštatski knežji oklep, ki ga je v poletju 1939 rešil in shranil prof. Janko Jarc — je sicer preživel nevarna vojna leta shranjen v Ljubljani. danes pa je spet v zbirkah Dolenjskega muzeja, ki je po ustanovitvi 1950 začel načrtno razširjati tudi svoj arheološki oddelek. Ko ga je v jeseni 1958 prevzel kustos Tone Knez. prvi arheolog v Novem mestu, se je začelo načrtno in znanstveno proučevanje najstarejše zgodovine mesta m njegove okolice z osrednjo Dolenjsko vred.
Na Znančevih njivah
Enajst plodnih let je zdaj že za arheološkim oddelkom Dolenjskega muzeja, zdi pa se. kot da je odprl šele prvi
list v debeli, za navadno oko nevidni »knjigi« tisočletij. Iz leta v leto se vrste prijetna presenečenja, plod načrtnega in vztrajnega dela. ki ga- zadnja leta izdatno in razumno podpirajo tudi vedno številnejše delovne organizacije iz Novega mesta. Začela in vrstila so se sistematična izkopavanja žarnih grobišč na Mestnih njivah, pa rimskih grobov in prazgodovinskih žarnih grobov v Bršlinu.
številna nova gradbišča v mestu in njegovi bližnji okolici so začela odkrivati nedrje zemlje ter skrivnosti, ki jih je hranila tisočletja. Veliko je bilo presenečenje, ko so se poleti 1967 lotili zaščitnega izkopavanja ob gradnji novega stanovanjskega naselja v Kandiji: Znančeve njive so postale evropski pojem bogatega arheološkega najdišča, saj so samo z enim posegom v prvem letu odkrili nekaj več kot 40 keltskih grobov z žganim pokopom. Velika hal-štatska gomila, okoli katere
so bili razporejeni iz. v njen rob položeni skeletni grobovi, je dala obilico keramične posode. pa tudi kovinsko okrasje in orožje rajnih vojščakov, oboje iz brona oz. železa.
Arheologom se je na Znančevih njivah mudilo. V korak za njimi so hodili zidarji in drugi gradbeni delavci z nalogo. da že v jeseni oz. na zimo 1968 izročijo prvega izmed velikih stanovanjskih blokov novim, prostora potrebnim Novome.ščanom. Skupina šestih halštatskih gomil je zato klicala po pridnih rokah, prej ko bi jih za vedno razrili jekleni zobje buldožerjev.
Na največjetp prazgodovinskem grobišču v Novem mestu. ki je staro najmanj 2500 let. je začela rasti ena izmed stanovanjskih sosesk cvetočega »mladega« Novega mesta. Tokrat arheologi niso zamudili izredne priložnosti.
Obsežna raziskovalna dela so v zadnjih dveh letih dala dragocena spoznanja in čudovite najdbe: 42 keltskih grobov smo že omenili. Polovica gomile I. je pokazala 20 halštatskih grobov, v 48 delovnih dneh pa je bila spomladi 1988 prekopana tudi gomila III. Kelihaste posode, okrašen piv. ski rog iz žgane gline, pa izredno velike bronaste zapestnice. janterjeve ogrlice in naj-večje presenečenje: bronasta situla v velikem »knežjem gro. bu« — vse to je pričalo o izredni najdbi. Vendar lani pre senečenj še ni bilo konec.
Gomila IV je skrivala kat tri knežje grobove, med njimi tudi grob kneza, ki je bil pokopan skupaj s konjem. Razen bogatega nakita, orožja, čelade in posod sta bili v tem grobu kar dve bronasti situli in še ena bronasta posoda. Kopica najdb je zaposlila domače in evropske strokovnjake. ki so prihiteli v novomeško Kandijo kot na bojišče, vsak dan polno novih senzacij. Hudomušni Novomeščani pa so že stkali tudi polglasno šalo: »Lahko je Dolenjskemu muzeju, ko mu Knez odkriva knežje grobove . ..«
Vedno več najdb
Razstava sredi in pred koncem leta je pokazala bogate plodove polletnega raziskovalnega dela, dala pa je tudi nove spodbude za letošnja izkopavanja. če povemo samo to, da je svetovno znani Centralni muzej v Mainzu po obiskih nemških profesorjev in strokovnjakov lani sam ponudil, da bo novomeške izkopanine restavriral v svojih delavnicah — kar pa se dogaja samo predmetom evropske vrednosti —, potem je pomen arheoloških najdb iz Novega mesta več kot na dlan'.
Da se Novo mesto zaveda izrednega pomena teh uel in odkrivanja podobe svoje več tisočletne preteklosti, je pokazala seja občinske skupšči-
ne lani 5. decembra, ko sta arheologa dr. Vinko Sribar in Tone Knez v celodopoKan-skem sporedu seznanila odbornike s spomeniškim varstvom v občini in z uspehi enoletnih arheoloških raziiko-vanj.
Malo — ali pa skoraj nič — ne poznamo v Sloveniji podobnih primerov, da bi se odborniki na tak način seznanjali s praktičnim in znanstvenim programom ere izmed ustanov, ki živi in dela na področju občine, široka in dobra publiciteta v strokovnem, poljudnem in domačem tisku je pripomogla, da so uspehe arheoloških raziskovanj spoznali ljudje daleč naokrog.
»Arheološke pomladi«, kot pravijo presenečenjem na kraju nekdanjega venitega središča halštatskih litrov na Dolenjskem pred poldrugim tisočletjem, pa še u konec. Letos so začeli z deli na Znančevih njivah še bolj zgodaj. V novoodprti gomili se je pokazalo doslej že 17 grobov, prejšnja sobota pa je spet nagradila prizadevne raziskovalce: razen posod, orižja in orodja so spet našli bronasto situlo, zdaj že peto tako dragoceno najdbo v Kandiji!
To je edinstvena redkost, ka kršne v Sloveniji, pa najbrže tudi drugod po Jugoslaviji arheologi doslej niso srečali.
Arheologija je začinja leta znova zapisala ime Novega mesta zelo visoko. O redkih m zanimivih najdbah v Kandiji je pred dnevi govori! na arheoloških seminarjih univerze v Marburgu na Lahni in v Mainzu Tone Knez, kustos Dolenjskega muzeja. Najboljši svetovni scrokovnjaki še vedno preparirajo najdragocenejše najdbe is novomeških tal v muzeju v Mainzu; glas o njihovi edinstvenosti prihaja v strokovno literaturo svetovnega pomena.
TONE GOŠNIK
Kmetijska zadruga Škofja Loka
razglaša prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
v mlekarni
Za to delovno mesto se zahteva mlekarska ali trgovska šola z ustrezno prakso.
Poseben - pogoj je poskusno delo, ki bo dva meseca.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave sprejema zadruga do 5. Junija 1969.
4590
ditelji poleta »Apollo 10« odgovarjali na vprašanja novinarjev.
Znano je bilo, da so se pri poskusih pokazale manjše pomankljivosti. Tako se je pri delovanju celotne »maši-nerije« izgubljala manjša količina helija, bile so manjše okvare pri črpanju hlapov v glavni kabini ... Čeravno nas večina prisotnih - ni povsem razumela tehničnega postopka, je bilo največ vprašanj prav o teh problemih.
Pomirjeni smo bili, ko je vodja poleta »Apolla 10« g. Petroni povedal, da gre za drobne pomanjkljivosti, ki nikakor ne morejo vplivati na sam polet. Morajo pa poiskati vzroke in odpraviti tudi povsem malenkostne pomanjkljivosti.
Nič manj kot strokovnjaki, odgovorni za tehnično izvedbo poleta, so bili zasuti z vprašanji tudi strokovnjaki, ki imajo na skrbi posadko. Vodja vesoljcev g. Slayton in glavni zdravnik dr. Berry sta neutrudno in potrpežljivo odgovarjala tudi na nekatera ne preveč resna vprašanja. Zaključek tega dela dialoga bi lahko strnil v tele misli; vesoljci so vsestranko pripravljeni, najbolje od vseh posadk doslej. Ker bodo imeli več obratov v vesolju, so vključili v fizično pripravo dodatnih sedem dni akrobacij.
Nekateri novinarji so po vsej sili hoteli zvedeti »kakšna presenečenja« lahko nastanejo za vesoljce na njihovi poti. G. Slayton pa ,;im z enako mero resnosti odgovori, da jih lahko kdo ustreli s fračo.
Najkrajši in vojaško natančen »govor« je imel polkovnik Olson, ki je povedal, da je zaposlenih pri poletu 7600 ljudi in da je pripravljenih 56 vojnih letal za vsak primer.
»Pajek« na Luni
»Apolla 10«? Iz pod vprašanj na to temo je bilo očitno, da se vprašujejo, čemu ladja ne bo pristala na Luni in kateri so glavni razlogi?
Strokovnjaki za posamezna področja znanosti vedo in imajo zelo jasno predstavo, kakšne naloge so naložili vesoljski ladji. To, kar lahko iz zapletenih razlag sodi laik, bi 'bilo tole: Za varen
vežu sedme sile, pa je stanje na deloviščih središča vesoljskih poletov. Tu prevladuje mirnost, hladnokrvnost, treznost m preudarnost. Tako podobo so vtisnili v spomin najodgovornejši za polet, ki so odgovarjali »svetovnemu javnemu mnenju«, ponovila pa se je na vseh delovnih mestih, ki sem jih obiskal.
čeravno je bilo samo dobrih dvajset ur do poleta, je vzletišče A, kot imenujejo kraj, odkoder je poletel »Apollo 10«, kazalo enako delovno podobo kot vzletišče B, ki zna postati pomemben zgodovinski mejnik vseh poletov (od tu bo izstreljen »Apollo 11«). Enako je v naj-
JUNAKI POLETA — Od leve proti desni: Eugene A. Cernan, Thomas P. Stafford in John W. Young.
Posebno
vprašanje,
imenovali:
draž je zbujalo ki bi ga lahko Temeljne naloge
in gotov pristanek človeka na Luni in prav tako za njegovo vrnitev potrebujejo stro-kovanjaki še mnogotere nove podatke in potrditev dosedanjih ugotovitev. Zato nosi »Apollo 10« s seboj posebno pristajalo. To je naprava, ki od daleč spominja na pajka. V Lunini orbiti se bo »pajek« ločil od glavne ladje. Vanj bosta zlezla dva vesoljca in skušala s pomočjo naprav, vgrajenih v tem »pajku«, dobiti zaželene odgovore o Lunini površini, morebitnem ozračju, delovanju zaviralnih raket ipd.
Zato se bo »pajek« zelo približal Luni in »poiskal« še dvoje mest, kjer bi Luna dajala najmanjši odpor pri pristanku. Večina strokovnjakov je trdno prepričana, da se bo to zgodilo letos julija.
2ivo nasprotje, poklicno razumljivemu, hrupnemu vr-
Zemlja najlepša zvezda
Prenos barvnih slik 400.000 kilometrov skozi vesolje je prav gotovo enkraten dogodek. Za to priložnost so Američani izdelali posebne, manj kot šest kilogramov težke televizijske kamere, Id omogočajo prenos tridesetih barvnih slik na sekundo.
Ampak za snemanje vesoljskih »shawov« je barvna televizija povsem odveč: zadostovala bi navadna črno-beia tehnika. Nebo je popolnoma črno in zvezde so po njem posejane kot brezbarvne bleščeče pike. Tudi Luna je nič kaj privlačne rjavkasto sive barve.
Zato pa je po enodušnem mnenju vseh vesoljcev naša Zemlja najlepša zvezda na nebu — ker je edino nebesno telo. ki so ga med svojim potovanjem videli obarvanega. V prvih trenutkih, ko so se odlepili od tal. so razločno videli izrazito modra morja, rjavkasto kopno in modro nebo. pokrito z belimi oblaki. Bolj ko so se približevali Luni, bolj se je Zemlja manjšala, a še med kroženjem okoli Lune je bil njen premer štirikrat večji od Luninega, kot ga vidimo z Zemlje. Se med kroženjem so lahko razločevali oceane in celine. Ko pa so bili od Zemlje najbolj oddaljeni, so videli Zemljo povsem modro: vzrok je v tem, da v našem ozračju prevladujejo modri žarki.
obsežnejši »tovarni« v ZDA — kot pravijo poslopju, kjer sestavljajo rakete in kjer že čaka še ne povsem urejen mlajši brat »Apolla 10«.
Ogromne dvorane, polne računalnikov, ki namesto človeka opravljajo zapletene razumske naloge, če povem, da je povprečna starost .judi, ki so pripravili ta polet 26 let, potem ni strahu za nadaljnje osvajanje vesolja, kajti navdušenje, lastno mladosti, in znanje sta se tu združila v mogočno moč.
Samo dva komunista
Predno se vrnem iz središča »John Kennedy«, prelistam bilten službe za informacije. Iz njega izvem, koliko novinarjev so poslale posamezne države. Kot posebnost omenja bilten, da sta med 200 novinarji iz 19 neameriških držav prisotna tudi dva iz komunističnih držav in sicer iz Poljske in Jugoslavije.
še opozorilo, naj zarana pridemo na kraj, od koder, bomo spremljali polet, kajti promet bo gost, saj pričakujejo cel milijon gledalcev.
Upoštevajoč priporočilo o zgodnji uri, sem naprosil gostitelje, da so me ob šestih peljali do hotela v Cocoa Beach, kjer smo imeli zbirališče. Ulice ob tej uri niso bile še prenapolnjene, ob obali in posameznih morskih rokavih pa je bilo že vse polno avtomobilov. V njih ali ob njih so spali obiskovalci, ki so svoj weekend želeli pre-žveti čim bliže kraju izstrelitve.
Po opravljenih formalnostih in kontrolah smo bili ob devetih že v novinarskem čebelnjaku. Zvočniki vsakih pet minut objavljajo poročilo glavne kontrole poleta. Vreme ni nenaklonjeno. Na nebu se sicer vse bolj kopičijo
oblaki, vendar jih močan topel veter že razganja. Ob čakanju pomembnih stvari sa ura poleni, zato se z veseljem pridružim skupini, ki gre pred prostore, v katerih so vesoljci. Ti bodo šli v poseben avtomobil, ki jih popelje na njihova — vesoljska — delovna mesta.
Ob točno določenem času Slayton pripelje svojo »četico« vesoljcev. Oblečeni so že v vesoljska oblačila. Z roko pomahajo v pozdrav in že so zaprti v avtomobilu in se odpeljejo.
Gostje in novinarji se odpeljemo na posebno opazovalno mesto. Tu je pokrita tribuna. Ob njej, prav do prekopa, podobnega jezeru, pa je tratica, kjer posedejo tisti, ki želijo biti še bliže raketi. Tribuna je oddaljena 8 km od izstrelišča, vendar se železno ogrodje stolpa in raketa ob njem prav lepo vidita. Najbližji ljudje so ob izstrelitvi le 800 m oddaljeni od rakete. Da ne bo nesporazuma — sedijo v oklopnih vozilih, podobnih tankom, ki so obdani z debelo plastjo azbesta.
Srečanje z Dos Pasosom
Razpoloženje na tribuni in okoli nje je samo preselitev prejšnjega čebelnjaka na drugo mesto. Kamere brnijo, fotografirajo vsepovprek, telefoni bme in živ-žav ne poneha.
Ob meni sedi starejši možakar, ki še vedno živo opazuje in vse zapisuje, poieg njega je mlajši funkcionar iz Washingtona, ki me pride pozdravit in mi pove, da je rasel v vasi, ki je devetdeset odstotno slovenska, in da ima zelo rad Ljubljano. Spremlja starejšega gospoda, ki je mož slovitega imena, pisatelj John Dos Pasos. Vesel sem bil snidenja, a čas je že naglo mineval.
Posebna ura, ki že dva dni v Urah, minutah in sekundah kaže, koliko je še do izstrelitve, nam pove, da ostaja le še 20 minut. To se čuti tudi* v razpoloženju. Nič več ni hrupa in živ-žava, občinstvo se je umirilo. Toda le za kratek čas; na travi nenadoma nastane vik in krik ženskih glasov. Vidim, da jo vzrok vrišču dolga kača, ki jo končno nek širokopieč močan, bradat novinar prime za vrat in odnese. Ta vložek, komentiran od vsakega po svoje, je za nekaj časa odvrnil oči od ure, kjer so se številke vztrajno premikale minuto za minuto.
Ko glas po zvočniku začne objavljati sekunde, od dvajset navzdol, vsako posebej, zavlada popolna tišina.
Točno ob 12.49 se v jami pod raketo pokažejo rdeči zublji plamenov. Silni ogenj grmenje, treskanje in bobnenje! Raketa se s svojim rdečim repom že dviguje pod nebo. Oblaki dima so prekrili jekleni stolp in tresenje, ki ga je čutiti do 30 km. se umiri. Pritajeni dih ob zadnjih trenutkih sekundnega števca odpade kot mora z ljudi, ki s ploskanjem in vzklikanjem dajejo duška radosti ob uspeli izstrelitvi. Verjetno smo vsi, tako tisti na kraju samem kot milijoni onih, ki so spremljali polet po televiziji ali radiu, mislili enako:
»Srečno, ljudje!«
DRAGO SELIGER
ova posnetka rakete satum na izstrelisču v Cape Kerniedjrju. Na prvem posnetku.
rntu in rvnrM —
Je raketa pripravljena nekaj ur prej na svojem mestu, v njej seveda še ni vesoljcev. Na drugem posnetku pa Je trenutek »nič« že mimo in iz zubljev ob grmenju in pokanju se začne raketa z vesoljci'na krovu počasi dvigati na pot proti Luni.	Foto: NASA
/
Zadovoljni so ob uspehu
Izjave naših telovadcev po nastopu na evropskem prvenstvu v Varšavi
VARŠAVA. 26.maja. — (po telefonu«. Naši telovadci, ki so uspešno nastopili na EP v gimnastiki, so se z letalom vrnili prek Beograda domov. Le Cerar je odpotoval v ZRN. v Ingelberg. kjer bo jutri nastopil na mednarodnem tumeirju. Voditelji naše telovadbe in telovadci sami so različno komentirali nastop na EP. V glavnem so vsi zadovoljni, najbolj pa Ceiar, ki tokrat rad poudarja uspeh, ki ga je dosegel v težavnem boju.
Milivoj Radovanovič Farbin pred aedr.:<c GZJ: »Cerar je dosegel ir-mdrn usoetl pa »ud: Brodnik in Vratič sta se uvrstila med najboljše. kaj:: telovadci, ki so se uvrstili od JO. do 30- mesta, so bili reto izenačeni. Njihov uspeh te tem večji, ker vemo. v ki ico slabih razmerah vadijo. Te možnosti jim mora GZJ ob pomoči M družbe izboljšati Sramota je. da so Cerar in njegov: tovariši, katerth borbenost je lahko ra aried mnogim drugim Športni, kom. Se vedno brez primerne telovadnice. Cerar je s svojo po grrrovatno J jo m nadarjenostjo dokazal vstsn nam in 'tidi naj-boljšim telovadcem Evrope, da Se ni za staro Saro. Trije bratje Ku-rvca so osvojili pet kolajn. Cerar pa je sam osvojil tri. Vendar eno videli, da morajo naši telovadci. rudi Cerar, in njihovi tre. nrjl -.skati nove izvirne e.ememe
m njihove sestave.s
Inč- Ivan Ivančevi«:, podnred
>e od 1!»5I». leta v Moskvi najboljši na konju. Prav kon; z ročaji se bil na EP v Varšavi kvalitetno zasedeno orodje. Cerarjeva vaja
na bradlji v soboto, pa na drogu i dovolj sproščeno«, v nedeljo sta bili njegovi najbo •	Vr_Ma
Si izvedbi kar pomnim Tekmo. M:1<* 'rauc ,F Brodnik
tekmo in Se to v telovadnici, v kateri vsak dan treniramo. Skoda, da Je bil drog prvo orodje za nas, Jugoslovane. Znano je, da najbolje telovadim na drogu, te na njem nastopim proti koncu tekmovanja. Tako pa Se nisem bil tekmovalno zagret. Švicarji, s katerimi smo skupaj nastopili, so se namreč predolgo ogrevali in mi vzeli čas. da bi -še enkrat preizkusil dvojno alto. ki je moj adut na drogu. Zaradi tega sem bil nervozen in se pri doskoku nisem prilepil na tla. Vendar sem vesel, da sem vse svoje vaje izvede! brez bistvenih -podrsliajer. ki so	tudi
pri najboljših telovadcih. Na sp!o-šno pa svojih vaj nisem izvajal
val je izredno mirno. Brodnik n Vratič sta imela premalo težavnih tekem v zadnism času. kar se jima je mnogo bo!f poznalo kot na primer izkušenemu Cerarju. Brodnik je dobro tekmoval, nesreča pa je bila v tem. da je b i drog prvo orodje, na katerem je natopil, ko še n: bil v tekmovalnem zavorni. Vratič je dobro začel. potem pa ga je vedno bolj premagovala trema. Drugače bi dosegel še precej boljšo uvrstitev. Nasploh pa srno v:deF. da je evropska gimn:-«t;ka toliko napredovala. v kratkem času po Mehiki, da je v>aka uvrstitev med šesterico najboljših na vsakem orodju zelo težko dosegljiv uspeh.«
Janez Brodnik: »Pred tako po
vdndc Mhnične koral-.;* FIG:	memi.no tekmo kot je EP M ms
-EP r VatSari ie bilo zelo dobro pripravljeno. Prvi dan pa je bilo obveščanje občinstva slabše kot drug: dan. V mnogoboju je namreč nastopalo preveč tekmovalcev na odru hkrati Od EP v Varšavi v moramo kot prireditelji SP v I-mbltan: nekaj naučiti: obveščanje mora biti sodbbnejš*. čeprav to m ravno poceni. Šoten je ie bilo ▼ glavnem zelo dobro, vendar drug: dan boljše kot prvi. Brodnik in Vratič sta več ko za-dovblina.e
Mt-o Cerar; .Bolj te bil ogor-čea kot malokdaj. Tud: na drogu .etn zasluženo osvojil kolajno, kajta to. k3r se je zgodilo Kostelu in Voroninu. bi se lahko tudi meni: pravzaprav se mi je že v Antvrerpnu 196S. leta. ko sem skoraj padel 7. droga, na EP 19T3. leta v Beogradu, na OI v Toktu 1HH. obakrat na bradlji. Pravi«n. ki so m: jo kratil: prvi dan na bradlji v mnogoboju, je bilo s vero nekako zadoščeno.«
Marjan Jemec, trener: .Cerar doživlja svojo drugo mladost. Mi in r.d tuji strokovnjak: ga občudujejo. ker je toliko let. pravzaprav
IVER DNEVA
Majska nagrada Veki Iliču
V Beogradu >© pudelil: tradicionalne maj-kr* nagrade SR Srbije najzaslužnejšim t* *.esno-kulturaim delavcem. Med njimi jc tudi znam novinar Polit :ke in bivši atletski državni reprezentant Veka Ilič. k: je te dolga leta tudi dofisni*. športne redakcije »Dela iz Beograda. Iliča so nagradni zaradi zaslug pn populariziranju športa m mnofarne telesne kulture.
morali prekaliti z nastopi na kvalitetnih tekmah in turnirjih. Tako pa smo imeli po Mehiki le eno
Miloš Vratič: »Prvi vtis na trening pred EP v Varšavi je bil. da sem veliko slabši od drugih tekmovalcev. na tekmi pa se je izkazalo, da le ni tako. Napako sem naredil na krogih, ko sem se v nepravem trenutku spustil s stoje v veletoč in s trm povzročil močno guganie. Tu «em izgubil najmanj 0.30 točke. To je bilo nepotrebno. Na drugih orodjih sem dobro telovadi’, edino za konja sem še premalo vežbal dvojno češko kolo. drugače bi dobil višjo oceno. Prav konj pa je tisto orodje, ki odloča o končni uvrstitvi.«
Milenko Kersnič: »Moji tovariši so tekmovali zelo dobro. Brodnik je imel smolo, ker je moral na drogu nastopiti na začetku namesto na koncu tekmovanja. Cera-ju **o na bradlji v mnogoboju sodni- I ki storili krivico, drugi dan pa j»m ‘ jo je zagodel, kakor tudi svojim tekmecem«.
DUŠAN KURET
REZULTATI: konj z ročaji: 1. Cerar (Lj) 19.50. (9.70, 9.80), in V. Kubica (Polj) 1»,50 ( 9,50), 9,75), 3. Voronin (SZ) 19.45 (9,75), 9.70), 4 M. Kubica (Polj) 19.20	(9,60.
9|60), in Dietrich (NDR)	19,20
(9,55. 9.65), 6. Nudnen (Fin) 19,05 (9,45. 9.60).
parter: 1. Kristov (B> 19.20 ( 9.60, 9.60). 2. Lisički (SZ) 18.85	(9,40,
9.45). 3. S. Kubica (Polj) 18,80 (9.40. 9.401. 4. Cerar (J)	18.65
(9.40.	9.25)	in M. Kubica
(Polj) 18.65 ( 9.45 . 9.20). 6. Klt-menko (SZ) 18.60	( 9.50.	9.10);
krngi:	1.	Voronin	19.50 0.70.
9.80).	2. Klimenko 19.30	( 9.60.
9.70). 3. M. Kubica 19.30 ( 9.65, 9.66). 4. Lisički 19.20 ( 9.60. 9.601,
5.	Kbste (NDR) 18.85 ( 9.50, 9.35),
6.	V. Kubica 18.75 ( 9.45. 9,30). bradlja: 1. Voronin (SZ) 19.05,
2. Klimenko (SZ) in Cerar (Jug) 18.95. 4. M. Kubica ) Pol) 18.85.
5.	Hurzeler (NDR) 18.80. 6. NisL nen (Fin) 18.70;
preskok:	1. Klimenko (SZ)
18.65. 2. Voronin (SZ) in M. Kubica (Pol) 18.55. 4. S. Kubica (Po!) 18523. 5. Lisički (SZ) 18,35.
6.	Gn)ffroy (Fra) 18.175.
drog:	1. Klimenko in Lisički
(r.ba SZ) 19,25. 3. Cerar (Jug) 19.20. 4. Skoutnal (CSSR) 18.65. S. Voronini (SZ) 18.45. 6. Kbste (NDR) 18.10.
Cerarja bodo predlagali za nagrado AVNOJ
BEOGRAD, 2« maja — Na rodni letni skupMint jugoslovanske r—**
organizacij ; drugim
| KEGLJANJE
Posamezniki so, ekipe ni
ZAGREB — Gladki poraz 0:3 naše teniške reprezentance v *ek-mi za Davisov pokal proti Španiji je tako presenetil športno javnost pn nas. da nekateri govorijo celo o sabotaži naše dvojice ali vsaj Fnnuiovlča. od katerega je bilo pričakovati največ. Njegov račun naj bi bil preprost:
Tenis
vsaj ves čas na turnirjih, vendar pa je treba v takih okoliščinah računati tudi s posledicami.
Ena med njimi pa je. da pač imamo posamezne teniške šampione. učinkovite reprezentance pa
ne . . .
EVGEN BERGANT
UTRINKI
OVITEK IN ŽIG — AMD Gornja Radgona je naročilo večje število priložnostnih pisemskih ovitkov ter priložnostni poštni ž*.c za evropsko consko prvenstvo s specialnimi motorji. ki bo 1. junija letos na dirkališču na Tratah v Gornji Radgoni. Ovitki bodo na voljo 31. m. in 1. juniia na dirkališču, filatelistična društva pa jih lahko naroči to rudi pn AMD G. Radgona.
LUTKA — Lutkica svetovnega nogometnega prvenstva 1966 v An- j g liji — »Wi>rld*Cup-Wi!ly« bo za svetovno prvenstvo 1970 v Mehiki ; dobila naslednika. Spominček na SP 1970 se bo imenoval »World-Cup-Pancho«. na glav: bo imel velik sombrero, oble« en bo v dres mehiške državne reprezentance.
TALENT — Na ameriškem mladinskem prvenstvu v d višanju uteži je v težk: kategoriji omagal te-enager Kenneth Pater.«, ki je dvigni! 335 kg! Strokovnjaki merrio. da se bo Patera razvil v odlu nega dvigalca, če bo redno :n marljivo treniral tudi v prihodnje.
če bi zmagali še v tem kolu. moral: kmalu spe: na «:art v tej konkurenci namevo da bi se v istem ča-u udeležili kakega do-nosnega turnirja.
Tako razmišljanje pa je po-vsem odveč. O nikakršni sabotaži ni govora kajti Franulovič je ( vsaj za zdaj) najprej športni!: in šele po*eni businessman in tak je rudi njegov odnos do ekipnih nastopov za Jugoslavijo.
Izven dvoma pa Je prav tako. da je mladi šampion iz Splita na Sa!*»t: razočaral. Razen v prvih i-irah proti Orante«u in dobršnem delu tekme s Santano je bil da!eč od forme ki jo je na primer pokazal na tekmi s Francijo v Ma-rlooru Vzrok za to pa je iskati predvsem v njegovi psihični labilnosti. Enostavno ni še! zbran v dvoboj, motilo ga je občinstvo, na živce so mu šli sodniki ... In ko ga je v mislih fte zagrize! črv dvoma, češ *»« mi ne gre in ne gre. je bilo vsega koner. Pri tem na .«e je treba zavedat!, da je Franuiovič sicer igralec izjemnih sposobnosti (kar je ie nekajkrat dokazal ». da pa Je njegov staž le Je prekmrek in njegova rutina neprimerno manjša kot na primer Or antenova. ki je sicer mlajši, zato p« .ie odigra! najmanj petkrat več tekem za Davisov pokal — in kar ie morebiti V pomembnejše - ve« čas šivi v sredini, ki mo<?venim preizkušnjam po. sve*a poglavitno pozornost.
In % *em smo že pri bistvu stvari Mi ‘lanske teniške repre 7«*n'ance prakrično nimamo. Za dvoboje v Davisovem pokalu in balkanske igre pač Zberemo posameznike. ki so na voljo, dnevi neposredno pred tem:	»ekmami
o.o «o edini čas. ko nekdo organizirano skrb: zanje. Mnozo dru-•race pa tudi ne more biti — v danih razmerah, ko teniška zveza Jugoslavijo nima *z izgnno . ite nobenega profesionalnega delavca in tudi denar .si.mo t:«?r. ki ea za mednarodni program dobiva od jugoslovanske *v#»*e or®»n!acij za telesno kultu-o Pri tako zastavljenem delu ie oo*em katoak najbolje premi-•*.t:	igralcem samim skleoanie
aranžma :ev v tujini, szI je to za zvezo najcenejše, igralci pa so
— gala Avstralijo 3:2 in bi finalu te cone borila
Druri rezultati — V polfinalu ameriške cone je Mehika prema -se bo v zmagovalcem srečanja Brazilija : Čile. Zadnji dan tekem je Ruffels • Avs) premagal Loyo-\laya (Meh) v štirih nizih, odločilno tretjo toč. Mehiko pa je dosegel O-u-štirih nizih proti Bowrcyu.
ko
na
Tekme v Evropi:	Monaco :
CSSR 0:3. Velika Britanija : Irska 3:0. Romunija :	Izrael 3:0,
SZ : Kanada 4:1, Italija : Avstrija 3:0. Švedska : ZRN 1:2.
V polfinalih obeh skupin bodo torej igrali — Španija : Romunija. SZ : Italija. CSSR : J. Afrika in Vel. Britanija proti zrna. govalcu švedska : ZRN.
Grmnščica vodi
ZAGREB. 26. mala. — Keglja« zagrebške Grmoščice vodijo po I. delu ekipnega prvenstva Jugoslavije. PosVi je polovica klubov končala tekmovanje (2 nastopa*, druga polovica pa se bo pomerila 31. t. m. in 1. juniia. prav tako v Zagrebu. Zagrebški klubi so pokazali zelo različno formo. Tako so bili kegljači Grmošniice prvi dan ♦ekmovanifl na lastnih stezah po-v«em oovprečni. drugi dan pa na Proleterjevrm kegUišču kar za 312 kegljev boliš!. Težko na je verjeti, da bo Grmoš^ica obdržala vodstvo tembotj. ker v drncem delu tekmovanja nastoon tudi lanski prvak Jugoslavize. solit«ki Poštar. Najboljši po«amični rezultat ze dosegel doslej Nilrc’a Marinkovič (Hajduk Zeb.* — 913 kegljev.
Vrstni red* 1. Grmošč?ea 10.374 (povorečno 864.5, na keglHŠču Gr-moščic® 5031. na kegljišču Prole-terla 53491. o. Jesenice t0.313 (oov-rrečno «39.4	5147 ~ 5166*. 3. Slo-
venlja-ct'c’trt Ljubljana io.il5 (842.9, 5076 • 509‘‘).	4 Part«**nn (Beo.
grad) 10 083 (R-«o °. 4PR° 4- 5101), 5	(Z oreb) UMM» (838.6.
10 041	1 «936.7. 4878 -v 3163».... 3.
4822	5240). 6 Bratstvo (Zagreb)
Konstrukte- (Maribor) 984o (820. 4966 - 4874).
S. PIRšL
_ telesno kulturo so med drugim aklcnlli predlagati natega telovadnega šampiona Mira Cerarja za nagrado AVNOJ. Zborovalci so bili mnenja, da je Miro Cerar izjemna osebnost v našem športu, morebitna nagrada njemu pa bi pomenila priznanje tudi vsej naši telesni kulturi kot delu našega družbenega življenja.
Na skupščini so ob običajnih točkah posvetili največ pozornosti razdelitvi sredstev, ki jih JZOTK dobiva od zveznega izvršnega sveta. Skupno ima JZOTK letos na voljo 10.089.160 din. dotacija ZIS pa znaša 9.814.300 din. Dotacije je dobilo 22 strokovnih športnih zvez.
Strokovna služba JZOTK je pripravila tudi plan vlaganj v vrhunski šport za štiriletno obdobje do leta 1972, ko bi naj naši športniki imeli 1166 mednarodnih srečanj, udeležili pa bi se naj 179 evropskih in svetovnih prvenstev. Skupno bi za ta štiri leta potrebovali 61,362.600 dinarjev ali na posameznega reprezentanta 4200 din, kar je pet do desetkrat manj kot pri naših neposrednih tekmecih v Evropi-
I TELOVADBA
RAVNE - Na Ravnah, nju in Celiu bo seminar
Vele-
tek-
Cerarjeve vaje na TV
Med današnjo televizijsko oddajo »Na sedmi stezi«, ki bo na sporedu ob 19.05, bo ljubljanska televizija vnovič posredovala Cerarjeve vaje na evropskem prvenstvu ▼ Varšavi. RTV Ljubljana se je za ponovitev odločila, ker je tekmovanje prvič prenašala ponoči.
Partizan Kidričevo naiusoešneiši
MARIBOR — Na področnem prvenstvu v športni gimnastiki za pionirske oddelke za leto 1969 je v konkurenci osmih društev Parti zan nastooilo skupno 180 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli mladi telovadci iz Kidričevega,
Rezultati: pionirji — višji razred: Partizan Kidričevo 232.0, Partizan Železničar 213,90, Partizan Studenci 131.30, posamezniki Ačimovič (K)	48.30. pionirji —
nižji razred:	Partizan	Kidričevo
228.60. Maribor Center I. 228.50; posamezniki — Vindiš (K) 46,7; pionirke — višji razred — Partizan Kidričevo 150,60. Partizan Tezno 136,80; posameznice — Runi ež (K) 31,3; pionirice nižji razred:	Maribor-center I. 194,10 —
Partizan Železničar 186.20; posameznice — Živkovič (Partizan C.) 39.30.
Zal se tekmovanja niso udeležile koroške in panonske ekine.
F. D.
1 PO DOVČIH KRAJIH 1
RAVNE — V 2. kolu koroške mladinske odbojkarske lige so igrali takole: TVD Žerjav : OS Prevalje 2:3. SC Ravne : TVD Mežica 3:1. železarna Ravne : MA
DELO komentira nedeljske športne dogodke - DELO komentira nedeljske športne d«
Usoden spodrsljaj? Kako dolgo še...?
Nedeljsko srečen je med Mariborom in Veletem nam bo oetalo v spominu kot lep primer, kako muhasta utegne btti r-dkCasta koca, za katero ls nedelje T nedeljo teka dvaindvajset nogometašev. Zlepa
Maribor
ne pomnimo, kdaj so mariborski napadalci usmerili proti nasprotnikovemu vratarju toliko silovitih strelov in kdaj so si zadnjič priigrali toliko zrelih priložnosti za zadetek kot prav to nedeljsko popoldne v Ljudskem vrtu. Toda žoga ni in ni hotela v mrežo. Se več: minuto pred odmorom je nepričakovano udarila za Horvatičev hrbet in ta zadetek Je deloval na vijoličaste kot hladna prha. Ena j. sterdca Je potem v silni želji za zmago izgubila živce in se 17 minut pred koncem tekme siašla pred neizbežnim polomom. Na sre. čo se Je Športna sreča, ki je bila do takrat izključno na strani gostov (dvakrat je žoga udarila v Veleievo vratnico), nekaj minut pred koncem nasmehnila domačinom, ki so srečno, toda več kot zasluženo rešili vsaj točko.
Silno rslholoAko breme, da je treba zmagati za vsako ceno. po staja sedaj bumerang, ki se neusmiljeno vrača in tolče po mariborskem prvoligašu. To je posebno kazno takrat, ko si vijoličasti na domačem teranu kljub vsei premoči ne znajo priigrati določene prednosti v zadetkih. Takrat posamezniki hočejo ukrepati na lastno pest, zajame Jih pravcata panika in posledice so navadno neizbežne.
Zanimivo je. da je v nedelio odpovedala na vsej črti obramba, ki je bila na zadnjih srečanjih vselej steber enajsterice in da so napadalci opravili svoje delo Se kar solidno. GrubiSič. Rosignoli, posebno pa RaSevič so imeli izredno slab dan. Gostje, ki v začetku niti niso kazali prevelike želje za zmago, zato niso imeli težke naloge, ko so r-Todirali prek sredine igrišča. Enostavno, kvečjemu z dvemi alt tremi podajami, so matirali vijo-ličaste, ki so se po vodilnem Pirčevem zadetku povsem prepustili zmagovitemu zanosu, pri tem pa pozabili, da je treba dragoceno vodstvo tudi braniti.
Ne gre se znebiti vtisa, da je bil Vele*, kakršen se nam je predstavil v nedeljo, za Mariborčane zad-
nja velika priložnost in da bodo preostali tekmeci, ki v zadnjih petih kolih še čakajo vijoličaste, mnogo težji in neprijetnejši. Prav zato utegne biti izgubljena točka proti Veležu usodna .. .
P. KANCLER
Prodane vstopnice
Na nedeljeskem srečanju med nogometaši Maribora in Veleža so prodali 2.697 vstopnic. Kosmati zaslužek je znašal 25.789.— din, po odštetju vseh dajatev pa je ostalo v klubski blagajni vijoličastih 17.415.— din.
Glede na to, da se tudi Pro-leterju močno majejo tla pod nogami in da je bila tekma z Olimpijo na njegovem terenu ena zadnjih prilotooeti, da se obdrži pri prvoligaškem življenju, realno ni
Olimpija
Ml ICR' mctolLil «1.4, M
movalce karateja, ki se priprav- j Reka 3:0, gimnazija Ravne : TVD ljajo .?a republiško prvenstvo. Se- j Cma 3:1. Na lestvici vodijo gim-minnrje bo vodil predsednik I nazija Ravne, železarna Ravne in rokovnega odbora JZJ dr. Ilija I SC Ravne s po 4 točkami.
J org a.	|	E. W.
POKAL — Na velikem mednarodnem rokometnem turnirju KAC v Celovcu je zmagala ekipa TVD Slovenj Gradec; zmagovalcem je pokal izročil koroški deželni glavar Hans Sima.	Foto: Valentin
Podvig mladih
V Gradetfu se je v nedeljo končal tradicionalni turnir prijateljstva in narodov, na katerem so sodelovale mlade nogometne reprezentance Koroške. Furlanije -Julijske Krajine, jugozahodne Nemčije in Slovenije. Namen tega turnirja ni le tekmovati, marveč spoznavanje mladih športnikov iz sosednih držav. Gostoljubni domačini zaslužijo za brezhibno organizacijo in izvedbo tekmovanja vse priznanje.
Mladi slovenski nogometaši so prijetno presenetili. Ne samo. da so zasedli prvo mesto, temveč so prikazali najzrelejši, hiter in moderen nogomet. Zato ne preseneča enotno mnenje vseh vodij ekip, da so slovenski nogometaši po kvaliteti nadkrilili druge reprezentance. V obeh srečanjih so naši nogometaši diktirali tempo, kakršnega le redko vidimo na nogometnih igriščih. Gledalci so uživali ob izdelanem konceptu igre in tehniki. Ne bi bilo napak, da bi posebno pohvalili odličnega graditelja Horjaka, iznajdljivega Sevška, nezmotljivega Zavrla in Mavriča ter nenazadnje privlačne obrambe vratarja Jagečiča. Gladka zmaga v finalu proti lanskoletnim zmagovalcev iz Celovca, reprezentanci Jugozahodne Nemčije potrjuje. da> je bila izbira ekipe pod vodstvoin trenerja Perhariča in selektorja Zavrla st. pravilna. Zmaga in prvo mesto hkrati potrjuje, da je v mladi reprezentanci že precej zrelih nogometašev, ki jim je treba dati za nemoten razvoj vse možnosti, da se uveljavijo in vključijo v zvezne ligaške enajsterice.
Tudi druge reprezentance so napredovale; zlasti velja omeniti tehnično izdelano igro Italijanov, ki pa so streljali netočno. Nemci so igrali moško; brezkompromisno. enostavno in ostro. Zmeraj so nevarno streljali. Morda so edinole razočarali izbranci Koroške, toda ne toliko z igro kot z zadnjim mestom. V Celovcu lani so bili drugi. Turnir je uspel in ob zaključku je bilo slišati: »Na svidenje 1970 v ZRN. gostiteljici sedmega turnirja prijateljstva in narodov!«	T. ZIDAN
Izjava K. Omeragiča
Skoraj neverjetno se sliši, da so naši napadalci od številnih priložnosti v prvem polčasu izkoristili samo eno, gostje pa so prišli dd zadetka takorekoč iz ene edine resnejše akcije. Po odmoru je moje varovance zajela panika, mimo tega pa se nas je držala še velika smola. Kljub temu sem zadovoljen s točko, kajti kazalo je že, da bomo potolčeni sredi Ljudskega vrta. Prvenstvo še ni pri kraju in marsikaj se lahko še zgodi.
Dragocena
točka
Sobočani so v spopadu z Borcem iz Banja Luke iztržili dragoceno točko, ki je za njihov nadaljnji obstanek v ligi zelo velikega pomena. S tem pa so pripravili zadovoljstvo tudi številnim
Mura
ladilniki za vsa gospodinjstva
“Ge&Uf!, Jlauma&b....
privržencem nogometa, ki so se zbrali na igrišču. Med njimi so bili namreč redki tisti, ki so računali, da bodo domačini sposobni zadržati najučinkovitejši napad zahodne skupine druge zvezne M ge. To tembolj, ker je Mura nastopila oslabljena, to je brez kaznovanega Miloševiča in z ne povsem zdravim Toličem.
Toda dogodki na igrišču so že na samem začetku pokazali, da Borac vendarle ni tako nevaren nasprotnik, kakor Je bilo pričakovati. se pravi, da se ga ne bi dalo ukrotiti in da je bila bojazen pred srečanjem povsem odveč. Sobočani, ki so bili tokrat zelo prizadevni, so z izredno požrtvovalnostjo nadoknadili tehnično boljšo igro gostov. Celo več, v prvem delu igre so bili čmo-beli napadalnejši; ustvarili so si nekaj zrelih priložnsti za zadetek, ki jih pa * žal niso izkoristili; medtem ko zelo zanesljiva obram. ba Mure, v kateri se je najbolj izkazal Satler, ni niti enkrat dovolila. da bi si gostje ustvarili kako zrelo priložnost za zadetek. Situacija na igrišču pa se ni bistveno spremenila tudi v nadaljevanju, čeprav so gostje zaradi nekoliko obrambnejše taktike Sobočanov več napadali, vendar so se njihove akcije zaustavljale pred 16-metrskim prostorom, kjer Je domača obramba vselej pravočasno posredovala in odstranjevala nevarnost.
Za osvojeno točko, ki je, kot smo že na začetku zapisali, zelo dragocena, ker bi se v primeru poraza Sobočani znašli v zelo nerazveseljivem položaju, so zaslužni vsi igralci, posebno pa obrambna vrsta, ki je povsem onemogočila napadalcem Borca, da zatresejo njihovo mrežo.
F. MAUCEC
Iziava D. Rukavine
Točko smo več kot zaslužili. Zelo sem zadovoljen, da so si vsi igralci zelo prizadevali. Ce bi se vselej tako srčno borili kot tokrat, bi osvojili precej več točk.
bilo pričakovati ugodnih vesti od ondod. Pa vendar, kakor smo tudi pred odhodom čsmo-belih mimogrede navrgli, bi lahko Ljubljančani le osvojili pol izkupička, če bi zaigrali tako, kakor znajo in kakor jim je bilo naročeno.
Zdi se, da v tem primeru ne gre za tisto splošno »opravičilo«, češ da so gostje imeli smolo, da so bili nerazpoloženi in podobno, temveč tiči zajec menda še v drugem grmu. Prav je dejal nekdo izmed očividcev, da sedem nogometašev ne more premagati enajst borbenih nasprotnikov. Hočemo reči, da so štirje v moštvu povsem odpovedali. Ro-giču in Srbu ju še zdaleč ni šlo tako, kot bi bilo treba, medtem ko sta bila Lazovič in Popivoda povsem neaktivna. Prvi je zbujal vtis, kakor da je naveličan že vsega, da še komaj zmaguje nor-
Nekateri krivi vsega
■Podobno kot trener Kuri lic, ki je dejal, da je 2anaga Orijenta popolnoma zaslužena, bi lahko začeli tudi ta komentar. Dodali bi lahko, le, da so domačini zmagali več kot zasluženo. O tem, če je Alumnij moral kloniti prav s šestimi zadetki razlike in če so dogodki na igrišču potekali v prid takemu izidu, pa lahko veliko razpravljamo.
Vročekrvni simpatizerji domačinov z igro svojih ljubljencev nu
malno hojo po igrišču, zaradi česar mu je ogorčeni trener ponujal celo stol, naj bi se vsedel, da bi se odpočil, še slabše pa se je vedel Popivoda, ki je hlinil nekakšen strah pred dvoboji in je bil menda najbolj srečen, če je bil od Proleterjevih brinilcev čim dlje. Povsem razumljivo je bdlo. da takšna heterogena ekipa ne more računati na uspeh in da je bilo prizadevanje drugih, kot na primer odličnega Pejoviča, ki je reprezentanta Bjekoviča skoraj povsem omrtvičil, zelo dobrega Škulja, Frančeškina in naposled tudi Oblaka, pravzaprav zelo jalovo.
To je samo nekaj bežnih podatkov, o katerih bi morala strokovno vodstvo in uprava kluba razpravljati zelo kritično in se C i naprej dokopati do ustreznih sklepov. Ne gre namreč pozabljati med drugim, da se Popivoda menda že zdaj, kljub pogodbeni obveznosti, ponuja nekaterim klubom, nekateri drugi, ki bi radi Igrali, pa sedijo na klopi . . .
Takšna nogometna predstava je trenerja Konjevoda tako zelo vzburila, da se od svojih ni niti poslovil, niti ni bil pripravljen izjaviti karkoli — za nikogar!
STANE LIPAR
Pomembni le točki
Nogometašem Ljubljane pojde na teh zadnjih »metrih« prvenstva še kar po načrtu. To mislimo predvsem osvojitev vseh točk, ki so jih načrtovali, čeprav strokovno vodstvo, pa tudi gledalci ne more-
Aluminij
Ljubljana
so bili zadovoljni, čeprav so naredili vse, kar so mogli. 2e pred samim srečanjem so gledalci namreč menili, da bo Aluminij lahek zalogaj in da ga bodo odpravili z dvoštevilčnim rezultatom. Seveda .so prav zaradi tega pozneje valili krivdo za tak izid med drugim tudi na sodnika, čeprav temu ne bi smeli ničesar očitati. Priznati je treba, da je opravil nalogo zelo dobro.
Ali je zmaga s Šestimi zadetki zadostna nagrada za trud enajsterice Orijenta?
O kvaliteti tekmecev ne kaže izgubljati besed, kajti ta je tako različna, da šest zadetkov v korist domačinov, ni pravo merilo moči. Vzlic temu pa bo vsak objektiven gledalec priznal, da so domačini izkoristili take priložnosti, ki dejansko sploh niso kazale na zadetek. Za tak izid srečanja je iskati vzroke v nerazumljivo slabi igri posameznikov iz vrst Aluminija. Res je sicer, da so napadalci domačinov imeli nekaj lepih priložnosti, ki jih niso izkoristili, toda to ni prvič in ne zadnjič, da se dogajajo take stvari. Od šestih zadetkov jih je kar pet treba pripisati igralcem Aluminija, od tega večji del vratarju Gomziju. In če računamo, da so domačini v najbolj.šem primeru imeli prav toliko priložnosti za zadetek, potem se nad izidom srečanja zares ne morejo pritoževati.
I. MAŽE RA
Iziava A. Kuriliča
Zmaga domačinov je po prikazani igri popolnoma zaslužena. če naš vratar Gomzi ne bi imel izredno slabega dne, bi rezultat za ^nas bil nedvomno veliko bolj ugoden.
jo biti zadovoljni tudi s prikazano igro v celoti.
Drugo zapreko v tem finišu — enajsterico Zadra — so domačini preskočili šele po odmoru. Bojazen trenerja je bila povsem upravičena. kajti Zadar, ki je igral odprto, je bil zelo trd oreh, v njegovih vrstah pa je bilo nekaj odličnih posameznikov, ki se dobro razumejo na svoj posel. Pa kljub temu je imela Ljubljana pred odmorom zaradi večje napadalnosti in borbenosti več priložnosti za zadetek in bi bila lahko odločila spopad, že v teh 45. minutah. Toda, kaj, ko pa napadalci ne znajo zadeti cilja niti iz najbolj ugodnih situacij.
Res je težko uganiti pravi vzrok te njihove bolezni. Prav gotovo je treba delno njihove spodrsljaje pripisati deloma tudi smoli, vendar se očividci vse bolj nagibajo domnevi, da je to posledica neznanja in je zategadelj težko najti opravičila, ne glede na to, da vsi čutijo nad seboj pritisk Domokle-jevega meča. Morda gre v tej nespretni peterici Siškarjev pohvaliti edinole Džaferoviča, ki se zlasti na domačem terenu navadno zmeraj dobro znajde.
Pa še to! Mnogim gledalcem ni bilo prikrito nešportno vedenje Papca. Trener mu je med tekmo dejal, naj zapusti igrišče, ker bi ga rad zamenjal s svežim Kuvačičem. ki pa se je zaman ogreval kakih pol ure. Papčeva trma prav gotovo ne bo ostala nekaznovana.
S. L.
Izjava Z. Dolenca
»Zmaga je popolnoma zaslužena. Kljub neučinkovitosti za katero res ne najdem pra vega vzroka, smo vendarle dosegli zaželeni cilj Vsak igralec ie prispeval svoj delež in so bile njihova nervoza in zato tudi napake povsem razumljive.«
ZAGREB : DINAMO 0:5 (0:3)
CE KUPUJETE HLADILNIK. IZBERITE EKA HLADILNIKE. SISTEM AEG.
IZDELEK TOVARNE
ZMAGOVALCI — Mlada nogometna reprezentanca SRS pred finalnim srečanjem z jugozahodno Nemčijo. Od leve proti desni stojijo: Jagečič, R. Zavrl, Galoši, Kumše, Horjak, Filipovič — klečijo: Marušič, Steiner, Gulin, Sevšek, Mavrič.
Foto: T. ŽIDAN
ŠPORTNA NAPOVED
Veliko dobitkov
V 21. kolu »športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 1.558,419 din, od tega v Sloveniji 105.683 din. Dvanajst zadetkov ima 650 igralcev, dobitek pa je 480 din. Enajstič je več ko 7. 480. igralci pa bodo dobili pri-

KF-200
kompresorski hladilnik 200 litrov
KF-150
kompresorski hladilnik 150 litrov
KF-135
kompresorski hladilnik 135 litrov
•	ELEGANTNA OBLIKA
•	IDEALNA RAZPOREDITEV IN VELIK PROSTOR ZA SPRAVLJANJE HRANE. S POSEBNIM DELOM ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE
•	UVOZNI KOMPRESOR
•	MAGNETNO ZAPIRANJE
HLADILNIKI EKA — SISTEM AEG LAHKO KUPITE V VSEH TRGOVINAH NA 12-MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI IN PRISPEVKA.
•	HLADILNIK EKA Z ORIGINALNIM KOMPRESORJEM AEG
•	POSEBEN DEL ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE PO VSEJ ŠIRINI HLADILNIKA
•	EMAJLIRANI NOTRANJI ZABOJ
•	PETLETNO JAMSTVO
=	pu uuuu uuum
bližno po 60 din. V Sloveniji je 36 dvanajstič in 430 enajstič.
V 21. kolu »športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 681.451 din, od lega v Sloveniji 41.911 din. Devetk je 2800 po 120 din. V Sloveniji je 126 devetk.
Pari za 22. kolo (1. 6.) »velike športne napovedi«:
1.	Sloboda <TZ > — Osijek	l
2.	Srem — Novi Sad	1.0
3.	Spartak — Borovo	1,0
4.	Radnički (S> — Radnički (B) l
5.	Bačka — Crvehka	0,1
6.	Zadar — Orijent	0,2
7.	Borac (BL) — Trešnjevka l
8.	Trepča — Napredak	1
9.	Mladost (SP) — Dubočica 0,1
10.	Borac (C) — Sloga	1.0
11.	Lovčen — Bosna	1,0
12.	Budučnost — Leotar	l
Pari za 22. kolo (1. 6.) »male
športne napovedi«:
9. Sloboda (TU) —
Radnički (K)	o 1
NAMIZNI TENIS
Korpa in Stipančič odpotovala v ZDA
LJUBLJANA — Državni prvak Ištvan Korpa in Anton Stipančič sta takoj po končanem državnem prvenstvu v Sarajevu odpotovala v New York, kjer bosta sodelovala na velikem mednarodnem turnirju. V New Yorku bo igral tudi svetovni prvak Ito. med drugimi pa še Scholer, Stanek, Miko, Alser, Johansson in Neal.
Kandidati za tekmo s Finsko
BEOGRAD, 26. maja — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Rajko Mitič je poslal mednarodni zvezi FIFA seznam igralcev, iz katerih bo sestavil jugoslovansko reprezentanco za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Finski, ki bo 4. junija v Helsinkih. Igralci so:	vratarji Dautbegovic.
Mutibarič in Curkovič, branilci Jevtič, Bmčič, Gračanin. Holcer. Pavlovič, Paunovič. Blaškovič in Cvek, napadalci Katič, Lazarevič. Mušemič, Bukal, Džajič, Petkovič, Pirič. Sprečo, Hlevnjak, Ačimovič in Bjekovič.
Iz skupine, v kateri je Jugoslavija, se je za SP že kvalificirala
Turnir za dan mladosti
LOGATEC — KK Logatec je za dan mladosti priredil košarkarski turnir mladink, ki so se ga udeležile tri olrino Ma	—
...	.------*> **-* w ac	uuric-
žile tri ekipe. Najboljša je bita a Vrhnike, ki je osvojila lep
ekipa v rnnuce, prehodni pokal.
IZIDI:	Vrhnika	Borovnica
22:21. Vrhnika : Logatec 14:12 in Logatec : Borovnica 23:8. B. J.
Medobčinsko pionirsko prvenstvo
NOVO MESTO — Dopoldne je bilo medobčinsko košarkarsko pionirsko prvenstvo, na katerem so nastopile ekipe iz Novega mesta, Metlike. Črnomlja, Trebnjega. Semiča in Šentruperta.
Pri pionirjih je zmagala OS Katje Rupene (Novo mesto), pred Metliko, Črnomljem in Trebnjem, pri dekletih pa Je ravno tako zmagalo Novo mesto pred Semičem, Šentrupertom in Metliko. S. D.
\ ROKOMET
Pomurska liga
MURSKA SOBOTA — V 17. kolu pomurske moške rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Turopolje :	Radgona B
24:13, Ljutomer Krog B 12:22. Sobota B : ESS 0:5 in Crensovci : Radenci 17:15. Tekma med Mlad.n-cem in Lendavo ni bila odigrana. Lestvica
16	13 0 3 382:252 26
17	12 1 4 365:270 25 17 10 0 7 289:271 19 17 10 0 7 286:285 19 16 9 0 7 332:289 18 16 6 1 9 271:328 13 16 5 1 10 265:277 11
Crensovci (-1) 16 6 0 10 235:298 11 Turopolje (-1) 17 5 1 11 245:327 10 Sobota B (-3) 16 5 0 11 241:302 7 F. M.
DRAVOGRAD — Občinska komisija za šport in rekreacijo pri gradbenem podjetju je organizirala tekmovanje v kegljanju, streljanju in šahu. Nastopilo je pri-
Mladinec Krog B Radenci (-1) ESS (-1) Lendava Ljutomer Radgona B
bližno 40 tekmovalcev iz vseh obratov podjetja.
RAVNE — Odbor za rekreacijo pri ObZTK bo pripravil občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in ekipe. Do sedaj se je prijavilo že več delovnih organizacij iz vseh krajev v občini.	I. P.
j ŠAH
Spasski nerazpoložen
MOSKVA, 26. maja — Sedemr ste partije dvoboja za naslov 5 tovnega šahovskega prvaka Pet: jan in Spasski ne bosta igrala nes, ker je Spasski nerazpolo za igro. To je že drugič, da je zivalec prosil za preložitev part to lahko stori samo še enkrat, demnajsto partijo bosta tekm odigrala prihodnjo sredo.
I
Z VSEH STRANT
DELO ^ stran •
KAJ JE REKEL BRAT
MIKLAVŽ GORBIČ - IZTOK ŠUŠTERŠIČ
12. »Ce smem oznaniti.« je veselo šepnil Kiki. »zdajle gre! On je. Rajko!«
»Se enkrat.« je šepnil Džoki. »je zanesljiv?«
»Je.« sta odvrnila oba.
»Trmast? Fair?«
»Lej no.« je zmajal m prikimal Ivo. »Oboje je. Trmast in fair.«
»Kiki. požvižgaj!« je ukazal Džoki. Kiki je tiho razvižgal. Rajko je na cesti obstal. Kiki ga je tiho poklical in Rajko se je urno zavihtel čez živo mejo.
Napeto je gledal, da bi dobro razločil one tri.
»No. mojster, počepni!« je zaslišal Rajko pritajen. neznan glas. Počenil je in se skoraj dotaknil neznanca. Presodil je, da je po postavi tolikšen kot on, po moči pa najbrž tudi.
»Rajko, to je Džoki,« je povedal Ivo.
»Zdravo.« je rekel Rajko, ne da bi se ganil. »Ti si torej Džoki. As. Serif.«
»Serbus.« je zinil Džoki. »Jaz, če mene vprašaš.«
• Nekaj hipov so molčali, potem je Rajko vprašal: »Ste sami trije?«
»Sami.« je rekel Džoki, »če mene vprašaš.« Spet so nekaj časa nerodno molčali, dokler ni Ivo rekel, brez očitanja:
»Pozen si!«
»Ne nalašč, Ivo, če meni praviš,« je v ostrem tonu odvrnil Rajko.
»Džoki.« je pomirjevalno zinil Kiki, »no, zdaj smo pa vsi!«
Vrtimo globus
MILANO — V Dolomitih so našli zmrznjenega 67-let-r.ega J. Gerharda iz Linza. Upokojenec se je pred dne-vi sam odpravil :z planinske koče na spreh d. Domneva-'O. da se je onesvestil, nato pa zmrznil.
GCNZBURG — V okraju C-un/.ourgu na Brabskem je 'bolelo okoli 60 otrok za ne-mano virusno boleznijo, ka-ere zunanja znamenja so mrzlica, bolečine v trebuhu n omotičnost. V vasi Grcs-vsotz so začamo zaprli šolo.
IjONDON — Samo dva na'-st dni je bil na poti An zež N igel Te: lev. ki je odplul iz PIvmoutha in je ho-•e' v trimaranu »Victress« bjadrar. sve:. Njegova bar-«a »e je prevrnila, brodo-tnca je vzeta na krov neka liberijska petrolejska ladja.
IjONDON — Vsa svoja - r kalna vozila bo 11. junija ponudilo na dražbi v Famboroughu britansko pod-•e'je Cooper, katerega dir--ači letos zaradi v:sok‘h -roškov m premajhnih do-»danjih uspehov niso sode->vali na svetovnem prven-vvu. Naprodaj bo tudi menična delavnica na kole-
Včasih premalo kisika
Vesoljska tehnika in zdravje — Kdo sme leteti?
Predavatelj Baark je dejal, da nekateri zdravniki pri presoji sposobnosti svojih pacientov za pot z letalom ne upoštevajo smernic, ki so jih v tej zvezi sestavili izvedenci svetovne zdravstvene organizacije in ki jih je \VHO raz
NEW YORK — Letalska družba Pan American je r.-zoaslala številke 13.000 izrednega doživetja željnim •udetn po v-em svetu, ki so --e bil: prijavili za polet na Luno. Tarifa za turistično v zovmco na Luno še ni znana.
FRANKFURT — S prede ianim prenosnim sprejemn.-kom so gimnazijci neke frankfurtske čeTti prisluškovali konferencam v profesorski zbornici. M krof on te bil skrit v športni vrečki na omari N! še znano, kako dolgo je delovala ta dijaška prisluškovalna služba.
DOS ANGELES — Uprava hotela Ambasador v Los Angelesu. kjer je bil !ani junija atentat n* Roberta Ken-r.edjrja. je vlcžila proti vo i.lnemu odboru pokojnega senatorja tožbo za plačilo Hš.ono dolar ■ec. Odbor je b.l uporabljal ta botei za svoj glavni stan in ni poravnal stroškov.
CAPETO\VN — A lena Bar nard žena znanega južnoafriškega srčnega kirurga je pri cape: »-jenskem sodišču v‘.ož*!a tožbo za ločitev. Obravnava bo 20. julija.
LONDON — Do konca letošnjega leta bodo izvedli britanski zdravnik:	okoli
50.000 zakonitih prekinitev nosečnosti. Napoved je zasnovana na dosedanj:h izkušnjah v zvez: z zakonom, ki velja od lanskega aprila. V osmih mesecih 1968 je bilo v Veliki Britaniji 22.256 takih posegov.
BERLIN — Na berlinski akademiji za strokovno izpopolnjevanje zdravnikov so govorili priznani specialisti o pomanjkanju kisika v gorah in v visokih zračnih plasteh, torej med poletom. Predstojnik zdravstvene službe pri letalski družbi Lufthansa dr. Baark je dejal med drugim, da je še vedno premalo upoštevana sposobnost bolnikov za potovanje z letalom. V letalih je zadnje čase umrlo nekaj bolnih potnikov, ki so očitno piecenjevali svoje moči.
poslala letalskim družbam. Pri poletih čez Atlantik je zračni pritisk v letalu že četrt ure po vzletu enak tistemu v nadmorski višini 2200 metrov. Ljudje, ki so imeli srčni infarkt, naj se po Baar-kovem mnenju ne bi peljali z letalom vsaj šest mesecev po ozdravitvi, zlasti še. če zdravnik ne izključuje možnosti ponovnega srčnega napada.
Občutljiv! potniki naj bi imeli sedeže v sredini ali v bližini kril. ker je tam pri nemirnem vremenu razmeroma najmanj tresljajev. Infekcijskih bolnikov ter hudo poškodovanih in duševno bolnih ljudi nasploh ni dovoljeno prevažati z letalom, razen če jih spremljajo ustrezni zdravniki. Prepoved velja tu-| di za pričakujoče mamice v ’ devetem mesecu.
Pritisk in hitrost krvi je mogoče ugotoviti z majhnim radarskim merilnim apara-j tom. ki ga je na strokovnem posvetu pokazal dr. Ciaman iz letalskega raziskovalnega zavoda v Teksasu. Zvočne valove. ki jih v tem aparatu oddaja nihajoči kristal, usmerilo na določeno arterijo. Krvničke odbijejo zvočne valove. Hitrost krvnega' obtoka razberejo iz razlike med oddanim in po odboju prest re-žemm ultra zvokom.
Oftalmoskop, ki so ga nadalje razvili za vesoljske polete. utegne obogatiti instru-mentarij očesnih zdravnikov v tem smislu, da bodo po prekrvi jenosti mrežnice laže sklepali o določenih boleznih. Z ojačevalcem svetlobe je mos-K-t napraviti barvne posnetke očesnega dna. S tem pripomočkom so ugotovili.
Umrl je večni potnik
Vlak je bil njegov dom
f TORINO — V starosti 93 let je v Torinu umrl naj. | zvestejši potnik italijanskih t železnic. Franceseo Saverio I d'Ayala. pripadnik nekoč ene ! najbogatejših rodbin na Si-j čiliji, je preživel zadnjih pet I indvajset let življenja sko-I raj izključno v železniških I vagonih.
D'Ayala. ki je imel kot po-; slanec liberalne stranke in , diplomat precej vpliva, je moral za časa fašizma bežati in se je po drugi svetovni vojni obubožan vrnil v Italijo. Njegova praktično edina lastnina je bila stalna brezplačna železniška vozovnica, do kakršne imajo pravico vsi bivši parlamentarci v Italiji.
Tako si je nekdanji politik uredil dom v vlakih, sčasoma je postal najbolj znan železniški potnik v Italiji. Seznanil se je z železničarji na skoraj vseh postajah, kot edino prtljago je imel s seboj milo, brivski aparat in zobno ščetko.
Sprevodniki v vlakih in natakarji v jedilnih vagonih | so se vedli do večnega potnika zelo spoštljivo, nered-| ko so mu tudi zastonj po-i stregli. Prijatelji iz nekda-i njih dni so se ga kdaj pa ! kdaj spomnili z manjšo vso-I to. tako da je mogel včasih j prenočiti v hotelu. Pri eni I takih prenočitev je dobil stari potnik srčni napad, malo kasneje je umrl v torinski I bolnišnici. Njegovo zapušči-' no sestavljajo plašč, srajce ! in aktovka s starimi listina-I mi. v žepu suknjiča pa so j našli bankovce za 1500 lir, I sinovo sliko in izkaznico za j prosto vožnjo.
da m nenadna »tema« pri pilotih ali pri astronavtih ob večkratnem pospešku — tega pojava si dolgo niso znali razložiti — nič drugega kot pomanjkljiva prekrvitev. Ta »zatemnitev« torej ni v zvezi z začasnim zlomom centralnega živčnega sistema, kakor so mislili doslej.
Kakor je poročal Ciaman. so izdelali tudi nove kožne elektrode. Plemenita kovina je prevlečena z zelo tanko kremenčevo plastjo. Takšne kožne elektrode, namenjene ljudem po operaciji, ne povzročajo vnetij niti po večtedenskem stiku s kožo.
Lord brani Loch Ness
Protest na zborovanju
I .ON DO N — Lord Lovat bo branil podvodno • pošast v škotskem jezeru Loch Ness pred Američani, »i bi jo radi — tako pravi — odpeljali v Ameriko, kjet bi jo zaprli v kak živalski vrt. Na zborovanju v grofiji Im erness je protestiral proti prihodu ameriške odprave, ki se bo z majhno podmornico spustila v jezerske globine in »napravila pravo policijsko preiskavo«. In ne samo to, kajti eden izmed izvedencev se namerava pošasti približati m ji odrezati košček kože. xi bi jo potem preiskali v laboratoriju. da bi ugotovili, za katero žival gre.
Lord je na zborovanju vprašal. kdo je dovolil tujcem motiti jezersko pošast. »Mar nimamo nobene možnosti, da bi jo obvarovali? Javnost je ogorčena spričo dejstva, da bodo tujci skušali ujeti našo jezersko žival. Dobro, naj jo opazujejo, kakor so jo leni Angleži s tistimi svojimi čud- j nimi napravami. loviti in u-'eti pa je ne sme nihče To bi bilo kaznivo dejanje, ki bi ga naša policija morala preprečiti.«
Konec Gretne Green |
Poročni paradiž na Škotskem v nevarnosti
LONDON — V resni nevarnosti je sloves škotskega kraja Gretna Green, kamor se po begu od doma zatekajo mladoletni parčki iz vseh zahodnoevropskih dežel. Britanska spodnja zbornica je ponovno razpravljala o prilagoditvi škotskih pogojev za sklenitev zakonske zveze splošnim določilom, ki veljajo povsod drugod v Veliki Britaniji.
Poenotena zakonodaja bi pomenila, da bi si morali za zakonsko zvezo odločeni parčki, mlajši od 21 let, v prihodnje na škotskem in torej tudi v Gretni Green priskrbeti pismeno dovoljenje staršev.
Po sedanjih določilih ni nobene ovire za sklenitev zakonske zveze, če sta oba partnerja dopolnila šestnajst let, še nista bila poročena in se zadržujeta v Gretni Green vsaj 23 dni pred nameravano poroko. Po škotskem pravu partnerji, mlajši od 21 let, ne potrebujejo dovoljenja staršev ali njihovih zastopnikov.
Zaradi teh določb je škotska postala poročni raj za mladoletne ubežnike, ki prihajajo z vseh lflfieev zahodne Evrope, ker jim doma ni bilo dovoljeno skleniti zakonske zveze. Med njihovimi cilji se je povzpel na prvo mesto kraj Gretna Green. ki leži tik na mejo med škotsko in Anglijo.
Preiskovalni odbor, ki ga ie bila imenovala spodnja zbornica, je prišel po dveh letih do zaključka, da sorav-1 in stanje v Gretni Green škotsko zakonodajo v slabo luč. Parlamentu je predlagal.
Trinajstica
Kdor se hoče preživljati kot tat. pravzaprav ne bi smel biti praznoveren, s Karovem Oroszom pa je očitno drugače. Konec letošnjega aprila so ga izpustili iz zapora, v katerem je doslej zaradi 13 vlomnih tatvin odsedel skupno 13 let. Neki madžarski list je poročal, da je Orosz vlomil 13. maja v prodajalno v večjem kraju kakih 80 km od Budimpešte in odnesel 13 ur. Ko so ga prijeli, je imel še vse ure pri sebi.
Za dobro voljo
HAMBURG — Izginil ;e psiček, s katerim je vsak večer nastopal ruski klovn O.eg Popov v moskovskem r.rkusu. k: je te dni gostoval v Hamburgu. Razp.san.h je 3.000 mark nagrade.
FRANKFURT — Zaradi nalezljive pepigovke < psila-kozel je bilo treba v Frankfurtu s plinom pomoriti nekaj nad 6000 papig. Ukaz je tzdalo helensko ministrstvo za narodno zdravje. Rejec je dob:l odškodnino.
DETROIT — V nagradnem natečaju za racionalizacijo je nameščenka nekega podjetja v Detroitu dokazala. da je njeno delovno mesto odveč in da bi ga lahko odpravili. Dobila je prvo nagrado, nato pa so jo odpustili.
»Ni res. da se ne znam učiti — vi ne znate izpraševati'«
n

JUWi§%,
m


J&mi'
»Mama, vprašaj očeta, zakaj mora ležo. ti prav tam, kjer želi pet otrok gledati televizijo!«
naj poostri pogoje za sklepanje zakonskih zvez na škotskem.
Parlament je že prejšnji teden prejel poročilo o »zakonskih vajah« v Gretni Green. V baraki, predeljeni na devet spalnic z dvojno posteljo, čakajo mladoletni parčki, da bo minilo tistih 23 dni.
Po statističnih podatkih se je lani poročilo na škotskem 999 tujih parov, med katerimi je bil vsaj po en partner mlajši od 21 let. Nad 60 odstotkov parčkov je prišlo iz Anglije in Walesa, 210 iz ZR Nemčije, 46 iz Belgije, 43 z Nizozemskega in 32 iz Francije. Skoraj 50 odstotkov teh parov si je reklo »da« v Gretji Green.
HELEN REILLY
L
Stopnišče 4
18. nadaljevanje
Todhunter je dejal: »O? No, hvala, gospodična,« in pobral klobuk. Nameraval jo je vprašati, kaj je bilo s tistim dogodkom na peronu podzemne postaje prejšnji dan popoldne, a je bila videti razburjena, inšpektor pa mu je bil naročil, naj je ne vznemirja. Ce je sama kaj razmišljala o tem, če je kaj sumila, bi mu bila omenila dogodek. Sicer pa so bile še druge potu Poslovil se je.
Ko je stal pred zaprtimi in zaklenjenimi vrati, je Todhunter slišal, kako je zapahnila vrata, in se je zamišljeno podrgnil po bradi. Ko je gospodična Conant pripovedovala o tem, kje je bila prejšnjo noč, ni omenila, da je srečala Johna Muira, čigar ime in naslov je odkril tako, da mu je sledil do doma.
še bolj ga je vznemirjalo dejstvo, da se je tako prestrašila, ker je tekla voda v kopalnici. Ko se je zamišljeno igral s slabo zašitim gumbom na površniku, se je spraševal, ali je čisto pri sebi. Dvom malega detektiva o Gabriellini duševni trdnosti bi se bil zelo povečal, ko bi jo bil videl štiriindvajset ur pozneje.
Naslednje jutro jo je presenetil telefon. Nekaj čez enajsto jo je poklicala Brenda Holmes in jo povabila na koktejl. Popoldne bo imela v gosteh nekaj ljudi. Ali bi Gabrielle hotela priti?
Gabrielle je privzdignila obrvi. Novica, da ne sameva več, se je očitno že razširila, toda z Brendo si nista bili nikoli blizu, čeprav sta se že dolgo srečavali v hišah skupnih prijateljev. Od kod ta nenadna pozornost? Pojdi, pa boš videla. Morda bo John tam in bo povedal kaj novega, da-si ni bilo verjetno, da tako kmalu.
Gabrielle se je zahvalila Brendi in sprejela povabilo. Oblekla je mehko sivo volneno obleko, ki je zelo poudarjala belino njene polti in morsko sinjo barvo njenih oči. Zdaj se ji je že posrečilo potisniti odprto pipo v ozadje. Misliti je morala na važnejše reči. Ob pol šestih je prispela na cilj in blag somrak je legal na trg. Drevesa so bila podobna zveriženim vzorcem, narisanim z ogljem, in pod njimi so se v bisernih sencah spreletavali ptiči.
Bila je najlepša ura dneva, ko se je spuščal mrak in se je na njegovem ozdaju prižigalo na tisoče svetilk in so oživljala nočna bitja.
Brenda jo je prijazno pozdravila v svojem malem in čednem stanovanju na Was-hington Square West, kjer je stanovala s starejšo betežno sestrično.
»Lepo. da si prišla, Gabrielle. Dosti bolje izgledaš. Rekla sem Johnu sinoči.«
Ali si ga je lastila? »Ne bodi no takšna,« si je rekla Gabrielle.
»Hvala Brenda, dosti bolje se počutim.«
Klepetali sta kako minuto. Mar Gabrielle ne sovraži novih klobukov? Ali se ji
ne Bdi, da se pozimi suši koža? Samo centimeter globoko. Brenda jo je peljala v majčkeno dnevno sobo. »Mislim, da se vsi poznate.«
Gabrielle je poznala vse. Philip in Julie Bond sta bila tam, in Ryecroftova in Simeon Clark in Gascoynova. Phil Bond je prinesel Gabrielle kozarček martinija in jo je vprašal: »Kdaj se bom lahko poslovno pogovoril s teboj?«
To je bila tudi ena izmed nalog, ki so jo čakale. »Kmalu, Phil,« mu je obljubila. Veliki, rdečelični in družabni Phil Bond ni bil vzor obzirnosti. Dejal je Bobu Ryec-roftu, pri katerem je stala Gabrielle: »Kar sem, fantje, tole mladenko se splača uloviti.«
Mark je mrtev, pozabljen in ni ga več, je grenko razmišljala Gabrielle, in opazovala Brendo, kako hodi po sobi. Kaj se je skrivalo za tistimi modrimi očmi, za tistimi zlatimi pogledi? Prebrisanost, preračunljivost, inteligenca, ki zna prikrivati inteligenco? Ali krako in malo pravšna mera možganov, ki so učlii Brendo, kako naj uporablja svojo lepoto, da bo najbolj koristno, za bogato poroko?
No, kaj je narobe s tem? Zakaj je toliko pričakovala od lepotice, kakršna je Brenda? In vendar je bilo umestno pričakovati. Ce je škatlica očarljiva, pričakuje človek, da bo tudi vsebina taka, da bo prav tako kakor zunanjost privlačevala duha in srce. Človek se je čutil prevaranega, če je naletel na poprečnost ali še kaj hujšega.
Takrat sta vstopila Claire Middleton in Blake Evans in jo zmotila. Kolikor je Gabrielle videla mlado Markovo nečakinjo, ji je bilo všeč. Claire je bila velika, plašna dekle z dolgim ozkim obrazom, nežno poltjo In mehkimi rjavimi očmi, bila je nežna in prijazna.
Blake je takoj stopil čez sobo h Gabrielle. »Dober dan! Nisem pričakoval, da te bom našel tukaj.«
Odgovorila mu je: »Dober dan,« in začela sta klepetati o Greenfieldu in o znancih. Sredi pogovora je Gabrielle dvignila pogled in zagledala dvoje rjavih oči, ki so jo divje predirale z druge strani sobe.
Zelo je bila presenečena. Z Blakom Evansom sta hodila skupaj v šolo in drug drugemu sta bila všeč, toda to je bilo vse. Ali je bila Claire Middleton ljubosumna, ali se je otrok jezil nanjo zaradi česa drugega?
Gabrielle je hitro končala pogovor z Blakom in je čez nekaj minut odšla. Prišla je domov ob pol sedmih. Ko je odklenila vrata s svojim ključem, je slišala glasove v dnevni sobi — moškega in žensko. Gotovo sta Susan in Tony, si je mislila, in stopila skozi predsobo v dnevno sobo. Toda na pragu je naglo obstala in spet jo je mrzlo spreletelo.
Nobena luč ni gorela in dnevna soba, v kateri je vladal somrak, je bila prazna. Nikogar ni bilo v njej. Topo je prižigala svetilke. Glasovi, ki jih je slišala, so prihajali iz radia.
Gabrielle ga je ošinila s pogledom, stopila proč in se vrnila k omarici. Dihala je globoko in plitko. Kaj se dogaja z njo? Od jutra ni imela prižganega radia. Očitno ni nihče stopil v stanovanje, medtem ko je bila pri Brendi, vrata so bila zaklenjena. In vendar je bil radio, ki je molčal, ko je šla z doma, do konca odprt. Gabrielle je stopila k njemu. Izključila ga je. Tišina ji je butnila ob bobniče. V njej so se skrivali glasovi. Ali si podzavestno prižgala radio in ga pozabila izključiti? Ali si ga? Ali ga nisi? Ali si začela pozabljati...?
J
Križanka
	r	3	‘J	5	6	7	u		9	10	11
								13			
j K			.J	■	15		16				
17	——		r	18	■				20		
=1		"						23		r	
71	25		■	26	n	■	27			28	29
30			31				■	13			
31				n	35		36				
P'					38						
VODORAVNO: 1. mlaila domača žival. t. pritok Savinje. 12. Riški filozof. Sokratov učenec, utemeljitelj filozofske šole hedonistov, 13. ime največjeRa slovenskeRa dramatika Cankarja. 14. nočne ptice, 13. otok v Indijskem oceanu blizu afriške obale. 17. nemška ilustri. rana revija, ki jo prodajajo tudi pri nas, 19. medmet priRanjanja. 20. rimska boginja plodnosti, 21. čut za stvarnost, 24. večji kraj v Istri, 26. italijanski predloR, 27. delež družabnika. 30. vrsta pro-jekcijske slike. 33. pripadnik stareRa naroda na Pirenejskem pol-otoku. 34. južna rastlina z mesnatimi listi, 35. ameriški pisatelj, profesor na univerzi Columbia (John), 37. jezikovni posnetek, do. Iieseden prevod. 38. pretežno R»rat ruski otok ob severovzhodni obali Azije.
NAVPIČNO: 1. sovjetska tiskovna aRencija. 2. krilati spremije-%alrc boga Krosa. 3. veliko pristanišče v severozahodni Angliji, I. reka v jugovzhodni Franciji, ki teče skozi Crenohle. 5. različna 'oglasnika. 6. tekoča začimba, ocet. 7. mesto v provinci Madras v južni Indiji. 8. ime španskega pisatelja Baroje, 9. najpopularnejše prevozno sredstvo. 10. vrsta rečne ribe, 11. drobiž v Indiji in Pakistanu. 16. domača žival, 18. upanje, 22. utrjeni obmejni pas starih Rimljanov, 23. pripovedništvo, 24. pred nekaj leti umrli hrvaški skladatelj (Krsto). 25. moč, 28. italijanski baročni slikar (f»uido). 29. vojaški pratež. 31. potočna žival, ki se giblje nazaj, 52. nadav, naplačilo. 36. angleška pisava za črko »b.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Pazin, 6. Asfti. 18. Adula, II. rrvrrz, 13. Pečk, II. Nudanka. 15. alka, 16. Ihert. 17. Sam. 18. sren, 19. Ita, 22. Alken, 24. /maj. 25. Hiivgens. 27. mera, 28. oferta, 29. genij, 30. Mara, 31. astma.
UNION INŽINJERING IN FAP FAMOS POSLOVNO SODELUJETA NA TRŽIŠČU V INOZEMSTVU
Poslovno združenje UNION INŽINJERING je v začetku 1968. leta začel z deli pri prvi fazi gradnje nove Univerze v Benghaziju (Libija). Vrednost za dela znaša 42.000.000 dolarjev, dela pa morajo končati do konca leta 1971. Celoten transport, notranji in dovoz materiala na gradbišča uspešno opravljajo z vozili FAP v dveh izmenah pod zelo težkimi eksploatacijskimi pogoji.
gradnjo stanovanjskega naselja.
Hkrati z gradnjo prve faze bodo razpisali licitacijo za drugo fazo Vrednost za ta dela bo znašala 25 milijonov dolarjev.
Leta 1968 je UNION INŽINJERING začel graditi v Siriji. Mednarodna banka financira gradnjo ceste Damask—Aler—Raka, člani Union inžinjeringa »Planum«, »Autoput«, »Granit« in »Tehnogradnja« pa gradijo prvi del ceste Homs—Sarageb, v dolžini 126 kilometrov. Ta dela bodo izvajali 2 leti.
Uspešno poslovno sodelovanje na tržišču Libije je narekovalo potrebo za kontinuirano dolgoročno sodelovanje Union inžinjeringa in FAP FAMOS na drugih tržiščih. Združeno podjetje FAP FAMOS je skupaj z UTVO — Pančevo in ITAS — Kočevje izdelalo in dobavilo 10 kamionov FAP kiper s kiper prikolicami in 15 kamionov FAP traktorjev—kiperjev s kiper prikolicami, ki jih izdeluje oziroma prilagaja potrebam UNION INŽINJERINGA za dela v Siriji. Vsekakor bo tako sodelovanje omogočilo še boljše rezultate. Vzporedno pa izdelujejo tudi rezervne dele za vozila.
MM * I .
SKUPINA 15 KAMIONOV—TRAKTORJEV KIPERJEV S KIPER POLPRIKOLICO TIPA FAP — 13 TK NA POTI V SIRIJO.
UNION INŽINJERING gradi nizka poslopja v Iraku in Jordaniji. Zato pričakujejo tudi na teh tržiščih nadaljnje sodelovanje z Združenim podjetjem FAP FAMOS.
Poslovna dela UNION INŽINJERINGA kot izvajalca del na Bližjem vzhodu spremlja Združeno podjetje 1AP IAMOS, ki je proizvajalec vozil in ki hkrati prilagaja posebna vozila pogojem na zahtevo izvajalca. Za nadaljnje sodelovanje si obe podjetji prizadevata še posebno za skupni transportni obrat Sodelovanje jugoslovanskih izvajalcev del v inozemstvu je potrebno še posebej poudariti, ker je tako sodelovanje koristno za oba partnerja.
FAP FAMOS sodeluje tudi z drugimi jugoslovanskimi izvajalci v inozemstvu, na primer: z »Jugoinve-stom« v Libiji, »Rudnap-om« v Tanzaniji in Zambiji, »Energoprojektom« v Zambiji in drugimi.
Posebno je treba še poudariti, da je poslovna Banka »Union inžinjeringa« in FAP FAMOS-a, Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino sprejela aktivno sodelovanje za navedene posle in pomaga pri sodelovanju teh naših podjetij pri delu v inozemstvu.
ZAMENJAJTE VAŠE LESENE IZRABLJENE ROLETE S PLASTIČNIMI JUGOVINIL ROLETAMI, KATERE NE POTREBUJEJO NOBENE POSEBNE NEGE.
CENE ZA PLASTIČNE ROLETE SO NIŽJE OD CEN ZA LESENE ROLETE. - VSE INFORMACIJE DOBITE V PREDSTAVNIŠTVU CIGALETOVA 11 - TELEFON 316-262.
TOREK, 27. maja 1969
Gledališče
DRVMA SNG
Torek. 27. maja. ob 20. un — ? Vaclav Ha ve.:	OBVESTILU. — I
Abonma E in izven. Vstopnice ; so tudi v prodaji.
8r>*da. 28. maja. ob 20. uri — Vaclav Havel: OBVESTILU. Abonma D ui izven. Vstopnice so tu- i di v prodaji.
MALA DRAMA SNG (%ho«i iz Igrivkr ulitr)
Torek. 27., sreda 28.. četrtek 29. maja. ob 20. uri: ŽLAHTNA Pl JC-SEN PUPILUE FERKEVERK • gledališče poezije). Izven abonmaja. Nastopajo: Andrej Brvar. Marjaž Kocbek. Dem* Poniž. Tomaž Kralj. Milan Jesih. Ivo Sve- j fena. Bard Iucundus m ostali. -Režiser: Dušan Jovanovič. Vstop- j ni po 10 din so za vse tri večere r prodaji pri blagajni v Drami, pol ure pred pričetkom pa pri j vhodu v dvorano Mu.e drama.
OPERA IN BALET SNG Tdrek. 27. maja. ob 19.30 — Biaetr ( ARMEN. Abonma red K in izven. Vstopnice so tudi r prodaji. Glavne vloge:	Glavakova,
Franci. 0^n)anov.»era. Sršen. I Breda. 28. maja, ob 20. uri — » Švara: OCEAN. Abonma red B m izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek. 29. maja, ob 19.30 — f Bizet: CAR ML: X. Abonma red F in izven. Glavne vloge: Glavako- I ▼a. Franci. Lacičeva, Sršen. — | Vstopnice so tudi v prodaji.
Ker Je v h«.butni «a*>opi>ni objavi tedenskr^a »porrda izostala objava sobotnr in nedeljske prrd-idave. posebri obveščamo ahonrn. ' te reda Sobota in reda Nedeljski . popoldanski, tla imajo la teden predstave, in sicer rrd Sobota v soboto. 31. maja. ob 19. uri .Adamov celovečerni balet blSIlLE, in abonma red .Nedeljski popoldanski |
▼ nedeljo, 1« junija, ob 15. url. Giordanovo opero ANDRE CHE-MER. Za obe predstavi Je večje »levilo vstopnic tudi neaboniranemu občinstvu ni voljo. Opera ANDRE CHENIER be v nedeljo urr-aorjena zadnjikrat v sezoni.
MESTNO GLEDALIŠČE IJl BI JANŠKO Gledališka pasaža
Torek. 27. maja, ob 1SJ0 ~ A. Miller:	CENA. Abonma Torek,
popoldanski in izven. Vstopnice' tudi v jrodaji.
Ob 20. uri — A. Miller: CENA. , Abonma Mladinski I in izven. * Vstopnice tudi v prodaji.
Ob 20. uri — A. Ayckboum: PO-LOVICNE RESNICE, komedija. Gostovanje v Novem mestu. Veljajo vstopnice od 22. aprila. Sreda. 28. maja. ob 20. uri — A. Miller: CENA. Abonma Sreda in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Pionirski
olJ|o d°m
OjbrlP Tr* VII. kan. 0a9 sto» ZKJ I.
PIONIRSKA KNJIŽNICA. Komenskega 9
ol> 17. un: MOČA IN PAPIGA — im pravljic z. otroke od 5. do 7. leta staran;
onnn.KK za cij^dalisko vzgojo	_
Torek. 37. mala. ob 20. url; KOMEDIJA OD SHAKESPEARA DO CANKARJA. Odlomki ra znamenjih klasičnih komedij — irva. Jajo gojenci Mladinskega dramskega eudia pn Pionirskem domu pod režijskim vodstvom Drage AhaCiC.
Predstava bo v nuj dvoranici Pionirskega doma I zadnji vhod — U. nadstropje!.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Mm lutke na gostovanja.
Torek, 37. maja, ob 11. uri — M. C. Machado: MALI STRAH BAV—BAV — gostovanje v Gorišnici.
Ob 15. url — M. C. Machado: MALI STRAH BAV—BAV — go. stovanje v Veliki nedelji.
SLOVENSKO IJ L USKO GLEDALIŠČE CELJE
Torek. 27. maja. ob 19. uri — ■Shakespeare:	VESELE WIND-
SORCANKE. — ni. mladinski abonma in izven.
SLOVENSKO N ARODNO GLEDALIŠČE .MARIBOR
Torek, 27. maja. ob 11.45 — Genet: SLUŽKINJI — za I. Gimnazijo.
Ob 20. url — GiTaudou*: ZA LU-KRECIJO — za rod Torek in izven.
Koncerti
V PETEK, 30. fe m. koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za RDEČI ABONMA. Dirigent BOGO LESKOVIC, solistka DUBRAVKA TOMSIC-SREBOTNJAK.	K
ORKESTER Akademije za glasbo bo s solisti na današnjem koncertu. ob 20.15 v veliki dvorani Slov filharmonije izvajal: Handel: Kon cert za pozavno in ork. < solist B Slokar). Ruasel: Simfonieta za go dalni ork.. Berlioz: Rimski karneval, Hačaturjan: Koncert za klavir in ork. <solist A. Vodopivec), pesmi Škerjanca. Si vica, Lipovška in Osterca (.solistki V. Lacičeva in S. Hajdaroviceva). D:rgira U. Lajovic.
RTV Ljubljana
SPORED ZA TOREK
4 10—« 00 Dobro jutro! 0.08 CUt brna matineja; 8.55 Radijska šola za Mednjo stopnjo: 9.25 Morda vam bo vSeC« — stereofonska oddaja; 1005—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—1105 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«; 1210 Poje tenorist Jan Peerre; 12 30 Kmetljsk. nasveti — Ing. Milan Hafner: Prihodnost mlekarstva; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 1305 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih; 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 13.20 Glasnem uiknama; 15.45 Jezikovni j ogovori: lb.no Vsak dan za vas; 17.05 Igra Simfonični orkester RTV - Ljubljana; 18.00 Poročila — Ak. Budnosti doma in po svetu; 18 15 ▼ torek nasvidenje! 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoluem: 1923 Pet minut n Fr". 19-30 Večerni radijski dnev-:i »; 20.00 Radijska igra; 20.50 Znani napevi v novih priredbah: 205 Deset glasov — deset melodij;
22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana: 23.05 Literarni nokturno; 33.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana. RTV Beograd Ul RTV Zagreb; 24.00 Poročila m konec oddaje.
TELEVIZIJA
•26 TV V SOLI: TV vrtec — Narodna umetnost — Geometrijska telesa (Zagreb)
10.30	ANGLEŠČINA — (Zgb>
11.00	OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE —	(Beograd l
14.48 TV V SOLI — ponovitev
(Zagret, r
15.40 ANGLEŠČINA ponovitev fZa-grebi
10.10 FRANCOŠČINA — tBgd)
17 45 RISANKA — (Ljubljana)
18.00	R AZTRGANE IGRE — otroški film — f Zagrebi
18.30	PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana 1
M 40 PLOŠČA ZA rVROPO — I. — (Ljubljana)
19 06 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana)
14 50 CIK CAK — (Ljubljana)
20.00	TV' DNEVNIK — (Ljubija, na)
20.30	3—2—1 — (Ljubljana)
2035 BROVVNINGOVA VERZIJA —
angleški film — (Ljubljana)
| 22.05 VELIKI MOJSTRI: L. van Beethoven — I Ljubljana)
22.55 POROČILA — (Ljubljana)
Drnci spored:
17.30	VEČERNI ZASLON — (Sarajevo)
17.45	RISANKA — (Bgd)
18.00	OTROŠKI FILM — «Zgb)
18.20	SVET NA ZASLONU — (Zagreb)
19.00	NARODNA GLASBA — (Skopje)
19.15 TURIZEM — (Zagreb»
19.45	TV PROSPEKT — (Zgb) j 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb*
21.00	SPORED ITAL. TV
: Druge oddaje:
11.30	TEKMOVANJE SOL — (Beograd)
i 17.00 ALBANSKI TV PREGLED (Beograd)
20.30	PROPAGANDNA ODD. — (Zgb)
20.35 DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb)
20.50 LOPOVI IN 2ANDARJI — (Beograd)
32.20	GLASBENI BIENALE — (Zagreb)
23 00 INFORMATIVNA ODDATA (Zagreb)
Kino
SPORKO 74 TOREK
FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
ob 18. m 21. tul francoski fl.ra f ZAKONSKO ŽIVLJENJE — FRANCOISE. Rešu j a: Andro Ca-jatte — igrajo: Mane-Jose Nat, Jacques (namer, Macha Marj. Gianni Esposito.
Druga verz:ja zakonskega žirije- ; nra režiserja Cavatte izpovedana z očmi žene.
Predprodaja vstopni« uro pred predstavo.
KINOTEKA — Miklošičeva e. 28:
Ob 16. 18 in 20. tuv. amer. barv- ! iu film RDEČE PODVEZE. Ren Ja: George Marshall. Glav. vi. : R osema ry Cloonejr, Jack Canon, * Guy Mitcheil, Pat Crowely. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION:
Monumenta^ia filmska
freska
Tofttnjevega romana, dobitnik letošnjega OSCARJA. ruski barv. C.*s film VOJNA IN MIR — I. del. (1805). Režija: S. Bondar-čuk. Igrajo: Natašo — I. Save-IJeva. Eleno — I. Skoboeva. Pier-ra — S. Bondarčuk. BoUconsfcega — V. Tihonov. FN Sr. 20. Pred- ! van ob 16 in 19JO. Zaradi col- < ahne cene zvišane. Ob 10. uri matineja amer. barv. voh. filma — I POGREB V BERLINU.
BINO KOMANA: slov. barv. film SEDMINA. Režija: M. Klopčič. Igrajo: S. Nik-Aič. R Serhedžija, M. Bogataj 1 1. dr. Predstave oo 13, 19, 19 in 21. un.
KINO SLOGA:
premiera amer. barv. vohun, thnlerja NEPREKOSLJIVl. Režija: Alberto Lattuada. Igrajo: Patrick 0*Neal. Ira Furstenberg, Donald Keasance. Predstave ob 15, 17, 19 m 21. uri.
KINO VIC:
amer. barvni we*«tem % John Wayneotn in M. O Kara VELIKI MAC LINTOCK. Režija: A. Mc. Laggen. Predstave ob 16. 18.30 in 21. url. Zaradi dolžine filma cene vstopnic zvišane.
KINO SIsKA:
premiera amer. barv. CS vesterna REVOLVER AS Z RDEČE
REKE. Režija: Richard Tnorpe. Igrajo: Glenn Ford. Angie Dic-kinson. Chad Everett. Gary Merrill. FN št. 19. Predstave ob 16, 18.15 m 20.30.
KINO KAVA:
predvidoma zadnjič v Sloveniti amer. barv, film V VRTINCU. Režija: V. Fleming. Igrajo; V. Leigh, C. Gable. L. HOarard. FN At. 18. Predstavi ob 16 in 20. uri. Zaradi doižme cene vstopnic zv:-
LETNI KINO RF.2IGRAD:
angl. pust. film iz london. nočnega življenja ENA NOC V LONDONU. Režija. R. Davies. Predstava ob 20.30.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 14. ure dalje, v kinu Sava in Bežigrad uro pred pričetkom.	»
LETNI KINO DOMA JLA — (vhod
h Miklošičeve ulice): jug. barvni tim BRAT DOKTORJA HOMERA. ob 20 30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje.
KINO TRIGLAV: ob 16., 18. in 20. uri — ital.-šjanska barv. kavbojka v CS — SEDEM REVOLVERJEV ZA MC. GREGORJEVE. Rezija:	Frank
Garfield. Igrajo: Robert Wood. Femando S ar. c ho in Agata Flori. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Zadnjikrat!
KINO RADOMLJE: amer.-it. barv. CS film V SENCI PIŠTOLE, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. barv. VV film MOČNEJŠE OD SLAVE. Gostovanje v Moravčah, ob 20. uri.
KINO BLED:
amer. barv. f:lm M02. KI NI ZNAL LJUBITI, ob 18. in 20.30.
KINO RADOVLJICA: amer. film MESTO BREZ MILOSTI. ob 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. barv. CS film KORAKI REVOLVERASA, ob 20. url.
KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU, ob 16., 18. in 30. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ: franc. barv. film OBREKOVANJE. ob 16 in 20.30.
Amer. barv. CS film KO PADE NOC, ob 18. uri. Vtropnina zvi-
KI.NO DOM — KAMNIK:
amer. film TARZAN IN NJEGOVA ZENA. ob 18. in 20. uri-KINO RADIO — JESENICE: ital. barv. film TIHI BILL, ob 17. in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: meh.-špan.-ital. barvni CS film TRIJE NEUSMILJENI, ob 18. in 20. tiri.
KINO ČRNOMELJ:
7ahodnonemški film MLADI TO-LORES. ob 20. uri.
KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE:
amer.-franc. barv. CS film ŠAMPANJSKI MORILCI, ob 18. in 20. uri.
KINO SVOBODA II — TRBOVIJK:
amer. vojni film UMAZANI POSLI. ob 17. in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: ital. barv. CS film ČLOVEK, PONOS. MAŠČEVANJE, ob 17. in 20. uri.
KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film TETKA ŽITA. ob 18. in 20.15.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: franc. barv. film DEKLICA KOT MORJE, ob 18. in 20.15.
KINO KRKA — NOVO MESTO: gostovanje MG Ljubljana.
MARIROR KINO UNION:
ob 15.30. 17.45 ln 20. uri franc, barv. ki n »skopski kr im. film — ŠTIRI DAME ZA GLAVNEGA. Kratki film: Palmi ra.
KINO PARTIZAN: ob 15. uri predstava za upokojence « francoskim barvnim filmom NEUKROTLJIVA ANGELIKA.
Ob 17.45 in 20. uri slovenski barv. vojni film SEDMINA. Tednik štev. 20'69.
KINO UDARNIK: ob 15.30 ln 17.45 angl. barvni VV pust. film LADJA ZA IZPOSOJANJE.
Ob 20. uri franc. barv. kinoskop. pust. film NEUKROTLJIVA ANGELIKA.
KINO POBREŽJE: ob 17. uri franc. barv. kinoskop-5ka komeedija OSKAR JE KRIV ZA VSE.
V glavni vlogi Louis de Punes. LETNI KINO SOLA: ob 20. url Ital. barv. kinoskop. špektakl HERKULES OSVAJA ATLANTIDO (repriza).
Obvestila
Društvo univrrzitrtnih profesor. Jrv m drugih znanstvenih delavcev v Ljubljani vabi člane na posvetovanje z naslovom: .Notranja organizacija univerze-. Na posvetovanju se bo razpravljalo o novih fakultetnih ln untvenitatoem statutu. Uvodno brsedo bo imel prat. dr. Fran Dominko. Posvetovanje bo v sredo. as. maja. ob 1620 v prirodoslovni predavalnici na univerzi.	12411-0
Uredništvo Jezika la slovstva vabi na pogovor sodelavca in vse. ki jih zanima usoda tega časopisa. Sestali se bomo v mik 20. maja. ob 20. uri v predavalnici 8t. 4 filozofske fakultete v Ljub. Ijani. Aškerčeva 12.	O
ŽELODČNI KATAR, čir na to-lodcu in na diana	u :<-r ka-
tar debele—a črevesa zdravite uspešno z naravnim zdravilom roga. 6kim »DON'AT« vrelcem. Zahtevajte 8a v svoji trgovini, te ja ga dobe ▼ Ljubljani pn »Prehrani« in .Mercatorju«.	1300
CVETLICE — lončnice za »saditev balkonskih nasadov ln zabojčkov. za sončne in senčne lego: pelargonije, bril Janke, fuksije, gosto polnjene petunije, enojne patu. ni je itd. V vseh barvah vam nudi vsak dan. razen nedelje — Vrtnar, stvo, Lojze Babnik. Ljubljana, Čebelarska 18, Dravlje. 11787-0
j- njegov učinek M mor ga ne ta živce, na sme. m krvni obtok
Dežurne
službe
Močna adramlkka dežurna shič-ba je za nujne primere na domu od U. do 7. ure. Ob nedeljah in prasdkih vas dan ▼ naslednjih enotah:
Bežigrad: Krfičeva ulica M, te-leten M »-533
Center: Miklošičeve cesta 2, telefon 213-061
ltoete: Prvomajska ulica I, teto. ton 314-527
SiSka-Oentvtd: Derteva ulica (za občinako stavbo), telefon ttev. (6-644.	06-221
Vič: Postojnska nlioa 24, telefon
61421
Služba stalna pripravljenosti je ne območju Grosuplje, Ivančne Gorice. Medvod in Velikih La«č.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku« n. nadstropje, soba 6.
LJUBLJANA!
Mikložič.
MARIBOR
FTabor«, Trg revolucije B.
BADEL
DALMACIJA VINO
SPLIT
filiala Ljubljana Dvoržakova 12 razpisuje prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE
POGOJI; končana srednja ekonomska šola z najmanj 3 leta prakse in stanovanje ▼ Ljubljani.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 4584
ZANIMIVA
IN POCENI POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO
MOSKVA-KALINJIN-LENINGRAD-
KUEV
(15 dni)
odhod: 4. junija cena; 1.290 dinarjev
MOSKVA-RIGA-LENINGRAD
(15 dni)
odhod: 4. in 17. junija cena; 1.366 dinarjev
KIJEV-LENINGRAD-VOLGOGRAD-
MOSKVA
(18 dni skozi ZSSR in z letalom) odhod: 23. junija cena: 1.820 dinarjev
KIJEV
<6 dni)
odhod; 23. junija cena: 400 dinarjev
Bivanje v hotelu, kompleten penzion, vozovnica skozi ZSSR (spalni voz), turistični program, -vodiči. Informacije in prijave:
BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZMENU OMLADINE I STUDENATA JUGOSLAVIJE
BEOGRAD, Trg bratstva 1 jedinstva 7, Telefon številka 641-993.	4601
Centralna veletrgovina |
šmarnim •••••
MotienMušler
Smer vožnje: mimo glavnega kolodvora še 1 km po VVienerstrasse •
Na razpolago parkirni prostori
amniBMiBb GRAZ, VVienerstrasse 2,86
Komisija za razpis in imenovanje direktorja pri
TRANSPORTNEM PODJETJU
»METLIKATRANS«
METLIKA, Cankarjeva cesta
razpisuje mesto
direktorja
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
imeti mora srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih. Ponudbe s potrebnimi dokazili je potrebno predložiti komisiji za razpis mesta direktorja podjetja v 15 dneh po objavljenem razpisu.	4591
Poslovno združenje tekstilno industrije
LJUBLJANA, Titova Sl
razglaša prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA
SVETOVALCA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
1.	tekstilni tehnik z najmanj 15-letno prakso v volnarski stroki
2.	znanje enega tujega jezika.
Osebni dohodki po pravilniku za delitev osebnih dohodkov biroja FZ tekstilne industrije.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Rok prijave 15 dni od dneva objave v dnevnem časopisju.
Prijave z opisom dosedanjega dela naslovite na sekretariat združenja. 4587
JAVNA ZAHVALA
Delovna skupnost Tekstilne tovarne Prebold se toplo zahvaljuje vsem članom gasilskih ekip in sodelavcem, ki so ob požaru v tovarni dne 17. 5. 1969 s svojo izredno požrtvovalnostjo in vnemo uspeli omejiti požar in pogasiti ogenj ter s tem preprečiti še večjo škodo.
Pri gašenju so poleg domačih gasilcev in sodelavcev pomagali člani gasilskih društev Prebold — Dolenja vas, Kaplja vas, Trnava, Laikova vas, Groblja, Gornja vas, Šempeter (Sav. dolina), Žalec, Gomilsko, Ločica pri Polzeli, Ojstriška vas — Tabor, Polzela, Vrbje pri Žalcu, Gotovlje, podjetja »Garant« Polzela, Gaberje, Vojnik, Škofja vas in poklicni gasilci iz Celja. Zahvala veija tudi ljubljanskim poklicnim gasilcem za pripravljenost pomagati v primeru potrebe.
Vsem iskrena hvala za plemenito pomoč v nesreči!
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
Mali oglasi
PRODAM brezhiben električni vlak »Marklin« za ceno ND 600. Bojan Potočnik, Otiški vrh 58, p. Dravograd.	4493-4
FIAT 600 D naprodaj. Rudolf Urbančič, Zupančičeva ul. 2, Kranj.
1107-3
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV
ILIRIJA
LJUBLJANA. TRŽAŠKA CESTA 32
ZAPOSLI VEČ SPOSOBNIH MLAJŠIH DELAVCEV.
, 1
NUDIMO SOLIDNE OSEBNE DOHODKE TER MOŽNOST STROKOVNE IZPOPOLNITVE IN NAPREDOVANJA NOVIM SODELAVCEM NASLEDNJIH STROK:
\
DIPLOMIRANI EKONOMIST
z znanjem dveh tujih jezikov, od tega aktivno nemščine ter zunanjetrgovinsko registracijo za delo v uvozno-izvoznem oddelku. — Zaželen je moški z odsluženo vojaščno
DIPLOMIRANI EKONOMIST
ZA DELO NA PODROČJU ANALIZ IN ORGANIZACIJE
EKONOMSKI TEHNIK
ZA DELO V PRODAJNI SLUŽBI
Prednost imajo moški kandidati s odsluženo vojaščino
EKONOMSKI TEHNIK
ZA DELO NA PODROČJU EVIDENC V PROIZVODNEM SETORJU
EKONOMSKI TEHNIK ALI ADMINISTRATOR
ZA DELO PRI FAKTURIRANJU z obvladanjem pisanja na fakturnem stroju
2 KEMIJSKA TEHNIKA
ZA DELO V PROIZVODNIH ODDELKIH
V	poštev pridejo moški kandidati % urejeno vojaščino
KEMIJSKI TEHNIK
ZA DELO PRI VHODNI KONTROLI SUROVIN IN EMBALAŽE
2 FRIZERJA
ZA DEIX> V PROPAGANDNI SLUŽBI* OZ. ZA EKSPERIMENTALNO DELO V NARTA STUDIU
V	poster pridejo mlajši moški kandidati s urejeno vojaščino
STROJNI KLJUČAVNIČAR
ZA DELO V REMONTNI SLUŽBI Pogoj je urejena vojaščina
TRGOVSKI POMOČNIK ALI KVALIFICIRAN ŠOFER
ZA DELO NA DELOVNEM MESTU SPREMLJEVALCA ŠOFERJA Posuj Jo urejena vojaščina
Kandidati lahko oddajo pismene vloge • kratkim življenjepisom osebno v kadrovsko-personalnem oddelku tovarne vsak dan, razen sobote, med IV. in 12. uro.	4589
PRODAM hišo, primerno za vikend pod Joštom. Ogled v soboto in nedeljo. Alojz Eržen, Strmica 8, p. Selca.	4600-7
IZGUBILA se je psička — foksteri-er — najditelja prosim, da jo vrne na: Celovška 95, dvorišče, Minodraš.	12457-8
IŠČEM žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Plača dobra. Malovrh, Ločnikarjeva 14/c — za blokom.	12032-1
GARAŽO ODDAM v Tobačni ulici.
Ponudbe pod »1. junij«. 12390-3 UGODNO PRODAM trokrilno omaro in mizo. Vprašajte vsak dan od 15. ure dalje: Viška 69-D/III., sta. 16.	12389-4
ODDAM opremljeno garsonjero z možnostjo kuhanja dvema dekletoma ali študentoma. Ponudbe pod »Predplačilo«.	12432-6
PREPROSTO SOBO in kuhinjo za upokojenko iščem v Ljubljani. Ponudbe rod »Nagrada«. 12448-6
KONCENTRIRANO
ČISTILNO
SREDSTVO
m^jgnŽa

NUJNO IŠČEM dvosobno stanovanje ali tri sobe v Ljubljani ali bližnji okolici za dobo 2—3 leta.
Lahko plačam vnaprej. Ponudbe pod »Resna družina«.	12446.6
CENJENE STRANKE obveščam, da sprejemam vas keramična in pe-čarska dela. Cveto Mlakar, Meljska cesta 109, Maribor. 1114-8 PRENOSNI električni harmonij — odličen, malo rabljen, poceni prodam. Hvala, Trbovlje, Trg Franca Fakina, telefon 80-196.
1113-4
llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil]|lllllllllllllllllill||||||||||||||!llll!lllll|||||||||||||||||||||||!l!lll|||||||||||||l Razpisna komisija
Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih
v Ljubljani, Vojkova 74 raz pis uje prosto delovno mesto
IŠČEM pleskarskega pomočnika, ki zna polagati zidne tapete. Tel. 310-103, Frandolič, Cerkova 34.
12430-8
STRUŽENJE, lakiranje parketa, polaganje zidnih plastičnih in navadnih tapet vam hitro in kakovostno opravi tvrdka Frandolič, tel. 310-103.	12429.8
OSKRBNIKE, administratorje, ser-virke in dekleta za razna dela sprejmemo za sezonsko delo v naših visokogorskih planinskih postojankah. Pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu — Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.	12218-1
NOVINAR z družino in gospodinjsko pomočnico išče možnost letovanja v počitniški hišici ob severnem Jadranu. Zagotavlja čistost in kulturnost. Ponudbe pod »Nepretirana najemnina« v oglasni oddelek.	12088-6
OD OKTOBRA do junija iščem dve sobi ali stanovanje — lahko neopremljeno v ožjem središču Ljubljane in plačam lepo najemnino. Ponudbe pod »50« v oglasni oddelek.	12089-6
DVA KAMINA, rabljena eno sezono takoj prodam. Fr. Krivec, Ljubljana, Gorjančeva 8.
12492-l
NATAKARICO, pridno in pošteno, sprejme takoj v stalno, zaposlitev gostilna Mrežar, Šentvid . a, Ljubljana. Oskrba v hiši. 12483-1 KUPIM zazidljivo parcelo v Ljubljani in bližnji okolici. Ponudbe pod »Zidava že letos«. 12480-'. NUJNO prodam odlično ohranjen.) simco Aronde 1300, letnik 56. Cena 8000.—. Inf. po tel. 21-125, L.i.
12484.3
PRODAM dobro ohranjeno nemško vespo, letnik 1961. Ogled vsak dan dopoldan ob 11. uri. Malovrh, Cesnikova 24.	12477-3
VIKEND — HIŠICA v Zaplani pri cerkvi — s 4. ležaji, kuhinjo in WC, je ugodno naprodaj. Vprašajte po tel. 48-184.	12474-7
PRODAM AUDI 60 L, tel. 310-444 int. 449, dopoldne.	12466-3
TRISOBNO stanovanje s kabinetom v središču mesta zamenjam za manjše. Ponudbe pod »Ostalo po dogovoru«.	12471-6
MOŠKI, samski, išče opremljeno sobo, plača 150 ND. Vič—Center. Ponudbe pod »Takoj«. 12467-6 PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, 65. Vprašati po 16. uri po tel. 55-576.	12464-3
KUPIM takoj mercedes 190 — 220, letnik 1964 ali fiat 125. Ponudbe pošljite pod »Cena«. 12460-3 BETONSKO železo — vse profile prodam. Ponudbe pod »Ceneje«.
12513-4
BETONSKE bloke za kleti, garaže dostavljam. Ljubljana, Janševa 15, tel. 310-685.	12505-4
REZERVNO kolo, izgubljeno dne 26, 5. zjutraj na Titovi; vrnile proti nagradi na naslov: Padlih borcev 33.	12506-8
PRODAM odlično ohranjen Opel rekord 1961. Malijan Mušič, Trzin 111, P- Mengeš. Ogled vsak dan od 15. ure dalje.	12508-3
POŠTENO dekle pomaga za sobo — (hrano) 3-krat tedensko. Ponudbe pod »V Šiški — Črnučah«.
12509-3
VEČJE prostore za predstavništvo v Beogradu oddamo. Ponudbe pod »Center«.	12453-6
SOBOSLIKARSKEGA — pleskarskega pomočnika sprejmem takoj — samsko stanovanje je priskrbljeno. Mirko Remih, Ljubljana, Riharjeva 2.	12501-1
PRODAM strešno zidno opeko, mesarska hladilna vrata, traverze. Tržaška 57.	12500-4
KUHARICO, kvalificirano ali začetnico sprejmemo takoj. Stanovanje v hiši. Gostilna Novak. Lj.. Litijska c. 1.	12498-1
MLADOPOROČENCA iščeta stanovanjc v Ljubljani ali njeni bližini. Ponudbe pod »15. junij«.
12494-6
ZAZIDLJIVO parcelo, 750 kv. m. prodam. Ižanska 176 (pri 2 km).
12470-7
PRODAM lep tropski akvarij kot okras stanovanja, s filtrom, termometrom, grelcem, ultraviolet-no lučjo. Nobenega dela, samo užitek ob opazovanju. Turk. Trg OF 14, Ljubljana.	12090.4
direktorja
Pogoji: visoka izobrazba — defektolog ali višja izobrazba — surdopedagog z najmanj 10-letno pedagoško prakso s slušno in govorno prizadetimi. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o nagrajevanju.
Kandidati naj vložijo oz. pošljejo pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah in življenjepisom do 10. VI. 1969 razpisni komisiji zavoda.
Stanovanje ni zagotovljeno.
4593
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA I nrRT NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897, POŠTNI PREDAL 29 — EKSPEDIT TELEFON 314-792 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA!KT?nra)wm STVA PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-67 — MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO	KNJIGOVOD-
telefon dežurnega urednika 20-646
I
SAŠA ZAJC
je ekskluzivni fotomodel izdelkov PEA zaradi njihovih izrednih kvalitet
' _ ■

r

V - 'r	•
. s. -	\ ■■ ■■ < 15*' ;f—	■*.
& > :• j£ ''&*£v«- r-.4
<>*:•.	- • v:	•	" - - •-
-
y>y
j	-
8ki
■i ;}£■ -v
: -
»>*K
- ■
■HeL-m ;'
1
• •
. ’ •
rš^r •-	; ...

\
1 1	
| -	■“I l l	-d f - - ' _   ' ’
•	
	
	■IHHg^BESiEfiSSESj
	ijgilag
	
I ' !			•
t m
k*/A
BžFh
-/ ?,
•C • '•« j
r*:\i
•.
..-.V H
%%žf: ] -<%' ■ *<& * . •	■ I
POJEM KAKOVOSTI IN SODOBNOSTI, JAMSTVO SREČE IN ZADOVOLJSTVA!
W4HWibiNfni!.a!H.)’i i.iiiuusiHt;inwmtmMi:HHiiuimiisiiranui
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
sprejme
VEČ PRIPRAVNIKOV
j visoko, višjo in srrdnjo izobrazbo
za delo v sekretariatu in v področnih upravah javne varnosti v Ljubljani. Mariboru. Celju. Kopru. Kranju. Novi Gorici. Novem mestu m Murski Soboti.
V poštev pridejo kandidati: a> z visoko izobrazbo — predvsem diplomirani pravniki, diplomirani ekonomisti — kakor tudi diplomanti drugih fakultet in visokih šol;
bi z višjo izobrazbo: pravniki, ekonomisti, socialni delavci in diplomanti višjih šol pravne in upravne smeri:
ct s. srednjo izobrazbo: ekonomski tehniki in diplomanti administrativnih šol.
Prednost pri sprejemu bodo imeli moški stari do 30 let. razen za delovna mesta diplomantov administrativnih Sol.
Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena zakon« o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji in iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in oseb nuni podatki cprejema kadrovska služba republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS. Ljubljana. Kidričeva ulica 2. do 30 8. 1969.	4537
ST L SK Z K ODI.OCILI IN IZPOLNILI
OBVEZNICO
ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE, ki ste jo dobili po pošti?
Ce se še niste — odločite se Se danes
V 82. letu starosti je umrla
Nežka Rožanc
roj. KUKEC
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 28. maja 1969, ob 14.30 iz Petrove mrliške vežice na 2alah
žalujoči:
Drobnič, Lavrič, Sežun Rezka, Rožanc in drugi sorodniki
Ljubljana, Stan trg pn Ložu, Podcerkev, Brezje 26. maja- 1969 #
Umrl je moj dragi mož in naš oče
Franc Zavodnik
Pogreb bo v torek, 27. maja 1969, ob 15.15 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:
žena Frančiška, sinova Ivan in Peter, hčerka Nika z družinami ter drugo sorodstvo
Kočevje, Ljubljana, Kranjska gora, 26. maja 1969
Umrla je
Davorinka Dežela
učiteljica v pokoju
Na njeno željo smo Jo pokopali v Idriji. Pogreb je bil 24. maja 1969. Zahvaljujemo se družben o-političnim organizacijam is Logatca in Idrije, Osnovni šoli in Vrtcu iz Logatca in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje.
DE2ELOVI
Logatec, Idrija, Ljubljana, 36. maja 1969
KAJAK-KANU KLUB LBD
' rabi
NA JAVNO LICITACIJO
, rabljenih , plastičnih kajakov in kanujav,
ki bo v četrtek, 29.5.1969 ob 17. uri n« Livadi 31 — Ljubljana.	4606
M
AVTO MOTO DRUŠTVO KOPER
proda na licitaciji
osebni avtomobil ZASTAVA'750
letnik 1966, vozen.
Licitacija bo 28. 5.1969, ob 10. uri v delavnici AMD Koper, Trubarjeva ulica.
4594
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, sestra, babica in teta
Antonija Friškovec
roj. KOLESA
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 29. maja 1969, ob 15.15 iz Janezove mrliške vežice na Žalah.
žalujoči:
hčerki Marija in Zvonka z družino, sin Franci z družino, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Ljubljana, Waldbrol, Izola, Kostrevnica, Rogaška Slatina, 25. maja 1969
Nepričakovano nas je zapustil naš sodelavec
Nazarij Hrvatin
prodajalec
Na zadnjo pot ga bomo spremili 27. maja 1969, ob 18. uri na pokopališče v Škocjan pri Kopru.
Kolektiv trgovskega podjetja »Tobak«, LJUBLJANA
Dotrpel je naš dragi mož, oče, tast, stari oče, prastari oče in stric
IVAN BRUMEN
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. maja 1969, ob 15. uri od doma v Lenartu v Slovenskih goricah
Žalujoči:
Marjeta, žena, sinova Ivan z družino, Milan z družino, hčerki Ilelda In Vida ter drugo sorodstvo
Lenart, Ljubljana, Ptuj, 26. maja 1969
Sodelavcem in znancem sporočamo, da je nenadoma in nepričakovano
umrl član kolektiva
ALFONZ 10GAR
dipl. inž. gozdarstva
Pogreb bo v torek, 27. maja ob 16. uri v Bohinjski Bistrici Ohranili ga bomo v naj lepšem spominu
Delovna skupnost gozdnega gospodarstva Bled, DIT gozdarstvo in lesne industrije Bled, sindikalne organizacije GG Bled
Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba žena, mama in stara mama
ŠTEFANIJA KIKL
roj. STREHOVEC
Pogreb ljubljene pokojnice bo v sredo, 28. maja 1969, ob 15,15 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah
Žaluj oči:
mož Avgust, hčerki Alenka por. Berginc, Cvetka por. Gnidovec, vnučki Saška, Matej, Miri ca, bratje, sestra Pavla in drugo sorodstvo
I
Ljubljana, 26 maj a 1969
Sporočamo žalostno vest, da nam je vse prehitro tragično preminil naš najdražji triinpolletni sin, brat, nečak, vnuk in bratranec
BOGO PRODAN
iz Kopra, Vegova 27
Pogreb našega najdražjega bo izpred pokopališča v Kopru danes, dne 27. maja 1969 ob 16. uri
Žaluj oči:
mama Lojzka, oče Silvan, brata Samo in Rado, noni Marija Prodan in Ema Simčič, nono Franc Prodan, strici, tete, bratranci, sestrične
in drugo sorodstvo
Koper, Portorož, Sečovlje, Sežana, Kozana v Brdih, Nova Gorica,
Trst, 27. maja 1969
V 79. letu starosti je preminil naš dragi mož, oče in stari oče
JANEZ MALNARIČ
iz Krupe pri Semiču
Pogreb bo danes, v torek, 27. maja 1969, ob 15.30 iz Krupe na pokopališče Sv. Duh pri Semiču
2 alu j oči :
žena Ana, sinovi Anton, Mirko in Jože z družinami ter drago sorodstvo
Krupa pri Semiču, Ljubljana, Zadar, Brusnice, 25. maja 1969
/
CERAR SPET ZLAT — Naš šampion Miro Cerar je na evropskem prvenstvu v gimnastiki v Varšavi spet enkrat potrdil svojo visoko vrednost in osvojil na svojem najljubšem orodju, konju z ročaji, zlato kolajno. Po tekmovanju v mnogoboju je sicer za Voronjinom (SZ) in V. Kubico (Pol) zaostal za pet stotink točke, vendar je v finalu zamujeno nadoknadil. Prehitel je Voronjina in skupaj s Kubico deli prvo mesto.	Telefoto: UPI
PIONIRJI FILATELISTI — V Slovenskih Konjicah so v novi šoli Dušana Jereba odprli prvo zvezno pionirsko filatelistično razstavo. Razstavlja 96 pionirjev s 136 zbirkami. Podeljene so bile 4 zlate plakete, 9 srebrnih, 12 bronastih in 6 posebnih nagrad. Na dan mladosti so podelili še nagrade konjiške občinske skupščine	Foto: švabič

u'4	'h 4,-4- M4
V soboto zvečer so se začeli
tradicionalni dunajski slavnostni tedni, ki bodo potekali letos v znamenju stoletnice dunajske Opere in dvestoletnice umetnostne galerije Albertina. Na otvoritvi je govoril predsednik republike Franz Jonas. Na sliki: otvoritveni nastop dunajskega baleta.	Telefoto: UPI
»
Nadaljevanje s prve strani
•
Srečna vrnitev treh vesoljskih potnikov
sadka pripravljena na pristanek. Kako so vesoljci preživeli te tri minute, ko so bili v odcepljeni kabini prepuščeni sami sebi tod približno treh milijonov kilogramov, kolikor je tehtal »Apollo« skupaj z nosilno raketo in »Luninim trajektom«, je o-stalo le še 5450 kilogramov), bodo najbrž povedali pozneje.
še preden so s kabino znova navezali radijsko zvezo, sta dve letal? iz reševalne skupine ob prvem svitanju zore opazili bleščeči »Apollo«. ki se je približeval svojemu cilju.
V trenutkih, ko so milijoni televizijskih gledalcev čakali. da se bo vesoljska ladja pojavila na malih ekranih. je »Apollo« kot meteor paral temačne obrise zore. Stafford je vzkliknil: »To je nekaj izrednega, pravzaprav smo nad ciljem.«
Devet minut je poteklo, odkar se je kabina dotaknila prvih plasti atmosfere is odkar so vključili padala za zaviranje. »Apollo« je bil tedaj, ko sta se razvili dve velikanski padali. 4150 metrov visoko. Padala so se odpirala postopoma, da bi zmanjšala hitrost kabine od približno 480 kilometrov na 330 km na uro.
Ob 17.42 uri sta se razprli še dve manjši padali, nato pa še glavna padala, ki so v dveh fazah zmanjšala hitrost na približno 35 kilometrov n» uro. Kabina, ki je zlagoma plula skozi ozračje pod padali, se je ob 17 52 uri dotaknla valov Pacifika. le 26 sekund kasneje. kot je bilo predvideno. Natančnost pri pristajanju so dosegli tudi tokrat. Apollo se je spustil približno 5 kilometrov od nosilca »Prin-ceton«. na obm čju njegovega vidnega polja. Cez 18 minut so iz kabine, ki so jo obkrožil: helikopterji in ljudje. stopili Ceman. S-afford in Voung. Prihod na palubo »Princetona« ob pol sedmih je bil pravšen začetek dneva na Zemlji in krona uspele misije v daljnja prostranstva vesoljstva.
»Dejali smo. da bomo prispel:	na točno določen
kraj.« je ob prchodu na »Prince-.on« izjavil Stafford. poveljnik ladje. »Stavo ste dob:!:.« je bil odgovor.
Posadka »Apolla 10« je danes čestitala Sovjetski zvezi za uspehe, dosežene z vesoljskima postajama »Venera 5« in »Venera 6«, ki sta pristali na istoimenskem planetu. Ameriški vesoljci pa niso enakega mnenja s sovjetski, mi znanstveniki, da človek ne bo mogel nikoli pristati na Veneri.
Dopisnik »Pravde« iz Wa-shingtona danes piše, da se
I »Apollo 10« po uspešno o-pravljeni nalogi vrača na Zemljo. Poročevalec vodilnega sovjetskega lista poudarja. da so posadka ameriške vesoljske ladje »trije pogumni možje, ki so pokazali hladnokrvnost in iznajdljivost in ki so kljub težavam večdnevnega poleta ohranili smisel za humor«.
Thomas Stafford. John Voung in Eugene Ceman so bili prvi možje, ki so se v vesolju obrili. »Apollo 10« je opravil približno pol poti med Luno in Zemljo, ko je Stafford smeje sporočil kontrolnemu centru v Houstonu: »Pravkar smo se vsi trije obrili, pri čemer smo si vsi trije pomagali z novo tehniko — z britvicami in kremo za britje.« Sporočilo je izzvalo presenečenje celo med tehniki NASA. kjer so le redki »posvečeni« vedeli, da so trije vesoljci vzeli s seboj v Youngovem neseser-ju tudi pribor za britje. Stafford je pojasnil, da žele biti ob prihodu na Zemljo »podobni ljudem«.
Se preden se Je »Apollo 10« vrnil na Zemljo, so trije novi vesoljci — Neil Armstrong. Edwin Aldrin in Michael Collins — v soboto izvedli generalni poizkus, kako se vrniti na Zemljo po prvem obisku človeka na Luni.
če bo misija »Apolla 11« uspela — v načrtu imajo izkrcati se na Luni in se vrni-i ti na Zemljo — bodo morali vesoljci pri vmitivi poskrbeti za kar najbolj temeljite varnostne ukrepe. Čeprav je Luna videti mrtev planet, ni izključeno, da na njej obstajajo mikroorganizmi, ki v naši biologiji in mgfiieini niso znani, pri zemljanih pa bi lahko povzročili bolezni in smrt.
Zaradi tega so za tri vesoljce. ki se bodo kmalu odpravili na Luno. izdelali posebne hermetično zaprte kombinezone, ki imajo pritrjene čelade z vizirji in plinske maske. Vesoljci, ki so jih izbrali za misijo »Apolla 11«. so v soboto preizkusili te kombinezone. Pri navideznem pristajanju fiktivnega »Apolla 11« na valovih Pacifika se jim je približal eden od potapljačev. oblečen v prav tako varnostno obleko, in poškropil kabino s posebno biološko raztopino, nato pa odprl vrata in jim izročil kombinezone. Vesoljci so se nato vkrcali na pnevmatični splav, od koder jih je. tako kot ponavadi. odpeljal helikopter.
Vesoljski potniki bodo morali po pristanku na Zemljo ostati tri tedne v Houstonu. da bodo opravili vse zdravniške preglede.
• •
V Moskvi kujejo dokumente
ka. Vendar pa ta vest uradno doslej ni bila potrjena.
Kar zadeva dokument, ki
govori o enotnosti naprednih sil v protiimperialističnem boju, sta se v dosedanjih pripravah pojavili dve struji: prva. v katero sodijo partije varšavske zveze in cela vrsta manjših partij iz drugih delov sveta, je pripravljena sprejeti dokument takšen. kot so ga predložili na marčnem sestanku; druga, v kateri je poleg italijanske partije še nekaj drugih u-glednih zahodnih partij, pa sodi. da dokument ne predstavlja ustrezne analize sodobnega sveta in odnosov med socialističnimi državami. Ker prav ta del dokumenta, to je analiza mednarodnega položaja, analiza odnosov med socialističnimi državami in pa analiza odnosov s tretjim svetom, izhaja iz postavk lanskega aprilskega plenuma sovjetske partije, bi bilo težko pričakovati, da bo sovjetska partija zaradi nesoglasja z zahodnimi partijskimi delegacijami pripravljena popuščati tako daleč, da bi z dokumentom negirala sklepe a-prilskega plenuma. Zaradi te situacije opazovalci pričakujejo, da niti z metodo amandmajev ne bo moč doseči soglasja glede dokumenta in da bodo zatorej nekatere delegacije, med njimi navajajo spet italijansko, podpisale le tisti del dokumenta, s katerim se strinjajo. Po vsej priliki pa bo med delegacijami tudi takšna, ki dokumenta sploh ne bo pripravljena podpisati.
MARJAN SEDMAK
Švedska TV i o mednarodnem I delavskem gibanju
STOCKHOLM. 26. maja (Tanjug), švedska televizija je v soboto v daljši oddaji pod naslovom »Panorama« prikazala v prerezu položaj v mednarodnem delavskem gibanju. in sicer glede na bližnje posvetovanje komunističnih partij v Moskvi. Po mnenju švedske televizije so imeli za razvoj odnosov v mednarodnem delavskem gibanju posebno važno vlogo trije momenti: prvi je ok-torska revolucija in delovanje Kominterne, drugi — spopad med Jugoslavijo in Informbirojem ter jugoslovanska pot socialističnega razvoja, tretji pa — razvoj položaja v zvezi s Kitajsko in kitajsko-sovjetski spopad. V oddaji so pokazali vrsto filmskih posnetkov, med njimi tudi z IX. kongresa ZKJ in posnetke iz govora predsednika Tita o mednarodnem položaju.
Letalski dosežki na razstavi
•VASHINGTON. 26. maja (Reuter). V četrtek bodo v Parizu slovesno odprli mednarodno razstavo letalstva. ZDA bodo na njej pokazale kapsulo vesoljske ladje »Apollo 8«. Na razstavi bodo prišli tudi astronavti James MčDivitt, Russell Schweic-kart in David Scott. Napovedujejo, da bodo na razstavi morda pokazali tudi največje reaktivno potniško letalo na svetu »Boeing 747«, ki lahko sprejme 362 potnikov. Letalo bo vključeno v redni letalski promet decembra letos.
Zasedanje CENTO
TEHERAN, 26. maja (AFP). Tu se Je danes začela dvodnevna seja ministrov držav članic CENTO pakta (bivši bagdadski pakt). Na seji sodelujejo zunanji ministri Turčije, Irana. Velike Britanije in ZDA, peto članico — Pakistan — pa zastopa veleposlanik v Iranu.
I
Prednost kodeksu dela ali reviziji zakonodaje?
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). 2e na prvem sestanku delovne skupine komisije za kodifikacijo s področja dela — sestanek je bil danes v zvezni skupščini — so prišla na dan različna mnenja o tem. ali bi najprej sprejeli kodeks dela ali pa revidirali zakonodajo na tem področju.
Namen današnjega sestanka te delovne skupine je bil, da ugotove, kje bi bilo mogoče poiskati rešitve. Zato so tudi ustanovili več skupin, ki bodo proučile posamezne dileme in predlagale rešitve. Za to bodo prevzeli skrb ugledni strokovnjaki iz vse države, ki so se udeležili današnje seje delovne skupine za kodifikacijo. Pričakujejo. da bo trajalo vse to delo najmanj dve leti.
Slovaški gostje v Zagrebu
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Delegacija slovaškega ministrstva za delo in socialno politiko, ki jo vodi namestnik ministra inž. Ljudevit Kozar, se je danes pogovarjala- v republiškem sekretariatu za delo v Zagrebu. Gostje so se zlasti zanimali za naše izkušnje na področju racionalizacije in proizvodnosti dela. zaščite pri delu in za izkušnje iz delavskega samoupravljanja.
Obisk italijanskih trgovcev
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) organizira skupaj z zvezno gospodarsko zbornico in gospodarskima zbornicama Zagreba in Ljubljane obisk predstavnikov 16 italijanskih organizacij in firm, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo blaga za široko porabo. Gre za predstavnike veleblagovnic in trgovinskega omrežja, ki prodaja obleko, obutev, živila in električne gospodinjske aparate.
Delegacijo, ki bo imela pri nas pogovore od 29. maja do 5. junija, bo vodil član parlamentarne komisije za industrijo in trgovino prof. Mario Vaghi. Poleg gospodarstvenikov bodo v delegaciji tudi funkcionarji ministrstva za zunanjo trgovino in nacionalnega inštituta za zunanjo trgovino.
V Saigon v šolo
RIO DE JANEIRO, 25. maja (Tanjug). Večja skupina oficirjev argentinskih oboroženih sil je odpotovala iz Buenos Airesa v Saigon, da bi se seznanila z metodami vojskovanja proti gverilcem. Tja gredo na povabilo saigonske vlade in z »dobrohotno privolitvijo« poveljstva vojaških sil v Južnem Vietnamu. Argentinski oficirji bodo tam ostali več tednov.
Velika stavka v RAI
Uslužbenci italijanske RTV terjajo nove delovne pogodbe
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, 26. maja, (Po telefonu). V teku je 24-uma splošna stavka uslužbencev italijanskega radia m televizije. Stavkajoči zahtevajo nove delovne pogodbe in več pravic pri odločanju. Posredno pa je protestna manifestacija povezana tudi s polemikami o značaju in vlogi radia in televizije.
Zaradi kompaktne stavke 10.000 nameščencev RAI sta televizijski in radijski program silno okrnjena. Zaradi stavk v posameznih televizijskih centrih so že v minulih dneh odpadle nekatere popularne oddaje. Pogajanja o obnovi delovnih pogodb se vlečejo že nekaj mesecev, povod za stavko pa so dale tudi nekatere personalne spremembe v rimski televizijski hiši, ki so bile izvršene brez vednosti sindikatov.
Medtem se tudi v parlamentu začenja ostra debata o funkciji televizije kot množičnega obveščevalnega sredstva. Radio-televizija je v Italiji javna ustanova, opozicija pa obtožuje vlado in vladne stranke, da jo z neprikritimi intervencijami izrabljajo v režimske in druge protiustavne namene. Televizija ima v Italiji več kot 7 milijonov naročnikov, njen letni proračun pa znaša sto milijard lir.
TIT VIDMAR
V BiH naj bi odložili sejo republiške konference ZK
SARAJEVO, 26. maja (Tanjug). Mestna organizacija Zveze mladine Sarajeva je predlagala, da bi odložili prvo sejo republiške konference ZK Bosne in Hercegovine. Predlog je danes podprla komisija centralnega komiteja ZK BiH, ki pripravlja to pomembno konferenco.
Švedski sindikat proti tuji delovni sili
STOCKHOLM, 26. maja (Tanjug). Sindikat kovinarjev švedske je zahteval, da oblasti prenehajo izdajati dovoljenja za delo tujim delavcem v domači kovinarski industriji in industriji inženiringov. To bi praktično pomenilo prenehanje zaposlovanja tujih delavcev v tej industriji, vendar samo iz neskandinavskih držav.
V sredo sodba v zadevi „Sokol”
Tožilec je umaknil del obtožb — Zadnji dan obravnave
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Zadnji, dan obravnave proti udeležencema zadeve »Sokol« so govorili namestnik javnega tožilca Branko Mikutič in zagovornika Ku-koča ter Jožica.
Tožilec je umaknil del obtožb, kajti »Republka« kot podjetje ni bila v poslovanju »nič posebnega«, le da so njen denar neusnvljeno zapravljali ter ponarejal' dokumente. Bivši direktor »Republike« Boris Kukoč, je po mnenju tožlca kriv za nepravilno denarno poslovanje, od česar je imel tud: sam gmotne koristi.
Zagovornika obeh obtožencev sta dokazovala, da v zadevi nista sokriva, saj sta verjela v Mičkovičevo poštenost. Sodbo bodo izrekli 28. maja.
(
Natečaj za esej o Gandhiju
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). Na mednarodni natečaj za esej a Mahatmu Gandhiju. ki ga je razpisala lani, ob 100-letnici rojstva velikega filozofa, indijska nacionalna komisija za UNESCO, so več del poslali tudi Jugoslovani. Indijsko veleposlaništvo v Beogradu je sporočilo, da so rok tega natečaja podaljšali do 15. junija letos in tako lahko sodelujejo tudi tisti, ki so zamudili prvi rok.
Za najboljše eseje »Gandhi in človekova emancipacija« sta predvideni dve nagradi za dijake in študente od 16. do 24. leta in dve nagradi za druge udeležence, stare nad 24. let Nagrajenci bodo imeli plačana potovanja v New Delhi in enomesečno bivanje v Indiji. Izide natečaja bodo objavili jeseni, ko bodo zaključne slovesnosti tega jubileja.
Švedska afera z Grkom
STOCKHOLM, 26. maja (Tanjug). — Davišnji švedski časopisi vsi po vrsti ostro grajajo notranjega ministra Holmquista, državno komisijo za tujce in policijo, ker so nekega Grka, nasprotnika atenskega vojaškega režima, zastraženega izročili grški policiji.
Kaže, da se bo iz tega izcimila velika politična afera. Nekaj poslancev je izjavilo, da bodo zadevo sprožili v parlamentu, predstavniki demokratičnih organizacij pa napovedujejo, da bodo tožili policijo.
Grški delavec, za katerega gre, se je hotel vrniti v ZR Nemčijo, kjer ima dovoljenje za bivanje.
Aspirator VONJA AS-I vpija v hladilniku vse vonje, ki jih izločajo jedila. — Izdelke lahko kupite v vseh veleblagovnicah in samopostrežnih trgovinah.
Interpublic-Beograd
P n.
ČASOPISNO PODJETJE
DELO
LJUBLJANA
i	P P 29
S
l
Iz včerajšnje
zadnje izdaje
Rogers je dopotoval v Teheran
TEHERAN, 25. maja (AP). — Ameriški minister za zunanje zadeve William Rogers je dopotoval v Teheran, kjer bo sodeloval na dvodnevnem zasedanju sveta ministrov CENTO pakta, ki se prične jutri. Članice pakta so ZDA, Iran, Pakistan, Turčija in Velika Britanija. Znano je, da se je omenjena zveza sprva imenovala bagdadski pakt — vse do leta 1958, ko je iz njega izstopil Irak.
Ob Rogersovem prihodu je bil Teheran preplavljen s plakati o gostovanju velikega moskovskega cirkusa, sovjetske zastave pa so bile edine tuje zastave, ki jih je bilo danes mogoče videti v glavnem mestu Irana. Minister Rogers se je očitno hotel izogniti takšni atmosferi in se je zato z letališča pripeljal v mesto s helikopterjem. Rogers je na letališču dejal, da imajo partnerji člani pakta skupen interes za reševanje mednarodnih problemov po mirni poti. Dejal je tudi, da ni razlogov, da ne bi hitro dosegli miru v Vietnamu, brž ko bi druga stran soglašala s tem, da ima južnovietnam-sko ljudstvo brezpogojno pravico, da z volilnim postopkom odloča o svoji prihodnosti.
Naser čestital Titu
BEOGRAD, 25. maja. (Tanjug). Med^ številnimi čestitkami iz tujine je predsednik republike Josip Broz Tito prejel tudi čestitke predsednika ZAR Gamala Ab-dela Naserja.
šef Kambodže princ No-rodom Sihanuk pa je v svoji brzojavki omenil prijateljstvo z Jugoslavijo, ki temelji na soglasnosti o živ-ljenjskih vprašanjih našega časa«. Dejal je, da so skupni pogledi glede neuvrščenosti in želje po neodvisnosti element ravnovesja in nenadomestljivi v sedanjem nemirnem svetu.
Rim: evropski pomen obiska Pietra Nennija
RIM, 25. maja (Tanjug). Italijanski politični krogi in tisk pripisujejo velik pomen bližnjemu obisku zunanjega ministra Pietra Nennija v Jugoslaviji. V Rimu sodijo, da Nennijeva pot v Beograd sega čez okvire odnosov med državama in prerašča v širši evropski pomen.
Pietro Nenni se aktivno zavzema za to, da bi temeljito pripravili konferenco o evropski varnosti, ob aktivni udeležbi držav, ki ne pripadajo blokom. Kakor poudarjajo rimski politični krogi, je Jugoslavija kot neuvrščena država »dragocen element v izgrajevanju evropskega sistema varnosti na politični, ne pa na vojaški podlagi«. Nenni je nedavno dejal v parlamentu. da je od statične, sicer lahke in enostavne »treba preiti na dinamično politiko. resda bolj tvegano, zato pa nič manj plodno«. Izhajajoč iz tega načela, ki je prineslo osvežitev. v italijansko zunanjo politiko, je Nenni podčrtal več pomembnih političnih potez: zavzel se je za to, da bi Italija priznala LR Kitajsko, da bi izključili grški polkovniški režim iz evropskega sveta, da bi še bolj aktivno podprli OZN kot forum enakopravnega sodelovanja vseh narodov sveta, da bi odstranili pregraje skupnega trga in ga razširili na Veliko Britanijo in druge države. V tem okviru je izrekel tudi podporo Jugoslaviji za sklenitev sporazuma ■ EGS.
Telegrami
ČESTITKE — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal afganistanskemu kralju Mohamedu Zahiru ob nacionalnem prazniku Afganistana brzojavno čestitko.
NIZOZEMSKI GOSTJE — BEOGRAD. Na povabilo zvezne skupščine bo danes v Beograd dospela nizozemska parlamentarna delegacija, ki bo ostala pri nas do 3. junija.
KONEC STAVKE — CHICAGO. Na chicaških državnih osnovnih šolah so učitelji nehali stavkati. Na 523 šolah se pouk nadaljuje. V zgodovini mesta je bila to prva stavka učiteljev; trajala je dva dni, brez pouka pa je bilo več kot pol milijona učencev.
URADNi OBISK — MOSKVA. Sovjetski premier Aleksej Kosigin je danes dopotoval iz Taškenta na uradni obisk v Afganistan.
O SODELOVANJU — OSLO. Norveški komunisti in socialistična ljudska stranka so se začeli pogovarjati o tem, da bi sodelovali na septembrskih volitvah. Pogovorov se udeležujejo tudi nekateri levičarsko usmerjeni predstavniki največje norveške stranke — delavske stranke.
POŽARI — PORTLAND. Z zažigalnimi bombami so tu zanetili požare v treh trgovinah, škode je za približno 100.000 dinarjev, vendar so ogenj hitro pogasili.
DELEGACIJA V SOVJETSKI ZVEZI — MOSKVA. Iraška vojaška delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade in zunanji minister, general Hardan Takriti, je prišla na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
FURISARA V NDR — MOSKVA. Kamboški zunanji minister princ Norodor Furisara je odpotoval iz Moskve na obisk v Berlin.
MANJ VOJAKOV V ZAHODNI EVROPI — BRUSELJ. Ameriški državni sekretar za obrambo Laird se je pogovarjal s; kanadskim obrambnim ministrom Leom Cadieu-xom o kanadskih načrtih, da bi zmanjšali vojaške sile v Zahodni Evropi. Sestanek je trajal približno uro.
SMRTNA KAZEN — SOLUN. Za enega izmed 39 obtoženih, ki jim sodi vojaško sodišče v Atenah zaradi »subverzivne dejavnosti« proti sedanjemu grškemu režimu, je tožilec zahteval smrtno kazen. Trije pa naj bi bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo.
»UPORNIKI« OBTOŽENI — MADRID. Madridsko vojaško sodišče je zahtevalo za devet ljudi, ki so baje netili vojaški upor, od 6 do 12 let zapora. Baje so ustanovili skupino, ki naj bi med lanskimi študentskimi nemiri preprečila policiji vstop v madridske šole in univerzo.
ŠE ENO LETALO SPREMENILO SMER — ATLANTA, še eno ameriško letalo so prisilili, da je moralo pristati na Kubi. Letalo je vozilo na progi Miami—New York.
GLAVNA NALOGA OAE — KAMPALA. Generalni sekretar organizacije afriške enotnosti Telli je izjavil, da je glavna naloga OAE »popolnoma osvoboditi afriško celino kolonialnega jarma«. Telli je to izjavil ob dnevu za osvoboditev Afrike.
Pa še to
LE KAJ TAKO HITITE! — Ko je »Apollo 10« pljusnil v morje, se je z letalonosilke »Princeton« vzdignil roj helikopterjev in pohitel na pomoč vesoljcem. Ko so se reševalci mrzličr.-o spreletavali nad kabino, so iz zvočnika nenadoma zaslišali miren glas enega izmed vesoljskih potnikov:
»Kaj pa je, fantje? Kam tako hitite? Le mirno, brez naglice. Saj smo tu, nič se ne bojte!«
Vreme 26. maja 1969 ob 13. uri
T emperatura
Ljubljana	07 15	13 21
Planica	12	16
Brnik	13	20
Man bor	15	22
Slovenj Gradec	15	22
Clelje	14	21
Novo me^to	14	22
Koper	19	23
Kredarica	2	1
Reka	19	21
Pulj	19	21
Split	22	24
Dubrovnik	19	23
Zagreb	16	22
Beograd	18	25
Sarajevo	14	23
Titograd	20	26
Skopje	18	28
Celovec	12	20
Gradec	13	22
Dunaj	16	20
Milano	16	20
Genova	13	20
Milnchen	14	10
ZUrlch	9	14
Benetke	18	21
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Hladna fronta je danes pre šla naše kraje in povzročila le manjše padavine. Najhladnejša fronta se zadržuje nad zahodno Evropo in se usmerja nad kraje severno od Alp.
NAPOVED ZA TOREK: SLOVENIJA:
Ponoči bo pretežno jasno, čez dan deloma sončno, popoldne so v gorskem svetu možne posamezne plohe. Najnižje noč-ne temperature bodo okoli 10, v Primorju 15, najvišje dnevne med 20 in 25 stopinjami C.
ILGOŠLAVIJA:
Spremenljivo oblačno bo, v severnih krajih vmes nmnjjf oadavine.
sončno
delno oblačno

oblačno
***
** »neg
nevihte
//'// dež
—megla «■•«■ meie vrcmen^zih
V nekaj vrstah
ŠENTJUR
Starši za centralno kurjavo — Starši osnovne šole Šentjur so za ureditev centralne kurjave že zbrali 15.000 dinarjev. Lep delež. 10 odstotkov od osebnih dohodkov, bodo prispevali tudi učitelji. Centralno kurjavo v šentjurski osnovni šoli. ki bo veljala okrog 180.000 dinarjev, bodo uredili čez poletne počitnice.
Elrgant v Šentjurju — Obrtno podjetje »Elegant« iz Celja bo v Šentjurju uredilo prostore, v katerih bodo izdelovali težko konfekcijo. Obrat bo zaposloval 24 delavk. Z delom bodo pričeli takoj, ko bodo uspeli preseliti delavsko univerzo in nekatere organizacije.
ŽALEC
Nova črpalka — V okviru letošnjega programa graditve novih bencinskih črpalk na širšem celjskem območju so te dni začeli z zemljiškimi deli za'graditev nove črpalke v Žalcu. Le ta bo stala na prostoru med Tovarno Sinalce in glavno cesto. Zgrajena bo v glavni sezoni.
KOZJE
Stara šola na dražbi — Po dograditvi nove šole v Kozjem je ostalo staro šolsko poslopje prazno in sameva že drugo leto. Turistični delavci iz Kozjega želijo, da bi ga kdo preuredil v gostinski objekt. Na zadnji seji je skupščina občine Šmarje sklenila, da bo staro šolo prodala na javni dražbi. Kdo bo kupec seveda še ni mogoče reči. ŠMARJE
Davčni zaostanki — Kmetje iz šmarske občine v lanskem letu niso plačali okoli 610.000 dinarjev davkov. Zaostanek je za 42 odstotkov večji kot leto dni poprej. Vzrok za takšno povečanje je pripisati predvsem slabim možnostim prodaje živine v lanskem letu.
ŠMARTNO OB PAKI
Novo skladiščr — Trgovsko podjetje »Vino« Šmartno ob Paki bo zgradilo novo skladišče, v katerem bodo tudi novi prostori polnilnice. Računajo, da bodo z graditvijo skladišča začeli že to jesen, dograjeno pa naj bi bilo do začetka prihodnje sezone. V novi polnilnici bodo lahko povečali zmogljivosti od sedanjih 7.000 na 14.000 litrov vina dnevno.
VELENJE
Zahvala — Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je objavila zahvalo vsem. ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi pionirskega praznika ob zaključku pohoda Bratstva in enotnosti po poteh XIV. divizije. Se posebej se je zahvalila Velenjčanom, ki so tako gostoljubno sprejeli v svoje domove mlade goste, nadalje Termoelektrarni Šoštanj. Rudniku lignita Velenje. Hotelu Paka. podjetju STIX in Kulturnemu domu Velenje za materialno pomoč ter Skupščini občine Velenje in občinskemu odboru za proslavo Štajerska in Koroška v Revoluciji za denarno pomoč pri izvedbi slavja.
Sprejem — Podpredsednik občinske skupščine Velenje, Drago Tratnik, je pred dnevi sprejel vse velenjske udeležence pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« ter jim iskreno čestital k doseženim letošnjim uspehom na tej tradicionalni telesnovzgojni manifestaciji.
CELJE
Poročiti so se: Leopold Bukovšek. delavec in Jožica Sivka, delavka: Zvonimir Medved, delavec in Ana Gajšek, delavka: Marjan žveplan, geometer in Ema Pušnik, trgovska pomočnica: Jakob Sivka, delavec in Marija Pilko. delavka: Blaž Andabag. uslužbenec in Neža Golouh, uslužbenka.
v—
Hi#|^
RiSSi^^!
Iz drugih izdaj
CATESKE TOPLICE
Veterinarji so zborovali — Na letni skupščini Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije v soboto, 24. maja, je upravni odbor poročal o naporih skupnosti za uzakonitev organizacije veterinarske službe v naši republiki, ki doslej žal niso rodili zaželenega uspeha. V razpravi so poudarili nujo za učvrstitev veterinarskih postaj, premišljeno nadaljnjo integrp.cijo. večje vključevanje v živinorejsko kooperacijo in za bolj smotrno zavarovanje živine.
* - *
£f

-T	ar
* V
»•> ;
■ •
ODVODNI KANAL severno od Celja bo v bodočnosti izključil nevarnost poplav.

J-_~ rr~ ’	—
!f
Foto: Franjo Krivec
Celjske vode—ukročene
Vodna skupnost »Savinja« zaključuje nekatere pomembne regulacije
Letošnji delovni program splošne vodne skupnosti »Savinja« za porečje Savinje obsega regulacijska in druga vodogradbena dela v skupni vrednosti 20 milijonov dinarjev. Za 370 članski kolektiv je tudi letošnji program zajeten, to tembolj, če upoštevamo, da se je zaradi zakasnele zime delo začelo razmeroma pozno.
številna delovišča v Celju in drugih sosednih občinah, ki spadajo v delokrog vodne skupnosti »Savinja«, so oživela. Kot je dejal direktor skupnosti »Savinja« dipl. inž. Srečko Cvahte, program sedaj v redu izpolnjujejo. Najzahtevnejša dela opravljajo zaenkrat še zmerom v Celiu in sicer pri urejanju zadnje etape celjskega vodnega voz-lišča. Praktično tu delajo že 10 let. Mimo regulacije Savinje skozi mesto so zadnja leta opravljali zahtevno delo na regulaciji Voglajne skozi Celje do izliva le-te pod starim gradom v Savinjo.
Letošnji celjski program obsega zaključek regulacije
Srečanje
RK potrebuje mladino
V pisarni občinskega odbora Rdečega križa v Celju sem srečala mlado, visokoraslo dekle. »Ivanka Vizjak,« mi jo je predstavila tajnica odbora, »ena od dveh vodij ekipe, ki je na nedavnem tekmovanju v prvi pomoči v Ljubljani dosegla drugo mesto.«
Ivanka Vizjakova — te dni bo postala medicinsza sestra — je vodila skupaj s svojo sošolko Ivico Ostruh šestčlansko ekipo učencev osnovne šole I. celjske čete. ki s: je s svojim lepim p!a-smanoni na meobčinskem tekmovanju priborila pravico za sodelovanje na zaključni, republiški prireditvi.
»Pomeril: smo se v orak-tičnem in teoretičnem ae:u«. je zadovoljno pripovedovala Ivanka. »Drugega mesta smo bili seveda zelo veseli, pa čeprav se nam zdi. da kriterij za ocenjevanje le ni bil za vse in vedno povsem enak.
No. za nas je bilo veliko priznanje že udeležba na republiškem tekmovanju.«
»Kako pa ste se sploh odločili za sodelovanje v tej akciji?«
»Med predmeti, ki se jih
učimo na šoli za zdravstvene j katera hotela sodelovati delavce imamo ‘udi zdrav- pri pripravljanju ekip di-stveno vzgojo. Ko so nam I jakov osnovnih	šol	za
prebrali okrožnico, če bi I republiško tekmovanje v pr-
vi pomoči, sem se pač prijavila. Potem sva z Ivico vodili 20-umi tečja prve pomoči na osnovni šoli 1. celjske čete hi tako smo formirali tudi ekipo, ki se je odločila, da gre na tekmovanje.«
»Pa je 20-umi tečaj zadoščal?«
»Pred tekmovanjem smo se seveda večkrat sestajali. Člani ekipe — štirje so fantje — so bili resni in pridni.«
»Se vam zdi vključevanje mladih v delo Rdečega križa potrebno?«
»Seveda. Mislim, da je treba začeti že v osemletki, sploh pa razširiti te ideje med dijaki šol, kakršna je naša.«
»Boste z delom v RK nadaljevali tudi po končanem šolanju?«
»Bi, toda verjetno se bom za kakšno leto odpravila v tujino?«
»Zakaj, Ivanka? Kaj ne bi tu dobili službe?«
»Verjetno bi, samo —«
»Človek, je mlad, pa ga vleče v svet, kajne?«
»Tako nekako...«
IVICA BURNIK
Ložnice do Babnega, nadaljevanje graditve in dovršitev odvodnega kanala severovzhodno od Celja in graditev pregrade v Ločah pri Celju.
Vsa regulacijska dela v redu potekajo. Oba potoka Su-šnica in Koprivnica bosta že v septembru speljana v odvodni kanal daleč nad Celjem; pravzaprav Sušnica že teče v kanal. Novi odvodni kanal že urejajo proti Dobrovi. Pred kratkim so zače-li delavci tudi z deli na 230 metrov dolgi pregradi bodočega akumulacijskega jezera v Ločah. Mimo tega, da bo pregrada zadrževala visoke nalivne vode v 113 hektarjih velikem jezeru, bo to jezero uporabno tudi kot re-aervar za industrijski vodovod. V pregrado, ki bo na dnu široka 58 metrov, na vrhu pa 3 metre, visoka pa bo 3 metre, bodo letos do septembra vgradili 90.000 kubičnih metrov različnega gradiva, od tega 20.000 kubičnih metrov kamna. Jezero bo v normalnih pogojih imelo več kot 5 milijonov litrov vode. Na vrhu pregrade bo tudi prelivni kanal, razen tega pa bo sproti po posebnem rovu na dnu jezera odtekalo 20 litrov vode v sekundi. Jezero v Ločah bo v vsakem primeru obvarovalo Celje pred nevarnostjo poplav s severa. S te strani doslej mesto, kljub ostalim regulacijam še ni bilo zavarovano.
Vsa dela bodo veljala v letu 1969 8 milijonov din. Seal je vštet tudi izdatek za zadetek regulacije Hudinje, v tem ko bodo prihodnje leto Hudinjo regulirali do Travniškega potoka. Pravzaprav že gredo v tem letu h kraju oosež-ne regulacije voda v Celja. H kraju pa gre tudi izdaten vir denarja iz republiškega vodnega sklada. Ta vir je predstavljal vsa leta, zlasti pa pri realizaciji triletnega programa, osnovo za financiranje obsežnih regulacijskih del. Letos opravlja posebna ekipa VS »Savinja« v Celju še kanalizacijo na Bežigrajski cesti.
Kot smo že omenili, ima VS »Savinja« precej delovišč tudi izven Celja. V občini Žalec izvajajo program vzdrževanja vodnih tokov, največ-
ji znesek pa je namenjen za izsuševalna dela na zemljiščih Kmetijskega kombinata Žalec. Tu nadaljujejo še z regulacijo Godomije iz Žalca proti Gotovi jam, vtem ko gradijo za območje Pirešice novi vodovod. Vsa dela bodo vredna 1,5 milijona dinarjev.
V Velenju se je Splošna vodna skupnost iz Celja angažirala največ na regulaciji rečice Pake in to v dolžini 400 metrov med Velenjem in Šoštanjem. V Šoštanju regulirajo še hudournik, ki priteče izpod Pustigrada. V Laškem urejajo dva potoka, v Rogaški Slatini Slatinski potok oh bodoči nalivalnici, v Šentjurju pri Celju je na vrsti 350 metrov Pešnice, tako da bo ves zazidalni kompleks zavarovan pred poplavami. Dreta v mozirski občini terja tudi letos v glavnem vzdrževalna dela, razen tega bodo na vrsti letos še manjše regulacije Trnave v samem Mozirju ter na Ljubnici in Savinji. Posebno dejavnost predstavljajo vodovodi, ki jih . gradi .splošna vodna skupnost »Šavmja« na več krajih v šmarski občini ter vodovod iz Žič za potrebe Slovenskih Konjic. Del sredstev in časa posvečajo tudi različnim študijam vodovja. Tako so na primer študiie za industrijski vodo za celjski bazen že v grobem narejene. Konkretno za Celje je
ROGATEC
Gospodar svoje hiše in nekaj zem- pirju, Gospodar st je namreč počasi Ije v celjski občini je imel podnajem, premislil. Morda je pričakoval, da bo
nika, s katerim je gospodaril po nekdanji slovenski gospodarski navadi.
Gospodar je najprej z odprtimi rokami sprejel pod svojo streho podnajemnika. Ta mu je namreč pri grad-
Dobrodušni
gospodar
podnajemnik umrl še prej, preden bo on, gospodar, moral izpolniti svoje pogodbene obveznosti, temu podnajemniku, pa seieda še ni bilo do smrti. Celo narobe, živel je, in četudi v vedno hujših razmerah, ni kazal nobenih znamenj, da ga bo zdaj zdaj pobralo.
Gospodar, ki mu je podnajemnikovo življenje šlo očitno zelo na živce, se je odločil, da mu ga bo po možnosti čimbolj zagrenil. Namesto da bi mu stanovanje uredil, ga je naredil
Taki smo
Zal pa je bilo prizadevanje zaman, kajti kot vemo iz izkušenj, je pravice od gospodarja zelo težko dobiti. Izve. denci so podnajemniku svetovali, naj se z gospodarjem ne prepira in naj sl raje poišče kakršnokoli prebivališče, zakaj slabše, kot je tu, ne more biti nikjer, če pa bo vztrajal, bo slej ko prej zbolel ali celo umrl. A podnajemnik še vedno ni imel kam.
Za gospodarja je prišlo verjetno nii zelo pomagal in mu izkazoval dob- neprimernega za bivanje. S tem ga olajšanje, ko je nadležneža sprejela roto kolikor mu je je naiveč mogel, bo že spravil ven. je mislil, kajti to pod svojo streho Itolnišnica. Dobil je
je tudi dosti bolj enostavno, kot če bi mu moral po pogodbi poiskati drugo stanovanje. V takšnih razmerah človek ne more vzdržati.
Toda potrpežljivi podnajemnik ni imel kam in je skušal najti zaščito.
V zahvalo se je bodoči gospodar odločil. da mu v svoji hiši uredi komfort. no enosobno stanovanje, v katerem bo lahko podnajemnik do stoje smrti. Sklenila sta veljavno pogodbo, ki pa je kmalu pričela veljali le na pa
tako plačilo za svojo dobroto in zdaj bo on, gospodar, zopet gosjiodar vsega svojega na svojem. Pošten gospodar, ki bi svojemu podnajemniku, vrnil celo zdravje, če bi ga le mogel.
DRAGO HRIBAR
Neurje je besnelo
V	noči od 19. do 20. maja se je razbesnelo silno neurje nad Rogatcem in okolico. Lilo je kot iz škafa, vihar je razsajal in grmelo je. Zjutraj smo videli veliko škodo, ki jo je povzročila nevihta. Sneg je pobelil kraje pod Donačko goro do nižin, polomil je mladike v vinogradih in lomil veje v sadovnjakih. Vsi potoki so se 'spremenili v deroče reke, ki so naredila po njivah in travnikih nepopravljivo škodo.
V	samem Rogatcu je ponižen potoček izpod Trških vodic drl v meter globoki novi strugi čez vrt pod cerkvijo. Odnesel je rodno zemljo in vrt zasipal s kamenjem ter blatom. Kanal pred kaplani j o se je zamašil, ker so brezvestni ljudje nastlali potočno strugo z vsemi mogočimi odpadki in voda si je poiskala pot po vitu, ulici in trgu. Severni del trga je bil ves pod vodo, ki je pustila ogromno blata na cesti.
Izven trga je voda preplavila cesto Rogatec—Žetale— Ptuj v dolžini 200 m ter veliki travnik kmetijskega kombinata. Voda je razdrla tudi nasipe in kamnito oblogo Dragajne, ki žal še vedno ni regulirana. Baje zopet ni denarja, da bi skončali to nesrečno regulacijo in voda naj še naprej divja po njivah, travnikih in cesti.
Vsa ravnina med železniško progo in Sotlo je bila pod vodo od cest pri Rogatcu do Erjavice. Kmetijskemu kombinatu je voda odnesla zemljo s krompirjem vred na površini kakih 60 arov. Se danes stoji voda na tej veliki njivi nasproti kolodvora v Rogatcu. Ali ne bi mogoče kazalo regulirati Sotlo v njenem zgornjem toku? Bomo pustili, da nam poplave odnašajo rodovitno prst in uničujejo pridelke?
Z. S.
El NIŠ
•	MEDIANA.
TIP 8801, DIN 2.479.80
•	DIPLOMAT I.IXIS, TIP 8802, DIN 2-552,70
•	RIVIERA DE LU.X, TIP 8803. DIN 2.613.50
•	VIDEOM ASTER LUXUS.
TIP 8805. DIN 3.282,00
•	EUKOPA 2000.
TIP 8009, DIN 2.795,90
•	PACIFIK.
TIP 8702, DIN 2074,30
•	VRBAS (prej RC>.
TIP 672/1), DIN 2552,70
•	PINOCIO (prej RC),
TIP 474/1), DIN 1.786„90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3.100.60
RIZ, ZAGREB
•	GRAND,
TIP 235, DIN 2.600,00
•	ATLANTIK,
TIP 245, DIN 2.600,00
UVOŽENI TV APARATI
•	LOEWE — OPTA, BRD, MODEL F-006, DIN 3340,00
•	ORION 1550 (MADŽARSKA),
DIN 2311,30
•	ORION PORTABLE AT-S48, DIN 2320,60
•	ORION 575-MINI. VIZOR, DIN 1.600,00
ugotovljeno, da lahko v primeru potrebe dobi za industrijo 900 litrov vode na sekundo in to v glavnem iz akumulacijskega jezera Loče nad Celjem, iz zajezitve Trata blizu Grobelnega ter iz rečice Hudinje, študije bodo še nadaljevali, tako da v primeru potrebe zastran industrijske vode ne bo posebnih težav. Vsekakor pa bo najprej prišlo do realizacije graditev industrijskega vodovoda iz akumulacije Loče.
FRANJO KRIVEC
Danes v Celju
KINO:
Union: francoski barv. film VRAŽJI POZDRAV.
Metropol: angl. barvni film TUJEC V HIŠI.
Dom: ameriški barvni film 101. DALMATINEC. GLEDALIŠČE:
Ob 19. uri: VESELE VIND-SORCANKE za III. mladinski abonma in izven.
DE2URNA LEKARNA:
Nova lekarna, Tomšičev trg
11.
RADIO CELJE:
Torkova reportaža, glasba z izposojenih plošč.
MUZEJ REVOLUCIJE:
Od 9. do 13. ter od 16. do 18. ure je odprta razstava »50 let revolucionarnega dela in boja zveze komunistov«. GLASBA:
Na vrtu Evrope in restavracije Koper.
KNJIŽNICE:
Studijska je odrpta od 7.30 do 19. ure, mestna, pionirska in v Gaberju pa od 8. do 12. ure.
MLADINSKI KLUB:
Odprt je od 11.30 do 14.30 ter od 17. do 21. ure.
Tekmovanje celj-skih frizerjev
Celjski klub frizerjev, ki je pri svojem delu posvetil glavno skrb mladim, pripravlja tudi za naslednje obdobje nekaj zanimivih prireditev, razen tega pa bodo njegovi člani sodelovali še na tekmovanjih v drugih mestih.
Najprej so v ponedeljek, 26. maja sodelovali na strokovni demonstraciji, ki jo je v prostorih šolskega centra Borisa Kidriča ob Liub-Ijanski cesti pripravila ljubljanska tovarna Ilirija. V nedeljo, 1. junija pa se bodo udeležili tekmovanja v Mariboru, ki bo pravzaprav dvoboj med učenci oziroma učenkami frizerske stroke iz Celja in Maribora.
Izredno zanimivo bo v ponedeljek. 9. junija, ko bo v hotelu Celeia revija pričesk, ki jo skupaj pripravljata tovarna Schwarzkopf in Zlato-rog iz Maribora, šest dni za tem pa bodo člani celjskega kluba sodelovali na tekmovanju za Nartin pokal v Ljubljani.
Tako bodo končali delovni načrt v prvem polletju letos; že jeseni pa se bodo pojaviti s tekmovanjem in demonstracijami na drugem sejmu obrti v mestu ob Savinji.
M. B.
Zakaj tako?
Trgovci brez posluha
Šentjurske gospodinje so nezadovoljne z odpiralnim časom blagovnice podjetja »Merx« sektor Resevna Šentjur. Ta ni odprta od 12. do 14. ure, zaprejo pa jo že ob 16.30. Po tem času tudi sicer ni v šentjurski občini odprta nobena trgovina z živili. Zato hodijo nekatere gospodinje nakupovat v Celje. Razumljivo, da to zmoerjo res le nekatere.
Med drugim so spremembo odpiralnega časa pismeno zahtevale tudi šentjurske učiteljice. Vendar podjetje doslej še ni storilo ničesar. Trdovratno vztrajanje trgovcev pri neživljenjskem odpiralnem času je še posebej nerazumljivo, saj je Šentjur kraj s precejšnjimi turističnimi ambicijami.
PETER KAVALAR
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v M ariboru opozarja na organizacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi
MARlfeOR, 26. maja — Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je odločilo, da ne bo zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo je, da ni razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdravili. Hkrati pa je poslalo svetu za zdravstvo in socMhio varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih orgaRpcijskih pomanjkljivostih v zdravstveni službi v Mariboru, ki zadevajo primer PCTra Kotnika in nekatere druge primere, ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno javno tožilstvo v Mariboru.
V	zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno in učinkovito zdravniško pomoč.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno tožilstvo organ, ki naj bi bil organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet' obravnava navedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravili in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
V	primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posamezne zdravnike, da so nevestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba
Roparski
napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 v Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bilo nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadavil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev. Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v petek ni nihče več dvignil pošte in časopisov. Stanovalci hiše na Mariborski 63 ne vedo povedati, če bi v četrtek Kovačeva sprejela ali pričakovala kakšen obisk. Preiskava je v teku.
J. S.
Smrt divjega ribica
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj se je v vasi Mali dol pri Vojniku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil ribe. žico je uravnaval s palico. Pri namakanju žice v vodo, ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo, da je stopil v vodo.
Očividec pripoveduje, da je zaslišal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da leži Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev.
______ J. S.
ROGAŠKA SLATINA
Več krajevnih skupnosti
V Rogaški Slatini bodo ustanovili dve ali več krajevnih skupnosti. Zdaj ie tam ena in jo poleg centra sestavljajo tudi okoliške vasi. Takšna organizacija hromi pobudo. obrobnih naselij. Razširjeno je tudi prepričanje, da je vaški del skupnosti prikrajšan pri uporabi sredstev krajevne skupnosti.
O ustanovitvi dveh ali morda celo več krajevnih skupnosti na območju Rogaške Slatine bodo v kratkem razpravljala vodstva krajevnih organizacij in zbori volivcev.	p. k.
pa je te obtožbe zavračala. V tisku so bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starši obolelega Petra Kotnika često klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različni zdravniki, ki niso uspeli določiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu, je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni. Ko je staršem končno le uspelo spraviti sina v bolnišnico, so slišali očjjek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra Kotnika potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo skupno dežurno službo. Komisija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki in infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. Če pa ob-
Ko je brusač videl, da je | starec sam doma, je odšel I k sosedu, kjer se je takrat mudil njegov tovariš. Skupaj sta se nato vrnila k Lesjaku, ki je sedel v kuhinji. Vpričo njega sta začela preiskovati kuhinjo in našla v kredenci od 1.300 do 1.500 dinarjev. Starca sta nato prisilila, da je šel z njima v sobo. Tu sta po temeljiti preiskavi odkrila v postelji 2.750 dinarjev. Starec se jima je sicer uprl, vendar sta hitro opravila z njim. Nato sta pobegnila.
Varnostni organi so se nemudoma podali na lov za osumljencema. V enem samem dnevu so odkrili Kar 13 brusačev in popravljalcev dežnikov, vendar med njimi ni bilo nobenega, ki bi ustrezal opisu. Potem so odkrili, da sta osumljena te tat-
jektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregli potrebam hospitalne in ambulantne po-liklinične specialistične službe.	MARJAN KOS
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Stefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno.
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedli pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Štefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprli še dve osebi, k. da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili puško, iz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
vine dvajsetletna Mustafa Mustafič in Sarajlija Omerovič, oba doma iz okolice Bje-ijine. Toda oba storilca sta, kot so pozneje med preiskavo ugotovili, nemudoma odpotovala proti Bosni. Najprej sta poskušala pobegnili z vlakom, pozneje sta izbrala avtobus. Mustafiča so po dveh dneh aretirali in mu zaplenili del ukradenega denarja. Omeroviča pa so aretirali šele včeraj.
Med preiskavo so ugotovili, da je bila podobna tatvina izvršena tudi v Spodnjih Zrečah pri Konjicah. Tudi pri tej tatvini bi naj bil udeležen Mustafič. Občani pa so prijavili tudi poskus posilstva, ko je eden izmed brusačev v neki vasi blizu Celja napadel starejšo žensko.	J. S.
nr
V NOVI ŠTEVILKI
’ [naši razgledi
RAZGLEDI PO SVETU:
Le Monde:
ALKOHOL, TOBAK IN RAK Newsweek:
POROČILO O BITKI
francoski in ameriški strokovnjaki o povzročiteljih raka in uspehih boja zoper »bolezen dvajsetega. stoletja«
Listy:
PEPEL IN DIAMANTI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Drame irj češki slovenist o našem slovstvenem življenju
NASI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
KAJ DAJE SOLA DRUŽBI
Odgovor: To, kar daje družba šoli. — Za prihodnost šolamo žarko smetano. — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino, so temelj za socialne krivice, ki bodo teple ljudi in družbo čez deset, dvajset, trideset let
PRIDNI NI NUJNO ZAJEDALEC, ČEPRAV JE TRGOVEC
Tako pravi v pogovoru Naših razgledov Anton Petkovšek, generalni direktor podjetja »Slovenijales«
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
razgledi po svetu
R. C,
Kradljiva brusača
Okradla osamljenega starca in več drugih
CELJE, 26. maja. Pred dnevi je na celjsko območja pripotovalo več rokodelcev iz Bosne. To so po večin; brusači in popravljalci dežnikov. Dva izmed njih sta prišla tudi v Novo vas pri Šentjurju. Eden od njiju je prišel v hišo 87-let starega Antona Lesjaka. Hiša stoji na samem.
V nekaj vrstah
KOPER
Tržnica je dobro založena — Koprska tržnica je zopet dobila podobo, kot jo je imela v preteklih letih, čeprav letos nekaj tednov kasneje. Na tržnici je veliko branjevk m na stojnicah imajo gospodinje veliko izbiro povtmin. rož in sadja, češenj in jagod, dobi pa se tudi nov krompir m zelo lepi beluši.
Razstava ob 'JO-letnici obstoja — V prostorih koprskega radia je odprta razstava ob 20-letnici delovanja tega kolektiva. Na razstavi so razstavljene slike in gradivo, ki spominja člane kolektiva na prve začetke delovanja te ustanove, ki je veliko pripomogla k razvoju narodne zavesti med Slovenci v Primorju in pri utrjevanju bratstva z italijanskimi sosedi.
Proslava za dan mladosti — Mladinski klub Koper je priredil za dan mladosti proslavo. Proslava je bila v klubu. Sodelovali so predstavnik zveze borcev iz Kopra, harmo-nikaški orkester iz Semedele pod taktirko Rmaldo Milana ter učenci in učenke osnovnih šol, ki so poskrbeli za pester kulturni program.
Sprejem pionirjev v ZVI — Na obalnem območju so bili številni sprejemi pionirjev v ZMS. Lansko leto so sprejeli t ZM samo osmošolce, letos pa je bil osvojen predlog, naj bi sprejemali osnovnošolce v organizacijo zveze mladine že v sedmem razredu, zato so bili sprejemi tudi za sedmošolce in osmošolce. Na vseh osnovnih šolah so imeli slovesnosti s kratkim kulturnim programom, nato pa so pionirjem izročili mladinske izkaznice.
PORTOROŽ
Prostovoljni prispevki' za RK — V veliki akciji Rdečega križa, za zbiranje denarnih sredstev za to organizacijo, so se v Portorožu pojavile skrinjice, ki vabijo meščane k darovanju denarja za RK.
BOVEC
Krajevna skupnost — Tu so se na prvo sejo sestali novoizvoljeni člani odbora krajevne skupnosti Bovec. Med drugimi so sprejeli sklep. da bo krajevna skupnost, z denarnimi sredstvi, materialom ali mehanizacijo pomagala tistim občanom, ki bodo pri posameznih delih komunalnega značaja, ki so skupnega, družbenega ali zasebnega pomena tudi sami največ prispevali. Za predsednika KS so izvolili Alojza Marka.
MOST NA SOČI
l pokojnici — Društvo upokojecev Most na Soči je sklenilo. da bo ob dnevu republike ali za novo leto skromno obdarilo vse svoje člane, ki so stari nad 80 let. Takšnih »trdnih korenin« trna društvo kar 18. Najstarejši je Brovč Andrei iz Koritnice v Baški grapi, ki je star 94 let. POSTOJNA
C.ojitev gozdov — Kolektiv Gozdnega gospodarstva Postojna je v minulem letu posvetil veliko pozornost gojitvi gozdov. S pogozdovanjem, čiščenjem in dognojevanjem so obnovili blizu 1.400 ha gozdov v družbenem in nad 600 ha v zasebnem sektorju. Zgradili ali popravili pa so okrog 30 km gozdnih cest.
Iz drugih izdaj
CATESKE TOPLICE
Veterinarji so zborovali — Na letni skupščini Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije v soboto, 24. maja. je upravni odbor poročal o naporih skupnosti za uzakonitev organizacije veterinarske službe v naši republiki, ki doslej žal niso rodili zaželenega uspeha. V razpravi so poudarili nujo za učvrstitev veterinarskih postaj, premišljeno nadaljnjo integracijo, večje vključevanje v živinorejsko kooperacijo in za bolj smotrno zavarovanje živine.
nn
V NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
RAZGLEDI PO SVETE:
Le Monde:
ALKOHOL. TOBAK IN RAK Newsweek:
POROČILO O BITKI
francoski in ameriški strokovnjaki o povzročiteljih raka in uspehih boja zoper »bolezen dvajsetega stoletja«
Listy:
PEPEL IN DIAMANTI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Drame ir> češki slovenist o našem slovstvenem
življenju
NASI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
K %J DAJE ŠOIA DRIZBI Odgovor: To, kar daje družba šoli. — Za prihodnost šolamo žarko smetano. — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino, so temelj za socialne krivice, ki bodo teple ljudi in družbo čez deset, dvajset, trideset let 1'KIIIM NI NLJNO ZAJEDALEC. ČEPRAV JE TRGOVEC
Tako pravi v pogovoru Naših razgledov Anton Petkovšek, generalni direktor podjetja »Slovenijales«
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
nr
t ", "'.XX
razgledi po svetu
Pouk v železniški čakalnici
Šolska zgradba v Pod-melcu je že od zime zaprta
solska zgradba v naselju Podmelec je v izredno kritičnem stanju. Potem ko si je ogledal pozimi njene prestole inšpektor za delo in ugotovil, da je ogrožena varnost učencev med poukom, je ukazal zgradbo zapreti. Da ne bi ostali brez pouka, so preselili okoli 40 učencev v čakalnico železniške postaje. Seveda je o kakovosti pouka v čakalnici težko govoriti.
Na občinski skupščini v Tolminu razmišljajo že dlje časa, kako bi problem uredili. Adaptacija dotrajane šolske zgradbe bi veljala najmanj 250.000 dinarjev. Iz občinskih virov teh sredstev ni mogoče zagotoviti. V precej brezizhodnem položaju se je pojavila celo ideja, da bi opustili šolo v Podmelcu ter preusmerili otroke na Most na Soči. Tako rešitev pa domačini zavračajo.
Ko so na zadnji seji tolminske skupščine obravnavali primer podmelške šole. so sprejeli sklep, da je treba v mesecu dni temeljito proučiti, kaj vse je potrebno za adaptacijo zgradbe ter obenem poiskati možnost za njeno financiranje. Z novim šolskim letom naj bi učenci spet imeli pouk v stari zgradbi.	L. K.
Tarnanje o nerazvitosti
O razvoju Tolminske govori predsednik občinske skupščine inž. Ferdo Papič
Na Tolminskem imajo 25. maja občinski praznik. V navadi je, da se ob takih praznikih v občinah pogovarjajo o doseženih rezultatih, soočajo s problemi, ki jih teže, ter kujejo načrte za prihodnost. Izkoristili smo torej priložnost ter zastavili predsedniku tolminske občine inž. Ferdu Papiču nekaj vprašanj.
Ker se je predsedovanje tovariša Papiča pravzaprav šele začelo, se nismo spuščali v pogovoru k problemom in rezultatom dela v preteklosti, marveč smo sogovornika zaprosili, da bi nam najprej orisal sedanji gospodarski položaj Tolminske.
»Na osnovi analiz, ki smo jih pripravili o gibanju gospodarstva v minulem Setu ter industrijski proizvodnji v začetnih- mesecih tega Teta, lahko izpeljem optimističen sklep. Prepričal sem se namreč, da dosega gospodarstvo glede na pogojev, v katerih posluje, dobre rezultate. Zato bi rekel, da je v osnovi zdravo tudi za širše podvige. Sicer pa naj bom konkreten: družbeni proizvod je bil lani za 8,1 odstotka višji kakor predlanskim. V njem je bil delež podjetniške akumulacije večji celo za 16,2 odstotka. če pa izločim industrijo iz ostalega gospodarstva, znaša delež podjetniške akumulacije v njej celo 37,9 odstotkov več kakor leto prej. Seveda pa ti podatki še ne pomenijo vse. Vsak dan se srečujemo z zaviralnimi elementi.«
»Kakšnimi?«
»Predvsem bi poudaril čestokrat pojavljajoč se neprar vilen odnos do strokovnih kadrov in premajhno podjetnost v načrtovanju perspektiv in vključevanju našega gospodarstva prek raznih oblik poslovnega sodelovanja v širši gospodarski prostor.
»Kakšna se vam v tem trenutku zdi perspektiva Tolminske?«
»Stagnacija je premagana, čeprav moram reči, da imamo naprave za proizvodnjo zelo izrabljene. Zdaj bo treba s širšimi zamahi naprej. S programi in ekonomskimi elaborati se moramo pripraviti k oblikovanju zahtevkov za kredite, ki nam bodo omogočili izkoristiti ugodne naravne in druge pogoje za hitrejši napredek. Izkoristiti moramo potencial, ki ga imamo in ne le tarnati, da smo nerazvita občina. Z vsem kar imamo, se moramo vključiti v program dolgoročnega razvoja Slovenije.«
»čestokrat so bili v zadnjem času na dnevnih redih sej in sestankov problemi družbenih služb, zlasti šolstva. Kako je zdaj na tem področju?«
»Gotovo je nerazvitost Tolminske imela hude posledice
prav na tem področju. Spremenjena politika republike do vzgoje in izobraževanja nam je pomagala rešiti nekatera osnovna vprašanja, čeprav je morda zahtevala iz občinskega proračuna celo več sredstev, kot bi jih mogli ob najboljši volji izdvojiti. Povedati moram: šolstvo ima za letos zagotovljenih 30 odstotkov več sredstev kakor lani. To nam omogoča vskla-ditev osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Kljub temu pa obstajajo na tem področju še hudi problemi. Imamo več šolskih zgradb v razpadanju, ki zahtevajo naglo ukrepanje, denarja pa ni. V preračunu smo na primer sedaj toliko stisnjeni, da nimamo zagotovljenih niti osebnih dohodkov za delavce v občinski upravi za vse leto.«
»Po enem mesecu predsedovanja skupščini ste si gotovo ustvarili vpogled v osnovne naloge, ki so pred vami. Kam bodo predvsem usmerjeni vaši napori?«
»Uvodoma sem omenil nekatere zaviralne elemente, ki jih čutimo v občinskem gospodarjenju. S tem sem že tudi povedal, da se bom boril proti njim. V osnovi nam je v Tolminu jasno, da moramo s tistim, kar mamo povečati blagovni asortiman, se poslovno in kooperacijsko naslanjati na partnerje lzvsn občine ter nasploh delovati kot odprta občina. Prednosti našega obmejnega prostora na primer še zdaleč nismo
izkoristili. Seveda pa bodo terjali napore tudi drugi problemi, ki jih bo življenje postavljalo pred nas.«
LOJZE KANTE
TOLMIN
Dva nova sveta
Z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji občinske uprave ter delovnem področju svetov skupščine občine, je tolminska občinska skupščina dobila dva nova sveta. Prej je delovalo v občini sedem svetov. Probleme s področja urbanizma, komunalnega gospodarstva in stanovanjskih zadev Je opravljal svet za gospodarstvo, v pristojnost katerega so spadale tudi zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva. Spričo razsežne problematike je bila skupščina mnenja, da je prav, če delujeta tudi svet za urbanizem gradbene in komunalne zadeve ter svet hi kmetijstvo in gozdarstvo kot samostojna skupščinska organa. Sveta bosta štela po 8 članov. L. K.
Posebne šole so nujnost
Posvet ravnateljev pomožnih šol v N. Gorici opozoril na nekatere resne probleme
Center za socialno delo v Novi Gorici je dal te dni pobudo za sestanek ravnateljev posebnih šol z območja ajdovske, novogoriške in tolminske občine. Namen sestanka je bil pogovoriti se o skupnih problemih vseh treh občinah ter se hkrati dogovorili o sodelovanju pri njihovem reševanju.
Udeleženci sestanka so ugotovili zlasti dve pomembni dejstvi in sicer, da obstajajo resna materialna vprašanja delovanja posebnih šol ter da ponavadi ne odkrivamo dovolj zgodaj motenj otrčk, ki so potrebni posebnih vzgojnih in izobraževalnih prijemov. Poudarili so, da bi bilo treba tudi v drugih organih posvetiti tem problemom več skrbi.
Po podatkih, ki so jih navedli na sestanku, znaša število duševno nezadostno razvitih otrok okoli 3 odst. vseh šoloobveznih učencev, medtem ko jih je okoli 2 odst. na meji med duševno dovolj razvitimi in nezadostno razvitimi. Tako računajo, da je v vseh treh občinah 366 o-trok, ki so nujni posebnega šolanja, medtem ko jih je nadaljnjih 244 na meji. Nekateri od teh zahtevajo posebno šolanje, drugi pa v ugod-
ključi jo normalno šolanje. V vseh treh občinah je zdaj tako. da duševno najbolj prizadeti obiskujejo v glavnem vsi posebne šole, medtem jih večina tistih, ki so na meji med prizadetimi in normalno razvitimi obiskuje redne šole.
Poseben problem je ureditev bivališč za tiste, ki morajo obiskovati posebne šole izven krajev bivanja. Za to bi bile potrebne večje investicije v vsaki od treh občin.
Novogoriški center za socialno delo je kadrovsko u-sposobljen tudi za nudenje potrebnih vzgojnih in drugih nasvetov za prizadete otroke. Slej ko prej pa obstaja problem pravočasnega ugotavljanja potreb po pomoči. Prosvetni delavci, ki delajo z manj razvitimi otroci poudarjajo, da bi se morala s tem resneje spoprijeti celotna
nih pogojih lahko tudi za-1 zdravstvena služba. L. K.
PANORAMA TOLMINA
Foto: Just Perat.
Nova tovorna linija
KOPER, 26. maja — Mednarodna pomorska agencija »Interagent« iz Kopra in pred kratkim ustanovljena tržaška družba »Societa trie-stina di navigazione« sta ob uvedbi nove redne tovorne linije Koper—Rdeče morje dane* priredili sprejem. Udeležili so se ga predstavniki obeh agencij in poslovni partnerji. Navzoča sta bila tudi podpredsednik občinske skupščine Mitja Logar in generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Mario Alessi.
Prva ladja na redni progi Koper—Trst—Rdeče morje bo jutri v koprski luki natovar-jala blago za pristanišča Aden Djibouti. Masawa m Port Sudan. Na progi bo plulo 6 ladij z nosilnostjo po 800 ton. Prevažale bodo generalni tovor in les.
KOPER
Modernizacija Slavnika
Koprsko avtobusno podjetje Slavnik je kupilo 16 novih avtobusov. Avtobusi so namenjeni zlasti za lokalni promet. Vozili bodo na relaciji Koper—Piran in Valdoltra—škofije ter v okoliške vasi. Podjetje bo okoli 10. junija kupilo še pet novih avtobusov znamke Mercedes, le-te pa bodo uporabili za turistične izlete. Tako bo podjetje imelo že več kot 25 najmodernejših avtobusov in veliko novih lokalnih avtobusov.
Modernizacija podjetja je za njihov poslovni uspeh zelo pomembna, saj je povpraševanje za Slavnikovimi avtobusi veliko, kajti na vseh daljših progah vozijo najmodernejši avtobusi, potniki, ki pa so danes zelo zahtevni so s tem zelo zadovoljni.
D. G.
Taki smo
Gospodar svoje hiše in nekaj zem- pirju Gospodar sl je namreč počasi Ije v celjski občini je imel podnajem- premislil. Morda je pričakoval, da bo
nika. s katerim je gospodaril po nek- podnajemnik umrl še prej. preden bo	_________________
dan ji slovenski gospodarski navadi. on. gospodar, moral izpolniti svoje Gospodar je najprej z odprtimi ro- pogodbene obveznosti, temu podna- Zal pa je bilo prizadevanje zaman, kami sprejel pod svojo streho podna- jemniku, pa seveda Se ni bilo do kajti kot vemo iz izkušenj, je pravice
smrti. Celo narobe, živel je, In četudi od gospodarja zelo težko dobiti. Izve. v vedno hujših razmerah, ni kazal denci so podnajemniku svetovali, naj nobenih znamenj, da ga bo zdaj zdaj se z gospodarjem ne prepira in naj pobralo. -	si raje poišče kakršnokoli prebivali-
Gosjmdar; ki mu je podnajemniko- šče, zakaj slabše, kot je tu, ne more v o življenje šlo očitno zelo na živce, biti nikjer, če pa bo vztrajal, bo slej se je odločil, da mu ga bo po mož- ko prej zbolel ali celo umrl. A pod-nosti čimbolj zagrenil. Namesto da bi najemnik ie vedno ni imel kam. mu stanovanje uredil, ga je naredil Za gospodarja je prišlo verjetno nji zelo pomagal in mu izkazoval dob- neprimernega za bivanje. S tem ga olajSanje, ko je nadležneža sprejela rolo, kolikor mu je je največ mogel, bo že spravil ven, je mislil, kajti to pod svojo streho bolnišnica. Dobil je F zahvalo se je bodoči gospodar odlo- je tudi dosti bolj enostavno, kot če tako plačilo za svojo dobroto in zdaj čil, da mu v svoji hiši uredi komfort- bi mu moral po pogodbi poiskati dru- ho on, gospodar, zojjet gospodar vse-no enosobno stanovanje, v katerem go stanovanje. V takšnih razmerah ff« svojega na svojem. Pošten gospo-bo lahko podnajemnik do svoje smr- človek ne more vzdržati.	dar, ki bi svojemu podnajemniku vr-
ti. Sklenila sta veljavno pogodbo, ki Toda potrpežljivi podnajemnik ni nil celo zdravje, če bi ga le mogel, pa je kmalu pričela veljati le na pa- imel kam in je skušal najti zaščito.	DRAGO HRIBAR
jemnika. Ta mu je namreč pri grad-
Dobrodušni
gospodar
Na Izolskem semaforu: prosto
Načrti za proizvodnjo kamionskih hladilnikov, polnilnico tekočega plina in druge industrijske obrate
V okviru razvoja obalnega območja tudi Izola dobiva svoje mesto, čeprav je morda včasih videti, da po dinamičnosti nekoliko zaostaja. 2e v bližnji prihodnosti se bodo začele v Izoli razvijati tudi nekatere nove gospodarske dejavnosti. Občinska skupščina bo na prihodnji seji razpravljala o nekaterih gradnja na območju,- ki je rezervirano za mestnd industrijo.
Avtoturistično podjetje Slavnik Koper namerava graditi obrat za proizvodnjo kamionskih hladilnikov na približno 40.000 kv. metrov površine. V njem naj bi našlo zaposlitev od 80 do 100 ljudi.
Ljubljanska plinarna pa namerava graditi v Izoli polnilnico za tekoči propan — butan plin. Na okoli 12.000 kv. metrov površine nameravajo zgraditi polnilnico plina, ki je obalnemu območju tembolj potrebna, ker iz leta v leto narašča poraba tega plina
Severno od ceste Koper— Portorož, kjer po urbanističnem programu predvidevajo prostor za različne industrij-j ske obrate, pa ima v načrtu več interesentov gradnjo še drugih objektov. Tako naj bi tu zgradili pralnico avtomobilov in vulkanizacijo, pa tudi skladišča in hladilnice za sadje in zelenjavo.
G. G.
El NIŠ
•	MEDIANA,
TIP 8801. DIN 2.479,80
•	DIPLOMAT LUXUS, TIP 8802. DIN 2.552,70
•	RIVIERA DE LL\\, TIP 8803. DIN 2.613,50
•	VIDEOMASTER LUXUS,
TIP 8805, DIN 3.282,00
•	EUROPA 2000,
TIP 8809, DIN 2.795,90
•	PACIFIK,
TIP 8702, DIN 2674,30
•	VRBAS (prej RC), TIP 672/1), DIN 2552,70
•	PINOCIO (prej RC),
TIP 474/U, DIN 1.786,90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3.160,60
RIZ, ZAGREB
•	GRAND,
TIP 23S, DIN 2.600,00 f ATLANTIK,
TIP 245, DIN 2.600,00
UVOŽENI TV APARATI
•	LOEWE — OPTA. BRD, MODEL F-806, DIN 3340.00
• ORION 1550 ( MADŽARSKA ),
DIN 231130 0 ORION PORTABLE AT-848. DIN 2320.60 0 ORION 575-MINI-VIZOR, DIN 1.600,00
Turisti na slovenski obali
Za konec tedna se je ustavilo v obmorskih krajih največ Avstrijcev
KOPER, 26. maja — Reka motoriziranih turistov, večji del z vozili avstrijske registracije, ki se je v soboto pretakala proti jugu, je danes obrnjena v nasprotno smer. Binkoštne praznike so zlasti mnogi turisti iz Avstrije izkoristili za obisk morja in zato, da so se letos tudi prvič kopali.
že v soboto so bili turistični kraji ob slovenski obali vzdolž vse zahodne Istre polni turistov. Njim so se pridružili včeraj, pa tudi danes, mnogi gosti iz Italije, ki so skušali praznične proste dneve izkoristiti za prijeten oddih ob istrski obali. Čeprav ima morje le 21 stopinj C, pa tudi na nebu so se danes ves čas selili kopasti oblaki, so dopoldne ob obali številni kopalci okušali blagodat prvega letošnjega kopanja.
že dopoldne so se začele kolone vozil iz Avstrije in Italije vračati proti mejnim prehodom. Temu ustrezen je bil tudi promet na cestah. Zlasti proti Postojni so na cesti tjrevladovala vozila z avstrijsko registracijo.
Gostinski delavci pravijo, da je ob slovenski obali, pa tudi osrednji Istri vse bolj čutiti, da gostje iz južne Avstrije vse pogosteje prihajajo za konec tedna na obisk na morje. Dobrih 200 kilometrov res ni ovira za tako pot. Nekateri gostje že zdaj izjavljajo, da ko bo avto cesta Maribor—Gorica gotova, lahko pričakujemo, da si bodo mnogi prebivalci južne Avstrije za konec tedna, zlasti v poletnem času izbrali prijeten oddih ob našem morju.	G. G.
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
DELO
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru opozarja na organi* zacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi
MARIBOR, 26. maja — Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je odločilo, da ne bo zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo je, da ni razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdravili. Hkrati pa je poslalo svetu za zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih v zdravstveni službi v Mariboru, ki zadevajo primer Petra Kotnika in nekatere druge primere, ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno/ javno tožilstvo v Mariboru.
V zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno in učinkovito zdravniško pomoč.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno tožilstvo organ, ki naj bi bil
Roparski
napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 v Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bilo nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadavil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev. Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v petek ni nihče več dvignil pošte in časopisov. Stanovalci hiše na Mariborski 63 ne vedo povedati, če bi v četrtek Kovačeva sprejela ali pričakovala kakšen obisk. Preiskava je v teku.
J. S.
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Stefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno. ,
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedli pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Štefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprli še dve osebi, ki da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili m>*ko. iz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
R. C.
organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet obravnava navedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravji in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
V primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posamezne zdravnike, da so nevestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba pa. je te. obtožbe zavračala. V tisku so. bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starši obolelega Petra Kotnika cesto klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različni zdravniki, ki niso uspeli določiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu, je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni. Ko je staršem končno le uspelo spraviti sina v bolnišnico, so slišali očitek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra
Kotnika potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo skupno dežurno službo. Komisija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki In infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. če pa objektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregli potrebam hospitaine in ambulantne po-liklinične specialistične službe.	MARJAN KOS
Kradljiva brusača
Okradla osamljenega starca in več drugih
m
CELJE, 26. maja. Pred dnevi je na celjsko območje pripotovalo več rokodelcev iz Bosne. To so po večini brusači in popravljalci dežnikov. Dva izmed njih sta prišla tudi v Novo vas pri Šentjurju. Eden od njiju je prišel v hišo 87-lei; starega Antona Lesjaka. Hiša stoji na samem.
Ko je brusač videl, da je starec sam doma, je odšel k sosedu, kjer se je takrat mudil njegov tovariš. Skupaj sta se nato vrnila k Lesjaku, ki je sedel v kuhinji. Vpričo 'njega sta začela preiskovati kuhinjo in našla v kredenci od 1.300 do 1.500 dinarjev. Starca sta nato prisilila, da je šel z njima v sobo. Tu sta po temeljiti preiskavi odkrila v postelji 2.750 dinarjev. Starec se jima je sicer uprl, vendar sta hitro opravila z njim. Nato sta pobegnila.
Varnostni organi so se nemudoma podali na lov za osumljencema. V enem samem dnevu so odkrili kar 13 brusačev in popravljalcev dežnikov, vendar med njimi ni bilo nobenega, ki bi ustrezal opisu. Potem so odkrili, da sta osumljena te tatvine dvajsetletna Mustafa Mus tatič in Sarajlija Omerovič, oba doma iz okolice Bje-ljine. Toda oba storilca sta, kot so pozneje med preiskavo ugotovili, nemudoma odpotovala proti Bosni. Najprej sta poskušala pobegniti z vlakom, pozneje sta izbrala avtobus. Mustafiča so po dveh dneh aretirali in mu zaplenili del ukradenega denarja. Omeroviča pa -so aretirali šele včeraj.
Med preiskavo so ugotovili, da je bila podobna tatvina izvršena tudi v Spodnjih Zrečah pri Konjicah Tudi pri tej tatvini bi naj bil
udeležen Mustafič. Občani pa so prijavili tudi poskus posilstva, ko je eden izmed brusačev v neki vasi blizu Celja napadel starejšo žensko.	J. S.
Smrt divjega ribica
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj s« je v vasi Mali dol pri Vojniku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil ribe. žico je uravnaval s palico. Pri namakanju žice v vodo, ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo, da je stopil v vodo.
Očividec pripoveduje, da je zaslišal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da leži Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev.
J. S.
Zadovoljni so ob uspehu
Izjave naših telovadcev po nastopu na evropskem prvenstvu v Varšavi
VARŠAVA, 26.maja. — (po telefonu). Naši telovadci, ki so uspešno nastopili na EP v gimnastiki, so se z letalom vrnili prek Beograda domov. Le Cerar je odpotoval v ZRN. v Ingelberg, kjer bo jutri nastopil na mednarodnem turneirju. Voditelji naše telovadbe in telovadci sami so različno komentirali nastop na EP. V glavnem so vsi zadovoljni, najbolj pa Ceiar. ki tokrat rad poudarja uspeh, ki ga je dosegel v težavnem boju.
Milivoj Radovanovič Farbut pred MdnJc GZJ- »Cerar * dosegel izreden ibpeb pa tudi Brodnik in Vratič sta ie uvrvtila med najboljše. kajti telovadci, ki so * uvrstili od 10. do 30. mesna, »o bili zeio izenačeni. N uho v u-peh je tem večji, ker vemo. v kako slabih razmerah vadijo. Te mož nuari jim mora C.ZJ ob pomoti M družbe izboljšati. Sramota je. da so Cerar m njegovi tovariši, katerih borbenost je lahko za tzled mnogim drugim športni, kom. Se vedno brez primerne telovadnice. Cerar je s svojo po trtrovalnostjo in nadarjenostjo dokazat vsem nam in 'udi najboljšim telovadcem Evrope, da še ni za staro šaro. Thje bratje Kubom so osvojili pet kolajn. Cerar pa je sam osvojil tri. Vendar smo vide!:. da morajo naši telovadci. tudi Cerar, m njihovi tre-ttrji iskati nove izvirne »iemenle za njihove sestave.«
In*. Ivan Ivance vic. poJored sednik tehnične komisije FIG:
"KP v Varšavi je bilo zelo dooro o-ipravtjeno. Pr.’ dan pa e blio »bndčanje občinstva slabše kot drugi dan. V mnojoboju je namreč nastopalo preveč -ekmovalcev na odrti hkrati. Od EP v Varšavi *e moramo kot prireditelji SP v Ljubljani nekaj naučiti: obvešča-n »e mora biti sodobneiše. čeprav to ni ravno poceni. Sojenje je bilo » glavnem zelo dobro, vendar drugi dar. boljše kot prvi.
Brodnik in Vratič sta več ko zadovoljita.«
Mtro Cerar: »Bolt je bil oeor-čen kot malokdaj. Tud na drogu sem zasluženo osvojil kolajno, kajti to. kar se ie zgodilo Kostelu m Vcroninu. bi se lahko tudi meni: pravzaprav se mi je že v tsznjun I9R3. leta. ko sem skoraj pade! z droga, na EP 1983.
Sera v Beogradu, na Ol v Tokiu obakrat tja bradlji. Pravici, ki so mi JO kratil! prvi dan na bradlji v mnogoboju, je bilo s tem nekako zadoščeno.«
Marjan Jemec. : rerer »Cerar do življa svojo drugo mladost.
i r
rt od I93S. leta v Moskvi najboljši na konju. Prav kom z ročaji je bil na EP v Varšavi kvalitetno zasedeno orodje. Cerarjeva vaja na bradlji v soboto, pa na drogu v nedeljo sta bili njegovi najboljši izvedbi kar pomnim. Tekmo, val je izredno mimo. Brodnik in Vratič sta imela premalo težavnih tekem v zadnjem času. kar se jima je mnogo bo!) poznalo kot na primer izkušenemu Cerarju. Brodnik je dobro tekmoval, nesreča pa Je bila v tem. da >e bil drog prvo orodje, na kaierem je nastopil, ko še ni bil v tekmovalnem vagonu Vratič je dobro začel. potem pa ga je vedno bolj premagovala trema. Drugače bi dosegel še precej boljšo uvrstitev. Nasploh pa smo videli, da je evropska gimnast-ka toliko napredovala. v kratkem času po Mehiki, da je vsaka uvrstitev med šeste nco najboljših na vsakem orodju zelo rezko dosegi i v uspeh « Janez Brodniki »Pred tako pomembno tekmo ko: je EP bi nas morali prekaliti z nastopi na kvalitetnih tekmah in turnirjih. Tako pa smo imeli po Mehiki le eno
Mi in
vsi' tuji strokovnjaki ga občudujejo, ker je toliko let. pravzaprav
(IVER DNEVA
Majska nagrada Veki Iliču
V Beogradu -o podel:!: tradi-noroLv mai»k« nnurjde SR Srbije naj/n>iužnrj*un trte-no-kulturoim del*vc**rn Med ntimi Je tudi znam norina: Polnilce In bnrtl a?!e*-ki državni repre- I zentant Veka 11:6. ki je te dol- I Ka leta tud: dolžnik ;porne redakcije "'Delu* iz Beograda. Iliča so nagrad:!: zaradi zaslug pn popuianzt^nju ftporta in množične telesne kulture.
tekmo in ie to v telovadnici, v kateri vsak dan treniramo. Skoda, da je i>il drog prvo orodje za nas, Jugoslovane. Znano je, da najbolje telovadim na drogu, če na njem nastopim proti koncu tekmovanja. Tako pa še nisem bil tekmovalno zagret. Švicarji, s katerimi smo skupaj nastopili, so se namreč predolgo ogrevali in mi vzeli čas, da bi še enkrat preizkusil dvojno salto, ki je moj adut na drogu. Zaradi tega sem bil nervozen in se pri doskoku nisem prilepil na tla. Vendar sem vesel, da sem vse svoje vaje izvedel brez bistvenih spodrsljajev, ki‘ so jrogostni tudi pri najboljših telovadcih. Na splošno pa svojih vaj nisem izvajal dovolj sproščeno«.
Miloš Vratič: »Prvi vtis na trening pred EP v Varšavi ie bil. da sem veliko slabši od drugih tekmovalcev. na tekmi pa se je izkazalo, da le ni tako Napako sem naredil na krogih, ko sem se v nepravem trenutku ‘•pustil s stoje v veletoč in s tem povzročil močno guganje. Tu sem izgubil najmanj 0.30 točke. To je bilo nepotrebno. Nn drugih orodjih sem dobro telovadil, edino za konja sem še premalo vežbal dvojno češko kolo. drugače bi dobil višjo oceno. Prav konj pa je tisto orodje, ki odloča o končni uvrstitvi.«
Milenko Kersnič: »Moji tovariši so tekmovali zelo dobro. Brodnik je imel smolo, ker je moral na drogu nastopiti na začetku namesto na koncu tekmovanja. Cerarju so na bradlji v mnogoboju sodniki storili krivico, drugi dan pa jim jo Je zagodel, kakor tudi svojim tekmecem«.
DUŠAN KURET
REZULTATI: konj z ročaji: 1. Cerar <Lj) 19.50. <9,70. 9,80», in V. Kubica <Fo!j> 19,50 (9.50). 9,75»,
3.	Voronin <SZ> 19,45 <9,75), 9,70),
4.	M. Kubica <Polj) 19.20	(9,60.
9.60)	, in Dietrich (NDR) 19.20 <9,55, 9.65). 6. Nisinen (Fin) 19.05 <9.45. 9.601.
parter: 1. Kristov <B> 19.20 <9,60,
9.60)	, 2. Lisički <SZ> 18.85	<9.40,
9.45). 3. S. Kubica <Polj) 18,80 <9.40. 9.40». 4. Cerar <J)	18.65
<9.40.	9.25) in M. Kubica
(Polj) 18.65 <9.45. 9.20). 6. Kli-menko (SZ) 18.60	( 9,50.	9.10);
krogi:	1. Voronin 19.50	(9,70.
9.80),	2. Klimenko 19.30	(9.60,
9.70). 3. M Kubica 19.30 <9.65, 9.6.5). 4. Lisički 19,20 < 9,60. 9.60),
5.	Kdste (NDR) 18.85 < 9.50, 9.35),
6.	V. Kubica 18.75 ( 9,45. 9.30). bradlja: 1. Voronin <SZ» 19.05.
2. Klimenko (SZ) in Cerar (Jug) 18,95. 4. M. Kubica (Pol) 18.85,
5.	Hurzeler (NDR) 18.80. 6. Nisi. nen (Fin) 18,70;
preskok:	1. Klimenko (SZ)
18.65. 2. Voronin (SZ) in M. Kubica (Pol) 18,55. 4. S. Kubica (Pol) 18525. 5. Lisički (SZ) 18.35.
6.	Guifirov (Fra> 18.175.
drog:	1. Klimenko in Lisički
(oba SZ) 19.25, 3. Cerar (Jug) 19.20. 4. Skoumal (CSSR) 18.65. 5. Voronini (SZ) 18.45. 6. Kdste (NDR) 18.10
| ATLETIKA
Posamezniki so, ekipe ni
ZAGREB — Gladiti poraz 0:3 nate teniške reprezentance v tekmi za Davisov pokal proti Španiji je tako presenetil športno javnott pn nas. da nekateri govorijo celo o »abotaži naše dvojice ali vsaj Framsloviča. od katerega je bilo pričakovati največ. Njegov račun naj bi bil preprost:
Tenis
če bi zmaga.: še v *«m <to!u. bi mo-a!i kmalu spet na start v tej konkurenci namero da bi se v istem času udeležili kakega do-no-nega turnirja.
Tako razmišljanje pa je po-v^cm odveč. O nikakršni sabou/J m govora kajti Franulovič je •vsaj za zdaj) najprej športnik m šele po-cm bus.nessman tn tak je rudi njegov odnos do ekipnih nastopov za Jugoslavijo.
Izven dvoma pa je pr iv :ako. da Je mladi šampion iz Splita na salati razočaral. Razen v prvih .grah prot: Oranresu in dobršnem delti -ekme s -Sanjano je bi! daleč od fonm*. ki jo je r.a pr.mer pokazal na tekmi s Francijo v Ma-r:ooru V/rok za to pa je iskati pr^d.sem v megovi psihični lamino**;. Eno-*avno ni še! zbran v dvoboj. mo::lo ga je občinstvo, na iivve so mu šli sodnik: ... In ■ ko ga je v m:«l:h V* zagrize! črv | dvoma, češ saj mi ne gre in ne I gre. je bilo v*egj konec. Pri tem 1 pa v je treba zavedati, dr. je [ Franulovič vicer :rraTec !/*emnih I sposobnosti <kar je že nekajkrat 1 dokazal), da pa je njegov sta# I le Se prekratek m njegova rutina ! neprimerno manjša ko: na primer | OranTevova, ki je sicer mlajši,
-------------------------------- j za*o pa je odigral najmanj pef.
OVITEK IN ZIG — AMD Gornja I k™' talcem *a Davisov pokal Radgona je naročilo vvčje število - In kar Jc nonMU Sc povnemb p.-l!o*no~T.:h pi-«n«kih m irknv ter gfJ** —	'Zl -v, %Trd,2j-
prloteo-tnl poštni žig . evropsko kl moštvenim pr-r*ku«n*am pogonsko prven-ivo v specialnimi mo. I ***** podarimo pororno.t. lorji. ki bo 1. junija U-t«. na dit- I In s trm smo ie pri bisivn kaiišču r*a Trapah v Gornji Roajro- | stvari. Mi •.an«ke *eniške repre-r... Ovitki bodo na voljo 31. t. m. I zen ranče praktično nimamo. Za :n I. junija na d.rkališ ti. filatel:- j dvobore v Davidovem pokalu in 'Učna diu>:va pa jih diko nar o- j balkanske :^re pa/ zberemo počjo tudi pn AMD C. Radgona j «r»*neznike. ki so na voljo, dnevi LUTKA — Lutkica s*>-*ovnega neposredno pred *em? -ekmami
pci so edini tem. ko nekdo organizirano skrb: žanre. Mnoso drugače pa tudi ne more biti — v dnnih ramerah. ko teniška zveza higoslavžie nima #z izierno «-kr.*:arke nobenega Drofesional-ne.-a deinvm in tud: denar samo tisti, ki ga za mednarodni program dobiva od jugoslovanske organizacij ra telesno kul-“ ‘ ‘ ‘	“	de!u
UTRINKI
glsji
prvenstva 1966 r An-— »World«Cup-WiIly« bo za
vrorao irvenstvo 1970 v Mehiki dob*la naslednka. Spominček na SP 197o se bo imenoval »World-Cup-Pkncb*H». na glav: bo imel ve i.k sombrero, oblečen bo v dres mehiške državne reprezentance.
TALENT — N« ameriškem mia-dia-kein prvenstvu v dviganju ute-h v težki kategoriji zmagal te-rnager Kerine* h Patera. ki je dvignil 335 kg! Strokovnjaki menijo, da se bo PaTera razvil v odličnega dvigalca, če bo redno in marljivo treniral tudi v prihodnje.
♦•iro Pr! tako zadavljenem de!u je potem knrpak najbolje prepu-«*i*i igralcem ^amim ^klepanje aranžma lev v tujini, saj je to za zvez o naH*enei*e. igralci pa so r«aj \*es čas na turnirjih, vendar
pa je tivoa v takih okoliščinah računati tud:	s posledicami.
Ena med njimi pa je, da pač imamo posamezne teniške šampione. učinkovite reprezentance pa ne ...
EVGEN BERGANT
Drugi rezultati — V polfinalu ameriške cone je Mehika premagala Avstralijo 3:2 in se bo v finalu te cone borila z zmagovalcem srečanja Brazilija : Čile. Zadnji dan tekem je Ruffels (Avs) oremagal Lovo-Mava iMeh) v štirih nizih, odločilno tretjo točko /-i Mehiko pa je dosegel Osu-na v štirih nizih proti Bowreyu.
Tekme v Evropi:	Monaco :
CSSR 0:5. Velika Britanija : Ir-«ka 5:0. Romunija :	Iz.rael 5:0.
SZ : Kanada 4:1. Italija : Avstrija 3:0, Švedska : ZRN 1:2.
V polfinalih obeh skupin bodo torej igrali — Španija : Romunija. SZ : Italija. C.SSR : J. Afrika in Vel. Britanija proti zmagovalcu Švedska : ZRN.
NOVO NA TUJEM
WFST SPRINGFIELD — Ameriški profesionalni boksar Bob Koder je ubrani! naslov svetovnega prvaka v pol težki kategoriji, potem ko je s k. o. v 4. rundi premagal rojaka Kendalla.
ISTANBUL - Nogometaši C.ala-ta*arja (Istanbul) so z zmago nad ekipo «Sekrers|t>ra 2:1 osvojili državno prvenstvo.
OSTENDE — M.adi nogometaši Anglije so premagali B reprezentanco Belgije 1:0 (0:0).
FIRENCE — V prijateljski nogo.
dalo 35.000 gledalcev.
je ogle-
SOLUN —- Košarkarji Izraela tn Grčile so *e uvrdili n« EP. ki bo od 27. septembra do 4. oktobra v Neaplju. V zadnjem kolu je Avstrija premagala Finsko 63:53 (24:24'. Grčija p., Izrael 70:6« (32:31». Končni vrstni red: Izrae! in Grčija po 6 točk. Avstrija 6 (slabša razlika v koših). Finska in ZRN po 4 točke.
ATENE — V (malu tekmovanja ženskih teniških reprezentanc za »Federation cuo« je ekipa ZDA premagala Avstralijo 2:1. Američanke so v prvem kolu izločile JugosJavanke.
MAGDEBl-RG — Vzhodnonemški atlet Demmig je postavi! nov rekord NDR v deseteroboju z 8028 točkami-
HALLE — Nogometaši mlade reprezentance SZ so zasedli 3. me-sto na turnirju UEFA v NDR. potem ko so jremagali Škotsko 1:0 (1:0). Za 1. mes*o bosta igrali ekipi Bolgarije in NDR
Novomeščani zmagali dvakrat
NOVO MESTO — Danes dopol-dne so se pionirji—atleti iz štirih dolenjskih občin srečali na medobčinskem atletskem prvenstvu. Največ uspehov so imeli mladi atleti Iz Novega mesta in Metlike, med posamezniki pa naj omenimo dosežke Rahne: a. švenerja, Henigmana. Jakšetove in Gazvode.
Končni vrstni red ekip — pionirke- 1. OS Katje Rupe ne (N. mesto) 6005. 2. Vavta vas 4613, 3. Dolenjske toplice 4334: pionirji: 1. OS Katje Rupena (N. m.) 6609. 2. Šmihel 4461. 3. Metlika 4377; rezultati posameznih disciplin — pionirke — 60 m: l..in 2. Jakše (Vav. v) in Gazvoda (N. m.) 7.9; 300 m: 1. Kosmač (Šentjernej) 46.5; daljava: 1. Saie (N. m.) 4.59. višina: 1. Lužar (N. m.) 1.35; krogla: 1. Grabrijan (N. m.) 9.75; štafeta 4 x 60 m 1. Vavta vas 33.3:	pionirji — 60 m:	1.
Svener (N. m.) 7.3; 400 m:	1.
Rahne <N m ) 35.9: daljava: I. Gajič (N m ) 5.42: višina: 1. Mi-lek (Met.) 1.50: krogla: 1. Henigman (Met.) 13.60: štafeta 4 x 60 m: 1. Novo mesto 29.1.
S. DOKL
NOVO MESTO. — Končano Je šahovsko sindikalno prvenstvo novomeške občine, na katerem je nastopilo 16 štiričlanskih ekip. Zasluženo je zmagala ekipa tovarne zdravil Krka pred ekipo prosvete. Končni vrstni red: 1. Krka, 2. Prosveta, 3. Pionir. 4. Iskra Žužemberk. 5. družbene službe. 6. Novo-teks. 7. IMV. 8. Novoles Straža itd.	S. D.
Cerarja bodo predlagali za nagrado AVNOJ
BEOGRAD, 26. maja — Na redni letni skupščini jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo so med drugim »igwuij predlagati na-9ega telovadnega iamr-iona Mira Cerarja za nagrado AVNOJ. Zbo-rovalci so bili mnenja, da je Miro Cerar izjemna osebnost v našem športu, morebitna nagrada njemu pa hi pomenila priznanje tudi vsej naši telesni kulturi kot delu na. šega družbenega življenja.
Na skupščini so ob običajnih točkah posvetili največ pozornosti razdelitvi sredstev, ki jih JZOTK dobiva od zveznega izvršnega »veta. Skupno ima JZOTK letos na voljo 10.089.10o din. dotacija ZIS pa znaša 9.814.300 din. Dotacije je dobilo 22 strokovnih športnih zvez.
Strokovna služba JZOTK je pripravila tudi plan vlaganj v vrhunski šport za štiriletno obdobje do leta 1972, ko bi naj naši športniki imeli 1166 mednarodnih srečanj, udeležili pa bi se naj 179 evropskih in svetovnih prvenstev. Skupno bi za ta štiri leta potreboval! 61.362.600 dinarjev ali na posameznega reprezentanta 4200 din, kar je pet do desetkrat manj kot pri naših neposrednih tekmecih v Evro-pi-	________
| TELOVADBA	[
Cerarjeve vaje na TV
Med današnjo televizijsko oddajo »Na sedmi stezi«, ki bo na sporedu ob 19.05, bo ljubljanska televizija vnovič posredovala Cerarjeve vaje na evropskem prvenstvu v Varšavi. RTV Ljubljana se je za ponovitev odločila, ker je tekmo, vanje prvič prenašala ponoči.
j KOŠARKA	|
Turnir za dan mladosti
LOGATEC — KK Logatec je za dan mladosti priredil košarkarski turnir mladink, ki so se ga udeležile tri ekipe. Najboljša je bila ekipa Vrhnike, ki je osvojila lep prehodni pokal.
IZIDI:	Vrhnika :	Borovnica
22:21. Vrtinika ; Logatec 14:12 in Logatec : Borovnica 23:8.	B. J.
Medobčinsko pionirsko prvenstvo
NOVO MESTO — Dopoldne je bilo medobčinsko košarkarsko pionirsko prvenstvo, na katerem so nastopile ekipe iz Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Trebnjega, Semiča in Šentruperta
Pri pionirjih je zmagala OS Katje Rupene (Novo mesto), pred Metliko. Črnomljem in Trebnjem, pri dekletih pa je ravno tako zmagalo Novo mesto pred Semičem, Šentrupertom In Metliko.	S. D.
| NAMIZNI TENIS	|
Korpa in Stipančič odpotovala v ZDA
LJUBLJANA — Državni prvak IStvan Korpa in Anton Stipančič sta takoj po končanem državnem prvenstvu v Sarajevu odpotovala v New York. kjer bosta sodelovala na velikem mednarodnem turnirju. V New Vorku bo igral tudi svetovni prvak Ito. med drugimi pa še Scholer, Stanek, Miko. Alser, Johansson in Neal.
DELO komentira nedeljske športne dogodke - DELO komentira nedeljske športne d«
Usoden spodrsljaj?
Nedeljsko srečanje med Mariborom in Veležem nam bo ostalo v spominu kot lep primer, kako muhaste utegne biti jdkčasta žoga, za katero iz nedelje v nedeljo teka dvaindvajset nogometašev. Zlepa
Maribor
ne pomnimo, kdaj so mariborski napadalci usmerili proti nasprotnikovemu vratarju toliko silovitih strelov in kdaj so si zadnjič priigrali toliko zrelih priložnosti za zadetek kot prav to nedeljsko popoldne v Ljudskem vrtu. Toda žoga m in ni hotela v mrežo. Se več: minuto pred odmorom je nepričakovano udarila za Horvatičev hrbet in ta zadetek je deloval na vijoličaste kot hladna prha. Enajsterica je potem v silni želji za zmago izgubila živce in se 17 minut pred koncem tekme znašla pred neizbežnim polomom. Na srečo se je športna sreča, ki je bila do takrat izključno na strani gostov (dvakrat je žoga udarila v Veleževo vratnico), nekaj minut pred koncem nasmehnila domačinom, k! so srečno, toda več kot zasluženo rešili vsaj točko.
Silno psihološko breme, da je treba zmagati za vsako ceno, postaja sedaj bumerang, ki se neusmiljeno vrača in tolče po mariborskem prvoligašu. To je posebno kazno takrat, ko si vijoličasti na domačem terenu klji^b vsej premoči ne znajo priigrati določene prednosti v zadetkih. Takrat posa-
1 KEGLJANJE
Grmoščica vodi
ZAGREB, 26. maja. — Kegljači zagrebške Grmoščice vodijo po I. delu ekipnega prvenstva Jugoslavije. Doslej je polovica klubov končala tekmovanje (2 nastopa), druga polovica pa se bo pomerila 31. t. m. in 1. junija, prav tako v Zagrebu. Zagrebški klubi so pokazali zelo različno formo. Tako so bili kegljači Grmošnjice prvi dan tekmovanja na lastnih stezah povsem povprečni, drugi dan pa na Proleterjevem kegljišču kar za 312 kegljev boljši. Težko pa je verjeti, da bo Grmoščica obdržala vodstvo tembolj, ker v drugem delu tekmovanja nastopa tudi lanski prvak Jugoslavize. splitski Poštar. Najboljši posamični rezultat ze dosegel doslej Nikola Marinkovič (Hajduk Zgb.) — 918 kegljev.
Vrstni red: 1. Grmoščica 10.374 (povprečno 864,5, na kegljišču Grmoščice 5031, na kegljišču Prole-terja 5343), 2. Jesenice 10.313 (povprečno 859,4, 5147	5166), 3. Slo-
venija-ceste Ljubljana 10.115 (842,9, 5076 + 5039),	4. Partizan (Beo-
grad) 10.083 (840,2, 4982 + 5101), 5. Hajduk (Zagreb) 10.063 (838,6, 10.041 (836.7, 4878 4- 5163). ... 3. 4822 -f 5240), 6. Bratstvo (Zagreb) Konstruktor (Maribor) 984o (820, 4966 4- 4874).
S. PIRŠL
Z motorji — najhitreje v Loki
ŠKOFJA LOKA — Motorne dirke v Škofji Loki, ki so bile letos prvič pod naslovom »velika nagradam. radi primerjamo s hitrostnimi vožnjami za »veliko nagrado Jadrana« v Preluki pri Opatiji. Dve desetletji sta ti dve prireditvi že v koledarju, tekmovanj AMZJ, v
Motoristika
mednarodnem koledarju FIM pa je dlje Opatijo, ki zaenkrat po svetu bolj ?lovi tudi zaradi čudovitega ambienta celotnega tekmovalni ga prostora ob Kvarnerskem za'ivu. Športni center v Preluki je s svojimi prizadevanji že usjjel; letos jeseni bo priredil letošnjo zadnjo dirko za svetovno prvenstvo. Škofja Loka s svojo odlično organizacijo in dobro konkurenco pa se zn prireditev na taki ravni šele poteguje za leto 1973. ko bo me-to slavilo tisočletnico.
Škofjeloška tekmovalna steza Pa je v nečem vendarle že pred Opatijo: je najhitrejša za motorje v Jugoslaviji »ploh. Primerjajmo ka-tegorijske rekorde:
CCM	OPATIJA	SK. LOKA
	km h	km /h
50	110.300	117,600
125	124,600	131,385
250	135.300	139,414
350	136.700	137,175
500	137,700	144,000
prikoliee	123,300	135,678
Absolutni hitrostni rekord v Opatiji je 149.169 km'h, ki ga je dose-£1*1 Nemec Manfred Mohr z avtomobilom formule 3 »tečno« leta 1968. Absolutni rekord škofjeloške steze je na nedeljskih dirkah dosegel Švicar Guyla Marsovszky z motorjem »linto« v razredu do 500 kubikov. Švicar je slabo star-tal. vendar se je do 4. kroga prebil na drugo mesto za dosedanjinj rekorderjem in vodilnim Dodd^om iz Avstralije. Marsovzsky je hotel tudi zmagati, pri čemer ga je izdal motor; slaba pnevmatika na zadnjem kolesu je bila kriva, da je po rekordnem dosežku padel, vendar je potem še prevoil 10 krogov, j kolikor jih je moral za priznanje rekorda.
Blizu novemu absolutnemu rekordu je bil tudi zmagovalec v tem razredu. Avstralec Do^ds. ki je vseh 15 krogov (po 4.aoo m)
prevozil s povprečno hitrostjo 140,057 km/h! Vsekakor bi lahko Dodcis osvojil 5.00fl din za absolutni rekord, če bi bil vedel, da kljub vodilnemu položaju ni naj-sekundantka — zaročenka ga je z, hitreje prevozil 1 kroga. Njegova dogovorjenimi znaki sicer spretno vodila do zanesljive zmage, pozabila pa mu je signalizirati, da je nov rekord dosegel Marsovszky.
»Ko bi bil vedel, da nisem najhitreje prevozil 1 kroga, bi bil še tvegal in vozil hitreje, tako pa sim dirjal precej zadržano in varoval 1. mesto,« je dejal takoj po zmagi Podds in očitajoče gledal proti črnolasi zaročenki, ki se ji je sredi vročega boja prikradel usoden spodrsljaj. Res pa je tudi, da se je črnolaska med prireditvijo menda trikrat p reoblekla . . . Dodds se je moral tako pač spo-prijazniti — kot leto poprej tudi znani italijanski dirkač Silvio Gras-setti — z ženskim spodrsljajem v tipično moškem športu.
Funkcionarji AMD Škofja Loka, ki so si letos omislili tudi enotne uniforme, so dirko speljali na ravni, s čimer so dokazali, da se upravičeno potegujejo za svetovno prvenstvo.
H. UBELEIS
Hladilniki za vsa gospodinjstva
CE KUPUJETE HLADILNIK. IZBERITE EKA HLADILNIKE. SISTEM AEG.
IZDELEK TOVARNE
KF-200
kompresorski hladilnik 200 litrov
KF-150
kompresorski hladilnik 150 litrov
KF-135
kompresorski hladilnik 135 litrov


ELEGANTNA OBLIKA
IDEALNA RAZPOREDITEV IN VELIK PROSTOR ZA SPRAVLJANJE HRANE. S POSEBNIM DELOM ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE
UVOZNI KOMPRESOR MAGNETNO ZAPIRANJE
•	HLADILNIK EKA Z ORIGINALNIM KOMPRESORJEM AEG
•	POSEBEN DEL ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE PO VSEJ ŠIRINI HLADILNIKA
•	EMAJLIRANI NOTRANJI ZABOJ
•	PETLETNO JAMSTVO
mezniki hočejo ukrepati na lastno pest, zajame jih pravcata panika In posledice so navadno neizbežne.
Zanimivo je, da je v nedeljo odpovedala na vsej črti obramba, ki je bila na zadnjih srečanjih vselej steber enajsterice in da so napadalci opravili svoje delo še kar solidno. Grubišič, Rosignoli, posebno pa Raševič so imeli izredno slab dan. Gostje, ki v začetku niti niso kazali prevelike želje za zmago, zato niso imeli težke naloge, ko so prodirali prek sredine igrišča. Enostavno, kvečjemu z dvemi ali tremi podajami, so matirali vijoličaste, ki so se po vodilnem Pirčevem zadetku povsem prepustili zmagovitemu zanosu, pri tem pa pozabili, da je treba dragoceno vodstvo tudi braniti.
Ne gre se znebiti vtisa, da je bil Velež, kakršen se nam je predstavil v nedeljo, za Mariborčane zadnja velika priložnost in da bodo preostali tekmeci, ki v zadnjih petih kolih še čakajo vijoličaste, mnogo težji in neprijetnejši. Prav zato utegne biti izgubljena točka proti Veležu usodna . . .
P. KANCLER
Kako dolgo še...?
Glede na to, da se tudi Pro-leterju močno majejo tla pod nogami in da je bila tekma z Olimpijo na njegovem terenu ena zadnjih priložnosti, da se obdrii pri prvoligaškem življenju, realno ni
Olimpija
Prodane vstopnice
Na nedeljeskem srečanju med nogometaši Maribora in Veleža so prodali 2.697 vstopnic. Kosmati zaslužek je znašal 25.789.— din, po odštetju vseh dajatev pa je ostalo v klubski blagajni vijoličastih 17.415.— din.
Izjava K. Omeragiča
Skoraj neverjetno se sliši, da so Lši napadalci od številnih prilož-
naši
nosti
izkoristili
samo eno, gostje pa so prišli do
prvem polčasu o, gostje ] zadetka takorekoč iz ene edine resnejše akcije. Po odmoru je moje varovance zajela panika, mimo tega pa se nas je držala še velika 6mola. Kljub temu sem zadovoljen s točko, kajti kazalo je že, da bomo potolčeni sredi Ljudskega vrta. Prvenstvo še ni pri kraju in marsikaj se lahko še zgodi.
ŠPORTNA NAPOVED
Veliko dobitkov
V	21. kolu »Športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 1.558,419 din, od tega v Sloveniji 105.683 din. Dvanajst zadetkov ima 650 igralcev, dobitek pa je 480 din. Enajstič je več ko 7. 480, igralci pa bodo dobili približno po 60 din. V Sloveniji je 36 dvanajstič in 430 enajstič.
V	21. kolu »Športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 681.451 din, od tega v Sloveniji 41.911 din. Devetk je 2800 po 120 din. V Sloveniji je i26 devetk.
Pari za 22. kolo (1. 6.) »velike športne napovedi«:
1.	Sloboda (TZ) — Osijek	l
2.	Srem — Novi Sad	1.0
3.	Spartak — Borovo	1,0
4.	Radnički (S) — Radnički (B) 1
5.	Bačka — Crvenka	0,1
6.	Zadar — Orijent	0,2
7.	Borac (BL) — Trešnjevka 1
8.	Trepča — Napredak	1
9.	Mladost (SP) — Dubočica 0.1
10.	Borac (C) — Sloga	l’o
11.	Lovčen — Bosna	1.0
12.	Budučnost — Leotar	1
Pari za 22. kolo (1. 6.) »male
športne napovedi«; -9. Sloboda (TU) —
Radnički (K)	o,I
Kandidati za tekmo s Finsko
BEOGRAD, 26. maja — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Rajko Mitič je poslal mednarodni zvezi FIFA seznam igralcev, iz katerih bo sestavil jugoslovansko reprezentanco za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Finski, ki bo 4. junija v Helsinkih. Igralci so:	vratarji Dautbegovic,
Mutibarič in Curkovič, branilci Jevtič. Brnčič, Gračanin. Holcer, Pavlovič, Paunovič, Blaškovič in Cvek, napadalci Katič, Lazarevič, Mušemič. Bukal, ržajič, Petkovič. Pirič, Sprečo, Hlevnjak. Ačimovič in Bjekovič.
Iz skupine, v kateri je Jugoslavija, se je za SP že kvalificirala ekipa Belgije.
bilo pričakovati ugodnih vesti od ondod. Pa vendar, kakor smo tudi pred odhodom čmo-belih mimogrede navrgli, bi lahko Ljubljančani le osvojili pol izkupička, če bi zaigrali tako, kakor znajo in kakor jim je bilo naučeno.
Zdi se, da v tem primVu ne gre za tisto splošno »opravičilo«, češ da so gostje imeli smolo, da so bili nerazpoloženi in podobno, temveč tiči zajec menda še v drugem grmu. Prav je dejal nekdo izmed očividcev, da sedem nogometašev ne more premagati enajst borbenih nasprotnikov. Hočemo reči, da so štirje v moštvu povsem odpovedali. Rogi ču in Srbuju še zdaleč ni šlo tako, kot bi bilo treba, medtem ko sta bila Lazovič in Popivoda povsem neaktivna. Prvi je zbujal vtis, kakor da je naveličan že vsega, da še komaj zmaguje normalno hojo po igrišču, zaradi česar mu je ogorčeni trener ponujal celo stol, naj bi se vsedel, da bi se odpočil, še slabše pa se je vedel Popivoda, ki ie hlinil nekakšen strah pred dvoboji in je bil menda najbol; srečen, če je bil od Proleterjevih brinilcev čim dlje. Povsem razumljivo je bilo, da takšna heterogena ekipa ne more računati na uspeh in da je bilo prizadevanje drugih, kot na primer odličnega Pejoviča, ki je reprezentanta Bjekoviča skoraj povsem omrtvičil, zelo dobrega Škulja, Frančeškina in naposled
Podvig mladih
V Gradežu se je v nedeljo končal tradicionalni turnir prijateljstva in narodov, na katerem so sodelovale mlade nogometne reprezentance Koroške, Furlanije -Julijske Krajine, jugozahodne Nemčije in Slovenije. Namen tega turnirja ni le tekmovati, marveč spoznavanje mladih športnikov iz sosednih držav. Gostoljubni domačini zaslužijo za brezhibno organizacijo in izvedbo tekmovanja vse priznanje.
Mladi slovenski nogometaši so prijetno presenetili. Ne samo, da so zasedli prvo mesto, temveč so prikazali najzrelejši, hiter in moderen nogomet. Zato ne preseneča enotno mnenje vseh vodij ekip, da so slovenski nogometaši po kvaliteti nadkrilili druge reprezentance. V obeh srečanjih so naši nogometaši diktirali tempo, kakršnega le redko vidimo na nogometnih igriščih. Gledalci so uživali ob izdelanem konceptu igre in tehniki. Ne bi bilo napak, da bi posebno pohvalili odličnega graditelja Horjaka, iznajdljivega Sevška, nezmotljivega Zavrla in Mavriča ter nenazadnje privlačne obrambe vratarja Jagečiča. Gladka zmaga v finalu proti lanskoletnim zmagovalcev iz Celovca, reprezentanci jugozahodne Nemčije potrjuje, da je bila izbira ekipe pod vodstvom trenerja Perhariča in selektorja Zavrla st. pravilna. Zmaga in prvo mesto hkrati potrjuje, da je v mladi reprezentanci že precej zrelih nogometašev, ki jim je treba dati za nemoten razvoj vse možnosti, da se uveljavijo in vključijo v zvezne ligaške enajsterice.
Tudi druge reprezentance so napredovale; zlasti velja omeniti tehnično izdelano igro Italijanov, ki pa so streljali netočno. Nemci so igrali moško: brezkompromisno, enostavno in ostro. Zmeraj so nevarno streljali. Morda so edinole razočarali izbranci Koroške. toda ne toliko z igro kot z zadnjim mestom. V Celovcu lani so bili drugi. Turnir je uspel in ob zaključku je bilo slišati: »Na svidenje 1970 v ZRN. gostiteljici sedmega turnirja prijateljstva in narodov!«	T. 2IDAN
tudi Oblaka, pravzaprav zelo jalovo.
To je samo nekaj bežnih podatkov. o katerih bi morala strokovno vodstvo in uprava kluba razpravljati zelo kritično in se čimprej dokopati do ustreznih sklepov. Ne gre namreč pozabljati med drugim, da se Popivoda menda že zdaj, kljub pogodbeni obveznosti, ponuja nekaterim klubom, nekateri drugi, ki bi radi igrali, pa sedijo na klopi . . .
Takšna nogometna predstava je trenerja Konjevoda tako zelo vzburila, da se od svojih ni niti poslovil, niti ni bil pripravljen izjaviti karkoli — za nikogar!
STANE LIPAR
Pomembni le točki
Nogometašem Ljubljane pojde na teh zadnjih »metrih« prvenstva še kar po načrtu. To mislimo predvsem osvojitev vseh točk, ki so jih načrtovali, čeprav strokovno vodstvo, pa tudi gledalci ne more-
Ljubljana
jo biti zadovoljni tudi s prikazano igro v celoti.
Drugo zapreko v tem finišu — enajsterico Zadra — so domačini preskočili šele po odmoru. Bojazen trenerja je bila povsem upravičena, kajti Zadar, ki je igral odprto, je bil zelo trd oreh, v njegovih vrstah pa je bilo nekaj odličnih posameznikov, ki se dobro razumejo na svoj posel. Pa kljub temu je imela Ljubljana pred odmorom zaradi večje napadalnosti In borbenosti več priložnosti za zadetek in bi bila lahko odločila spopad, že v teh 45. minutah. Toda, kaj, ko pa napadalci ne znajo zadeti cilja niti iz najbolj ugodnih . situacij.
Res je težko uganiti pravi vzrok te njihove bolezni. Prav gotovo je treba delno njihove spodrsljaja pripisati deloma tudi smoli, vendar se očividci vse bolj nagibajo domnevi, da je to posledica neznanja in je zategadelj težko najti opravičila, ne glede na to, da vsi čutijo nad seboj pritisk Domokle-jevega meča. Morda gre v tej nespretni peterici Siškarjev pohvaliti edinole Džaferoviča, ki se zlasti na domačem terenu navadno zmeraj dobro znajde.
Pa še to! Mnogim gledalcem ni bilo prikrito nešportno vedenje Papca Trener mu je med tekmo dejal, naj zapusti igrišče, ker bi ga rad zamenjal s svežim Kuvačičem. ki pa se je zaman ogreval kakih pol ure. Papčeva trma prav gotovo ne bo ostala nekaznovana
S. L.
Izjava Z. Dolenca
»Zmaga je popolnoma zaslužena. Kljub neučinkovitosti, za katero res ne najdem pravega vzroka, smo vendarle dosegli zaželeni cilj Vsak igralec ■= prispeval svoj delež in so bile njihova nervoza in zato tudi napake povsem razumljive.«
ZAGREB : DINAMO 0:5 (0:3)
ŠAH
Spasski nerazpoložen
MOSKVA, 26. maja — Sedemnajste partije dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka Petros-jan in Spasski ne bosta igrala danes, ker je Spasski nerazpoložen za igro. To je že drugič, da je izzivalec prosil za preložitev partije; to lahko stori samo še enkrat. Sedemnajsto partijo bosta tekmeca odigrala prihodnjo sredo.
ZMAGOVALCI — Mlada nogometna reprezentanca SRS pred finalnim srečanjem z jugozahodno Nemčijo. Od leve proti desni stojijo: Jagečič, R. Zavrl Galoši Kumše, Horjak, Filipovič — klečijo: Marušič, Steiner, Gulin, Sevšek’
Foto:
Mavrič. T. ZIDAN
HLADILNIKI EKA — SISTEM AEG LAHKO KUPITE V VSEH TRGOVINAH NA 12-MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI IN PRISPEVKA.
Na delavskih igrah za zdaj najboljši Tomos
KOPER — Delavske športne igre obalnega področja se bližajo kraju. Odigrati morajo le še tekme v malem nogometu in v namiznem tenisu. Po dosedaj kon-mosa, ki so osvojili štiri prva mešanih tekmovanjih v skupni uvrstitvi premočno vodijo ekipe To-sta, eno drugo, ter po dve tretji, četrti in peti mesti. Zbrali so skupaj 41 točk. pred Primorskim tiskom, ki jih ima 15. Prvaki bodo zastopali Obalni sindikalni svet na tradicionalnem troboju, ki bo 8. junija v Postojni. Prehodni pokal branijo ekipe Kopra, ki pa ga letos verjetno ne bodo obranili, saj bodo nastopili znatno oslabljeni. V odbojki ne bo igrala Me-hanotehnika, ker se ni udeležila iger, čeprav sestavlja to ekipo večina igralcev vodeče Izole. Prav tako bo v šahu nastopila drugouvrščena ekipa, ker Tomos prav tiste dni sodeluje na sindikalnem slovenskem prvenstvu v Mariboru. Dosedanji zmagovalci: odbojka: 1. UJV Koper, 2. Tomos; namizni tenis: 1. Tomos. 2. Primorski tisk; kegljanje: 1. Primorski tisk, 2. Invalidi; balinanje:	1. Obrtni delavci, 2. Elek-
tro; streljanje: 1. Tomos I, 2. Delamaris, 3. Tomos II; šah: 1. Tomos, 2. Obrtni delavci.
V malem nogometu vodi Gradis, vendar bo po vsej verjetnosti prvo mesto pripadlo Slavniku ali Tomosu.
Skupna uvrstitev: 1. Tomos 41, 2. Primorski tisk 15, 3. Delamaris 12, Elektro 9. Stavbenik 9, Obrtni delavci 9, UJV 7, Občina 7 itd.
J. KREFT
| STRELJANJE
Izbirne tekme v Črnomlju
ČRNOMELJ — Na izbirnem tekmovanju posameznikov z zračno puško ter malokalibrsko puško in pištolo so nastopili tekmovalci iz Črnomlja. Novega mesta in Trebnjega. Po pet najboljših pojde na republiško prvenstvo.
Rezultati — zračna puška: Žbogar (C), Berlan (N). Milekova (C), Biček (T). Bojane (N m.); MK puška:	Berlan, Hutar (oba
C), žibert, Žbogar (oba N m.), Bratuševec (N); MK pištola: Do lenikar. Prosenički, Bojanec, Kos (vsi N). Planinc (C).
M. HUTAR
ODBOJKA
Bovec vodi
LJUBLJANA — V drugi moški republiški ligi — zahod, v kateri tekmuje 6 gorenjskih moštev in Trebnje, so doslej odigrali tri kola. Neporažena je samo še ekipa Bovca, ki je vsa tri srečanja dobila 3:1 in za zdaj vodi pred Bohinjsko Bistrico.
Rezultati: — I. kolo: Trebnje : Radovljica 3:0, Bovec : Boh. Bistrica 3:1, Kropa : Kovinar (gimnazija Jesenice) 3:0; n. kolo: Boh. Bistrica : Kropa 3:2, Radovljica : Bovec 1:3, Kamna gorica : Trebnje 0:3; III. kolo: Bovec : Kamna gorica 3:1. Kropa : Radovljica 1:3, Kovinar : Boh. Bistrica 2:3.
1.	Bovec
3.	Trebnje
2.	Boh. Bistrica
4.	Kropa
5.	Radovljica
6.	Kovinar
7.	Kamna gorica
9:3
6:0
7:7
6:6
4:7
2:6
1:6
’ PO DOMAČIH KRAJIH |
NOVO MESTO — V nadaljevanju republiške teniške lige je Olimpija V. premagala Novo mesto I. 3:0. Podrobni izidi — inž. Jagodič : Picek 6:3, 6:1, Lubej : Turk 8:6,	7:5, Jagodič-Lubej :
Turk-Lukšič 6:2, 6:3.
NOVA GORICA — Na pionirskem telovadnem prvenstvu gimnastičnega centra Nove Gorice v orodni telovadbi je nastopilo 32 tekmovalcev iz Nove Gorice, Šempetra in Sežane.
Rezultati — pionirke, nižji razred: 1. Šubic 38 točk, 2 Čeme 37.10, 3. Gregorič 36.8 (vsi Šempeter); ekipno: 1. Šempeter; pionirji — nižji razred: 1. Žiberna 46.6. 2. šušnjar (oba Sežana) 45.4, 3. Strniša (NG) 45.5; ekipno: 1. Nova Gorica; pionirji — višji razred: 1. Mesojedec 43.6, 2. Širca 42.5. 3. Podlipnik 41.8 (vsi NG); ekipno: 1. Nova Gorica. A. F.
NOVA GORICA - V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Nove Gorice premagalo Adrio 8:0 (4:0).
A. F.
VRANJE — V peti etapi mednarodne kolesarske dirke »Po poteh PomOravja« je zmagal Blago-jevič (Bg). Rumeaio majico j« zadržal Cubrič.
ZAGREB — Rokoborci Varteksa iz Varaždina so osvojili naslov zmagovalca prvega dela tekmovanja v zvezni ligi v rokoborbi v grško-rimskem slogu. V devetih kolih so zbrali 17 točk.
ZRENJANIN — Končano je dvodnevno tekmovanje na 23. prvenstvu Jugoslavije v sabljanju. Sodelovale s oštiri ekipe z 18 sabljači. V posamični konkurenci je že šestič osvojil naslov član Omladinca iz Zrenjanina Mašo. Naslov ekipnega prvaka v borbi s sabljo pa j« osvojil Omladinac.
V nekaj vrstah
CRNOMfU
Merilo dobi novo blagovnico — Na ruševinah, ki so vse doslej kvarile najbolj prometno ulico mesta, bo trgovsko podjetje Dolenjka iz Novega mesta zgradilo veliko trgovsko hišo. Blagovnica bo brez opreme stala 1.650.000 dinarjev. Z gradnjo bodo v kratkem začeli.
Kanalizacijo urejajo — V ulici na utrdbah so pred kratkim uredili kanalizacijo, zdaj pa polagajo še nove vodovodne cevi. Enako bodo poskrbeli še za Ulici Mirana Jarca. nakar bosta obe mestni cesti dobili asfalt.
Koloradski hrošč ogroža njive — Kmetje pravijo, da še nobeno leto ni bilo toliko koloradskih hroščev po njivah, kolikor jih je lezlo v vročini pred 20. majem. Hrošče pobirajo. uničujejo pa jih tudi z raznimi zaščitnimi sredstvi. PODZEMELJ
Razprava o delu krajevne skupnosti — Na nedavnem zboru volivcev so med letošnjimi nalogami krajevne skupnosti našteli več nujno potrebnih del Popravljali bodo vaška pota. urejali pokopališče in pomagali pri čiščenju travnika ob Kolpi, kamor radi zahajajo kopalci. Občani več vasj si želijo še napeljavo trofaznega toka. da bi lahko uporabljali gospodinjske in kmetijske stroje, ter vodovod. Ob sušnih obdobjih morajo še zmeraj uporabljati vodo iz Kolpe.
KOČEVJE
Miličniki so izvršili kolesarsko akcijo — Pred kratkim so kočevcki miličniki zjutraj in zvečer pregledovali kolesa in opozarjali njihove lastnike, kaj morajo pri kolesih izboljšati. Ugotovili so. da 88 koles ni bilo prav opremljenih. Kazni niso izrekli, niti predlagali lastnikov neprimernih koles v kaznovanje sodniku za prekrške, čeprav bi nekateri to zaslužili.
BANJA LOKA
Pokopališče je potrebno popravila — Inšpekcijske službe so izdale odločbo, da je treba pokopališče v Banji loki popraviti do septembra. Krajevna rkupnost ima malo denarja. zato bodo vaščani opravili precej popravil s prostovoljnim delom, za pomoč (material, strokovnjake) pa so zaprosili tudi občinsko skupščino. Pokopališče pri' bližnjem Sv. Stefanu bi vaščani po mnenju sanitarne inšpekcije morali opustiti. Vendar so občani zaprosili, da bi smeli to pokopališče še uporabljati, hkrati pa so obljubili, da ga bodo popravili in primemo vzdrževali.
ONEK
Pitne votle nimajo — Prebivalci Oneka nimajo zase pitne vode. ampak le za živino. Krajevna skupnost Rudnik se bo letos trudila, za pomoč pa je zaprosila tudi Kmetijsko gczdarsko posestvo, da bi prebivalci Oneka le dobili adra-
vo pitno vodo.
SPREJEM V ZVEZO MLADINE — V teh dneh obiskujejo člani predsedstva občinske konference Zveze mladine kočevske občine šole in sprejemajo v zvezo mladine nove člane. Prvi in najslovesnejši sprejem letos je bil 24. maja v Konca vasi pri Kočevju, ko so sprejeli v mladinsko organizacijo 240 mladih iz osnovne šole Kočevje in 17 iz šole v Stari cerkvi. Na tej slovesnosti je mladim spregovoril predvojni aktivist Rajko Jenko. Govoril jim je o življenjski poti narodnega heroja Jožeta Seška, ki je bil ujet v Konca vasi in po katerem nosi kočevska osnovna šola tudi ime, in o nekdanji mladinski organizaciji ter SKOJ. V kulturnem delu sloves nosti so nastopili učenci osnovne šole Kočevje, učenci glasbene šole in mladinski ansambel »Termiti«, ki je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci. Sprejete mladince je pozdravil tudi predsednik ZM občine Kočevje Slobodan Ivič, ki jim je nato podelil tudi članske izkaznice ZM	Foto: Peter Sobar (J. p.)
Proračun sprejet z zamudo
Metliška občina ima letos manj dohodkov
METLIKA. 25- maja — Na današnji seji obeh zborov občinske skupščine so odborniki sprejeli letošnji občinski proračun, ki bo imel 2.466.391 din dohodkov m pra v toliko izdatkov. V Metliki so toliko časa čakali s sprejetjem proračuna zato. ker niso mogli uskladiti dohodkov z izdatki. Letos ima občina okoli i.000.000 din dchodkov manj kot lani. obenem pa je dobila nekaj novih obveznosti.
Zbor veterinarjev v Čatežu
Zahteve po močnih, finančno neodvisnih veterinarskih zavodih
V letošnjem proračunu so predvideli precej visoke dohodke. zato že zdaj dvomijo. če jih bodo zbrali, po drugi strani pa so začrtali najmanjše možne izdatke. Precej uporabnikov proračuna bo na slabšem kakor so btlj lani. nekatere dejavnosti pa bodo krili iz občinskih skladov. Kljub vsemu temu ne bo mogoče izhajati brez sanacijskih kreditov.
Svet za gospodarstvo je predlagal občini, naj. najame 300.000 din sanacijskega kredita. sicer bodo sklad za ceste in še nekateri drugi, preveč osiromašeni, saj ne zadoščajo niti za namenske potrebe.
Odborniki so razpravljali še o prvih podatkih o gospodarjenju delovnih organizacij v letošnjem prvem trimeseč-
ju. o čemer je bi! metliški hotel deležen precejšnje kritike. Izguba iz prejšnjih let je letos narasla še za 64.000 din. zato so odborniki zaskrbljeni.
Ponovno so zahtevali red v kolektivu, meneč, da bi marsikateri zasebnik znal v teh objektih donosno poslovati. Zahtevali so, naj občinska komisija čimprej pripravi predlog za sanacijo podjetja. ker občina ne bi smela več pokrivati izgube.
V razpravi so poudarili še, da je treba čimprej z vso resnostjo obravnavati perečo kmetijsko problematiko domačega področja. Odborniki kmetje so dobili zagotovilo, da bo kmalu ena občinskih sej v celoti posvečena kmetijstvu.	R. BACE.R
V soboto je bila v Cateških Toplicah letna skupščina Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije. Upravni odbor je v svojem poročilu poudaril napore skupnosti za uzakonitev organizacije veterinarske službe v naši republiki, ki pa doslej, žal, niso rodili zaželenega uspeha.
Pri svojih zahtevah bo skupnost vztrajala tudi vnaprej, ker je načelna bitka za uveljavitev sprejetih stališč po mnenju odbora že dobljena. Ostane le še formalno priznanje zahtev, ki uživajo v skupnosti vso podporo. S temi zahtevami so veterinarski strokovnjaki v razpravi ponovno prišli na dan. Brez o-lepševanja so spregovorili o napakah v dosedanji praksi in obenem že dali napotke za izboljšave. Za zahtevo upravnega odbora po organizacijski učvrstitvi veterinarskih postaj so se udeleženci zavzeli zelo odločno, kajti samo močne, dobro organizirane in finančno neodvisne veterinarske postaje bodo kos vsem nalogam, ki jih črtajo. Do tega naj bi pripeljala integracija. vendar mora biti prej dobro preučena.
't-i

JLH2$£m
. -C -

3*
m*







OSIVELA DRU2BENA GRADNJA — Po nekaj letih zaostajanja v Sevnici spet gradijo večje število družbenih stanovanj. Na sliki je gradnja stanovanjskega bloka, za katerega je prispevalo denar več podjetij.	Foto: Marjan Legan
V* »'i nekaj letih
Uzakonjeno naj bi bilo nadalje to. da je vsa veterinarska služba javnega pomena, kot je na primer osemenjevanje. zdravljenje živine, kontrola živil živalskega izvora, kontrola predelave ipd. vključena v veterinarsko postajo. Gre torej za poenotenje veterinarske službe v občini. Delo teh postaj pa naj bi nadzorovala številčno dobro zasedena in specializirana republiška uprava.
Pozornost zasluži nadalje zahteva po sodelovanju veterinarskih postaj z organizatorji kooperacije v živinoreji. Gre za to, da dobi kmet več pomoči kot je Je imel doslej in da je udeležen pri delitvi dohodka od prodaje. V kooperacijskih odnosih je stanje nevzdržno, zato je nujno. da zaveje nov veter. S pomočjo poslovnega združenja. ki ne posluje po načelih trgovine, bi veterinarska sluz. ba te odnose lahko močno popravila. V sedanjih razmerah kmet zelo veliko tvega, zato kooperacija nazaduje. Živine je vedno manj m veterinarji do tega pojava niso brezbrižni.
Veterinarske postaje zahte-
cenilo in razširilo, ska služba pa bi živela
vajo tudi svoj strokovni vrh, ki bo vodil, usmerjal in u-sklajeval njihov razvoj. Večjo učinkovitost pri delu si obeta skupnost tudi od tesnejšega sodelovanja z veterinarskimi ustanovami v drugih republikah.
Po boljši ureditvi kliče nadalje zavarovanje živine, ki je zdaj v rokah zavarovalnic. Namesto da bi zavarovalni skladi oplajali živinorejo se prelivajo drugam. Ce bi zavarovanje živine prevzele zavarovalne skupnosti kmetov, bi se zavarovanje lahko močno po-veterinar-od
zdravih in ne od bolnih živali.	J. T.
SEMIČ
Modras v hlevu
Pred dnevi so v hlevu Antona Golobiča iz Vavpče vasi pri Semiču zapazili modrasa, ki se je vzpenjal po vratih. Domači so ga pritisnili z vilami in pobili. Isti gospodar je pri oranju njive s plugom prerezal vsaj 20 kač.
O tem. da letos kar mrgoli kač. so povedali tudi ljudje iz okolice Vrtače pri Semiču. Pri Mavsarjevih so pobili modrasa 20 metrov od hiše, ko se je plazil proti hlevu. o podobnih podvigih pa je slišati še iz drugih vasi. Ljudje si brez škornjev ne upajo več na njive ali v gozd R. B.
Srečanje mladine na Lazah
V počastitev spomina in boljše sodelovanje
Občinski komite ZMS v Črnomlju organizira 1. junija medobčinski pohod mladih na Gor. Laze, kjer je leta 1941 Belokranjska četa doživela tragedijo.
V spremstvu prvoborcev NOV bo mladina iz črnomaljske, metliške, novomeške, trebanjske in kočevske občine prišla po partizanskih poteh na Laze, kjer bo v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri večja slovesnost.
Razen mladih delavcev, dijakov ter kmečkih mladeničev in deklet se bodo pohoda udeležili tudi člani kluba belokranjskih študentov in pripadniki JLA. Po slovesnosti pri spomeniku bo kulturni spored, v katerem bodo sodelovale vse skupine mladih. Mladina iz vsake občine bo pripravila ^eno točko programa, zatem'pa bo za zabavo in ples igral ansambel JLA.
Mladina dolenjskih in belokranjskih občin prireja pohod v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata, hkrati skušajo doseči med seboj več sodelovanja.
RIA BAČER
Naš pogovor
Junija srečanje v Brežicah
Predstavilo se bo 12 najboljših amaterskih igralskih skupin
Brežice bodo letos prizorišče najboljših amaterskih gledaliških uprizoritev v Sloveniji. Ocenjevalna komisija pri republiški Zvezi kulturno prosvetnih organizacij je izbrala za nastop na tem srečanju dvanajst igralskih skupin. Na brežiškem odru se bodo predstavile v dneh od 2. do 7. junija. Kaj več o tej kulturni manifestaciji bo povedal predsednik pripravljalnega odbora Vlado Podgoršek.
»Kako potekajo priprave na kulturni teden v Brežicah?«
»Odbor se trudi, vendar je premalo avtoritativen. Na predstavah želimo imeti čim-več obiska. Da nam to ne bi spodletelo, smo zaprosili za sodelovanje predsednika občinske skupščine in predsednike družbenopolitičnih organizacij, ki so nato sklicali razgovor z direktorji in sindikalnimi vodstvi v delovnih kolektivih.«
»Nekaj obiska si gotovo obetate tudi iz sosednih občin?
»Računamo predvsem na Krčane, ker bodo Semičani zavzeti s prireditvami ob stoletnici tabora. V odboru je sicer iz vsake občine po en zastopnik, vendar ju na sejah do sedaj še ni bilo. Ta teden bo tudi seja medobčinskega sveta Zveze kultumoprosvet-nih organizacij za Posavje. Na njej bomo poskušali vzbuditi več zanimanja za obisk tudi pri sosedih.«
»Kako vam je všeč program?«
»Zelo je pester. Obsega vse
odrske zvrsti od drame do komedije in grozljivke. Vsak dan bosta na sporedu po dve predstavi, popoldanska in večerna. Videli bomo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« in »Hlapca«, Pugetove »Srečne dneve«, Machiavellijevo »Mandragolo«, Molierove »Scapinove zvijače«, Roksandičeve »Ptice brez jat«, Hamiltonovo »Plinsko luč«, »Vražjega fanta z zahodne strani« Johna Synga, »Svet brez sovraštva« Mire Pucove, »Večna lovišča« Mira štefan-ca in Devalovo »Etienne«. Brežičani smo še posebno zadovoljni, saj bosta nastopili kar dve naši skupini.«
»Iz katerih krajev pričakujete igralce?«
»Prišli bodo iz Celja, iz Velenja in Prevalj, iz Trbovelj, iz Horjula in Idrije, s Proseka pri Trstu, iz Kranja, iz Maribora in Raven na Koroškem.«
»Kaj imate razen predstav še v programu?«
»Razgovore o uprizoritvah prejšnjega dne, ki bodo vsako dopoldne v Cateških top-
SUPERMARKET
Etaža D II. nadstropje
El NIŠ
•	MEDIANA,
TIP 8801. DIN 2.479.80
•	DIPLOMAT LUXUS. TIP 8802. DIN 2.552,70
•	RIVIERA DE LUX, TIP 8803. DIN 2.613.50
•	VIDEOM ASTER LUXUS.
TIP 8805. DIN 3.282.00
•	K L ROPA 2000,
TIP 8800. DIN 2.795,90
•	PACIFIK,
TIP 8702. DIN 2674,30
•	VRBAS (prej RC), TIP 672/U, DIN 2552.70
•	P1NOCIO (prej RC),
TIP 474/U, DIN 1.796.90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3.160.60
RIZ. ZAGREB
•	GRAND,
TIP 299, DIN 2.600,00
•	ATLANTIK,
TIP 245. DIN 2.600,00
UVOŽENI TV APARATI
•	LOEWE — OFTA, BRD, MODEL F-806, DIN 3A40.00
•	ORION 1550 (MAD2ARSKA).
DIN UUJO
•	ORION PORTABLE AT-848. DIN 2.320,60
•	ORION 575-MIN1-VIZOR, DIN 1.600,00
VLADO PODGORŠEK — direktor zavoda za kulturo v Brežicah
licah. V soboto, 7. junija, se bomo z režiserji in predsedniki odborov dogovarjali o ustanovitvi združenja slovenskih gledaliških amaterjev. Igralcem bomo med bivanjem pri nas razkazali kulturno zgodovinske in druge zanimivosti občine. Vsaki skupini in vsakemu članu bomo poklonili majoliko za spomin na to srečanje.«
J. TEPPEY
ČRNOMELJ
Snidenje starih tovarišev
V okviru praznovanj 50-let-nice ZKJ, SKOJ in sindikata organizirata občinska komiteja ZKS iz občin Metlika in Črnomelj srečanje belokranjskih predvojnih komunistov in revolucionarjev. Srečanje bo 31. maja v Črnomlju. Mnogi se bodo sešli šele po več letih.
Na prireditev so povabili tudt tiste komuniste in revolucionarje, ki ne živijo več v Beli krajini, a so pred vojno delovali na tem področju. Ob tej priložnosti jih bodo seznanili z rastjo in napredkom pokrajine v zadnjih letih.
R. B.
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru opozarja na organi* zacijskepomanjkljivosti v zdravstveni službi
m-art-rtvr 26. maja — Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je odločilo, da ne bo zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo je, da ni razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdravili. Hkrati pa je poslalo svetu za’ zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih v zdravstveni službi v Mariboru, ki zadevajo primer Petra Kotnika in nekatere druge primere, ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno javno tožilstvo v Mariboru.
V	zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno in učinkovito zdravniško pomoč.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno 'tožilstvo organ, ki naj bi bil organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet obravnava navedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravili in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
V	primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posamezne zdravnike, da so nevestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba
Roparski
napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 v Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bilo nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadtivil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev. Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v petek ni nihče več dvignil pošte in časopisov. Stanovalci hiše na Mariborski 63 ne vedo povedati, če bi v četrtek Kovačeva sprejela ali pričakovala kakšen obisk. Preiskava je v teku.
J. S.
Smrt divjega ribica
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj se je v vasi Mali dol pri Voj-; niku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil ribe. žico je uravnaval s palico. Pri namakanju žice v vodo, ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo, da je stopil v vodo.
Očividec pripoveduje, da je zaslišal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da leži Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev.
J. S.
Ficka trčila
RIBNICA, 26. maja — Sinoči okrog pol devete ure sta v Prilesju trčila osebna avtomobila zastava 750, ki sta ju vozila Peter Blažič in Bogomir Samsa. Samsa je zaprl pot Blažiču, ko je pripeljal po cesti drugega reda (Lašče— Ribnica). Hudo sta se ranili -Marija Samsa (pretres možganov) in Manja Blažič (zlom desne roke). Enoletni Blažičev otrok pa se je ranil laže. škode na obeh avtomobilih je približno za 10.000 dinarjev.
V. G.
pa je te obtožbe zavračala. V tisku so bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starši obolelega Petra Kotnika često klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različni zdravniki, ki niso uspeli določiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu, je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni. Ko je staršem končno le uspelo spraviti sina v bolnišnico, so slišali očitek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra Kotnika potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo skupno dežurno službo. Komisija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki in infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. Če pa ob-
Ko je brusač videl, da je starec sam doma, je odšel k sosedu, kjer se je takrat mudil njegov tovariš. Skupaj sta se nato vrnila k Lesjaku, ki je sedel v kuhinji. Vpričo njega sta začela preiskovati kuhinjo in našla v kredenci od 1.300 do 1.500 dinarjev. Starca sta nato prisilila, da je šel z njima v sobo. Tu sta po temeljiti preiskavi odkrila v postelji 2.750 dinarjev. Starec se jima je sicer uprl, vendar sta hitro opravila z njim. Nato sta pobegnila.
Varnostni organi so se nemudoma podali na lov za osumljencema. V enem samem dnevu so odkrili kar 13 brusačev in popravljalcev dežnikov, vendar med njimi ni bilo nobenega, ki bi ustrezal opisu. Potem so odkrili, da sta osumljena te tat-
jektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregli potrebam hospitalne in ambulantne po-liklinične specialistične službe.	MARJAN KOS
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Štefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno.
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedli pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Štefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprli še dve osebi, k. da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili puško, iz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
vine dvajsetletna Mustafa Mustafič in Sarajlija Omerovič, oba doma iz okolice Bje-ljine. Toda oba storilca sta, kot so pozneje med preiskavo ugotovili, nemudoma odpotovala proti Bosni. Najprej sta poskušala pobegniti z vlakom, pozneje sta izbraia avtobus. Mustafiča so po dveh dneh aretirali in mu zaplenili del ukradenega denarja. Omeroviča pa so aretirali šele včeraj.
Med preiskavo so ugotovili, da je bila podobna ta1> vina izvršena tudi v Spodnjih Zrečah pri Konjicah, rudi pri tej tatvini bi naj bil udeležen Mustafič. Občani pa so prijavili tudi poskus posilstva, ko je eden izmed brusačev v neki vasi blizu Celja napadel starejšo žensko.	J. S.
V NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
RAZGLEDI PO SVETU: Le Monde:
ALKOHOL, TOBAK IN
RAK
Newsweek:
POROČILO O BITKI
francoski in ameriški strokovnjaki o povzročiteljih raka in uspehih boja zoper »bolezen dvajsetega stoletja«
Listy:
PEPEL IN DIAMANTI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Drame in češki slovenist o našem slovstvenem življenju
NAŠI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
KAJ DAJE ŠOLA DRUŽBI
Odgovor: To, kar daje družba šoli. — Za pri hodnost šolamo žarko smetano. — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino, so temelj za socialne krivice, ki bodo teple ljudi in družbo čez deset, dvajset, trideset let PRIDNI NI NUJNO ZAJEDALEC. ČEPRAV JE TRGOVEC
Tako pravi v pogovoru Naših razgledov Anton Petkovšek, generalni direktor podjetja »Slovenijales«
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
nr
razgledi po svetu
r. e.
Kradljiva brusača
Okradla osamljenega starca in več drugih
CELJE, 26. maja. Pred dnevi je na celjsko območje pripotovalo več rokodelcev iz Bosne. To so po večini brusači in popravljalci dežnikov. Dva izmed njih sta prišla tudi v Novo vas pri Šentjurju. Eden od njiju je prišel v hišo 87-let starega Antona Lesjaka. Hiša stoji na samem.
V nekaj vrstah
BLED
Razstava Janeza Ravnika v Gorjah — V soboto so odprli v Osnovni Soli v Gorjah razstavo akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda. Dosedanjo razstavo slikarjev amaterjev pa so premestili v Radovljico.
TR2IC
Takse bodo vrnili — Občinska skupščina je na nedavni seji sklenila vrniti občinske komunalne takse na osebne avtomobile. V tržiški občini so podpisali za polovico nižje kot drugod. Tako jim bo sedaj treba vrniti samo 32.000 dinarjev, kolikor so zbrali na ta račun.
TRBOVLJE
Opereta — V organizaciji ZKPO Trbovlje bo gostovalo v petek. 30. maja 1969 ob 17. in 20. uri v delavskem domu Zagrebško mestno gledališče z opereto Franca Lebarja — »•Zemlja smehljaja«. Predstava bo uprizorjena v počastitev letošnjega občinskega praznika občine Trbovlje 1. junija tega leta.
Zvezda na Mrzlici — Za proslavo 50-letnice KPJ-ZKJ, SKOJ in sindikatov, ki je bila 1. maja t. 1. na Mrzlici, so prireditelji postavili na vrhu Mrzlice (1119 m) skoraj pet metrov veliko peterokrako zvezdo. Ta je v nočnem času razsvetljena in je še zdaj vidna po vsej osrednji Sloveniji. Otroška bolnišnica — Osnovna šola Tončke Ceč je pred kratkim zaključila razstavo, ki jo je pripravil Janez Knez, akademski slikar na temo: Otroški portreti v foyerju delavskega doma. Vsa razstavljena dela — izdelki šolarjev — vise v prostorih otroške bolnišnice v Trbovljah. Osnovna šola Tončke Ceč je svoje likovne izdelke že doslej redno posojala oziroma razstavljala na otroškem oddelku splošne bolnišnice Trbovlje.
Počitniška praksa — Samoupravni organi Zasavskih premogovnikov so pred kratkim odobrili 130 mest za počitniško prakso študentom in dijakom v letošnjih šolskih počitnicah. Prakso bodo študentje in dijaki izkoristili na najrazličnejših delovnih mestih, predvsem na tistih, za katere se usposabljajo.
Kopičenje zalog premoga — Deponijski prostori nad rudniško separacijo in termoelektrarno v Trbovljah so domala polni. Elektrarni tako I. kot II zelo neredno obratujeta. deloma zaradi dovoljenih količin hidroenergije, deloma pa zaradi pogostih okvar na novem delu elektrarne. Nova trgovska poslovalnica — Trgovsko podjetje »Prvi junij« je v skladu s svojim programom razširitve trgovskih poslovalnic pričelo te dni z gradnjo montažnega paviljona v Šuštarjevi koloniji. Tako bodo razno špecerijsko blago zelo približali kupcem v rudniških kolonijah.
Poročili so se — Ivan Glavač, delavec in Ana Trotovšek, gospodinjska pomočnica. Vekoslav Lukančič, avtomehanik in Majda Kljun, knjigovodja. Jožef Salmič, delavec in Majda Kuster. gospodinjska pomočnica.
HRASTNIK
Poročili so se — Maks Halun. rudar in Neža Krašovec, gospodinja. Alojz Smagelj. ključavničar in Lidija Bevc, delavka.
ZAGORJE
Poročili so se — Zdravko Pesek, kovinostrugar in Alenka Košir, šivilja. Rudolf Uranič, ključavničar in Albina Zmr-zlak. natakarica. Stefan Ocepek, ključavničar in Pavla Ve-nedik. delavka. Ivan Gdlazek. električar in Marija Brvar, delavka. Vili Medvešek, delavec in Francka Dolanc, delavka. Milan Bostič, kmet in Marija Jamšek, delavka. Stane Pavlič, rudar in Frančiška Semec, delavka.
Iz drugih izdaj
CATESKE TOPLICE
Veterinarji so zborovali — Na letni skupščini Skupnosti veterinarskih zavodov Slovenije v soboto, 24. maja. je upravni odbor poročal o naporih skupnosti za uzakonitev organizacije veterinarske službe v naši republiki, ki doslej žal niso rodili zaželenega uspeha. V razpravi so poudarili nujo za učvrstitev veterinarskih postaj, premišljeno nadaljnjo integracijo, večje vključevanje v živinorejsko kooperacijo in za bolj smotrno zavarovanje živine.
IV NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
RAZGLEDI PO SVETU:
Le Monde:
ALKOHOL. TOBAK IN RAK Newsweek:
POROČILO O BITKI
francoski m ameriški strokovnjaki o povzročiteljih raka in uspehih boja zoper »bolezen dvajsetega stoletja«
Listjr:
PEPEL l\ DIAMANTI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Dra me in češki slovenist o našem slovstvenem
življenju
NAŠI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
KAJ DAJE ŠOLA DRUŽBI Odgovor: To, kar daje družba šoli. — Za prihodnost šolamo žarko smetano — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino, so temelj za socialne krivice, ki bodo teple ljudi in družbo čez deset, dvajset, trideset let PRIDNI NI NUJNO ZAJEDALEC. ČEPRAV l»: TRGOVEC
Tako pravi v pogovoru Naših razgledov Anton Petkovšek, generalni direktor podjetja »Slove nijales«
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
razgledi po svetu
i
i
LJUBI ME.
NE LJUBI ME...
Čemu ugibanje če vam rudi na to vprašanje lahko odgovori HOROSKOl v reviji
slop

O
El NIŠ
• MEDIANA.
TIP 8MII. DIN 2.479JU)
• IMIM.OM VI I I XI S
TIP 8802. DIN 2.552.70
SUPERMARKET
• RIVIERA DE LUX. TIP »103. DIN 2.613,50
Etaža D II. nadstropje
• VIDEOMASTF.R LUXUS,
TIP 8805. DIN 3.282.00
ŠOLSKO IGRIŠČE GRADIJO — Za poslopjem osnovne šole Peter Kavčič — Jegorov v Škofji Loki gradijo učenci s pomočjo krajevne skupnosti Škofja Loka novo šolsko igrišče. Telovadišče na prostem so učenci nadvse potrebovali, saj so hodili doslej v Puštal. Na igrišču bodo ploščadi za košarko, rokomet in kotalkanje, atletske steze, prostor za skoke v višino in daljino in še za nekatere druge športe.
Foto: Katja Jesenovec
Letos je 140 štipendistov
Enotna politika zavoda za zaposlovanje
KRANJ, 26. maja — Skupščina Gorenjske komunalne skupnosti za zaposlovanje je na današnji seji sprejela osnutek družbenega dogovora o skupnem finansiranju in izvajanju enotnega programa dela službe za zaposlovanje v Sloveniji.
Kopališče ja odprto
V	soboto so odprli vrhniško kopališče. Komunalno stanovanjsko podjetje, ki ba-
nunenava letos srbeti za kopalce kot lani. Obiskovalcem bodo na razpolago ležalni stoli in senčniki. Uredili bodo teniško igrišče in postavili mize za namizni tenis.
Tudi na najmlajše niso pozabili. Poleg otroškega bazena bodo napravili tudi igrišče zanje. Vstopnina je letos nekoliko višja, vendar dva dinarja za odrasle in pol dinarja za otroke ni pretirana cena. Novost je v tem, da plačajo vstopnino vsi obiskovalci in ne samo kopalci.
V	najkrajšem času bo odprt kamping pri kopališču. Zgradili so peščeno stezo za avtomobile, da jim ne bo treba voziti po travi kot lani.
B. G.
Na zadnji seji .pred enajstimi dnevi so ta osnutek zavrnili. Tedaj so mu med drugim očitali težnjo po centralizaciji, ki regijskim službam onemogoča samoupravno odločanje. Tokrat so take očitke pustili ob strani, še zlasti, ko so zvedeli za mnenje delovne skupnosti zavoda za zaposlovanje.
Kolektiv zavoda je ugotovil, da pri združevanju in prelivanju sredstev ne gre toliko za pravo centralizacijo sredstev, marveč za enotnejšo politiko financiranja službe za zaposlovanje v Sloveniji v celoti. Osnutek je z manjšimi dopolnitvami spre-
jel. Enak je bil tudi današnji sklep skupščine.
Gorenjski zavod za zaposlovanje se je v zadnjem času močneje vključil tudi v štipendiranje talentiranih socialno šibkih dijakov in študentov. Letos imajo kar 140 štipendistov. Ker pa predvidevajo, da v prihodnje v ta namen ne bodo več imeli na razpolago potrebnih sredstev, bodo morali štipendiranje postopoma ukiniti. Da pa štipendistov ne bi pustili na cedilu, naj bi jih prevzele izobraževalne skupnosti, delovne organizacije in drugi.
L. S.
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru opozarja na organizacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi
Nekaj več denarja za društva
Sklad za pospeševanje kulture in telesne vzgoje v Hrastniku bo razdelil 211.000 dinarjev
V tej zasavski občini že nekaj let plačujejo vsi zaposleni po 0,3 odst. od čistih osebnih dohodkov za društveno dejavnost, kar omogoča skupaj s sredstvi iz občinskega proračuna, LOTO in športne napovedi dokaj solidno sofinanciranje kulturno in telesnovzgojne dejavnosti — Upravni odbor razdeljuje denar v razmerju 65:35 v korist telesne kulture.
MARIBOR, 26. maja — Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je odločilo, da ne bo zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo je, da ni razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdraviii. Hkrati pa je poslalo svetu za zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih v zdravstveni službi v Mariboru, ki zadevajo primer Petra Kotnika in nekatere druge primere, ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno javno tožilstvo v Mariboru.
čeprav je upravni odbor sklada lani predvidel samo 181.000 dinarjev dohodkov,
Komaj
zbrali
sklepčnost
Je kranjsko samoupravljanje zares v zagati?
KRANJ, 26. maja — — člani skupščine Gorenjske komunalne skupnosti za zaposlovanje so danes spet pokazali svojo neresnost do dela v tem družbenem samoupravnem organu. Na današnjo sejo, ki je bila sklicana za 9. uro, jih je od 27 prišlo '.e 8, medtem ko se jih je 7 opravičilo. Kar 12 pa je bilo takih, ki . se jim ni zdelo vredno niti udeležiti seje, niti svoj izostanek opravičiti.
Tokrat se je že tretjič v tem mandatnem obdobju pripetilo, da omenjena skupščina ni bila sklepčna. V tem času so sklicali šele# pet sej. Ob drugi nesklepčnosti pred dobrim mesecem dni so prisotni člani predlagali, naj bi občinske skupščine zamenjale tiste odbornike, ki se ne udeležujejo sej. Ko so danes znova sprožili ta predlog, so izvedeli. da je zavod za zaposlovanje že poslal sezname odbornikov občinskim skupščinam, vendar šele pred tednom dni.
Ker so bile zadeve za današnjo sejo zelo nujne, so Jo potem ponovno sklicali za 13. uro. Dotlej pa Jim je uspelo po telefonu privabiti še toliko članov skupščine, da se jih je navsezadnje le zbralo 14.
LADO STRU2NIK
Dejavnost Rdečega križa, v radovljiški občini
Občinski odbor Rdečega križa v radovljiški občini se pripravlja na večje akcije, ki jih namerava izvesti v naslednjih dneh še pred turistično sezono.
Prvo bodo izvedli podmlad-karji Rdečega križa po osnovnih šolah in sicer bodo zbirali oblačila. Ta akcija bo v večjih krajih, kot v Radovljici, Lescah, Bledu in Bohinju.
Posebno slovesnost bodo imeli 30. maja v Grajskem dvoru v Radovljici, kjer bodo podelili značke večkratnim krvodajalcem. Posebno diplomo bo dobil Franc Pretnar iz Radovljice, ki Je do-sedaj dal 23 krat kri, poleg tega pa bodo podelili 45 zlatih in 154 srebrnih značk. Posebno darilo pa bo dobila Mara Šparovec z Bleda,
Krvodajalska akcija pa bo 5. junija v Bohinju, 6. In 7. pa na Bledu. Po programu naj bi zbrali 600 krvodajalcev.	B. B.
je dejansko razpolagal z
193.000	dinarjev. Med letom se je namreč pokazalo, da bodo s samoprispevkom zaposlenih ljudi dosegli nekoliko več sredstev, kot so planirali. Občinska zveza za telesno kulturo je prejela lani nekaj nad 107.000 dinarjev, za občinsko zvezo kul-tomoprosvetnih organizacij Hrastnik pa je ostalo nekaj nad 38.000 dinarjev. Za investicije je sklad namenil
13.000	din, od česar je 7000 dinarjev dodelil kegljaškemu klubu za gradnjo novega igrišča, strelski družini »Steklar« pa 6000 din kot pomoč pri gradnji strelišča. Razen tega je imel sklad tudi reza rvna sredstva, ki jih je dodeljeval najpotrebnejšim
V loviščih lovskih družin Kovor in Tržič bodo sedanji stalež srnjadi do leta 1973 zmanjšali od 260 na 200. Tako nameravajo letos ustreliti kar 80 glav srnjadi, nato pa postopoma vsako leto manj. Ko so ocenjevali razmere v loviščih pa so izračunali, da bi bil najprimernejši stalež celo samo 180.
Tudi jelenjad, čeprav jo Je precej manj, ponekod povzroča preglavice. V družbenem lovišču »Kozoroga« v Jelendolu jo gojijo v večjertl številu in imajo zanjo postavljeno posebno ograjo. Ker pa je ta na več mestih poškodovana, divjad uhaja iz obore na sosednje področje. Zaradi
odstotka vsega prometa.
Na cestnih mejnih prehodih. kjer je večina potnikov turistov, so jih do konca aprila zabeležili 664.000, to’ Je malenkost več kot v istem času lani. Tujcev je bilo letos manj, število naših državljanov pa se je povečalo skoraj za četrtino.
V zadnjih letih Jugoslovani vse pogosteje odhajajo v tujino. Pred tremi leti jih je na primer šlo čez mejne prehode na Gorenjskem 91 tisoč, letos pa že 346.000. Tako je bilo v štirih mesecih tokrat prvič na meji več Jugoslovanov kot tujcev.
Med posameznimi prehodi je bilo podobno kot lani doslej največ prometa v Ratečah, kjer je mejo z Italijo prestopilo 272.000 oseb. Na
društvom in društvenim skupinam. Po zaključnem računu za lani pa ima sklad še 1.200 dinarjev, ki jih je prenesel na račun za letos.
V Hrastniku bo letos za društveno dejavnost na voljo nekaj nad 211.000 dinarjev. Upravni odbor sklada bo tudi letos ohranil enak sestem razdeljevanja denarja. Kljub temu pa v tej zasavski občini sedijo, da ne bo moč ustreči vsem potrebam, saj so društva načrtala razmeroma zelo razvejano dejavnost. Programi dela so dejansko dokaj široki, predvsem na področju telesne kulture, pa tudi kulturne organizacije so predvidele znatno več prireditev in nastopov. Ker bo tudi le-
škode so še posebno nejevoljni prebivalci Loma. Zato bodo v nižinskem predelu postrelili vso jelenjad, v višinskem pa jo razredčili.
V	omenjenih lovskih načrtih predvidevajo, da bodo stalež gamsov, ki jih imajo sedaj nekaj čez 100, zadržali. Enako so določili za velikega petelina in ruševca, ki pa sta sicer bolj redka. Zajcev bi bilo v njihovem lovišču lahko precej več kot sedaj, zato naj bi z vlaganjem njihovo število povečali od 120 na 150. Fazanov in jerebic pa tudi v prihodnje ne bo veliko, ker zanje razmere niso najbolj ugodne.
V	petih letih imajo lovci
drugo mesto se je povzpelo Korensko sedlo, kjer so imeli za tretjino več potnikov kot lani. Na Ljubelju pa so letos zabeležili močan padec. Ta gre deloma na račun slabše prevozne ceste v zimskem času.
Letalski promet se v zimsko turistično sezono na Gorenjskem še m močneje vključil. Do konca marca je priletelo na Brnik le 1600 tujcev, kar predstavlja malenkosten delež zimskih turistov. Prav tako pa je to tudi zelo skromen prispevek za promet letališkega podjetja, ki «i obeta precej več od letne sezone.
tos poglavitni vir samoprispevek delovnih ljudi, so v Hrastniku predlagali, naj bi občinski sindikalni svet ponovno začel akcijo za to, da bi vplačevali sredstva za te namene tudi vsi tisti zaposleni, ki doslej niso upoštevali teh priporočil, če bi začeli vplačevati tudi vsi ti zaposleni, bi v Hrastniku razpolagali z nekoliko več denarja za društveno dejavnost. .	/
čeprav so lani in letos pridobili precej novih aktivnih članov iz vrst mladih, ni nobenega dvoma, da je v Hrastniku še lepo število mladincev in deklet, ki bi jih kazalo vključiti bodisi v telesnovzgojne ali kulturne in druge društvene organizacije. Hkrati pa bodo seveda društva potrebovala nekoliko več denarja, bodisi za organizacijo rednih vaj ali tekmovanja in nastope mladih članov.
namen izpopolniti svoje torišče tudi z nekaterimi lovskimi napravami. Med drugim planirajo 10 visokih in 9 nizkih prež ter 5 krmišč za srnjad. Postavili bodo tudi nova krmišča za gamse ter solnice in uredili več kilometrov lovskih stez.
Občinska skupščina je lovcem ob njihovem načrtu priporočila še to, da postrelijo vse divje prašiče, ki prav tako povzročajo škodo na poljih. Posebej naj bi zaščitili velikega petelina in ruševca, ki se držita le na vrhu Dobrče. Prav tam je tromeja lovskih družin, zato naj bi se dogovorili o izmeničnem lovu na to redko divjad
L. S.
ŠKOFJA LOKA
Zaposlenost in Štipendiranje
Strokovne službe škofjeloške občinske skupščine so pripravile analizo zaposlenosti v preteklem letu. V družbenem sektorju je bito v letu 1968 zaposlenih 7941 ljudi, pri čemer odpade na negospodarske dejavnosti samo 757 ljudi, vsi ostali pa so bili »produktivni«. Pri tem pa je tretjima, kd dela v industriji, nekvalificirana; strokovnjakov z visoko ali višjo izobrazbo je bilo vsega skupaj 94. Zato so razumljive zahteve samoupravnih organov, da se mora poveča« število visokokvalificiranih kadrov v vseh panogah industrije in preprečiti, da bi tisti z neustreznimi kvalifikacijami zasedali delovna mesta, za katera se za-. hteva visoka Izobrazba.
Največ zaposlenih je prejemalo v preteklem letu osebne dohodke med 700 in 800 din, vendar so v negospodarstvu razponi za 100 do 200 din višji. Lani pa 53 ljudi v povprečju ni prejeto mesečno več kot 350 din.
Zanimivi so tudi podatki o povprečni starosti zaposlenih. Ta je bila v industriji, trgovini in gostinstvu 34 let, v kmetijstvu 36, gozdarstvu 38 let.
Gospodaske organizacije štipeclirajo 76 študentov na višjih in visokih šolah, negospodarske pa imajo skupaj 28 štipendistov.
A. I.
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
DELO
V zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno in učinkovito zdravniško pomoč.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno tožilstvo organ, ki naj bi bil organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet obravnava na-
Ko je brusač videl, da je starec sam doma, je odšel k sosedu, kjer se je takrat mudil njegov tovariš. Skupaj sta se nato vrnila k Lesjaku, ki je sedel v kuhinji. Vpričo njega sta začela preiskovati kuhinjo in našla v kredenci od 1.300 do 1.500 dinarjev. Starca sta nato prisilila, da je šel z njima v sobo. Tu sta po temeljiti preiskavi odkrila v postelji 2.750 dinarjev. Starec se jima je sicer uprl, vendat sta hitro opravila z njim. Nato sta pobegnila.
Varnostni organi so se nemudoma podali na tov za osumljencema. V enem samem dnevu so odkrili kar 13 brusačev in popravljalcev dežnikov, vendar med njimi ni bito nobenega, ki bi ustrezal opisu. Potem so odkrili, da sta osumljena te tatvine dvajsetletna Mustafa Mustafič in Sarajlija Omerovič, oba doma iz okolice Bje-Ljine. Toda oba storilca sta, kot so pozneje med preiskavo ugotovili, nemudoma odpotovala proti Bosni. Najprej sta poskušala pobegniti z vlakom, pozneje sta izbrala avtobus. Mustafiča so po dveh dneh aretirali in mu zaplenili del ukradenega denarja. Omeroviča pa so aretirali šele včeraj.
Med preiskavo so ugotovili, da je bila podobna tatvina izvršena tudi v Spodnjih Zrečah pri Konjicah. Tudi pri tej tatvini bi naj bil
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Stefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno.
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedli pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Stefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprli še dve osebi, ki da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili puško tz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
R. C.
vedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravili in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
V primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posamezne zdravnike, da so nevestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba pa je te obtožbe zavračala. V tisku so bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starti obolelega Petra Kotnika cesto klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različ-
udeležen Mustafič. Občani pa so prijavili tudi poskus posilstva, ko je eden izmed brusačev v neki vasi blizu Celja napadel starejšo žensko.	J. S.
Smrt divjega ribica
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj se je v vasi Mali dol pri Vojniku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe' z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil j ribe. Žico je uravnaval s palico. Pri namakanju žice v vodo, ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo, da je stopil v vodo.
Očividec pripoveduje, da je zaslišal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da leži Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev.
J. Š.
Nesreča zaradi prehitevanja
MEDVODE, 26. maja — V Dvoru pri Domžalah je sinoči ob 19.15 zapeljal s ceste in trčil v obcestni kamen motorist Muhamed Rizlič, star 25 let. Rizlič je zapeljal s ceste pri prehitevanju kolone vozil. V nesreči se je hu-dč ranil. Ima zlom lobanje, zlom desne ključnjce m druge rane. Laže se je ranila tudi njegova sopotnica 19-letna Silva Bohorič. Oba so pripeljali v bolnišnico.
Kolesar umrl
DOMŽALE, 26. maja — Osebni avtomobil zastava 750, ki ga je vozil Ivan Mori, star 57 let, je sinoči ob 20.50 v Želodniku zadel 49-Ietnega kolesarja Jožefa Žlebovca. Kolesar se je peljal proti Domžalam. Takrat je za njim pripeljal Mori in zadel kolesarja približno meter in pol od roba ceste. Za Mortom je vozil avtomobilist Vladimir Rode. Trčil je v koto, ki je ležalo na cesti, in ga pritisnil na kolesarja. Zaradi močnega udarca je kolesar žlebovec na kraju nesreče umrl.
ni .zdravniki, ki niso uspeli dotočiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu, je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni. Ko je staršem končno- le uspelo spraviti sina v bolnišnico, so slišali očitek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra Kotnika potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo skupno dežurno službo. Ko misija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki in infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. če pa objektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregli potrebam hospitalne in ambulantne po-liklinične specialistične službe.	MARJAN KOS
Roparski
napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 ▼ Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bito nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadavil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev. Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v petek ni nihče več dvignil pošte in časopisov. Stanovalci hiše na Mariborski 63 ne vedo povedati, če bi v četrtek Kovačeva sprejela ali pričakovala kakšen obisk. Preiskava je v teku.
•	EUROPA 2000.
TIP 8809, DIN 2.795.90
•	PACIFIK,
TIP 8702, DIN 2674,30
•	VRBAS (prej RC), TIP 672/U. DIN 2552,70
•	P1NOCIO (prej RC),
TIP 474/U, DIN 1.786,90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3.160,60
RIZ, ZAGREB
•	GRAND,
TIP 235, DIN 2.000.00
•	ATLANTIK,
TIP 245. DIN 2.000,00
UVOŽENI TV APARATI
•	LOEWE — OPTA, BRD. MODEL F-806. DIN 3.340.00
•	ORION 1550 ( MADŽARSKA ),
DIN 2.211.30
•	ORION PORTABLE AT-848, DIN 2.320.60
•	ORION 575-MINI-VIZOR, DIN 1.600,00
MILAN VIDIC
Srnjad dela škodo na poljih
V loviščih tržiške občine jo bodo razredčili
V tržiški občini se kmetje že dalj časa pritožujejo, da jim srnjad povzroča precej škode na poljih. Z odškodnino, ki jo dobijo od lovcev, pogosto niso zadovoljni in pravijo, da bi bilo potrebno razredčiti to divjad. Podobnega mnenja so sedaj tudi lovci, ki v svojih lovsko-gospodarskih načrtih za prihodnjih pet let predvidevajo večji odstrel.
Pogostejše poti čez mejo
Promet na mejnih prehodih na Gorenjskem
V štirih mesecih je na Gorenjskem prestopilo državno mejo 1,2 milijona potnikov. Dobra polovica jih je prišla k nam ali odšla iz Jugoslavije z avtomobili. Nekaj manj se jih je peljalo čez mejo z vlakom, medtem ko je delež letal zelo skromen, saj zajema komaj pol
Kradljiva brusača
Okradla osamljenega starca in več drugih
CELJE, 26. maja. Pred dnevi je na celjsko območje pripotovalo več rokodelcev iz Bosne. To so po večini brusači in popravljalci dežnikov. Dva izmed njih sta prišla tudi v Novo vas pri Šentjurju. Eden od njiju je prišel v hišo 87-let starega Antona Lesjaka. Hiša stoji na samem.
J. s.
Zadovoljni so ob uspehu
Izjave naših telovadcev po nastopu na evropskem prvenstvu v Varšavi
že od 193T leta v Moskvi najboljši na konju. Prav konj z ročaji je bil na EP v Varšavi kvalitetno zasedeno orodje Cerarjeva vaja na bradlji v soboto, pa na drogu v nedeljo s»a b:li njegovi najboljši izvedb: kar pomnim. Tekmo, val je izredno mimo Brodnik in Vratič sta imela premalo težavnih tekem v zadnjem času. kar se Jima je mnogo boli poznalo kot na primer izkušenemu Cerarju. Brodnik je dobro tekmoval, nesreča pa je bila v tem. da je bil drog prvo orodje, na katerem je nastopil, ko še n: bil v tekmovalnem zn gonu Vratič je dobro za čel. potem pa ga je vedno bolj premagovala trema. Drugače bi dosege! še precej boljšo uvrstitev. Xa«oiob pa smo videli, da je evropska gimnastika toliko napreda. vala. v kratkem času po Mehiki, da Je vsaka uvrstitev med šesterico naiboljših na vsakem orodju zelo težko dosegi iiv usneh « Jan-r Brodnik:. »Pred tako pomembno tekmo kot je FP bi nas morali prekaliti z nastopi na kvalitetnih tekmah in turnirjih. Tako pa smo imeli po Mehiki le eno
VARŠAVA. 26.maja. — (po telefonu). Naši telovadci, ki so uspešno nastopili na EP v gimnastiki, so se z letalom vrnili prek Beograda domov. Le Cerar je odpotoval v ZRN, v Ingelberg, kjer bo jutri nastopil na mednarodnem tumeirju. Voditelji naše telovadbe in telovadci sami so različno komentirali nastop na EP. V glavnem so vsi zadovoljni, najbolj pa Cerar, ki tokrat rad poudarja uspeh, ki ga je dosegel v težavnem boju.	«
Milivoj RadovanovičTurbin pred tednik GŽJ- sGenu- je dosegel izreden uspeh pn tudi Brodnik :n Vratič sta *e uvrstila med najboljše. kajti telovadci, ki so «e uvrstil: od 11». do 30. mesra. «*o bil; aelo izenačeni. Njihov uspeh Je tem večji, ker vemo. v kako slabih razmerah vadijo. Te možnosti jim mora OZJ ob pomoči ve družbe izboljšati. Sramota Je. da so Cerar in njegov: tovariš:, katerih borbenost je lahko za zgled mnogim dragim športnikom. še vedno brez primerne telovadnice. Cerar je s svojo požrtvovalnostjo in r.tdarjeno»t jo dokazal vsem nam in tudi nat bcltšzm telovadcem Evrope, da še ni za staro šaro Trije bratje Ku-hica so osvojili pet kolajn. Cerar pa je sam osvoji! tri Vendar smo vide!:. da mora‘o naši telovadci. tudi Cerar, m njihovi tre-nrji »kat: nove izvirne elemente za njihove sestave «
Inž. Ivan Ivančevič. podpred sedmič tehnična kom.srje FIG-*KP r Varšavi je bilo zelo dobro pripravljeno. Prvi dan w je bilo obveščanje občinstva slabše kot drugi dan. V mnogoboju je namreč nastopalo preveč -ekmovalcev na odru hkrati. Od EP v Varšavi -e moramo kot prireditelj: SP v Ljubljani nekaj naučit?: obveščanje mora bdi sodobnejše, čeprav to ni ravno poceni. Sojenje je
2?	p£.	I	p°~	«
ta Vrat* “■ ko "• «£
dmoljila*	mji je tako presen«:! Športno
Miro Cerar:	Brv. je btl ogor- J a most pri na«, da nekateri go-
Fm ko: culokcia- Tud na drogu vonjo celo o sabotaži naše dvo-S«n zasluženo »rojil kolajno. .:ce ali vsaj Franuloviča. od ka. kaj- to. kar se je «od:.o K6s-eiu ,pr.„a j. biIo prfjato,«! najve<. :n \ oroninu. b: »e lahko tudi | Njegov račun naj t>: bil preprost: nem: pnvzuomv «e mi je ze v i ___________________________
Antarerpnu 19H- i«a. ko va I _ skoraj podel z dro . na FP 11*63 ' Tenis 1«a v Beogradu, na Ot v Tokiu I __________
bradlji V mnogoboiu. je bilo s I got^ kmaln spet na rtart v tej tem nekako zadoščeno«	.	,.bl “ v
^-arardn ,SMSn tasu 'deležih kakega do-Marjan Jemec, trener- »Cerar do- I no.Toga turnirja, triia svo;o drugo mladost. M: :n I Taico TamaBiKott pa je po-vs- tuj: s rokom'ak: ga občuJUij , cvm odveč. O mkakrin: -,w « ti W». krr j* tobko I«. pravzapra. | n. govor., kajti FVanulovič ie
' •-■sa) za zna > naiprej Športnik 1 ;n šele potem bu«inessman in tak | | je tud: njegov odnos do ekiptub j nastoDav za Jugoslavijo
Izven dvoma pa je prav :ako. da je m.adi šampion iz Splita na ! Saiati razočara! Razen v prvih i :grah prot! Orantesu in dobršnem ! delu Tekme s Samano ie bil daleč | od iorme. ki io je na primer pokazal na :ekm: s Francijo v Ma-n boru. Vzrok za .o pa je Iskati predvsem v njegovi psihični la-I bllnosti. Eno--imo ni Se' zbran J v dvoboj, motilo ga je občinstvo, na živce so mti Si; sodniki In ko ga je V mislih »e zagrize! črv dvoma, češ saj m: ne gre in ne gre. je biio vsega konec. Pri tem pa se ie treba zavedati, da je Fraotilovjč sicer igralec :ziemnih J sposobnosti ‘kar je že nekajkrat dokazali, da pa je njegov staž I !e še prekratek in njegova rutina I ne Dr: me mo manjša kot na primer i Orantesova. ki je sicer mlajši, j žeto pa le odigral nalmanj pet. NESREČA — Znani avstralski I krat več tekem za Davisov poka! avtomobilist. 31-ii ni P..ul Ihm-kin- — :n kar je mr-eb'ri še pomemb »e je smrtno ponesrečil na trentn- ! n»jše — ves fas siri v sredini, gu v Cbesiru * Angl t. Hawktns je i ki tr-štvenmi preizkušnjam po.
tekmo in še to v telovadnici, v kateri vsak dan treniramo, škoda, da je bil drog prvo orodje a nas, Jugoslovane. Znano Je. da najbolje telovadim na drogu, če na njem nastopim proti koncu tekmovanja. Tako pa še nisem bil tekmovalno zagret. Švicarji, s katerimi smo skupaj nastopili, so se namreč predolgo ogrevali in mi vzeli čas. da bi še enkrat preizkusil dvojno salto, ki je moj adut na drogu. Zaradi tega sem bil nervozen in se pri doskoku nisem prilepil na tla. Vendar sem vesel, da sem vse svoje vaje izvedel brez bistvenih spodrsljajev, ki so jogostni tudi pri najboljših telovadcih. Na splošno pa svojih vaj nisem izvajal dovolj sproščeno«.
Miloš Vratič: »Prvi vtis na trening pred FTP v Varšavi je bil. da sem veliko slabši od drugih tekmovalcev. na tekmi pa se je izkazalo, da le ni tako Napako sem naredil na krogih, ko sem se v nepravem trenutku spustil s stoje v veletoč in s tem povzročil močno guganje, Tu sem izgubil najmanj 0.30 toč-ke. To je bilo nepotrebno. Na dru. gih orodjih sem dobro telovadil, edino za konja sem še premalo vcgbal dvojno češko kolo, drugače bi dobil višjo oceno. Prav konj pa je tisto orodje, ki odloča o končni uvrstitvi.«
Milenko Kersnif: »Moji tovariš) «o tekmovali zelo dobro. Brodnik je imel smolo, ker je moral na drogu nastopiti na začetku name-sto na koncu tekmovanja. Cerarju so na bradlji v mnogoboju sodni- I ki storili krivico, drugi dan pa jim Jo je zagodel, kakor tudi svojim tekmecem«.
DUŠAN KURET
REZULTATI: konj z ročaji: 1. Cerar <Lj) 19.50. (9,70, 9.80), in V. Kubica tPolj) 19.50 (9,50), 9,75),
3.	Voronln (SZ) 19.45 ( 9.75), 9.70).
4.	M. Kubica (POlj) 19.20	(9.60.
9.60)	, in Dietrich (NDR) 19,20 (9,55, 9.65), 6. Nisinen (Fin) 19,05 (9.45. 9.60).
parter: 1. Kristov (B) 19.20 (9.60,
9.60)	. 2. Lisički (SZ) 18.85	(9.4U.
9.45), 3. S. Kubica (Polj) 18,80 (9.40. 9.401. 4. Cerar (J)	18.65
<9.40.	9.25) in M Kubica
(Polj) 18.do (9.45 . 9.20). 6. Kli-menko (SZ) 18.60	( 9,50.	9,10);
krogi:	I.	Voronin	19.50 (9.70,
9.80).	2. Klimenko 19.30	( 9.60.
9.701, 3. M Kubica 19.30 ( 9.65, 9.65). 4. Lisički 19.20 ( 9.60. 9,60),
5.	Koste (NDR) 18,85 ( 9.50, 9.35).
6.	V. Kubica 18.75 ( 9.45 . 9.30). bradlja: 1. Voronin (SZ) 19.05,
2. Klimenko (SZ) in Cerar (Jug) 18.95. 4. M. Kubica (Pol) 18.85,
5.	Hurzeler (NDR). 18.80, 6. Nisinen (Fin) 18.70:
prrskok:	1. Klimenko (SZ)
18.65. 2. Voronin (SZ) in M. Kubica (Pol) 18.55. 4. S. Kubica (Pol) 18525, 5. Lisički (SZ) 18.35,
6.	Ouiffroj (Fra) 18.175.
drog:	1. Klimenko in Lisički
(oba SZ) 19.25, 3. Cerar (Jug) 19.20. 4. Skoumal (CSSR) 18.65. 5. Voronini (SZ) 18.45. 6. Koste ‘ NDR t 18.10.
Cerarja bodo predlagali za nagrado AVNOJ
BECX3RAD, 26. maja — Na redni letni skupščini jugoslovanske zveze organizacij sa telesno kulturo so med drugim sklenili predlagati na-'šega telovadnega šampiona Mira Cerarja za nagrado AVNOJ. Zborovalci so bili mnenja, da je Miro Cerar izjemna osebnost v našem športu, morebitna nagrada njemu pa bi pomenila priznanje tudi vsej naši telesni kulturi kot delu našega družbenega življenja.
Na skupščini so ob običajnih točkah posvetili največ pozornosti razdelitvi sredstev, ki jih JZOTK dobiva od zveznega izvršnega sveta. Skupno ima JZOTK letos na voljo 10.089.10o din, dotacija ZIS pa znaša 9,814.300 din. Dotacije je dobilo 22 strokovnih športnih zveš.
Strokovna služba JZOTK je pri-pravila tudi plan vlaganj v vrhunski šport za štiriletno obdobje do leta 1972. ko bi naj naši športniki imeli 1166 mednarodnih srečanj, udeležili Pa bi se naj 179 evropskih in svetovnih prvenstev. Skupno bi za ta štiri leta p-otrebovali 61.362.600 dinarjev ali na posameznega reprezentanta 4200 din, kar je pet do desetkrat manj kot pri naših neposrednih tekmecih v Evropi.
| telovadba
Cerarjeve vaje na TV
Med današnjo televizijsko odda. jo »Na sedmi stezi«, ki bo na sporedu ob 19.05, bo ljubljanska tele-vizija vnovič posredovala Cerarjeve vaje na evropskem prvenstvu v Varšavi. RTV Ljubljana se je za ponovitev odločila, ker je tekmo, vanje prvič prenašala ponoči.
DELO komentira nedeljske športne dogodke - DELO komentira nedeljske športne d<
Usoden spodrsljaj?
Nedeljsko srečanja med Mariborom in Vel »dam nam bo ostalo >e spominu kot lep primer, kako muhasta utegne biti jrškčssta doga, za katero iz nedelje ▼ nedeljo teka dvaindvajset nogometašev. Zlepa
Maribor
Posamezniki so, ekipe ni
| IVER DNK V \
Majska nagrada Veki Iliču
V Beogradu ml» podel.1; tradicionalne maj-kr nagrade SR Srbije najzaslužnejšim telesno* kulturnim delavcem. Med njimi ie tudi znam n*n mar Politike in bivši a? le* skl državni reprezentant Veka ll.c. ki je že dolga leča tudi dopisnik športne redakcije -D»!a« iz Beograda. Iliča so nagradil: zaradi ra.**lug pri populariziranju športa m množične telesne kulture.
pa je treoa v takih okoliščinah računati tudi s posledicami.
Ena med njimi pa je. da pač imamo posamezne Teniške šampione. učinkovite reprezentance pa
EVGEN BERGANT
Drugi rezultati — V polfinalu ameriške cone je Mehika premagala Avstralijo 3:2 in se bo v finalu te cone borila z zmagoval, cem srečanja Brazilija : Čile. Zadnji dan tekem je Ruffels (Avs) premagal Loyo-Mava (Mehi v štirih nizih, odločilno tretjo točko za Mehiko pa je dosegel Osu-na v štirih nizih proti Bowrevu.
Tekme v Evropi:	Monaco :
CSSR 0:5. Velika Britanija : Ir* *ka 5:0. Romuni ta :	Izrael 5:0,
»SZ Kanada tl. Iip’!«h :	Av-
strija 5:0. Švedska : ZRN' 1:4.
V polfinalih obeh skupin bodo torej igrali — Špani ta Romunija. .SZ • Italiia. CSSR ? Afrika in Vel. Britanija proti ZRN.
UTRINKI
voz.Iotn »o!a 70«; na je zaneslo s proze, na
*weča ooelavifno pozornost In >s r«m smo že pri
treniral ovinku ga
kar te * v-o tr.očjo treščil v dr»>vo.
LUTKA — Lutkica .-»vetovnega isogometnegi prvenstva l!*6H v An-gliji — »WorIrLC*up-Wi:iy« bo 2a svetovno j rvenstvo 1970 v Mehiki dobila naslednika. Spominček na
SP 1970 se bo imenoval »Worid- ‘ oa so edini ča«. ko Cup-PanclKvr. na glav: bn imel ve- ! nizi rano skrbi zanje
smo že pri bistvu «:vnr:	M: či»n«ke *en:ške repre-
zentanoe praktčno nimamo. Za dvoboje v Davisovem pokalu in balkanske igre pač Zberemo po sameznike ki so na voljo, dnevi neposredno pred temi tekmami nekdo orga-Mnogo dru.
sombrero, oblečen bo v dre« j nf. pa tud: ne more bit: — v
iško Hr-ravn«* r. * nmntono.	a___il _________t.	.__...
mehiške državne reprezentance
TALENT — Na ameriškem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži fe v težki kategorij: zmaga! te-enager Kenneth Paters*. k: ie dvignil 333 kg! Strokovnjaki menijo, da se bo Pa:era razvil v odličnega dvigalca, če bo redno :n marljivo treniral tudi v prihodnj*
ZAGREB — Na tekmi starih nogometnih reprezentantov ja Beograd premaga: Zagreb 4:3 13:3».
d-»nih razmerah ko teni tka zveza Jugoslaviie nima fr iziemo sekretarke nobene«*;« orofesion«! ne*»a deTavca :n tud! denar samo k: p.t* za mednarodni pro-**ram do*v^*a od Jugoslovan--ke zveze orvan*zacii za felesr.o kul *uro Pri tako za«ravlfenem delu **» potem kaitrck naibolfe prepti-'*:fi i«re!cem -amim sk!e«anie n-anžmat-r r ruiin:. sai je to za vve*r>	irraki pa so
vsaf ve« čas na turnirjih, vendar
| NOVO NA TUJEM__________________
WEST SPRINGFIELD — Ameriški profesionalni boksar Bob Fo-«»rr je ubranil naslov svetovnega prvaka v polt e/ki kategoriii. potem ko je s k. o. v 4. rundi premagal roinka Kendalla.
FIRENCE — V prijateljski nogo. metni tekmi Je Barcelona premagala novega italijanskega prvaka Fio-rentino 2:0 10:0». Tekmo «i Je ogle-dalo 35.000 gledalcev.
S^OLUN — Košarkarji Izraela *n Grčije so se uvrstili na EP. ki bo od 27. septembra do 4. oktobra v Neaplju. V zadnjem kolu je Avstrija premagala Finsko 63:53 «24:24 >. Grčija p« Izrael 70:66 t32:31 >. Končni vrstni red- Izrael in Grčija po 6 točk. Avstrija 6 (slabša razl:ka v koših). Finska in TRS po 4 točke
ATENE — V - :nalu rekmiva nja ženskih teniških reprezentanc za »Federation cup« je ekipa ZDA premagala Avstralijo 2‘1. Američanke so v prvem kolu izločile Jugoslovanke.
MAGDEBURG — Vzhodnonem ški atlet Demmig je postavil nov rekord NDR v deseteroboju z 8028 točkami.
HALLE — Nogometaši mlade reprezentance SZ so zasedli 3 me-sto na turnirju UEFA v NDR. po tem ko so jremagali Škotsko 1:0
ne pomnimo, kdaj so mariborski napadalci usmerili proti nasprotnikovemu vratarju toliko silovitih strelov in kdaj so si zadnjič priigrali toliko zrelih priložnosti za zadetek kot prav to nedeljsko popoldne v Ljudskem vrtu. Toda žoga m in ni hotela v mrežo. Se več: minuto pred odmorom je nepričakovano udarila za Horvatičev hrbet in ta zadetek je deloval na vijoličaste kot hladna prha. Enaj. sterica je potem v silni želji za zmago izgubila živce in se 17 minut pred koncem tekme znašla pred neizbežnim polomom. Na srečo se je športna sreča, ki je bila do takrat izključno na strani gostov (dvakrat je žoga udarila v V ©Ježevo vratnico), nekaj minut pred koncem nasmehnila .domačinom, ki so srečno, toda več kot zasluženo rešili vsaj točko.
Silno psihološko breme, da je treba zmagati za vsako ceno, postaja sedaj bumerang, ki se neusmiljeno vrača in tolče po mariborskem prvoligašu. To je posebno kazno takrat, ko .si vijoličasti na domačem terenu kljub vsej premoči ne znajo priigrati določene prednosti v zadetkih. Takrat posa-
H KOŠARKA
Turnir za dan mladosti
LOGATEC — KK Logatec Je za dan mladosti priredil košarkarski turnir mladink, ki so se ga Udeležile tri ekipe. Najboljša je bila ekipa Vrhnike, ki je osvojila lep prehodni pokal.
IZIDI:	Vrhnika	Borovnica
22:21, Vrhnika : Logatec 14:12 in Logatec : Borovnica 23:8. B. J.
ODBOJKA
Bovec vodi
LJUBLJANA — V drugi moški republiški ligi — zahod, v kateri tekmuje 6 gorenjskih moštev in Trebnje, so doslej odigrali tri kq-la. Neporažena je samo še ekipa Bovca, ki je vsa tri srečanja dobila 3:1 in za zdaj vodi pred Bohinjsko Bistrico.
Rezultati: — I. kolo: Trebnje : Radovljica 3:0, Bovec : Boh. Bistrica 3:1, Kropa : Kovinar (gimnazija Jesenice) 3:0; II. kolo: Boh. Bistrica : Kropa 3:2, Radovljica : Bovec 1:3, Kamna gorica : Trebnje 0:3; III. kolo: Bovec : Kamna gorica 3:1, Kropa : Radovljica 1:3. Kovinar : Boh. Bistrica 2:3.
mezniki hočejo ukrepati na lastno pest, žajame jih pravcata panika in posledice so navadno neizbežne.
Zanimivo je, da je v nedeljo odpovedala na vsej črti obramba, ki je bila na zadnjih srečanjih vselej steber enajsterice in da so napadalci opravili svoje delo Se kar solidno. Grubišič, Rbsignoli, posebno pa Raševič so imeli izredno slab dqp. Gostje, ki v začetku niti niso kazali prevelike želje za zmago, zato niso imeli težke naloge, ko so prodirali prek sredine igrišča. Enostavno, kvečjemu z dvemi ali tremi podajami, so matirali vijoličaste, ki so se po vodilnem Pirčevem zadetlgu povsem prepustili zmagovitemu zanosu, pri tem pa pozabili, da je treba dragoceno vodstvo tudi braniti.
Ne gre se znebiti vtisa, da je bil Velež, kakršen se nam je predstavil v nedeljo, za Mariborčane zadnja velika priložnost in da bodo preostali tekmeci, ki v zadnjih petih kolih še čakajo vijoličaste, mnogo težji in neprijetnejši. Prav zato utegne biti izgubljena točka proti Veležu usodna . . .
P. KANCLER
Prodane vstopnice
Na nedeljeskem srečanju med nogometaši Maribora in Veleža so prodali 2.697 vstopnic. Kosmati zaslužek je znašal 25.789.— din, po odštetju vseh dajatev pa je ostalo v klubski blagajni vijoličastih 17.415.— din.
Izjava K. Omeragiča
Skoraj neverjetno se sliši, da so naši napadalci od številnih priložnosti v prvem polčasu izkoristili samo eno, gostje pa so prišli do zadetka takorekoč iz ene edine resnejše akcije. Po odmoru je moje varovance zajela panika, mimo tega pa se na6 je držala še velika 6mola. Kljub temu sem zadovoljen s točko, kajti kazalo je že, da bomo potolčeni sredi Ljudskega vrta. Prvenstvo še ni pri kraju in marsikaj se lahko še zgodi.
Kako dolgo še...?
Glede na to, da se tudi Pro-leterju močno majejo tla pod nogami in da je bila tekma z Olimpijo na njegovem terenu ena zadnjih priložnosti, da se obdrži pri prvoligaškem življenju, realno ni
Olimpija
ŠPORTNA NAPOVED
■1
REKORDER — Novi absolutni rekorder proge je Guyla Marsovszky (Švica, linto).
Foto:
1.	Bovec
3.	Trebnje
2.	Boh. Bistrica
4.	Kropa
5.	Radovljica B. Kovinar
7. Kamna gorica
9:3
6:0
7:7
6:6
4:7
2:6
1:6
Z motorji — najhitreje v Loki
ŠKOFJA LOKA — Motorne dirke v Škofji Loki, ki so bile letos prvič pod naslovom »velika nagrada«. radi primerjamo s hitrostnimi vožnjami za »veliko nagrado Jadrana« v Preluki pri Opatiji. Dve desetletji sta ti dve prireditvi že v koledarju tekmovanj AMZJ, v

Motoristika
mednarodnem koledarju FIM je dlje Opatija, ki zaenkrat
CCM	OPATIJA	SK. LOKA
	km'h	km/h
50	110.300	117,600
125	124.600 1	131,385
250	135.300	139,414
350	136.700	137,175
500	137.700	144,000
prikolice	123,300	135,678
Absolutni hitrostni rekord v Opatiji je 149.169 km/h, ki ga je dosegel Nemec Manfred Mohr z avtomobilom formule 3 »tečno« leta 1968 Absolutni rekord škofjelo-pa ške steze je na nedeljskih dirkah po f dosegel Švicar Guyla Marsovszky
vitega »mbienta celotnega tekmovalnega prostora ob Kvarnerskem zalivu. Športni center v Preluki je s svojimi prizadevanji že usjel; letos jeseni bo priredil letošnjo
.1:0) Prvo meto £ zased!« Bol,«. tffPKSJtiL0 ,svetovno P"en' rJa. ki je v Leijzigu 7 NDR igrala s '°' skotJ,> Loka s svojo od.itno 1:1 d:l». Ker je bil izid po dveh
po**-1 jških še zmeraj neodločen, je • s odloč i Bolgarijo za zmagovalca.
»NNO — V 11. etapi kole^ar--kt dirke Giro dTtalija od Čampo, bav-a do Scanna < 165 km * ie zrna. Kati Italijan Bitossi — 5-10.15 Vodi Belgijec Merckx
je uijl	covimia. K'-* i uuM-jjui aviunr vjuyia iviarNUVSZKy
svetu bolj slovi tudi zaradi čudo- ; z motorjem »linto« v razredu do *-«—~	500 kubikov. Švicar je slabo star-
tni. vendar se je do 4. kroga prebil na drugo mesto za dosedanjim rekorderjem in vodilnim Dodd«om iz Avstralije. Marsovzsky je hotel tudi zmagati, pri čemer ga je izdal motor; slaba pnevmatika na zadnjem kolesu je bila kriva, da je po rekordnem dosežku padel, vendar
organizacijo in dobro konkurenco pa se za prireditev na taki ravni šele poteguje za leto 1973. ko bo me-to davilo tisočletnico
škofjeloška tekmovalna steza Pa je v nečem vendarle že pred Opatijo: je najhitrejša za motorje v Jugoslaviji sploh. Primerjajmo ka-tegorijske rekorde:
10 krogov, a priznanje
je potem še prevoil j kolikor jih je moral : rekorda
Blizti novemu absolutnemu rekordu je tbil tudi zmagovalec v tem razredu, Avstralec Doris, ki je vseh 15 krogov (po 4..*>w) m)
prevozil s povprečno hitrostjo 140,057 km/h! Vsekakor bi lahko Dodds osvojil 5.00o din za absolutni rekord, če bi bil vedel, da kljub vodilnemu položaju ni naj-sekundantka — zaročenka ga je z hitreje prevozil 1 kroga. Njegova dogovorjenimi znaki sicer spretno vodila do zanesljive zmage, pozabila pa mu je signalizirati, da je nov rekord dosegel Marsovszky.
»Ko bi bil vedel, da nisem najhitreje prevozil 1 kroga, bi bil še tvegal in vozil hitreje, tako pa sim dirjal precej zadržano in varoval 1. mesto,« je dejal takoj po zmagi Dodds in očitajoče gledal proti črnolasi zaročenki, ki se ji je sredi vročega boja prikradel usoden spodrsljaj. Res pa je tudi, da se je črnolaska med prireditvijo menda trikrat preoblekla .	.
Dodds se je moral tako pač spo-prijazniti — kot leto poprej tudi znani italijanski dirkač Silvio Gras. setti — z ženskim spodrsljajem v tipično moškem športu.
Funkcionarji AMD Škofja Loka, ki so si letos omislili tudi enotne uniforme, so dirko speljali na ravni, s čimer so dokazali, da se upravičeno potegujejo za svetovno prvenstvo.
H OBELEIS
Veliko dobitkov
V	21. kolu »športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 1.558,419 din, od tega v Sloveniji 105.683 din. Dvanajst zadetkov ima 650 igralcev, dobitek pa je 480 din. Enajstič je več ko 7. 480, igralci pa bodo dobili približno po 60 din. V Sloveniji je 36 dvanajstič in 430 enajstič.
V	21. kolu »Športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 681.451 din, od tega v Sloveniji 41.911 din. Devetk je 2800 po 120 din V Sloveniji ie 126 devetk.
Pari za 22. kolo (1. 6.) »velike športne napovedi«:
1.	Sloboda (TZ> — Osijek	l
2.	Srem — Novi Sad	1.0
3.	Spartak — Borovo	1,0
4.	Radnički (S) — Radmčki (B) l
5.	Bačka — Crvenka	0.1
6.	Zadar — Orijent	0,2
7.	Borac (BL> — Trešnjevka 1
8.	Trepča — Napredak
9.	Mladost (SP) — Dubočica
10.	Borac (C) — Sloga
11.	Lovčen — Bosna
12.	Buduenost — Leotar Pari za 22 kolo (1. 6.)
športne napovedi«:
9. Sloboda (TU) —
Radnički (K)	o#i
Kandidati za tekmo s Finsko
BEOGRAD, 26. maja — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Rajko Mitič je poslal mednarodni zvezi FIFA seznam igralcev, iz katerih bo sestavil jugoslovansko reprezentanco za kvalifikacijsko tekmo za SP proti Finski, ki bo 4. junija v Helsinkih Igralci so:	vratarji Dautbegovrc,
Mutibarič m Curkovič, branilci Jevtič, Brnčič, Gračanin, Holcer, Pavlovič, Paunovič, Biaškovič in Cvek, napadalci Katič, Lazarevič, Mušemič, Bukal, Džajič, Petkovič, Pirič, Sprečo, Hlevnjak, Ačimovič in Bjekovic.
Iz skupine, v kateri je Jugoslavija. se je za SP že kvalificirala ekipa Belgije.
1
o.i 1.0 1.0 1
»male
bilo pričakovati ugodnih vesti od ondod. Pa vendar, kakor smo tudi pred odhodom črao-belih mimogrede navrgli, bi lahko Ljubljančani le osvojili pol izkupička, če bi zaigrali tako, kakor znajo in kakor jim je bilo naročeno.
Zdi se, da v tem primeru ne gre za tisto splošno »opravičilo«, češ da so gostje imeli smolo, da so bili nerazpoloženi in po. dobno, temveč tiči zajec menda še v drugem grmu. Prav je dejal nekdo izmed očividcev, da sedem nogometašev ne more premagati enajst borbenih nasprotnikov. Hočemo reči, da so štirje v moštvu povsem odpovedali. Ro. giču in Srbuju še zdaleč ni šlo tako, kot bi bilo treba, medtem ko sta bila Lazovič in Popivoda povsem neaktivna. Prvi je zbujal vtis, kakor da je naveličan že vsega, da še komaj zmaguje normalno hojo po igrišču, zaradi česar mu je ogorčeni trener ponujal celo stol, naj bi se vsedel, da bi se odpočil, še slabše pa se je vedel Popivoda, ki je hlinil nekakšen strah pred dvoboji in je bil menda najbol; srečen, če je bil od Proleterjevih brinilcev čim dlje. Povsem razumljivo je bilo, da takšna heterogena ekipa ne more računati na uspeh in da je bilo prizadevanje drugih, kot na primer odličnega Pejoviča, ki je reprezentanta Bjekoviča skoraj povsem omrtvičil, zelo dobrega Škulja, Frančeškina in naposled
Podvig mladih
V Gradežu se je v nedeljo končal tradicionalni turnir prijateljstva in narodov, na katerem so sodelovale mlade nogometne reprezentance Koroške, Furlanije -Julijske Krajine, jugozahodne Nemčije in Slovenije. Namen tega turnirja ni le tekmovati, marveč spoznavanje mladih športnikov iz sosednih držav. Gostoljubni domačini zaslužijo za brezhibno organizacijo in izvedbo tekmovanja vse priznanje.
Mladi slovenski nogometaši so prijetno presenetili. Ne samo, da so zasedli prvo mesto, temveč so prikazali najzrelejši, hiter in moderen nogomet. Zato ne preseneča enotno mnenje vseh vodij ekip, da so slovenski nogometaši po kvaliteti nadkrilili druge reprezentance. V obeh srečanjih so naši nogometaši diktirali tempo, kakršnega le redko vidimo na nogometnih igriščih. Gledalci so uživali ob izdelanem konceptu igre in tehniki Ne bi bilo napak, da bi posebno pohvalili odličnega graditelja Horjaka, iznajdljivega Sevška, nezmotljivega Zavria in Mavriča ter nenazadnje privlačne obrambe vratarja Jagečiča. Gladka zmaga v finalu proti lanskoletnim zmagovalcev iz Celovca, reprezentanci jugozahodne Nemčije potrjuje, da je bila izbira ekipe pod vodstvom trenerja Perhariča in selektorja Zavrla st. pravilna. Zmaga in prvo mesto hkrati potrjujte, da je v mladi reprezentanci že precej zrelih nogometašev, ki jim je treba dati za nemoten razvoj vse možnosti, da se uveljavijo in vključijo v zvezne ligaške enajsterice.
Tudi druge reprezentance so napredovale; zlasti velja omeniti tehnično izdelano igro Italijanov, ki pa so streljali netočno. Nemci so igrali moško; brezkompromisno, enostavno in ostro. Zmeraj so nevarno streljali. Morda so edinole razočarali izbranci Koroške, toda ne toliko z igro kot z zadnjim mestom. V Celovcu lani so bili drugi. Turnir je uspel in ob zaključku je bilo slišati: »Na svidenje 1970 v ZRN, gostiteljici sedmega turnirja prijateljstva in narodov!«	t. ZIDAN
tudi Oblaka, pravzaprav zelo jalovo.
To je samo nekaj bežnih podatkov o katerih bi morala strokovno vodstvo in uprava kluba razpravljati zelo kritično in se čimprej dokopati do ustreznih sklepov Ne gre namreč pozabljati med drugim, da se Popivoda menda že zdaj, kljub pogodbeni obveznosti, ponuja nekaterim klubom, nekateri drugi, ki bi radi Igrali, pa sedijo na klopi . . .
Takšna nogometna predstava je trenerja Konjevoda tako zelo vzburila, da se od svojih ni niti poslovil, niti ni bil pripravljen Izjaviti karkoli — za nikogar!
STANE LIPAR
Pomembni le točki
Nogometašem Ljubljane pojde na teh' zadnjih »metrih« prvenstva še kar po načrtu. To mislimo predvsem osvojitev vseh točk, ki so jih načrtovali, čeprav strokovno vodstvo, pa tudi gledalci ne more-
Ljubljana
jo biti zadovoljni tudi s prikazano igro v celoti.
Drugo zapreko v tem fimšu — enajsterico Zadra — so domačini preskočili šele po odmoru. Bojazen trenerja je bila povsem upravičena, kajti Zadar, ki je igral odprto, je bil zelo trd oreh, v njegovih vrstah pa je bilo nekaj odličnih posameznikov, ki se dobro razumejo na svoj posel. Pa kljub temu je imela Ljubljana pred odmorom zaradi večje napadalnosti in borbenosti več priložnosti za zadetek in bi bila lahko odločila spopad, že v teh 45 minutah. Toda. kaj, ko pa napadalci ne znajo zadeti cilja niti iz najbolj ugodnih situacij.
Res je težko uganiti pravi vzrok te njihove bolezni. Prav gotovo je treba delno njihove spodrsljaje pripisati deloma tudi smoli, vendar se očividci vse bolj nagibajo domnevi, da je to posledica neznanja in je zategadelj težko najti opravičila, ne glede na to, da vsi čutijo nad seboj pritisk Domokle-jevega meča. Morda gre v tej nespretni peterici Siškarjev pohvaliti edinole Džaferoviča, ki se zlasti na domačem terenu navadno zmeraj dobro znajde.
Pa še to! Mnogim gledalcem m bilo prikrito nešportno vedenje Papca Trener mu je med tekmo dejal, naj zapusti igrišče, ker bi ga rad zamenjal s svežim Kuvačičem. ki p;1 se je zaman ogreval kakih pol ure. Papčeva trma prav gotovo ne bo ostala nekaznovana.
S. L.
Izjava Z. Dolenca
»Zmaga je popolnoma zaslužena Kljub neučinkovitosti, za katero res ne na jdem pravega vzroka smo vendarle do. segli zaželeni cilj Vsak igralec <e prispeval svoj delež in so bile njihova nervoza in za-.o tudi napake povsem razumljive.«
NAMIZNI TENIS
Korpa in Stipančič odpotovala v ZDA
LJUBLJANA —
prvak
Državni
Ištvan Korpa in Anton Stipančič sta takoj po končanem državnem prvenstvu v Sarajevu odpotovala v New York. kjer bosta sodelovala na velikem mednarodnem turnirju. V New Yorku bo igral tudi svetovni prvak Ito. med drugimi pa še Scholer, Stanek, Miko, Alser, Johansson in Neal.
iadilniki za vsa gospodinjstva
'Cetnfftouma&b _
CE KUPUJETE HLADILNIK, IZBERITE EKA HLADILNIKE. SISTEM AEG.
IZDELEK TOVARNE
ZMAGOVALCI — Mlaaa nogometna reprezentanca SRS pred finalnim srečanjem JugQzaho<ino Nemčijo. Od leve proti desni stojijo: Jagečič, R. Zavrl Galoši, Kumse, Horjak, Filipovič — klečijo: Marušič, Steiner, Gulin, Sevšek. Mavrič.
Foto: T ŽIDAN
KEGLJANJE
KF-200
kompresorski hladilnik 200 litrov
KF-150
kompresorski hladilnik 150 litrov
KF-135
kompresorski hladilnik 135 litrov


ELEGANTNA OBLIKA
IDEALNA RAZPOREDITEV IN VELIK PROSTOR ZA SPRAVLJANJE HRANE. S POSEBNIM DELOM ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE
UVOZNI KOMPRESOR MAGNETNO ZAPIRANJE
•	HLADILNIK EKA Z ORIGINALNIM KOMPRESORJEM AEG
•	POSEBEN DEL ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE PO VSEJ ŠIRINI HLADILNIKA
•	EMAJLIRANI NOTRANJI ZABOJ
•	PETLETNO JAMSTVO
BREZ ^OBREST|Cn4"pR?SPEVKAAEG LAHK° KUPITE V YSEH TRGOVINAH NA 12-MESEČNI KREDIT
Grmoščica vodi
ZAGREB. 26. maja. — Kegljači zagrebške Grmoščice vodijo po I. delu ekipnega prvenstva Jugoslavije. Poslej je polovica klubov končala tekmovanje (2 nastopa), druga polovica pa se bo pomerila 31 t m in 1 junija, prav tako v Za-grehu Zagrebški klubi so pokazali zelo različno formo Tako so bili kegljači Grmošnjice prvi dan tekmovanja na lastnih stezah povsem povprečni, drugi dan pa na Proleterjevem kegljišču kar za 312 kegljev boljši. Težko pa je verjeti, da bo Grmoščica obdržala vodstvo tembolj, ker v drugem delu tekmovanja nastopa tudi lanski prvak Jugoslavjze, splitski Poštar Najboljši posamični rezultat ze dosegel doslej Nikola Marinkovič ‘Hajduk Zgb.) — 918 kegljev.
Vrstni red: 1. Grmoščica 10.374 (povprečno 864.5, na kegljišču Gr-moščice 5031, na kegljišču Prole-terja 5343), 2. Jesenice 10.313 (pov. prečno 859,4, 5147 + 5166), 3. Slo-vemja-ceste Ljubljana 10.115 ( 842,9, 5076 j- 5039),	4. Partizan (Beo-
grad) 10.083 ( 840,2, 4982 + 5101), 5. Hajduk (Zagreb) 10.063 ( 838,6, !2™41 (836'7. M78 + 5163), ... 3. 4822 + 5240), 6. Bratstvo (Zagreb) Konstruktor (Maribor) 9840 ( 820. 4966 + 4874).	s. PIRSL
Mladinci četrti
NURENBEHG, 26. maja (Po telefonu). — Tu se je danes začelo evropsko mladinsko prvenstvo v kegljanju. Na sporedu je bilo ekipno tekmovanje. Za našo mladinsko reprezentanco, ki je zasedla 4. mesto, je bil najuspešnejši litja Smo. ljanovič s 867 podrtimi keglji. Izkazal pa se je tudi Stojen Tršan iz Ljubljane . z 859 podrtimi keglji. Kolikor bi bila Boroš in Tukša
uspešnejša — kar je trener od njiju tudi pričakoval — bi se naša reprezentanca nedvomno lahko uvrstila bolje.
REZULTATI: 1. ZRN 5184 (po vpreček 864).	2. Romunija 5129
(854,8), 3. Avstrija 5069 (844), 4. Jugoslavija 5043 (840), 5 CSSR — 4937 (822).
Naši reprezentantje so podrli naslednje število kegljev: Smo'jano-vič 867, Tršan 859. Tometič 850. Mezak 341, Boroš 818 in Tukša 808. Danes je bil najboljši tekmovalec ZRN Engelhardt z 929 podrtimi Keglji.	M. KOVAČ
ŠAH
Spasski nerazpoložen
MOSKVA. 26. maja — Sedemnaj. ste partije dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka Petros jan in Spasski ne bosta igrala danes, ker je Spasski nerazpoložen za igro To je že drugič, da je izzivalec prosil za preložitev partiie; to lahko stori samo še enkrat Še. demnajsto partijo bosta tekmeca odigrala prihodnjo sredo
Razgibana nedelja v Hrastniku
HRASTNIK — V nedeljo je bil na stadionu na Rudniku pred okrog 3000 gledalci veličasten nastop pionirjev, pionirk, mladincev in mladink iz osnovnih šol Hrastnika in srednjih šol iz Trbovelj. V dveumem programu so prikazali športno življenje mladih na šolah. Nastopila je tudi ru darska godba na pihala, mladinski pevski zbor osnovne šole heroja Rajka in B reprezentanca v orodni telovadbi Slovenije. Najbolj prizadevni športni delavci te-lesnovzgojnih društev iz Hrastni ka so s tem nastopom dokazali, da je šport v Hrastniku zelo priljubljen.	j GREBEN
1 PO ndlMACIH KRAJIH |
NOVO MESTO - V nadaljeva-nju republiške teniške lige je Olimpija V. premagala Novo mesto I. 3:0. Podrobni izidi — inž. Jagodič • Picek 6:3. 6-U Lubej : Turk 8:6.	7:5. Jagodič-Lubej :
Turk-Lukšič 6:2, 6:3
VRANJE — V peti etapi mednarodne kolesarske dirke »Po poteh Pomoravja« je zmagal Blago-jevič (Bg) Rumeno majico je zarirža' čMibrič
ZAGREB — Rokoborci Varteksa iz Varaždina so osvojili naslov zmagovalca prvega dela tekmovanja v zvezni ligi v rokoborbi v grško-rimskem slogu. V devetih kolih so zbra'i 17 točk.
ZRENJANIN — Končano je dvodnevno tekmovanje na 23. prvenstvu Jugoslavije v sabljanju. Sodelovale s oštiri ekipe z 18 sabljači. V posamični konkurenci je že šestič osvojil naslov član Omladinca iz Zrenjanina Mašo. Naslov ekipnega prvaka v borbi s sabljo pa je osvojil Omladinac.
ŽELEZNIKI — Sindikalne organizacije v Selški dolini so organizirale kegljaško tekmovanje, ki se ga je udeležbo 13 ekip. Zmagalo je moštvo LTH 867 pred Iskro in Partizanom (oba 2elezniki> 865. Med posamezniki je bil najboljši Kemperle (Iskra) 196 pred Terka-.fem (LTH) 193	L. B.
HRASTNIK — Prizadevni teiles-novzeojni delavci Partizana skrbijo. da zadnje priprave pred množičnim nastopom tečejo nemoteno, v nedeljo bo v Hrastniku namreč eaključna prireditev tedna mladosti. na katerem bodo sodelovali enci in učenke osnovnih šol, srednješolci (z Zasavja in še drugi. Organizacija bo v rokah občinske zveze za te’esno kulturo in občinskega komiteja ZM v Hrast-niku.
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Ro^tra — v soboto in nedeljo je v obeh ljubljanskih porodnišnicah prvič zajokalo 9 deklic in 27 dečkov. Najtežja punčica se je rodila v klinični porodnišnici. Tehtala je ■L325 kilogramov. Rekorder med fantki pa je zajokal v mestni porodnišnici: njegova teža je bila 4.200 kilogramov. Poroke — Včeraj ni bila na ljubljanskem magistratu sklenjena nobena zakonska zveza V soboto pa je izreklo svoj »da« 95 parov.
Pogrebi — V ponedeljek so svojci pospremili k zadnjemu počitku Pavlo Cedilnik «74», gospodinjo (Žale ob 14,:i0). Ludvika Leben «34» kontrolorja (Vič ob 15.3P) in Ivana Suliča-Iztoka «49», polkovnika v pokoju < Zale ob 16,45». r.ines popoldne pa bodo pokopali dr. Rada Sfiligoja «73», upokojenca (Žale 133»), Zavodnik Franca (78). upokojenca (Žale ob 15,15» in 5-letno Daniela Stojko (Stepanja vas ob 16.45».
REŠEVALCI
Samo lažje poškodbe — Včeraj so vozniki ljubljanske reševalne postaje opravili do 19. ure 157 voženj. Na ne-agodm oddelek pa so prepeljali enajst laže ranjemh oseb.
HOTELI
V ponedeljek skoraj vsi hoteli polni — Včeraj so bili ljubljanski hoteli Ilirija. Slon. Union in Turist polni. Hotel Lev je imel nekoliko manj gostov. Prostih je imel te 10 odstotkov ležišč.
LETALIŠČE
Iz Amsterdama m nazaj — Včeraj zjutraj je z ljubijan-skega letališča poletelo JAT-ovo letalo, ki vozi na redni progi Ljubljana—Beograd—Ljubljana. Ob 12. uri je prispelo letalo iz Amsterdama in se čez eno uro vrnilo nazaj. Zvečer ob 21.10 pa je pristalo na Bmikih še JAT-ovo letalo, ki je priletelo iz Beograda.
KOMUNALA
Cesto širijo — Na vrhu ježiškega klanca so porušili hišo. ki je voznikom za-tira la pogled na cestišče. Ker je bilo na tem mestu že precej prometnih nesreč, je že skrajni čas. da so začeli ta odsek ceste prenavljati.
Kopališče se polni — Kopališče na Ježici je s toplimi dnevi vedno bolj polno, saj so bile v nedeljo zasedene vse kopališke deske. Naiteže pa obiskovalci kopališča pričakujejo nove bazene, ki jih bodo dogradili konec junija.
TRGOVINA
Kopalke — poemi — V Centromerkurju je te dni velika razprodaja ženskih kopalnih kostimov. Znižana cena dvodelnim kopalkam je od 5 do 9 din. enodelnim pa od 20 do 40 din. Prav tako so znižal: cene ženskim poplinastim Muzam.
Kmečka obcet 1969
■

Za „uboge“ ženine so
jarmi!
Slavje se lahko začne: prav vse je, kakor je — V goste Ljubljani in na ohcet pride 2000 Rečanov
LJUBLJANA, 26. maja. »Kar je, je! Slavje naj začne!« Tako bi lahko brzojavno sporočili radovednežem besede predsednika organizacijskega odbora letošnje »Kmečke ohceti« Marjana Camemika. Vendar je novosti že zvrhan koš. Naj najprej potešimo sobotno radovednost in zapišemo imena »preostalih* parov: iz Bratislave Olga Kozlikova, 22-letna študentka in Vladimir šimkavic, star 24 let, prav tako študent; iz Holandske Marika Naeye, 22-letna receptorka in Hans Guldermond, 26-letni učitelj; iz Švedske Barbro Sardal, 22-letna bolničarka in Bertil Svensson, 23-letni tekstilni delavec; iz Norveške Sigrid Havgen, 21-letna uslužbenka in Kjell Havard Husby, 22-letni uslužbenec. Lidiji iz Dnevnikovega para je za zdaj priimek še Korak. Naslednjega bo naredila pred matičarjem.
Pri matičarju nam se je zadnjič zataknilo. Kot nam je povedal tajnik mestne
Ohcet res v »belem mestu«
LJUBLJANA. 26. maja — Na bližnjo prireditev, ko se bo na ljubljanskem magistratu poročilo 12 parov, h »Kmečki ohceti«, se ne pripravljajo le organizatorji prireditve, pač pa tudi delavci pri »Snagi«. Zatrjujejo, da bo naše mesto ob tej priliki še posebno čisto. Se posebno pozornost bodo »posvetili« ulicam, po katerih se bo pomikala svatovska povorka. Glavne ulice že sedaj perejo vsako noč, pred prireditvijo pa jih bodo, če bo potrebno, tudi večkrat na dan. Komunalci pa prosijo občane, naj bodo takrat še posebno disciplinirani in naj ne mečejo odpadkov po tleh, saj bo njihov trud le tako uspešen.
B P.
»Dajte Rdečemu križu, česar ne rabite več!“
V četrtek akcija Rdečega križa za zbiranje starih oblačil, obutve in posteljnine v Ljubljani in po vsej Sloveniji
Lani se je organizacija Rdečega križa odločila za nov način zbiranja starih obiek. obutve in posteljnine — po zgledu na podoben način organiziranih akcij na Finskem — in je za tak poskus izbrala ljubljanske občine. Po temeljitih organizacijskih in propagandnih pripravah je akcija stekla 30. maja in je trajala samo od 17. do 19. ure. Ljubljanski prebivalci, ki so bili s načinom zbiranja in potekom akcije prej dobro seznanjeni. so se v akciji odrezali, da se bolje ne bi mogli, še posebej, ker so zbiralci prišli po darovano b>ngo na domove in ga z avtomobil: prepeljali v posebej za to pripravljena skladišča.
Izakazaio se je. da je v lanski ljubljanski akciji sodelovalo 2300 prostovoljcev — aktivistov RK in okrog 300 voznikov osebnih avtomobi-ov. prav tako prostovoljcev, ki so zbrano blago prevažali v skladišča, v katerih je pri ■ortiranju in skladiščenju so-
delovalo nadaljnjih 200 ljudi. Rabljena oblačila, obutev in posteljnino, je. po zbranih podatkih, darovala vsaka četrta ljubljanska družina, zbranega blaga pa je bilo okrog 80.000 kg, v skupni vrednosti najmanj 3.200.000 N din. Ljubljanske občine so
nr
V NOVI ŠTEVILKI
naši razgledi
RAZGLEDI PO SVETU:
Le Monde:
\LKOHOL, TOBAK IN RAK Newsweek:
POROČILO O BITKI
francoski in ameriški strokovnjaki o povzročiteljih raka in uspehih boja zoper »bolezen dvajsetega stoletja«
Listy:
PEPEL IN DIAMANTI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI
švicarski kritik o predstavah ljubljanske Drame m češki slovenist o našem slovstvenem življenju
NASI RAZGLEDI:
Jan Makarovič:
KAJ DAJE SOLA DRliŽBI Odgovor: To, kar daje družba šoli. — Za prihodnost šolamo žarko smetano. — Sedanje socialne krivice, ki prizadevajo mladino, so temelj za socialne krivice, ki bodo teple ljudi in družbo čez deset, dvajset, trideset let PRIDNI NI NUJNO ZAJEDALEC. ČEPRAV JE TRGOVEC
Tako pravi v pogovoru Naših razgledov Anton Petkovšek, generalni direktor podjetja »Slovenijales«
KLOPČIČEVA »SEDMINA« V OČEH SLOVENSKIH FILMSKIH PUBLICISTOV
razgledi po svetu
zadržale za svoje potrebe 12.MI0 kg blaga, v skupno skladišče mesta za potrebne rezerve je RK spravil 11.000 kg, dvanajst občinskih odborov RK iz slabo razvitih področij v naši republiki pa Je odpeljalo za svoje tekoče potrebe 57.000 kg zbranega blaga.
Taka je bila končna bilan-ca dveume akcije Rdečega križa lani v Ljubljani. Organizirana je bila kot poskus, ki se je — po rezultatih sodeč — odlično obnesel. Zato so to pobudo prevzeli letos tudi drugi občinski odbori RK v Sloveniji in bo tako prva skupna in enotna akcija za zbiranje rabljenih oblačil, obutve in posteljnine v četrtek, 29. maja od 17. do 19. ure v vseh slovenskih občinah, s tem, da bo taka akcija odslej v Sloveniji stalna, vsako leto konec maja. V tem času namreč v družinah navadno temeljiteje pospravljajo po omarah, zračijo in čistijo ter mnogi pri tem ugotavljajo, da se jim nabirajo zaloge rabljenih, vendar še uporabnih oblačil in drugih predmetov, ki delajo v stanovanjih napoto in ki jih včasih nimajo kam dati.
Na ta način pa si bo lahko Rdeči križ Slovenije ustvaril potrebne zaloge oblačil, obutve in posteljnine. Vse to je doslej sicer občasno zbiral, kar pa je bilo precej neučinkovito ob dejstvu, da je največkrat zbiral šele takrat, ko je do take ali drugačne nesreče že prišlo in ko bi moral svojo pomoč v tej obliki že razdeliti.
Pridružimo se torej tej akciji solidarnosti in vzajemne pomoči, saj konec koncev ne moremo vedeti, če morda že jutri ne bomo sami potrebovali pomoč v nesreči in stiski, ki nas utegne doleteti.
-Vš.
Risbe na asfaltu
LJUBLJANA. 26. maja — Na Prulah v Prijateljevi ulici bo danes ob treh znova samosvoja prireditev v čast dneva mladosti. Po pet najboljših risarjev iz vseh ljubljanskih osnovnih šol se bo pomerilo v risanju na asfaltu z barvnimi kredami na temo »Moj prijatelj, moja prijateljica«. Trije najbolj uspeli risarji in pa tri najboljše šole bodo dobili knjižne nagrade. Prireditev sta pripravila »Pionirski list« in turistično društvo Prule, krede pa bosta dali tovarni »Karbon« in »Aero«.
P. A.
skupščine Ljubljana Miran Kalčič je Zvonimir Bohte (»d »splošnega zbora mestne skupščine pooblaščeni odbornik za sklepanje zakonskih zvez in ne matičar.
Pari bodo letos prileteli (zvečine) na zagrebško letališče Plešo. Sprejem za njih bo na Otočcu, pripravlja ga predsednik občinske skupščine NoVo mesto. Uradno srečanje s pari bo spektakularna glasbeno-folkloma prireditev v Tivoliju »Pozdravljeni mladoporočenci«. Od direktorja motela Medno smo izvedeli podrobnosti fantovščine. ki jo uradni program letos imenuje »Slovo od fantov.« Dvajset »nesrečnežev« bo med drugim deležnih rudi miniaturnega, a zato nič manj potrebnega volovskega jarma. Prireditev se začne v Guncljah. v petek ob 15. uri, nadaljuje pa v motelu do pozne noči. Deklišna ali »Slovo od deklet« se prične v »Levu« s prvim mrakom.
— Sheryl Howeb, on — Jo-sepb Dyball. Poročila pa se seveda ne bosta.
Televizija Ljubljana bo prenašala »Obcet« v nedeljo, ob 9.20, da si bodo lahko film ogledali tudi pari in udeleženci povorke. Gledalci drugih domačih postaj ter Ev-rovlzlja In Intervizija si bodo film ogledali v soboto, ob 18.15.
Dva tisoč Rečanov bo prišlo z dvema posebnima vlakoma z Reke. To je tretje leto izmenjave med mestoma, ki je, kot je dejal podpredsednik mestne skupšči-
ne Sergej Vošnjak, obrodila lepe sadove medsebojnega sodelovanja in spoznavanja. Rečane bodo predstavniki Ljubljane počakali že v Postojni in jih obdarili z nageljni ter spoznali z Ljubljano.
Letošnjo ohcet bo spremljalo 94 domačih in 64 tujih novinarjev ter fotoreporterjev. Prijavile so se še štiri filmske ekipe, Zahodni Nemci pa pripravljajo v petek posebno tiskovno konferenco...	I. V.
Al’ prav se piše ohcet, al’ pa ohcet
Puristi so naskočili lepo slovensko besedo. Zdaj že starim, ponarodelim besedam strežejo po življenju. Letošnja fantovščina je v uradnem jeziku postala »slovo od fantov«. deklišna pa »slovo od deklet«. Slišimo, da nekateri puristi predlagajo. naj ohcet ne bi bila več ohcet, ampak poroka, ledig stan pa samski stan.
Boj za lepo slovenščino je vse hvale vreden. Z jezikovnim dlakocepstvom pa je obračunal že Prešeren v sloveči pesmi od »Kaše« ...	I. V.
Pred hotelom bodo plesali člani znanih folklornih skupin Rainland iz Zahodne Nemčije in Sluk iz Slovaške, igrali pa Veseli planšarji. Neveste se bodo pokazale na okrašenih oknih v prvem nadstropju, na strehi pa bo tedajci zabliščal velik ognjemet. Neveste se bodo nato odpravile v stekleno dvorano, kjer se jim bodo pridružili člani Slovenskega okteta, »teta« in direktor hotela. Na vrsti bo »Nevestina večerja«, ki jo je pripravil Stanko Lorbek. šef kuhinje s sodelavci. Razlika od lani: deklišne se bo lahko udeležil vsak, pa tudi snedel enako večerjo za 35 dinarjev. Za goste je na voljo okoli 600 sedežev. Razen v okusni domači brani bodo lahko uživali v izbranih točkah obeh folklornih skupin na vrtu. Da bi se komu sline pocedile, povejmo, kakšen je jedilni list: gorenjska Sunkina pena na testu, kokošja juha z žlikrofi, kozliček, pisanica v mrežici, kopun, krompir z drobnjakom, štruklji, pehtranova potica, češnjev kompot itd.
Po »Veselem svatovanju«/ v dvorani Tivoli (vstopnice za pojedino so v glavnem prodane. prostora pa je dovolj na terasah), bodo od ohceti utrujeni pari odpotovali na krajše počitnice v letovišča ob slovenski obali: Portorož, Simonov zaliv, Zustemo,. Rečana gresta v Grčijo, Dnevnikov par (Jože in Lidija) pa na Capri.
Marjan Kandus je sporočil organizacijskemu odboru imeni para, ki ju je izbrala na svoji oddaji ameriška televizijska družba ABC: ona
INDONEZIJKA IN FLAMEC ZA NIZOZEMSKO — Dekle in fant v zanimivih narodnih nošah sta nizozemski par, ki se bo udeležil letošnje »Kmečke ohceti« v Ljubljani. Ona — Marica Naeye — se je rodila v Djakarti in je Indonezijka, on Hans Guldermond — pa je Flamec iz Leidena. Bodoča zakonca (pod nizozemskim mlinom na veter) prideta v Ljubljano danes.	Foto: Pieter Mazel
Občanov barometer
„Popajev“ barometer
»Mirko Bogataj je seveda najprepričljivejši!«...
»Kakšen bo končni učinek »Sedmine«, če boste umaknili vse gole scene iz filma?« ... »Meni osebno je Mirko Bogataj zoprn do kraja, saj kmalu ne bo prireditve brez njegove važnosti!« ... »Kdo je pisal »Bojkotirajte filmski komercializem »Sedmine«, ali veste?« Tako se križajo mnenja. Naj ima torej besedo filmski »Popaj« — Mirko Bogataj!
•	Kakšen je delovni dan občana Mirka Bogataja?
»Dopoldan — snemanje na radiu, popoldan — vaja
na televiziji, zvečer — sestanek z orkestrom. Kosilo — kadar je čas, večerja — zelo pozno v klubu književnikov, spanje — nekaj ranih ur. Vsak moj delovni dan pa je drugačen od drugega. Tako je bilo le danes.«
•	Zakaj ste se odločili za status svobodnega umetnika?
»širše možnosti delovanja na vseh področjih kulture, medtem ko je stalen angažma omejitev in ustvarjalec se mora podrejati vodstvu, ker pač nima druge izbire.«
•	Ali bi vseeno sprejeli angažma v Drami če bi vem ga ponudili?
»Vsekakor, če bi hkrati dobil tudi zagotovilo, da bom kaj igral. Sam angažma brez nekega dela je kot v športnem moštvu človek na klopi za rezervne igralce Na vlogo je pri nas včasih treba čakati deset ali več let. Preizkusna doba je tako dolga, da sploh pozabiš igrati. In ko ti potem dajo priložnost, si že povsem uspavan od brezdelja, tako da na koncu ugotovijo, da so imeli prav, ker nisi igral deset let.«
•	Ali sta bila filmski in zasebni »Popaj« kdaj v navzkrižju po svojih idealih m življenjski filozofiji?
»Saj sta vendar živela v povsem drugačnem času! čas in okolje sta najpomembnejša faktorja, ki vplivata na razvoj človeške osebnosti in mu dajeta svoj pogled na svet, ali pa včasih celo prisilita, da se postavi temu svetu po robu.,Res pa je, da je bila mlada generacija vedno tista, ki je začela z ^odporom proti nasilju in omejevanju človekove osebne svobode.«
•	Kakšen honorar ste prejeli za vlogo »Popaja«?
»Dva milijona starih dinarjev, toda po pogodbi bom
dobil 30 odstotkov honorarja šele pozneje in nekaj odstotkov glede na rezultat prodaje filma.«
•	Kaj menite o filmski »goloti«?
»Ge je golota sama sebi namen, če teži samo po komercialnem učinku,1 potem je gotovo nesmiselna. Ce pa daje filmskemu izrazu določen poudarek, pa ne vem. zakaj bi jo obsojali. Navsezadnje ima vsakdo roke in si lahko zakrije oči, če ga to moti.«
•	Ali morda veste, kdo je pisal protestne napise proti »Sedmini«?
»Ah, saj to pravzaprav ni pomembno, kdo je pisal. Vsekakor so si ti ljudje film ogledali in zares ne vem, zakaj so potem takšni egoisti, da tega ne privoščijo tudi drugim. Mislim, da je število obiskovalcev vendarle merilo, ali je film uspel ali ne, ker navsezadnje delamo filme za ljudi in ne za določen krog ljubiteljev filma!«
•	Kaj bi najprej predlagali, če bi sedeli v mestni skupščini?
»Stara Ljubljana je premalo izrabljena kot izrazit zgodovinski del mesta. Premalo je lokalov v Stari Ljubljani, urejenih v slogu, ki bi ustrezal njenemu ambien-tu.«
•	Vaše vprašanje javnemu delavcu?
»Ce ne dobijo investitorja za drugo stolpnico na Trgu revolucije, ali jo bodo pustili kot spomenik poznejšim rodovom, ali pa jo bodo podrli in material prodajali po znižani ceni?«
*
Direktor Investicijskega zavoda za izgradnjo trga revolucije inž. Jurij Jensterle je takole odgovoril na vurašanie Mirka Bogataja: »Na Trgu revolucije je v izgradnii stolpnica C s prizidkom, ki jo gradimo za tržišče. Ravno tako je v izgradnji veleblagovnica, ki in gradi Agrokombinat Emona, ter objekt F na križišču Veselove in Turnograjske. Vsi ti obiekti bodo dograjeni in vseljivi v nrihodniem letu. Druga stolnnica je zaključena do tretje gradbene faze, gradnja pa se bo nadaljevala koncem letošnjega leta.«
ACO PASTERNJAK
Avtomobilska vrata so se odprla...
LJUBLJANA, 26 maja. — Hujša nesreča se je pripetila včeraj ob 12.40 sopotniku v dostavnem avtomobilu VW Miroslavu Gorencu. Voznik Ivan Žabjak je peljal po Hradetskega cesti. Ko sta se bližala Gorencovemu domu, je Gorenc vstal ln nameraval iz zadnjega prostora vzeti suknjič. Pri tem se Je opotekel. Vrata avtomobila so se odprla in Gorenc je padel ven. Hudo ranjenega so pripeljali na polikliniko.
V. G.
Zdravnikov ne bodo obtožili
Okrožno javno tožilstvo v Mariboru opozarja na organizacijske pomanjkljivosti v zdravstveni službi
MARIBOR, 26. maja — Okrožno javno tožilstvo v Mariboru je odločilo da ne bo zahtevalo preiskave v zvezi s smrtjo Petra Kotnika iz Maribora. Ugotovilo ie da m razlogov za kazenski pregon zdravnikov, ki so tega pacienta zdravili. Hkrati pa je poslalo svetu za zdravstvo in socialno varstvo mariborske občinske skupščine daljšo informacijo o nekaterih organizacijskih pomanjkljivostih v zdravstveni jduzbi v Mariboru, ki zadevajo primer Petra Kotnika in nekatere druge primere ki jih je v zadnjem času obravnavalo okrožno javno tožilstvo v Mariboru
V	zadnjih letih je okrožno javno tožilstvo na pobudo občanov, tiska in tudi na lastno pobudo — navaja pismo svetu za zdravstvo — zbiralo podatke in vodilo postopke o nekaterih pojavih v zdravstvenih službah v Mariboru, ki nakazujejo, da ta služba ni tako organizirana, da bi mogla nuditi občanom hitro, kvalitetno in učinkovito zdravniško pomoč.
Ne smatramo — nadaljuje pismo — da je javno tožilstvo organ, ki naj bi bil organizacijsko in strokovno sposoben ugotavljati, kaj je v zdravstveni službi v redu in kaj narobe, vendar si dovoljujemo — sklicujoč se na pooblastilo iz drugega odstavka 6. člena zakona o javnem tožilstvu predlagati, naj naslovni svet obravnava navedene ugotovitve in dejstva in ukrepa, kar je potrebno, da bi take pojave odpravili in tako dosegli, da bi občani dobili ustrezno zdravniško pomoč in s tem potrebno zaupanje v zdravstveno službo.
V	primeru Petra Kotnika so starši v tisku obtoževali zdravstveno službo in posa-
Etaža D II. nadstropje
El NIŠ
•	MEDIANA,
TIP 8801, DIN 2.479,80
•	DIPLOMAT LLXLS. TIP 8802. DIN 2.552,70
•	RIVIERA DE Ll.V TIP 8803. DIN 2.613.50
•	VIDEOMASTER LUXUS.
TIP 8805. DIN 3.282,00
•	ELROPA 2000,
TIP 8809, DIN 2.795.90
•	PACIFIK.
TIP 87(12. DIN 2674.3(1
•	VRBAS (prej Rt). TIP 672/U, DIN 2552,70
•	PINOCIO (prej RC),
TIP 474/U, DIN 1.786.90
•	KABINET SARAJEVO DE LUX,
DIN 3J60.60
RIZ, ZAGREB
•	GRAND,
TIP 235. DIN 2.600.00
•	ATLANTIK,
TIP 245. DIN 2.600,00
UVOŽENI TV APARATI
'• LOEWE — OPTA. BRD, MODEL F-806, DIN 3340.00
•	ORION 1550 ( MADŽARSKA ),
DIN 2.211,30
•	ORION PORTABLE AT-848. DIN 2320.60
•	ORION 575-MIN1-VTZOR, DIN 1.600,00
mezne zdravnike, da so ne-vestno postopali pri zdravljenju, zdravstvena služba pa je te obtožbe zavračala. V tisku so bile objavljene tudi nekatere ugotovitve strokovne komisije republiškega zdravstvenega centra, ki je ugotavljala dejansko stanje. Značilne so ugotovitve, da so starši obolelega Petra Kotnika često klicali k bolniku dežurnega zdravnika Zdravstvenega doma Maribor. Prihajali so različni zdravniki, ki niso uspeli določiti prave diagnoze. Ko je zdravnik napotil bolnika k specialistu je administratorka brez posvetovanja z zdravnikom določila, naj se bolnik javi na pregled čez več dni Ko je staršem končno le uspelo spraviti sina v bolnišnico, So slišali očitek, kje so bili toliko časa.
Komisija rep. zdravstvenega centra pa je ugotovila, da študij celotnega bolezenskega primera pokojnega Petra Kotalka potrjuje nekatere hibe v organizaciji zdravstvene službe in tudi one v Mariboru. Premajhno število zdravnikov v dežurni službi (zlasti pa za poliklinično službo) onemogoča adekvatno in ažurno obdelavo bolnika, posebno še v nujnem primeru. Očitno pa je, da te hibe niso prav nič vplivale na potek obolenja pri imenovanem bolniku. Takšne organizacijske hibe dežurne službe pa utegnejo usodno vplivati na potek obolenja pri drugih primerih.
Nevrološki, dermatološki in infekcijski oddelek mariborske bolnišnice imajo
skupno dežurno službo. Komisija sodi, da bi morali imeti v regionalnih bolnišnicah navedeni oddelki samostojno dežurno službo. To velja zlasti za nevrološki in infekcijski oddelek, ki sprejemata v dežurnem času urgentno kazuistiko. Ce pa ob jektivni razlogi take ureditve ne dopuščajo, morajo zasedati dežurna mesta starejši specializanti ali specialisti tistih sličnih strok, ki imajo združeno dežurno službo. Komisija meni, da je čakalna doba v specialističnih ordinacijah neutemeljena in nedopustna. Vsekakor je treba uvesti več ordinacij in tako skrajšati čakalno dobo. Bolnišnica mora v soglasju s socialnim zavarovanjem in regionalnim zdravstvenim centrom zagotoviti specializacijo, da bi ustregb potrebam hospitalne in ambulantne po-liklinične specialistične sluz-be-	MARJAN KOS
Našli otroško truplo
LJUBLJANA, 26. (maja. — Na levem bregu Ljubljanice v Zgornjem Kašlju so včeraj zjutraj ob 8.40 našli otroško trupelce. To so sporočili miličniki postaje Polje stalni službi. Komisija je ugotovila, da gre za petletnega Daniela Stojka iz Ljubljane. Otrok je padel 10. aprila v Grubarjev kanal na Kodeljevem. Na truplu ni bilo znakov nasilja.	v. G.
Zločin pri Lendavi
Priprli so še dve osumljeni osebi
MURSKA SOBOTA, 26. maja — Varnostni organi, ki še vedno zbirajo pojasnila in podatke o uboju 16-letnega Štefana Totha in 18-letnega Mirka Gazdaga iz Dolge vasi, so tudi v minulih dneh odločilno prispevali k temu, da bo ozadje tega zločina kmalu v celoti pojasnjeno.
Poročali smo že, da so zaradi utemeljenega suma uvedb pripor za tri obdolžence. Preiskovalni sodnik soboškega Okrožnega sodišča Štefan Poredoš nam je danes dejal, da so zaradi utemeljenega suma priprti še dve osebi, k. da sta nudili morilcu po storitvi dejanja pomoč. Po zbranih podatkih naj bi namreč od osumljenca skrivali in uničili puško, iz katere so se izstreljene morilčeve krogle zaustavile ob mladi žrtvi.
R. C.
Smrt divjega
ribica
Anton Brezovšek, star 17 let, se je smrtno ponesrečil, ko je lovil ribe z elektriko
CELJE, 26. maja. Včeraj se je v vasi Mab dol pri Vojniku smrtno ponesrečil 17-let-ni Anton Brezovšek, ko je v Rovškem potoku lovil ribe z elektriko. Na daljnovod 220 voltov, ki je speljan mimo Malega dola, je vrgel žico in s približno 80 metrov dolgim vodom nato v potoku lovil ribe Pri namakanju žice v vodo. ko jo je premeščal iz enega v drugi grm, mu je verjetno spodrsnilo.
Očividec pripoveduje, da je zasbšal krik in videl, kako mladenič pada v potok. Ko je pritekel tja, je videl, da leži Brezovšek na tleh. Skušal mu je pomagati, vendar je bil ta že mrtev. J. S.
Roparski napad
Je morilec 67-letne Marije Kovač iskal denar?
CELJE, 26. maja. V soboto zvečer so sostanovalci v hiši na Mariborski cesti št. 63 v Celju odkrili mrtvo 67-letno Marijo Kovač, ki je že nekaj let živela sama. Nazadnje so jo videli v četrtek. Ker je bilo nenadno izginotje sostanovalcem sumljivo, predvsem zato, ker Kovačeva o svojem odhodu ni nikogar obvestila, odhajala pa je redko zdoma za dalj časa, so odprli njeno stanovanje. Našli so jo mrtvo v mlaki krvi.
Komisija UJV in Miloš Blagotinšek, ki so nemudoma prihiteli na kraj dogodka, so ugotovili, da je neznanec Marijo Kovač ubil tako, da jo je večkrat udaril po glavi s topim predmetom in jo nato še zadavil z žico. V stanovanju je bilo vse razmetano, tako, kot bi neznani morilec iskal denar. Kovačeva je namreč pred nedavnim prodala hišo, v kateri stanuje. Iztržila je okrog 200 tisoč dinarjev Po doslej nepreverjenih podatkih pa je za del tega denarja kupila novogradnjo na podeželju.
Varnostni organi predvidevajo, da je do zločina prišlo v noči od četrtka na petek. To sklepajo tudi po tem, ker v poštnem predalu Kovačeve v pettek ni nihče več dvignil pošte in časopisov. J, S.
Avto v invalidski voziček
LJUBLJANA, 26. maja. — Na križišču Ogrinčeve in Grintovske ulice v Ljubljani je včeraj ob pol šestih popoldne osebni avtomobil, ki ga je vozil Danilo Sakelšek, podrl invalidski voziček Franca Albrehta. Avtomobilist je na križišču izsiljeval prednost. Hudo ranjenega Albrehta so pripeljali v bolnišnico, škode na vozibh je za 1300 dinarjev.	V. O.
Zadovoljni so ob uspehu
Izjave naših telovadcev po nastopu
VARŠAVA. 26. maja. — ipo telefonu). Naši telovadci, ki so uspešno nastopili na EP v gimnastiki, so se z letalom vrnili prek Beograda domov. Le Cerar je odpotoval v ZRN. v Ingelberg. kjer bo jutri nastopil na mednarodnem tumeirju. Voditelji naše telovadbe in telovadci sami so različno komentirali nastop na EP. V' glavnem so vsi zadovoljni, najbolj pa Cerar, ki tokrat rad poudarja uspeh, ki ga je dosegel v težavnem boju.
Milivoj Radovanovič-Fbrb:n pred •eOruic GZJ- »Cerar je dosegel izreden uspeh pa rud: Brodnik in Vratič sta se irrr*t:!a med naj boljše. kajt: telovadci, k: %o se uvrstili od lf». do 3rt. m***:a. so bili zelo izenačeni. Njihov uspeh te tem večji, ker vemo. v kako <abih razmerah vadijo. Te možnosti jim mora GZJ ob pomoči vse družbe izboljšati Sramota je. da v> Cerar in njegov: tovariši. ka*enh borb**nos? je lahko za *c‘.ed mnogim drugim Opornikom. še vedno brez primerne telovadnice Cerar je s svojo po Srtvova^ios*jo in nadarjenostjo dokazal vsem nam tn :udi najboljšim telovadcem Evrope, da -*e n: za staro šaro Tinie bratje Ku biča v> osvojili pet kolajn.* Cerar pa je sam navori! tri Vendar smo videli, da morajo na*: telovadci. tud: Cerar, in njihovi :re-nrji :ska*i nove tevime elemente ra njihove sestave «
Inž. Ivan tvančevič. podpredsednik tehnične komisije FIG: '»EP r Varšavi ie bilo zelo dooro pripravi :eno Prvi dan oa je bilo
že od 1958 leta v Moskvi najboljši na konju. Prav konj z ročaji re bil na EP v Varšavi kvalitetno zasedeno orodje. Cerarjeva vaja na bradlji v soboto, pa na drogu v nedeljo sta bili njegovi najboljši izvedb: kar pomnim. Tekmoval je izredno mimo. Brodnik in Vratič sta imela premalo težam ih tekem v zadnjem času. kar se jima je mnogo bolj poznalo kot na primer izkušenemu Cerarju. Brodnik je dobro tekmoval, nesreča pa je bila v tem. da je bil drog prvo orodje, na katerem je nastopil, ko Se n: bil v tekmovalnem zagonu Vratič je dobro začel. potem pa ga je vedno bolj Dremngovala trema Drugače bi dosege! še precej boljšo uvrs*itev. Nasoioh pa smo videl:, da je evropska gimnastika toliko napredo. vala. v kratkem času po Mehiki, da je vsaka uvrstitev med šeste-r*co najooljšch na vsakem orodju zelo režko dosegljiv uspeh.«
Janez Brodnik: »Pred tako pomembno tekmo kot je EP bi nas morali prekaliti z nastopi na Kvalitetnih tekmah in turnirjih. Tako j pa smo imeli po Mehiki le eno
na evropskem prvenstvu v Varšavi
Cerarjeve vaje na TV
Hanč občinstva «Iab#e ko: drugi dan V mnogobo;u ie nam- I -eč r*a-tooa'o prev«*- fekmo vtičev | na odru hkrati Od FP v Varšavi j -e moramo kot prir^ifel*! SP v 1 T.:*ibl*an: nekar naučiti: obvešča- j rr*e mora bit: sodobne;še. čeprav I to n: ravno poceni Sojenje »e j
bilo v glavnem zelo dobro, ven ZAGREB — Gladki poraz 0:5 da- dtisr drr *e ’< .* prv* naše -.eniške reprezentance v fek-B--»d".:k ;n Vratič «?a več ko za- j mi za Davisov poka! prot: Spa-
I bi J* je tako presenetil športno : a vnos* pri nas. da nekateri go-
rekmo in še to v telovadnici, v kateri vsak dan treniramo. Skoda, da je bil drog prvo orodje za nas. Jugoslovane. Znano je, da najbolje telovadim na drogu, če na njem nastopim proti koncu tekmovanja. Tako pa še nisem bil tekmovalno zagret. Švicarji, s katerimi smo skupaj nastopili, so se namreč predolgo ogrevali in mi vzeli čas, da bi še enkrat preizkusil dvojno salto, ki je moj adut na drogu. Zaradi tega sem bil nervozen in se pri doskoku nisem prilepil na tla. Vendar sem vesel, da sem vse svoje vaje izvedel brez bistvenih spodrsljajev, ki so pogostni tudi pri najboljših telovadcih. Na splošno pa svojih vaj nisem izvajal dovolj sproščeno«.
Miloš Vratič: »Prvi vtis na trening pred EP v Varšavi je bil. da sem veliko slabši od drugih tekmo-valcev. na tekmi pa se je izkazalo, da le ni tako. Napako sem naredil na krogih, ko sem se v nepravem trenutku spustil s stoje v veletoč in s tem povzročil močno guganje. Tu sem izgubil najmanj 0.30 točke. To je bilo nepotrebno. Na drugih orodjih sem dobro telovadil, edino za konja sem še premalo vežbal dvojno češko kolo. drugače bi dobil višjo oceno. Prav konj pa je tisto orodje, ki odloča o končni uvrstitvi.«
Milenko Kersnič: »Moji tovariši so tekmovali zelo dobro. Brodnik je imel smolo, ker je moral na drogu nastopiti na začetku namesto na koncu tekmovanja. Cerarju so na bradlji v mnogoboju sodni, ki storili krivico, drugi dan pa jim jo je zagodel, kakor tudi svojim tekmecem«.
DUŠAN KURET
Med današnjo televizijsko oddajo »Na sedmi stezi«, ki bo na sporedu ob 19.05, bo ljubljanska televizija vnovič posredovala Cerarjeve vaje na evropskem prvenstvu v Varšavi. RTV Ljubljana se je za ponovitev odločila, ker je tekmovanje prvič prenašala ponoči.
1 PO DOMAČIH KRAJIH |
NOVO MESTO — V nadaljeva-nju republiške teniške lige je Olimpija V. premagala Novo mesto I. 3:0. Podrobni izidi — inž. Jagodič : Picek 6:3. 6:1. Lubej : Turk 8:6,	7:5, Jagodič-Lubej :
Turk-Lukšič 6:2. 6:3
VRANJE — V peti etapi mednarodne kolesarske dirke »Po po-teh Pomora vja« je zmagal Blago-jevič (Bg) Rumeno majico je zadržal Ctibnč
ZAGREB — Rokoborci Varteksa iz Varaždina so osvojili naslov zmagovalca prvega dela tekmovanja v zvezni ligi v rokoborbi v grško-nmskem slogu V devetih kolih so zbrali 17 točk.
LJUBLJANA — V sredo. 28. t. m. bodo v domu TVD Partizan šiška izpiti za pasove za ljubljanske judoiste.	H.
Cerarja bodo predlagali za nagrado AVNOJ
BE&5RAD, 26. maja — Na redni letni skupščini jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo so med drugim sklenili predlagati našega telovadnega šampiona Mira Cerarja za nagrado AVNOJ. Zborovalci so bili mnenja, da je Miro Cerar izjemna osebnost v našem športu, morebitna nagrada njemu pa bi pomenila priznanje tudi vsej naši telesni kulturi kot delu na. šega družbenega življenja. ,
Na skupščini so ob običajnih točkah posvetili največ p>ozornosti razdelitvi sredstev, ki jih JZOTK dobiva od zveznega izvršnega sveta. Skupno ima JZOTK letos na voljo 10.089.100 din, dotacija ZIS pa znaša 9,814.300 din. Dotacije je dobilo 22 strokovnih špx>rtnih zvez.
Strokovna služba JZOTK je pripravila tudi plan vlaganj v vrhun-skl šport za štiriletno obdobje do leta 1972, ko bi naj naši športniki imeli 1166 mednarodnih srečanj, udeležili pa bi se naj 179 evropskih in svetovnih prvenstev. Skupno bi za ta štiri leta potrebovali 61.362.600 dinarjev ali na posameznega reprezentanta 4200 din, kar je pet do desetkrat manj kot pri naših neposrednih tekmecih v Evropi-
ZRENJANIN — Končano je dvodnevno tekmovanje na 23. prvenstvu Jugoslavije v sabljanju. Sodelovale s oštiri ekipo z 18 sabljači. V posamični konkurenci je že šestič osvojil naslov član Omladinca iz Zrenjnnina Mašo. Naslov ekipnega prvaka v borbi s sabljo pa je osvojil Omladinac.
DELO komentira nedeljske športne dogodke - DELO komentira nedeljske športne d«
Kako dolgo še...?
Glede na to, da se tudi Pro-leterju močno majejo tla pod nogami in da je bila tekma z Olimpijo na njegovem terenu ena zadnjih priložnosti, da se obdrži pri prvoligaškem življenju, realno ni
Olimpija
bilo pričakovati ugodnih vesti od ondod. Pa vendar, kakor smo tudi pred odhodom čmo-belih mimogrede navrgli, bi lahko Ljubljančani le osvojili px>l izkupička, če bi zaigrali tako, kakor znajo in kakor jim je bilo naročeno.
Zdi se, da v tem primeru ne gre za tisto splošno »opravičilo«, češ da so gostje imeli smolo, da so bili nerazpoloženi in podobno, temveč tiči zajec menda Se v drugem grmu. Prav je dejal nekdo izmed očividcev, da sedem nogometašev ne more premagati enajst borbenih nasprotnikov. Hočemo reči, da so štirje v moštvu povsem odpovedali. Ro-giču in Srbuju še zdaleč ni šlo tako, kot bi bilo treba, medtem ko sta bila Lazovič in Popivoda povsem neaktivna. Prvi je zbujal vtis, kakor da je naveličan že vsega, da še komaj zmaguje normalno hojo po igrišču, zaradi česar mu je ogorčepi trener ponujal celo stol, naj bi se vsedel,
Posamezniki so, ekipe ni
Miro Cerar *»Bv»:* je bil ogor .*« ko? maioidaj Tud. na drogu *em zasluženo osvojil kolajno, kajti to. kar se je zgod.To Kostelu ut Voroc nu. bi se lahko fudi . meni: pravzaprav se mi ie že v I An*»erpcu >' Ie*a. >.o s* m skoraj padel z droga, na EP 1963. le*a r Beogradu, na OIr Tokiu I
obakrat na bradi i Pravici. I če bi ki so mi io krstil: ora drn na j bradi d v mnozoboiu. ie b:lo s *
•fin nekako zadcVeno«
vorijo celo o sabotaži naše dvojico ali vsaj Franuioviča. od ke-_4IB *erega je bilo pričakovati največ, udi ! ,'iie5°v račun naj bi bil preprost:
jejo. ker je t alti
i mTadoet M: in ♦akt ga občudu-> let. pravzaprav
NESREČA — avtomobilist. 31-le -e je sni r no pon gu v Chestru * A treniral z varilci
mo*;
Znani avstralski •mi Paul Htvktns e*rečil na trenin
ngl*. ikvhia« je rr. »’ola 70«; na - o * proge, na-o treščil v cit. vo
kar je z
LUTKA — Lutkica -ve*3vnega ' nogomrne^i prvenstva l!^»t v An. ’ gl:j: ■— »World*C up	no za i
s*-e*ovno {rvens*vo 197» v Mr n ki » dobila na«.* dmka Spomitv-ek na 1 5>p 197o se bo imenoval «Wond * rup-Panrii';* na glavi bo imel ve i lik «ombre-o. oblečen bc. s dre« | mehiške državne reprezentance |
TALENT — Na ameriškem mia-*:n>kem prvenstvu v dviganju uteži je v težki kategorij: zmage 1 te-enager Kerine* h Pa te ra. k: je dvignil 535 kg’ Strokovnjaki menijo, da se bo Pa-era razvil v odličnega dviga.ca. če bo redno in mar’iivo treniral tudi t prihodnje.
zmagali še v r«n kolu. bi moral: kmalu spet na stan v tej konkurenci nameuo da bi se v istem ča«u udeležili kakega do-I nosnega turnirja
,	T.*»’<o nzmiUtame pa je po-
| v -em odveč. O nikakršni sabotaži | r.. govor.« kajti Franulovic ie . • vsaj za zaaji nafprej športnik :n *c!e pn:err bu«inessman in tak •e rudi njegov odnos do ekipn:h | nastopov za Jugoslavijo
Izven dvoma pa ie prav tako. da ie mladi šampion iz Splita na sul3ti razočaral Razen v prvih
*	grah proti O-antesu in dobršnem delu tekme s Santano je bil daleč >d forme, ki jo je na primer po-
j kazal na tekmi % Francijo v Ma-; nooru Vzrok za io pa je iskati oredv-.-m v r*egovi psihični la-
*	hilno«*! Eposmvuc ni šel zbran j v d* oboi. mur lo ga fe
'ta > ve.- *© m»» šli «odn?ki	In
>'» .*a	•* m*s!‘h še zagrizel črv
I dvoma. M m* ne gre in ne I gr- . ie bilo v-e*»a konec Pri tem j Da se je treba j Frnmitovič sicer «t»o«obnorii «kar ie že nekajkrat d ikaza!'. da pa te niegov staž i le še prekratek in ni*»gova nitina , neor.merno msnfša ko* na nrim« Orante^ova. k:	je sicer mlaiši.
. zato pa te odigra! na: man j pei-tra* * ^ *»»»rem TV*r*«or oo’wl i — :*i kar ie m-— »b*” *e pomemb-I netše — ves čas *:vi v sredini.
1 ki moštvenim preizkušnjam po-j «veča poglavitno pozornost
Tn s t«tr '*mo že pn bis*ru ' T- či*»n«ke 'eniške rep*e *»n*nc~ pr^k?*'čno nimamo Za iv ■-»*».-*•«> v Do visokem pokalu in | b*»’fc*in*i'*e i«re oač zberemo oo «-»m*en*Vo fe; v© na volio. dnevi wir-*r»*i<' r»-ed remi tekmami d	*•	‘	!»•	'<-» nekdo orga
n*T'rino «Vrh* »an*e Mno^o dru. **-č * m mkI’ ne more bi*i - v danJh r**»merr»h ko teniška zve-i»i*»o’avi*** rt:ma tz iziemo c	noVn»"n	orofesional-
ron de’3vca in »udi denar samo t:«r; k: »a za mednarodni program dobiva od jugoslovanske zvere orgrn-racii »a relesno kul-
za veda ti. da je igralec tziemnih
pa ie treoa v takih okoliščinah računati tud: s posledicami.
F.na med njimi pa je. da pač invuno posamezne teniške šampione. učinkovite reprezentance pa ne . . .
EVGEN BERGANT
Drugi rezultati — V polfinalu ameriške cone je Mehika premagala Avstralijo 3:2 in se bo v finalu te cone borila z zmagovalcem srečanfa Brazilija : Čile. Zadnji dan tekem je Rufiels (Avs) premagal Loyo-Mava (Meh) v štirih nizih, odločilno tretjo točko za Mehiko pa je dosegel Osu-na v štirih nizih prot: Bowreyu
Tekme v Evropi:	Monaco :
GSSR 0:5. Velika Britanija : Ir-«ka 3:0, Romimija :	Izrael 5:0.
S 7. Kan»d;» 4*1. Ifa»ifa Avstrija 5-0. Švedska : ZRN 1:4.
V polfinalih obeh skupin bodo torej igrali — Apaniia : Romunija. SZ • Ttahia. GSSR • J Afrika in Vel. Britanija proti ZRN
Turnir Olimpije
LJUBLJANA - V nadaljevanju teniškega turnirja za prvenstvo Olimpije je nastopila cela vrsta igralcev in igralk, nekaj pa je bilo tud! prea*eneč«»nj. N» »pomembneiši zidi - moški Albaneže : Vidic j j *»':■). *»:l. ar. Tekavčič : J. Cižman 4 H. 6:2. 8:6. Rirar : inž. 2vokelj i 6:0. 6:1. inž. Jagodič : Rutar 6:0. 6:1. inž. Jagodič : Lubej 3:6. 6:2. 6:3. Bajc : Jovanovič 6:2. 6:0, inž. Javornik :	Baras 6:3. 2:6. 6:3,
Gregorič : inž. Javornik 8.6. 6:3. Pertot Gregorič 6-4.	6:3. inž.
Kristančič Vrančič 6:2. 6:2. Žigon : Bone 6:4. 7:5. ligo : Pirkmajer 6:1. 8:6. Stermecki : Il«ro 6:4. 8:6. D. Lavrič : Prelesnik 6:2. 6:4. iskapin :P. Lavrič 6:1. 6:0, Ber-gelj : Žigon 6:1. 7:5. ženske — Bajec
Počasni Ljubljančani
Olimpija je med jugoslovanskimi košarkarji dvakrat druga. V državnem prvenstvu je zaostala za moštvom Crvene zvezde, v finalu tekmovanja za jugoslovanski pokal pa so jo premagali košarkarji zagrebške Lokomotive. Ce k temu prištejemo še uvrstitev ljubljanske zveznoligaške ekipe v polfinale tekmovanja za evrop-
Košarka
ski pokal pokalnih anagovalcev. potem je Olimpija dosegla lep uspeh. Porazi tik ood vrhom so pokazali, da v moštvu skozi tekmovalno sezono ni bilo vse v takem redu. kot bi sicer moralo biti.
Košarkarji Olimpije so v nedeljskem finalu proti Lokomotivi igrali slabo. Ce bi ocenjevali njihov nastop v Beogradu proti Zadru in finalno tekmo v odstotkih, potem Ljubljančan5 v Zagrebu niso pokazali več kot 50 odstotkov svojih zmogljivosti. Bili so nezanesljivi v napadu — razen Verbiča in v drugem delu Zorga — pa tudi obramba Olimpije je imela toliko razpoklin. da Kavedžiji in
reprezentantu Plečašu ni bilo težko uhajati skozi njih in dosegati koše.
Plečaš in Kavedžija sta bila tista igralca Lokomotive, ki sta največ prispevala k najtesnejšemu porazu Olimpije. Ce bi Ljubljančani imeli v svojih vrstah samo enega igralca, ki bi zmogel potegniti za seboj druge v hitre nasprotne napade, potem smo prepričani, da bi bila zmaga ljub. Ijanski ekipi zagotovljena. Da jim nasprotni napadi niso uspevali oziroma da jih je bilo na vsej tekmi samo nekaj, pa so krivi tudi visoki igralci Olimpije. Le-ti so sicer ujeli marsikatero togo. vendar so jo vse predolgo držali v rokah; s tem so zamujali lepe priložnosti.
Ce bi Olimpija igrala samo za spoznanje hitreje v napadu in bolje v obrambi, potem se ji nikakor ne bi moglo zgoditi, vzlic vsem napakam sodniške dvojice, da bi jim lahko odvzel v zadnjih 25 sekundah igre žogo časomerilec pri napravi za določanje »30 sekund«. Preprosto bi v tistih odločilnih trenutkih imeli na voljo dovolj primerno razliko — kot so jo imeli v četrtek proti Zadru — in jim sodnika in časomerilec ne bi mogla do živega.
Tako pa se vzlic upravičenosti košarkarji Olimpije verjetno lahko zaman razburjajo . . in čakajo novih priložnosti.
da bi se odpočil. Se slabše pa se je vedel Popivoda, ki je hlinil nekakšen strah pred dvoboji in je bil menda najbol; srečen, če je bil od Proleterjevih brinilcev čim dlje. Povsem razumljivo je bilo, da takšna heterogena ekipa ne more računati na uspeh m da je bilo prizadevanje drugih, kot na primer odličnega Pejbviča, ki je reprezentanta Bjekoviča skoraj povsem omrtvičil, zelo dobrega Škulja. Frančeškina in naposled tudi Oblaka, pravzaprav zelo jalovo.
To je samo nekaj bežnih podatkov o katerih bi morala strokovno vodstvo in uprava kluba razpravljati zelo kritično in se čimprej dokopati do ustreznih sklepov Ne gre namreč pozabljati med drugim, da se Popivoda menda že zdaj, kljub pogodbeni obveznosti, ponuja nekaterim klubom, nekateri drugi, ki bi ^adi igrali, pa sedijo na klopi . . .
Takšna nogometna predstava je trenerja Konjevoda tako zelo vzburila, da se od svojih ni niti poslovil, niti ni bil pripravljen izjaviti karkoli — za nikogar!
STANE LIPAR
Usoden spodrsljaj?
Nedeljsko srečanje med Mariborom in Veležem nam bo ostalo v spominu kot lep primer, kako mu. hasta utegne biti fdkčasta žoga, za katero iz nedelje v nedeljo teka dvaindvajset nogometašev. Zlepa
Maribor
i. #:a
6:2.
6:1. Jančar 6:4. Kob'er : Lavrač : Bajec
: Glavan
Dobnikar 6:8. 8:6.
Zagoričnik 6:3, 6:2.
5:7. 6:3. 6 1.
V nadaljnjih kolih bodo pobegli v boi tud: že najboljši igralci kluba. »ekme do četrtfinala pa bodo odia-ane ob popoldnevih — do petka
NAMIZNI TENIS
J
•uro P* tako zastavljenem delu oeteni k^irok najbolje nrepu-«-!ti igralcem samim skleoanie aranšmafev v »ujini. «a1 je »o za n* •'*°T»e;<e. igralci pn *« ču na turnirjih, vendar
C
Korpa in Stipančič odpotovala v ZDA
LJUBLJANA — Državni prv«: k Ištvan Korpa in Anton Stipančič s»a takoj po končanem državnem prvenstvu v Sarajevu odpotovala v Ncw York. kjer bos*a sodelovala na velikem mednarodnem turnirju. V New Yorku bo igral tudi svetovni prvak Iio. med drugimi pa še Schttler, Stanek. Mi ko. Alser. Johansson in Neal.
Lokomotiva : Olimpija v 5'evilksh
V finalni tekmi za jugoslovanski košarkarski festival je u»grebška lokomotiva prema-r*aia Obrni* In 78 77 (41:35). Sodila sta Jakšič in Radovič (Bgd»
STRELCI — lokomotiva: Plečaš 18. Omašič 25. Kavedžija 21. I) Rukavina 4. Bočkaj 3. Valek 5. Lukovič 2; Olini-l»«*a:	Verbič 20. Jeiovac 12.
Hočevar 9. Daneu 8. I-ogar 8. 2o-«a 20.
SKOKI: Lokomotiva — obramba (11): Pie« aš 2. Omašič 2. Kavedžija 1. D. Rukavina 1, Bočkaj 3. Valek 2: napad (3): Plečaš 1. D Rukavina 1. Valek 1: Olimpija — obramba (7): Jelovnc 3. I.oear 3. 2orga 1: naiMil (3): Jehvoc 2 Zoren 1
MUTI — ».okorne'?va (39:33 ali 55 9 odst.):	P*eča« 15:7
»47). On'*»šid t7;ll (64). KaveH. ži*a 12:10	<R3». D. P*’kavi na
3:2 (66». Vrtek 10° <20>. Lukovič 1:1	(100». Rimač 1:0:
Olimpija (73:2.1 ati 42.4 odst.): Polanec 1:0. Verbič 18:10 (55). Jelovkc 8:4 (50). Hočevar 3:2 (66». Paneu 11:4 (36). Logar 14:4 (28). Zorga 18:7 (38».
KAZENSKI METI: Lokomotiva 20:17 ali 60 odst.. Olimpija 20:15 ali 75 odst.
OSEBNE NAPAKE: Lokomotiva 24. OlimpfiA 25.
NAPAKE:	Lokomotiva 4.
Olimpija 3.
-S
S TEKME LOKOMOTIVA Ljubljančani (z leve v temnih dresih Zorga, Jeiovac in Logar) v boju z igralci Lokomotive.
Foto: Z. FILIJA
adilniki za vsa gospodinjstva
•Ceo^iJlaiuM&b _
CE KUPUJETE HLADILNIK. IZBERITE EKA HLADILNIKE. SISTEM AEG.
IZDELEK TOVARNE
| ŠPORTNA NAPOVED
Veliko dobitkov
V	21. kolu »Športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 1.558,419 din, od tega v Sloveniji 105.683 din. Dvanajst zadetkov ima 650 igralcev, dobitek pa je 480 din. Enajstič je več ko 7. 480, igralci pa bodo dobili jTi-bližno po 60 din. V Sloveniji je 36 dvanajstič in 430 enajstič.
V	21. kolu »Športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je bilo vplačanih 681.451 din, od tega v Sloveniji 41.911 din. Devetk je 2800 po 120 din V Sloveniji je 126 devetk
Pari za 22. kolo (1. 6.) »velike športne napovedi«:
1.	Sl oboda (TZ) — Osi jek	1
2.	Srem — Novi Sad	1,0
3.	Spartak — Borovo	1.0
4.	Radnički (S) — Radnički (B> 1
5.	Bačka — Crvenka	0,1
6.	Zadar — Orijent	0,2
7.	Borac (BL) — Trešnjevka 1
8.	Trepča — Napredak	1
9.	Mladost (SP) — Dubočica 0,1
10.	Borac (C) — Sloga	1,0
11.	Lovčen — Bosna	1,0
12.	Budučnost — Leotar	l
Pari za 22 kolo (1. 6.) »male
športne napovedi«:
9. Sloboda (TU) —
Radnički (K)	o,l
Kandidati za tekmo s Finsko
BEOGRAD. 26. maja — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Rajko Mitič je poslal mednarodni zvezi FIFA seznam igralcev, iz katerih bo sestavil jugoslovansko reprezentanco za kva lifikacijsko tekmo za SP proti Finski, ki bo 4. junija v Helsinkih Igralci so:	vratarji Dautbegovic,
Mutibarič in Curkovič, branilci Jevtič, Bmčič, Gračanin, Holcer, Pavlovič, Paunovič, Blaškovič in Cvek, napadalci Katič, Lazarevič, Mušemič. Bukal. Džajič. Petkovič, Pirič, Sprečo. Hlevnjak. Ačimovič in Bjekovic.
Iz skupine, v kateri je Jugoslavija. se je za SP že kvalificirala ekipa Belgije.
Podvig mladih
V	Gradežu se je v nedeljo končal tradicionalni turnir prijateljstva in narodov, na katerem so sodelovale mlade nogometne reprezentance Koroške. Furlanije -Julijske Krajine, jugozahodne Nemčije m Slovenije Namen tega turnirja ni le tekmovati, marveč spoznavanje mladih športnikov iz sosednih držav. Gostoljubni domačini zaslužijo za brezhibno orga nizacijo in izvedbo tekmovanja vse priznanje
Mladi slovenski nogometaši so prijetno presenetili Ne samo, da so zasedli prvo mesto, temveč so prikazali najzrelejši, hiter in moderen nogomet Zato ne preseneča enotno mnenje vseh vodij ekip, da so slovenski nogometaši po kvaliteti nadkrilili druge reprezentance. V obeh srečanjih so naši nogometaši diktirali tempo, kakršnega le redko vidimo na no gometnih igriščih. Gledalci so uživali ob izdelanem konceptu igre in tehniki. Ne bi bilo napak, da bi posebno pohvalili . odličnega graditelja Horjaka, iznajdljivega Sevška, nezmotljivega Zavria in Mavriča ter nenazadnje privlačne obrambe vratarja Jagečiča. Gladka zmaga v finalu proti lanskoletnim zmagovalcev iz Celovca, reprezentanci jugozahodne Nemčije potrjuje, da je bila izbira ekipe pod vodstvom trenerja Perhariča in selektorja Zavrla st. pravilna Zmaga in prvo mesto hkrati potrjuje, da je v mladi reprezentanci že precej zrelih nogometašev, ki jim je treba dati za nemoten razvoj vse možnosti, da se uveljavijo in vključijo v zvezne ligaške enajsterice.
Tudi druge reprezentance so napredovale; zlasti velja omeniti tehnično izdelano igro Italijanov, ki pa so streljali netočno. Nemci so igrali moško; brezkompromisno, enostavno in ostro. Zmeraj so nevarno streljali. Morda so edinole razočarali izbranci Koroške, toda ne toliko z igro kot z zadnjim mestom. V Celovcu lani so bili drugi. Turnir je uspel in ob zaključku je bilo slišati: »Na svidenje 1970 v ZRN, gostiteljici sedmega turnirja prijateljstva in narodov!«	T. 2IDAN
| ŠAH_____________________
Spasski nerazpoložen
MOSKVA, 26. maja — Sedemnajste partije dvoboja za naslov sve tovnega šahovskega prvaka Pet ros-jan in Spasski ne bosta igrala danes, ker je Spasski nerazpoložen za igro. To je že drugič, da je izzivalec f-rosil za preložitev partiie: to lahko stori samo še enkrat Sedemnajsto partijo bosta tekmeca odigrgla prihodnjo sredo
ne pomnimo, kdaj so mariborski napadalci usmerili proti nasprotnikovemu vratarju toliko silovitih strelov in kdaj so si zadnjič priigrali toliko zrelih priložnosti za zadetek kot prav to nedeljsko popoldne v Ljudskem vrtu. Toda žoga m in ni hotela v mrežo. Se več: minuto pred odmorom je nepričakovano udarila za Horvatičev hrbet in ta zadetek je deloval na vijoličaste kot hladna prha. Enajsterica je potem v silni želji za zmago izgubila živce in se 17 minut pred koncem tekme znašla pred neizbežnim polomom. Na srečo se je športna sreča, ki je bila do takrat izključno na strani gostov (dvakrat je žoga udarila v Veleževo vratnico), nekaj minut pred koncem nasmehnila domačinom, ki so srečno, toda več kot zasluženo rešili vsaj točko.
Silno psihološko breme, da je treba zmagati za vsako ceno, postaja sedaj bumerang, ki se neus. miljeno vrača in tolče po mariborskem prvoligašu. To je posebno kazno takrat, ko si vijoličasti na domačem terenu kljub vsej premoči ne znajo priigrati določene prednosti v zadetkih. Takrat posamezniki hočejo ukrepati na lastno pest, zajame jih pravcata panika in posledice so navadno neizbežne
Zanimivo je. da je v nedeljo odpovedala na vsej črti obramba, ki
| KEGLJANJE_____________ |
Grmoščica vodi
ZAGREB. 26. maja. — Kegljači zagrebške Grmoščice vodijo po I. delu ekipnega prvenstva Jugoslavije. Doslej je polovica klubov končala tekmovanje (2 nastopa), druga polovica pa se bo pomerila 31. t. m. in 1. junija, prav tako v Za-grebu. Zagrebški klubi so pokazali zelo različno formo. Tako so bili kegljači Grmošnjice prvi dan tekmovanja na lastnih stezah povsem povprečni, drugi dan pa na Proleterjevem kegljišču kar za 312 kegljev boljši. Težko pa je verjeti, da bo Grmoščica obdržala vodstvo tembolj, ker v drugem delu tekmovanja nastopa tudi lanski prvak Jugosl avize, splitski Poštar Najboljši posamični rezultat ze dosegel doslej Nikola Marinkovič (Hajduk Zgb.) — 918 kegljev.
Vrstni red: 1. Grmoščica 10.374 (povprečno 864,5, na kegljišču Grmoščice 5031, na kegljišču Prole-terja 5343), 2. Jesenice 10.313 (pov-r rečno 859.4. 5147 + 5166), 3. Slo-vemja-ceste Ljubljana 10.115 (842.9, 5076 + 5039),	4. Partizan (Beo-
grad) 10.083 (840,2, 4982 + 5101), 5. Hajduk (Zagreb) 10.063 (838.6, 10.041 (836,7, 4878 4- 5163), ... 3. 4822	5240). 6 Bratstvo (Zagreb)
Konstruktor (Maribor) 984o (820. 4966 -l 4874).	S. PIRsL
Mladinci četrti
NtTRENBERG. 26. maja (Po telefonu). — Tu se je danes začelo evropsko mladinsko prvenstvo v kegljanju. Na sporedu je bilo ekipno tekmovanje. Za na^o mladinsko reprezentanco, ki je zasedla 4. mesto, je bil najuspešnejši I!ija Smo. Ijanovič s 867 podrtimi keglji. Izkazal pa se je tudi Bojan Tršan iz Ljubljane z 859 podrtimi keglji. Kolikor bi bila Boroš in Tukša uspešnejša — kar je trener od njiju tudi pričakoval — bi se naša reprezentanca nedvomno lahko uvrstila bolje.
REZULTATI: 1. ZRN 5184 (po-vpreček 864),	2. Romuni ia 5129
(854,8), 3. Avstrija 5069 (844). 4. Jugoslavija 5043 (840), 5 CSSR — 4937 (822).
Naši reprezentantke so podrli naslednje število kegljev: Smo’jano-vic 867, Tršan 859, Tometič 850, Mezak 841, Boroš 818 in Tukša 808. Danes je bil najboljši tekmovalec ZRN Engelhardt z 929 podrtimi keglji.	M. KOVAČ
je bila na zadnjih srečanjih vselej steber enajsterice in da so napadalci opravili svoje delo še kar solidno. Grubišič, Rosignoli, posebno pa Raševič so imeli izredno slab dan. Gostje, ki v začetku niti niso kazali prevelike želje za zmago, zato niso imeli težke naloge, ko so prodirali prek sredine igrišča. Enostavno, kvečjemu z dvemi ali tremi podajami, so matirali vijoličaste, ki so se po vodilnem Pirčevem zadetku povsem prepustili zmagovitemu zanosu, pri tem pa pozabili, da je treba dragoceno vodstvo tudi braniti.
Ne gre se znebiti vtisa, da je bil Velež, kakršen se nam je predstavil v nedeljo, za Mariborčane zadnja velika priložnost in da bodo preostali tekmeci, ki v zadnjih petih kolih še čakajo vijoličaste, mnogo težji in neprijetnejši. Prav zato utegne biti izgubljena točka proti Veležu usodna . . .
P. KANCLER
Prodane vstopnice
Na nedeljeskem srečanju med nogometaši Maribora in Veleža so prodali 2.697 vstopnic. Kosmati zaslužek je znašal 25.789.— din, po odštetju vseh dajatev pa je ostalo v klubski blagajni vijoličastih 17.415.— din.
Izjava K. Omeragiča
Skoraj neverjetno se sliši, da so naši napadalci od številnih priložnosti v prvem polčasu izkoristili samo eno, gostje pa so prišli do zadetka takorekoč iz ene edine resnejše akcije. Po odmoru je moje varovance zajela panika, mimo tega pa se nas je držala še velika smola. Kljub temu sem zadovoljen s točko, kajti kazalo je že, da bomo potolčeni sredi Ljudskega vrta. Prvenstvo še ni pri kraju in marsikaj se lahko še zgodi.
Pomembni le točki
Nogometašem Ljubljane pojde na teh zadnjih »metrih« prvenstva še kar po načrtu. To mislimo predvsem osvojitev vseh točk, ki so jih načrtovali, čeprav strokovno vodstvo, pa tudi gledalci ne more-
Ljubljana
jo biti zadovoljni tudi s prikazano igro v celoti.
Drugo zapreko v tem finišu — enajsterico Zadra — so domačini preskočili šele po odmoru. Bojazen trenerja je bila povsem upravičena. kajti Zadar, ki je igral odprto, je bil zelo trd oreh, v njegovih vrstah pa je bilo nekaj od ličnih posameznikov, ki se dobro razumejo na svoj p>osel Pa kljub temu je imela Ljubljana pred odmorom zaradi večje napadalnosti
■ r»r:lf
NOVO NA TUJEM
KF-200
kompresorski hladilnik 200 litrov
KF-150
kompresorski hladilnik 150 litrov
KF-135
kompresorski hladilnik 135 litrov
IZ motorji
ŠKOFJA LOKA — Motorne dirke v Škofji Loki, ki so bile letos prvič pod naslovom »velika nagrada«, radi primerjamo s hitrostnimi ..vožnjami za »veliko nagrado Jadrana« v Preluki pri Opatiji. Dve desetletji sta ti dve prireditvi že v koledarju tekmovanj AMZJ, v
MOSKVA — Na evrop-skem prvenstvu v vaterpolu za železničarje je Jugoslavija zasedla 7. mesto. — VRSTNI RED: 1. SZ, 2. NDR. 3. Romunija, 4. Madžarska, 5. Bolgarija. 6. Poljska, 7. Jugoslavija. 8. Nizozemska. 9. ZRN, 10. Belgija.
WEST SPRINGFIELD - Ameriški profesionalni boksar Bob Fo-ster je ubranil naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji, p>o-tem ko je s k. o. v 4. rundi premagal rojaka Kendalla.
FIRENCE — V prijateljski nogometni tekmi je Barcelona premagala novega italijanskega prvaka Fio-rentino 2:0 (0:0). Tekmo si je ogledalo 35.000 gledalcev.
SOLUN — Košarkarji Izraela m Grčije so se uvrstili na EP. ki bo od 27. septembra do 4. oktobra v Neaplju. V zadnjem kolu je Avstrija premagala Finsko 63:53 (24:24), Grčija pa Izrael 70:66 (32:31). Končni vrstni red- Izrael in Grčija i>o 6 točk, Avstrija 6 (slabša razlika v koših), Finska in ZRN po 4 točke.
ATENE — v finalu tekmovanja ženskih teniških reprezentanc za »Federation cup« je ekipa ZDA premagala Avstralijo 2:1. Američanke so v prvem kolu izločile Jugoslavanke.
MAGDEBURG — Vzhodnonemški atlet Demmig je posta ril nov rekord NDR v deseteroboju z 8028 točkami.
HALLE — Nogometaši mlade re-prezentance SZ so zasedli 3 mesto na turnirju UEFA v NDR, potem ko so premagali Škotsko 1:0 (1:0). Prvo mesto je zasedla Bolgarija, ki je v Leipzigu z NDR igrala 1:1 (1:1). Ker je bil izid po dveh podaljških še zmeraj neodločen, je žreb odločil Bolgarijo za zmagovalca.
SCANNO — V 11. etapi koledarske dirke Giro d’Itali.ia od Campo-bassa do Scanna (165 km) je zmagat’ Italijan Bitossi — 5:10,15 Vodi Belgijec Merckx.
in borbenocti več priložnosti za zadetek in bi mia lahko odločila spopad. že v teh 45 minutah Toda, kaj, ko pa napadalci ne zna.io zadeti ci ja niti iz najbolj ugodnih situacij.
Res je težko uganiti pravi vzrok te njihove bolezni Prav gotovo .le treba delno njihove spodrsljaje pripisati deloma tudi smoli, vendar se očividci vse bolj nagibajo domnevi, da je to posledica neznanja in je zategadelj težko najti opravičila, ne glede na to, da vsi čutijo nad seboj pritisk Domokle-jevega meča. Morda gre v tej nespretni peterici Si Škarjev pohvaliti edinole Džaferoviča. ki se zlasti na domačem terenu navadno zmeraj dobro znajde
Pa še to! Mnogim gledalcem ni bilo prikrito nešportno vedenje Papra Trener mu je med tekmo deial. naj zapusti igrišče, ker bi ga rad zamen ial s svežim Kuvačičem, ki pa se ie zaman ogreval kakih pol ure Papeeva trma prav gotovo ne bo ostala nekaznovana
S L.
Iziava Z. Dolenca
»Zmasa ie oapolnoma zaslužena Kl.jub neučinkovitosti, za katero res ne najdem pravega vzroka, smo vendarle dosegli zaželeni cilj
Vsak igralec orisoeval svoj delež in so b:’e njihova nervoza in zato tudi napake povsem razumljive.«
(M)
Zlati zmaj spet Liubliani
BELJAK — Ker bo evropsko prvenstvo v goju letos v Ljubljani so organizacijsko tradionalnega ekipnega tumirja za pokal »zlati zmaj« prevzeli goisti iz Beljaka. Ljubljana, ki je branila pokal, je nastopila v najmočnejši sestavi, okrepljena z bivšim evropskim prvakom Mutabžijo. Ekipa, v kateri so igrali še Ekart. Pečenko, Intihar in Sturm, je zmagala v vseh treh srečanjih in zbrala še ekrat več točk kot drugouvrščeni Beljak. Premagala je Beljak, Prago in Dunaj, vse z najvišjim možnim rezultatom 4:0. V boju za 2. mesto pa je Beljak premagal Dunaj in Prago — oba 3:1.
VRSTNI RED: Ljubljana 12, Beljak 6, Dunaj 4, Praga 2.
Hkrati je bil turnir posameznikov po skrajšanem sistemu. Zmagal je Mutabžija. in prejel srebnii pokal Beljaka, med tri Ljubljačane pa se je vrinil domačin Griiner.
VRSTNI RED: Mutabžija 7, Gru-ner 6, Ekart, Gaspari in Intihar 5
ZAGREB — Na tekmi starih nogometnih reprezentantov je Beograd premagal Zagreb 4:3 (2:3).
LJUBLJANA Na prvenstveno tekmo II repub. košarkarske lige — centralna skupina Ježica : Hrastnik so prišli le trije igralci iz Hrastnika.. Ježica je tekmo do-bila 20:0 — brez borbe.	J. S.
ELEGANTNA OBLIKA
IDEALNA RAZPOREDITEV IN VELIK PROSTOR ZA SPRAVLJANJE HRANE. S POSEBNIM DELOM ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE
UVOZNI KOMPRESOR MAGNETNO ZAPIRANJE
HLADILNIK EKA Z ORIGINALNIM KOMPRESORJEM AEG POSEBEN DEL ZA GLOBOKO ZMRZOVANJE PO VSEJ ŠIRINI HLADILNIKA
EMAJLIRANI NOTRANJI ZABOJ PETLETNO JAMSTVO
HLADILNIKI EKA — SISTEM AEG LAHKO KUPITE V VSEH TRGOVINAH NA 12-MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI IN PRISPEVKA.
najhitreje v Loki
Motoristika
mednarodnem koledarju FIM pa je dlje Opatija, ki zaenkrat po svetu bolj slovi tudi zaradi čudovitega ambienta celotnega tekmovalnega prostora ob Kvarnerskem zalivu. Športni center v Preluki Je s svojimi prizadevanji že uspel; letos jeseni bo priredil letošnjo zadnjo dirko za svetovno prvenstvo, Škofja Loka s svojo odlično organizacijo in dobro konkurenco pa se za prireditev na taki ravni šele poteguje za leto 1973, ko bo mesto slavilo tisočletnico.
Škofjeloška tekmovalna steza Pa je v nečem vendarle že pred Opatijo: Je najhitrejša za motorje v Jugoslaviji sploh. Primerjajmo kategorij ske rekorde:
CCM	OPATIJA	SK. LOKA
	km/h	km/n
50	110,300	117,600
125	124,600	131,385
250	135,300	139,414
350	136,700	137,175
500	137,700	144,000 135,678
prikoliee	123.300	
Absolutni hitrostni rekord v Opatiji je 149.169 km/h, ki ga je dosegel Nemec Manfred Mohr z avtomobilom formule 3 »tečno« leta 1968. Absolutni rekord škofjelo-ške steze je na nedeljskih dirkah dosegel Švicar Guyla Marsovszky z motorjem »linto« v razredu do 500 kubikov. Švicar je slabo star-tal, vendar se je do 4. kroga prebil na drugo mesto za dosedanjim rekorderjem in vodilnim Doddsom iz Avstralije. Marsovzsky je hotel tudi zmagati, pri čemer ga je izdal motor; slaba pnevmatika na zadnjem kolesu je bila kriva, da je po rekordnem dosežku padel, vendar je potem še prevoil 10 krogov, kolikor jih je moral za priznanje rekorda
Blizu novemu absolutnemu rekordu je bil tudi zmagovalec v tem razredu, Avstralec DoHds. ki Je vseh 15 krogov (po 4.S0H	i^)
prevozil s povprečno hitrostjo 140.U57 km h! Vsekakor bi lahko Dodds osvojil 5.00o din za absolutni rekord, če bi bil vedel, da kljub vodilnemu položaju ni naj-sekundantka — zaročenka ga je z hitreje prevozil 1 kroga Njegova dogovorjenimi znaki sicer spretno vodila do zanesljive zmage, pozabila pa mu je signalizirati, da je nov rekord dosegel Marsovszky.
»Ko bi bil vedel, da nisem najhitreje prevozil 1 kroga, bi bil še tvegal in vozil hitreje, tako pa sim dirjal precej zadržano in varoval 1. mesto,« je dejal takoj po zmagi Dodds in očitajoče gledal proti črnolasi zaročenki, ki se ji je sredi vročega boja prikradel usoden spodrsljaj. Res pa je tudi. aa se je črnolaska med prireditvijo menda trikrat preoblekla Dodds se je moral tako pač spo-prijazniti — kot leto poprej tudi znani italijanski dirkač Silvio Gras-setti — z ženskim spodrsljajem v tipično moškem športu
Funkcionarji AMD Škofja Loka, ki so si letos omislili tudi enotne uniforme, so dirko speljali na ravni, s čimer so dokazali, da se upravičeno potegujejo za svetovno prvenstvo.
H. OBELEIS
NENNI V JUGOSLAVIJI — Italijanski zunanji minister Pietro Nenni (levo) je včeraj prispel v Beograd, kjer ga je pozdravil državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Nennija bo v sredo sprejel predsednik republike Tito, danes pa se bo pogovarjal z Edvardom Kardeljem. Mitjem Ribičičem. Mirkom Tepavcem in drugimi jugoslovanskimi predstavniki.	Telefoto: Tanjug
CERAR SPET ZLAT — Naš šampion Miro Cerar je na evropskem prvenstvu v gimnastiki v Varšavi spet enkrat potrdil svojo visoko vrednost in osvojil na svojem najljubšem orodju, konju z ročaji, zlato kolajno. Po tekmovanju ▼ mnogoboju je sicer za Voronjinom (SZ) in V. Kubico (Pol) zaostal za pet stotink točke, vendar je v finalu zamujeno nadoknadil. Prehitel je Voronjina in skupaj s Kubico deli prvo mesto.	Telefoto: UPI
KRUH IN SOL ZA DOBRODOŠLICO — Organizatorji tradicionalne prireditve »Kmečka ohcet« so včeraj po starem običaju s kruhom in soljo izrekli dobrodošlico Naili Ghenim in Taoufiku Hammamiju, ki sta se prišla poročit v Ljubljano iz tunizijskega kraja Soussa. Do sobote je še čas ...
Foto: Busič
Nadaljevanje s prve strani
ske posnetke, da so imeli ljudje občutek »da se nahajajo na kraju samem«.
Generalni sekretar OZN U Tant je čestital predsedniku Nixonu ob uspešnem poletu »Apolla 10«. ki pomeni »odločujoč korak za pristanek čl c veka na Mesecu«. V čestitki je nadalje rečeno, da je bil polet vesoljcev
Srečna vrnitev treh vesoljskih potnikov
sadka pripravljena na pristanek. Kako so vesoljci preživeli te tri minute, ko so bili v odcepljeni kabini prepuščeni sami sebi (od približno
treh milijonov kilogramov.
.	_	.	„	““ »u	vesoljcev
kolikor je tehtal »Apollo. »prepričljiv dosežek velike skupaj * nosilno raketo m vei*ine neomejene hrabro.
»Luninim trajektom«, je o- j stl ,n čudežne tehnologije.« stalo le se >».->0 kilogramov). ....	.
bodo najbrž povedali pozne- Administrator ameriške jf	agencije za vesoljske razi-
Se preden so s kabino zn o- skave Thomas Paine je :z-va navezali radijsko zvezo. J Jav!l- da bodo 9. junija spre-sta dve letali iz reševalne ; Jd: dokončen sklep o tem. skupine ob prvem svitanju l ali bo vesoljska ladja »Apol-zore opazili bleščeči »Apol- :° 11” spustila 20. julija prve lo«. ki se je približeval svo- : ljudi na Mesec in ali bodo jemu cilju.	; ,a datum preložili. »Znano
V trenutkih, ko so milijo- ! da se lahko zkrcamo na ni televizijskih gledalcev ča- j Mesecu iz izkrcal: se bomo«. kmU, da se bo vesoljska iad- >e dejal na tiskovni konfe-a pojavila na mal:h ekra- renči Thomas Paine
n ih. je »Apollo« kot meteor para! temačne obrise zore. Stafford je vzkliknil: »To je nekaj izrednega, pravzaprav smo nad ciljem.«
Devet minut je poteklo, odkar se je kabina dotaknila prvih plasti atmosfere in odkar so vključili padala za zaviranje. »Apollo« je bil tedaj, ko sta se razvili dve velikanski padali. 4130 metrov visoko. Padala so se odpirala postopoma, da bi zmanjšala hitrost kabine od približno 480 kilometrov na 280 km na uro.
Ob 17.42 uri sta se razprl: Se dve manjši padali, nato pa še glavna padala, ki so r dveh fazah zmanjšala hitrost na približno 35 kilometrov na uro. Kabina, ki ie zlagoma plula skozi ozračje pod padal:, se je ob 17.52 uri dotaknila valov Pacifika, le 26 sekund kas-
Posadka »Apolln 10« je danes čestitala Sovjetski zvezi za uspehe, dosežene z vesoljskima postajama »Venera 5« in »Venera 6«. ki sta pristali na istoimenskem planetu. Ameriški vesoljci pa niso enakega mnenia s sovjetskimi znanstveniki, da človek ne bo mogel nikoli pristati na Veneri.
Dopisnik »Pravde« iz \Va-shingtona danes piše, da se »Apollo 10« po uspešno o-pravljeni nalogi vrača na Zemljo. Poročevalec vodilnega sovjetskega lista poudarja. da so posadka ameriške vesoljske ladje »trije pogumni možje, ki so pokazali hladnokrvnost in iznajdljivost in ki so kljub težavam večdnevnega poleta ohranili smisel za humor«.
Znani strokovnjak za vesoljsko biologijo sovjetski akademik Farin je dejal, da bo
reje. kot je bilo predvideno, vesoljska biologija imela ve-
Natančnost pri pristajanju so dosegi: tud: tokrat. Apollo se je spustil približno 5 kilometrov od nosilca »Prn-oeton«. na območju njegove ga vidnega pol;a. (ez 18 minut so iz kabine, ki so jo obkrožil: heikopterji in Ijud-1e. stopil: Ceman. Stafford in Toung. Prihod na palubo »Prince!ona« ob po! sedmih je bi! pravšen za-'e*ek dneva na Zemlj: in krona uspele misije v da jnj-a prostranstva vesoljstva.
»Dejati smo. da bomo prispet:	na	točno določen
kraj.« je ob prihodu na »Princeton« izjavi! Staffoni. poveljnik ladje. »Stavo ste dobil:.« je bi! odgovor.
Predsednk Nixon je čestital vesoljcem »Apela 10« za uspešen polet proti Mesecu. V telefonskem pogovoru s tremi vesoljci nocoj na ladji »Princeton« je predsednik Nixon dejal, da je njihova akcija »sijajen dosežek«. Izrazi! je mišljenje, da je eden najprepričljivej-šlh aspektov misije v tem. ker so trije vesoljci p slali na Zemljo odlične televizij-
like koristi od podatkov, ki so jih zbrali med poletom »Apolla 10« Prav tako je dejal. da občuduje hrabrost ameriških vesoljcev, »ki nikoli niso izgubili smisla za humor in tudi ne v težkih položajih«. Točnost njihovih manevrov, ki je nujna v tako zapletenem poizkusu, je bila presenetljiva«, je dejal sovjetski akademik.
Thomas Stafford. John Young in Eugene Ceman so oili prti možje, ki so se v vesolju obrili. »Apollo 10« je opravil približno pol poti med Luno in Zemljo, ko je Stafford smeje sporočil kontrolnemu centru v Houstonu: »Pravkar smo se vsi trije obrili, pri čemer smo si vsi trije pomagali z novo tehniko — z britvicami in kremo za britje.« Sporočilo je izzvalo presenečenje celo med tehniki NASA. kjer so le redki »posvečeni« vedeli, da so trije vesoljci vzeli s seboj v Youngovem neseser-ju tudi pribor za britje. Staf-lord je pojasnil, da žele biti ob prihodu na Zemljo »podobni ljudem«.
Aspirator VONJA AS-I vpija v hladilniku vse »on>\ ki jih izločuj« jedila. — Izdelkr lahko kupite v vseh veleblagovnicah in samopostrežnih trgovinah.
Interpuhiic-
Beograd
še preden se Je »Apollo 10« vrnil na Zemljo, so trije novi vesoljci — Neil Armstrong. Edwin Aldrin in Michael Collins — v soboto izvedli generalni poizkus, kako se vrniti na Zemljo po prvem obisku človeka na Luni.
Ce bo misija »Apolla 11« uspela — v načrtu imajo izkrcati se na Luni in se vrniti na Zemljo — bodo morali vesoljci pri vrnitivi poskrbeti za kar najbolj temeljite varnostne ukrepe. Čeprav je Luna videti mrtev planet, ni izključeno, da na njej obstajajo mikroorganizmi, ki v naši biologiji in medicini niso znani, pri zemljanih pa b: lahko povzročil: bolezni in smrt.
Zaradi tega so za tri vesoljce. ki se bodo kmalu odpravili na Luno. izdelali oosebne hermetično zaprte kombinezone, ki imajo pritrjene čelade z vizirji in plinske maske. Vesoljci, ki so jih izbrali za misijo »Apolla 11«. so v soboto preizkusili te kombinezone. Pri navideznem pristajanju fiktivnega »Apol-j la 11« na valovih Pacifika se jim Je približal eden od potapljačev, oblečen v prav tako varnostno obleko, in poškropil kabino s posebno biološko raztopino, nato pa odprl vrata in jim izročil kombinezone. Vesoljci so se nato vkrcali na Dnevmatični splav, od koder jih je. tako kot ponavadi. odpeljal helikopter
Vesoljski potniki bodo morali po pristanku na Zemljo ostati tri tedne v Houstonu. da bodo ooravili vse zdravniške preglede
• •
V Moskvi kujejo dokumente
ka. Vendar pa ta vest uradno doslej ni bila potrjena.
Kar zadeva dokument, ki govori o enotnosti naprednih sil v proriimperialističnem boju. sta se v dosedanjih pripravah pojavili dve struji: prva, v katero sodijo par--tije varšavske zveze in cela vrsta manjših partij iz drugih delov sveta, je pripravljena sprejeti dokument takšen. kot so ga predložili na marčnem sestanku; druga, v kateri je poleg italijanske partije še nekaj drugih u-” lednih zahodnih partij, pa sodi. da dokument ne predstavlja ustrezne analize sodobnega sveta in odnosov med socialističnimi državami. Ker prav ta del dokumenta, to je analiza mednarodnega položaja, analiza odnosov med socialističnimi državami in pa analiza odnosov s tretjim svetom, izhaja iz postavk lanskega aprilskega plenuma sovjetske partije, bi bilo težko pričakovati, da bo sovjetska partija zaradi nesoglasja z zahodnimi partijskimi delegacijami pripravljena popuščati tako daleč, da bi z dokumentom negirala sklepe a-prilskega plenuma. Zaradi te situacije opazovalci pričakujejo, da niti z metodo amandmajev ne bo moč doseči soglasja glede dokumenta in da bodo zatorej nekatere delegacije, med njimi navajajo spet italijansko, podpisale le tisti del dokumenta, s katerim se strinjajo. Po vsej priliki pa bo med delegacijami tudi takšna, ki dokumenta sploh ne bo pripravljena podpisati.
MARJAN SEDMAK
Zasedanje CENTO
TEHERAN. 26. maja (AFP). Tu se je danes začela dvodnevna seja ministrov držav članic CENTO pakte (bivši bagdadski pakt). Na seji sodelujejo zunanji ministri Turčije, Irana, Velike Britanije in ZDA. peto članico — Pakistan — pa zastopa veleposlanik v Iranu.
Zadnje vesti
Velika stavka v RAI
Uslužbenci italijanske RTV terjajo nove delovne pogodbe
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
RIM, 26. maja, (Po telefonu i. V teku je 24-urna splošna stavka uslužbencev italijanskega radia in televi- j zije. Stavkajoči zahtevajo nove delovne pogodbe in več pravic pri odločanju. Posredno pa je protestna manifestacija povezana tudi s polemikami o značaju in vlogi radia in televizije.
Zaradi kompaktne stavke 10.000 nameščencev RAI sta televizijski in radijski program silno okrnjena. Zaradi stavk v posameznih televizijskih centrih so že v minulih dneh odpadle nekatere popularne oddaje. Pogajanja o obnovi delovnih pogodb se vlečejo že nekaj mesecev, povod za stavko pa so dale tudi nekatere personalne spremembe v rimski televizijski hiši, ki so bile izvršene brez vednosti sindikatov.
Medtem se tudi v parlamentu začenja ostra debata o funkcij:	televizije kot
množičnega obveščevalnega sredstva. Radio-televizija je v Italiji javna ustanova, opozicija pa obtožuje vlado in vladne stranke, da jo z neprikritim: intervencijami izrabljajo v režimske in druge protiustavne namene. Televizija ima v Italiji več kot 7 milijonov naročnikov, njen letni proračun pa znaša sto milijard lir.
TIT VIDMAR
Novinar Jovič se je smrtno ponesrečil
BEOGRAD. 2H. maja (Tanjug). V prometni nesreči pri vasi šašinac je danes izgubil življenje 49-letni Joca Jovič, podpolkovnik v pokoju. vc^ni novinar in publicist.
Husak se je vrnil iz NDR
PRAGA, 26. maja (AP) — Prvi sekretar CK KPC Gustav Husak se je danes vrnil v Prago po krajšem obisku v NDR, kjer se je pogovarjal z (Valterjem Ulbrichtom, prvim sekretarjem CK ESPN.
Obisk italijanskih trgovcev
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Italijanski inštitut za zunanjo trgovino (ICE) organizira skupaj z zvezno gospodarsko zbornico in gospodarskima zbornicama Zagreba in Ljubljane obisk predstavnikov 16 italijanskih organizacij in firm, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo blaga za široko porabo. Gre za predstavnike veleblagovnic in trgovinskega omrežja, ki prodaja obleko, obutev, živila in električne gospodinjske aparate.
Delegacijo, ki bo imela pri nas pogovore od 29. maja do 5. junija, bo vodil član parlamentarne komisije za industrijo in trgovino prof. Mario Vaghi. Poleg gospodarstvenikov bodo v delegaciji tudi funkcionarji ministrstva za zunanjo trgovino in nacionalnega inštituta za zunanjo trgovino.
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
DELO
V	sredo sodba v zadevi
„Sokor
Tožilec je umaknil del obtožb — Zadnji dan obravnave -
ZAGREB, 26. maja (Tanjug). Zadnji dan obravnave proti udeležencema zadeve »Sokol« so govorili namestnik javnega tožilca Branko Mikulič in zagovornika Ku-koča ter Jožica.
Tožilec je umaknil del obtožb, kajti »Republika« kot podjetje ni bila v poslovanju »nič posebnega«, le da so njen denar neusmiljeno zapravljali ter ponarejali dokumente. Bivši direktor »Republike« Boris Kukoč, je po mnenju tožilca kriv za nepravilno denarno poslovanje, od česar je imel tudi sam gmotne koristi.
Zagovornika obeh obtožencev sta dokazovala, da v zadevi nista sokriva, saj ste verjela v Mičkovičevo poštenost. Sodbo bodo izrekli 28. maja.
Natečaj za esej o Gandhiju
BEOGRAD, 26. maja (Tanjug). Na mednarodni natečaj za esej o Mahatmu Gandhiju. ki ga je razpisala lani, ob 100-letnici rojstva velikega filozofa, indijska nacionalna ‘ komisija za UNESCO, so več del poslali tudi Jugoslovani. Indijsko veleposlaništvo v Beogradu je sporočilo, da so rok tega natečaja podaljšali do 15. junija letos in tako lahko sodelujejo tudi tisti, ki so zamudili prvi rok.
Za najboljše eseje »Gandhi in človekova emancipacija« sta predvideni dve nagradi za dijake in študente od 16. do 24. leta in dve nagradi za druge udeležence, stare nad 24 let Nagrajenci bodo imeli plačana potovanja v New Delhi in enomesečno bivanje v Indiji. Izide natečaja bodo objavili jeseni, ko bodo zaključne slovesnosti tega jubileja.
Švedska afera z Grkom
STOCKHOLM, 26. maja (Tanjug). — Davišnji švedski časopisi vsi po vrsti ostro grajajo notranjega ministra Holmquista, državno komisijo za tujce in policijo, ker so nekega Grka, nasprotnika atenskega vojaškega režima, zastraženega izročili grški policiji.
Kaže. da se bo iz tega izcimila velika politična afera. Nekaj poslancev je izjavilo, da bodo zadevo sprožili v parlamentu, predstavniki demokratičnih organizacij pa napovedujejo, da bodo tožili policijo.
Grški delavec, za katerega gre, se je hotel vrniti v ZR Nemčijo, kjer ima dovoljenje za bivanje.
Švedski sindikat proti tuji delovni sili
STOCKHOLM, 26. maja (Tanjug). Sindikat kovinarjev Švedske Je zahteval, da oblasti prenehajo izdajati dovoljenja za delo tujim delavcem v domači kovinarski industriji in Industriji inženiringov. To bi praktično pomenilo prenehanje zaposlovanja tujih delavcev v tej industriji, vendar samo iz neskandinavstaOi držav.
V	Saigon v šolo
RIO DE JANEIRO. 26. maja (Tanjug). Večja skupina oficirjev argentinskih oboroženih sil je odpotovala iz Buenos Airesa v Saigon, da bi se seezianila z metodami vojskovanja proti gverilcem. Tja gredo na povabilo saiganske vlade in z »dobrohotno privolitvijo« poveljstva vojaških sil v Južnem Vietnamu.
Kako je potekal državni udar
Organizacijo državnega udara v Sudanu je vodil polkovnik Ei Nimari
KAIRO, 26. maja (AFP) — Prvi sudanski potnike, ki so danes iz Kartuma prišli v Kairo so izjavili, da med včerajšnjim državnim udarom v Sudanu ni prišlo do prelivanja krvi zaradi sposobnosti in smisla za organizacijo polkovnika El Ni-marijg, ministra za obrambo.
Eden od članov posadke sudanske letalske družbe Sudan Airways je povedal, kako so organizirali državni udar. V noči med soboto in nedeljo je polkovnik El Nimari z naskokom zavzel stavbo državne radio postaje Omdurman. Ponoči je dajal navodila svojim pristašem, ki so bili v raznih enotah po vsej državi. Zatem je ukazal oboroženim silam, naj zasedejo glavno pošto, predsedniško palačo, urade in druge stavbe strateškega pomena, medtem ko so tanki vozili po ulicah glavnega mesta. Ob zori so čete polkovnika El Nimarija zavzele rezidenco predsednika Is-maila el Azharia in članov vlade. Vse to so storili v času, ko so prebivalci glavnega mesta spali ter niso vedeli ničesar, kaj se dogaja. šele v prvih oddajah radia je prebivalstvo slišalo poročilo polkovnika El Nimarija in zvedelo, da je bil izveden državni udar. Skupine študentov in delavcev pa so začele manifestirati svojo privrženost novemu režimu.
Enajst petrolejskih delavcev izaubilo življenje
BENIN, 26. maja (Reuter). — Vojaški guverner nigerijske province Srednji zahod polkovnik Džemibevon je sporočil, da je 11 petrolejskih delavcev iz Evrope izgubilo življenje med napadom biafr-skih sil na njihovo taborišče pred dvema tednoma v bližini Kvalea zahodno od reke Niger.
Do tega sporočila je prišlo na podlagi izjave očvidca.
Pred dvema tednoma so sporočili, da je 27 petrolejskih delavcev iz Evrope izginilo na področju vojnih operacij v vzhodni Nigeriji. Bi-afirski radio je javil, da so delavce obdržali zaradi »političnih razlogov«. Od tedaj je bilo o petrolejskih delavcih zelo malo vesti navzlic prizadevanju italijanskega in za-hodnonemškega veleposlaništva, da bi zvedeli za njihovo usodo. Osebni odposlanec papeža Pavla VI. je po pogovorih z biafrskimi oblastmi poročal, da je 18 delavcev — 14 Italijanov, 3 zahodni Nemci in 1 Libanonec živih in da so v biafrskem ujetništvu. Ničesar pa ni povedal o usodi drugih delavcev, ki so tedaj izginili.
Danes v Moskvi sestanek SEV
MOSKVA, 26. maja (TASS). Jutri se bo v Moskvi začelo 41. zasednje Izvršnega komiteja sveta SEV, na katerem bodo proučili realizacijo sklepa 23. posebnega zasedanja svete, na katerem so sodelovali voditelji komunističnih ta delavskih partij ta šefi vlad držav članic SEV.
Na jutrišnje zasedanje so v Moskvo prispeli stalni predstavniki držav članic SEV podpredsedniki vlad Bolgarije, Madžarske, NDR, Mongolije, Poljske, Romunije ta CSSR.
Kosigin v Kabulu
KABUL, 26. maja (AFP) — Predsednik sovjetske vlade Kosigin, ki je na uradnem obisku v Afganistanu, se je danes popoldne pogovarjal z afganistanskim premierom Etemadijem o problemih skupnega interesa in še posebno mednarodnih. Nadalje sta govorila o položaju v tem delu Azije, o načrtih gospodarskega sodelovanja med obema državama in o sovjetski pomoči za uresničitev tretjega petletnega plana Afganistana.
Radio Praga se je opravičil
PRAGA, 26. maja (Reuter) — Radio Praga je objavil danes uradno opravičilo za lažne in neosnovane kritike komunistov, ki so bile izrečene neposredno po dogodkih avgusta lani.
»Koncem avgusta je praški radio kritiziral nekatere tovariše zaradi njihovega stališča do Sovjetske zveze in jih obtožili ne da bi imel pri tem na razpolago dejstva. Do tega je prišlo, ker ni biilo možno nadzorovati poročila, tem ljudem in njihovim družinam pa so povzročili veliko moralno škodo. Zaradi tega je dolžnost češkoslovaškega radia, da se opraviči. Praški radio upa. da bodo prizadeti sprejeli to iskreno opravičilo«, je sporočil danes radio Praga.
Vabilo Tuniziji za sestanek neuvrščenih
TUNIS, 26. maja (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Tuniziji Slavoljub Petrovič je obiskal danes zunanjega ministra Burgibo mlajšega ta izročil tunizijski vladi vabilo jugoslovanske vlade za sodelovanje na posvetovalnem sestanku neuvrščenih držav, ki bo 8. julija.
Hsinhua o kitaj-sko-sovjetskem meinem sporu
HARIBIN, 26. maja (Hsin-hua). — Graničarji in ljudstvo na otoku Cenpao (Da-manski) so imeli v zvezi z izjavo kitajske vlade 24. maja sestanek, na katerem so podprli stališče v izjavi o kitaj-sko-sovjetskem mejnem sporu.
Na sestanku je bilo med drugim rečeno, da so sovjetske čete v času od 23. januarja in 2. marca letos 16-krat prišle na »kitajski otok Cenpao«. Pravtako trdijo, da so na kitajski strani reke Us-suri in Amur sovjetke čete »zavzele nad 600 kitajskih otokov«.
FNO bo spoštovala oremirje
SAIGON, 26. maja (Reuter). Fronta nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama je sporočila, da bo ob dnevu rojstva Bude v petek spoštovala premirje 48 ur. Sporočilo o tem so prebrali preko radio postaje osvobodilne fronte.
Saigonske oblasti so 8. maja predložile za budistični praznik 24-umo premirje. Američani so se tudi strinjali s tem predlogom.
Severna Koreja poslala »materialno pomoč« Siriji
HONGKONG. 26. maja (AFP). — Severnokorejska časopisna agencija je sporočila, da je Sirija prejela »materialno pomoč« od Severne Koreje »ki jo bo uporabljala v borbi proti ZDA in Izraelu ter za obrambo neodvisnosti in suverenosti države«. Agencija pa ne poroča za kakšno vrsto pomoči gre.
Telegrami
ČESTITKE — BEOGRAD. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal afganistanskemu kralju Mohamedu Zahiru ob nacionalnem prazniku Afganistana brzojavno čestitko.
NIZOZEMSKI GOSTJE — BEOGRAD. Na povabilo zvezne skupščine bo danes v Beograd dospela nizozemska parlamentarna delegacija, ki bo ostala pri nas do 3. junija.
KONEC STAVKE — CHICAGO. Na chicaških državnih osnovnih šolah so učitelji nehali stavkati. Na 523 šolah se pouk nadaljuje. V zgodovini mesta je bila to prva stavka učiteljev; trajala je dva dni, brez pouka pa je bilo več kot pol milijona učencev.
URADNI OBISK — MOSKVA. Sovjetski premier Aleksej Kosigin je danes dopotoval iz Taškenta na uradni obisk v Afganistan.
O SODELOVANJU — OSLO. Norveški komunisti in socialistična ljudska stranka so se začeli pogovarjati o tem, da bi sodelovali na septembrskih volitvah. Pogovorov se udeležujejo tudi nekateri levičarsko usmerjeni predstavniki največje norveške stranke — delavske stranke.
POŽARI — PORTLAND. Z zažigalnimi bombami so tu zanetili požare v treh trgovinah, škode je za približno 100.000 dinarjev, vendar so ogenj hitro pogasili
DELEGACIJA V SOVJETSKI ZVEZI — MOSKVA. Iraška vojaška delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade in zunanji minister, general Hardan Takriti, je prišla na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
FURISARA V NDR — MOSKVA. Kamboški zunanji minister princ Norodor Furisara je odpotoval iz Moskve na obisk v Berlin.
MANJ VOJAKOV V ZAHODNI EVROPI — BRUSELJ. Ameriški državni sekretar za obrambo Laird se je pogovarjal s kanadskim obrambnim ministrom Leom Cadieu-xom o kanadskih načrtih, da bi zmanjšali vojaške sile v Zahodni Evropi. Sestanek je trajal približno uro.
SMRTNA KAZEN — SOLUN. Za enega izmed 39 obtoženih, ki jim sodi vojaško sodišče v Atenah zaradi »subverzivne dejavnosti« proti sedanjemu grškemu režimu, je tožilec zahteval smrtno kazen. Trije pa naj bi bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo.
»UPORNIKI« OBTOŽENI — MADRID. Madridsko vojaško sodišče je zahtevalo za devet ljudi, ki so baje netili vojaški upor, od 6 do 12 let zapora. Baje so ustanovili skupino, ki naj bi med lanskimi študentskimi nemiri preprečila policiji vstop v madridske šole in univerzo.
ŠE ENO LETALO SPREMENILO SMER — ATLANTA, še eno ameriško letalo so prisilili, da je moralo pristati na Kubi. Letalo je vozilo na progi Miami—New York.
GLAVNA NALOGA OAE — KAMPALA. Generalni sekretar organizacije afriške enotnosti Telli je izjavil, da je glavna naloga OAE »popolnoma osvoboditi afriško celino kolonialnega jarma«. Telli je to izjavil ob dnevu za osvoboditev Afrike.
Pa se to;
LE KAJ TAKO HITITE! — Ko je »Apollo 10« pljusnil v morje, se je z letalonosilke »Princeton« vzdignil roj helikopterjev in pohitel na pomoč vesoljcem. Ko so se reševalci mrzlično spreletavali nad kabino, so iz zvočnika nenadoma zaslišali miren glas enega izmed vesoljskih potnikov:
»Kaj pa je, fantje? Kam tako hitite? Le mirno, brez naglice. Saj smo tu, nič se ne bojte!«
Vreme
26. maja 1969
Temperatura 07		13	Prognoza
Ljubljana	15	21	VREMENSKA SLIKA:
Planica	12	16	
Brnik	13	20	Hladna fronta je danes pre-
Maribor	15	22	šla naše kraje in povzročila le
Slovenj Gradec	15	22	manjše padavine. Najhladnejša
Celje	14	21	fronta se zadržuje nad zahod-
Novo mesto	14	22	no Evropo in se usmerja nad
Koper	19	23	kraje severno od Alp.
Kredarica	2	1	
Reka	19	21	
Pulj	19	21	NAPOVED ZA TOREK:
Split	22	24	
Dubrovnik	19	23	SLOVENIJA:
Zagreb	16	22	Ponoči bo pretežno jasno,
Beograd	18	25	čez dan deloma sončno, popol-
Sarajevo	14	23	dne so v gorskem svetu možne
Titograd	20	26	posamezne plohe. Najnižje noč-
Skopje	18	28	ne temperature bodo okoli 10,
Celovec	12	(20	v Primorju 15, najvišje dnevne
Gradec	13	22	med 20 in 25 stopinjami C.
Dunaj	16	20	
Milano	16	20	
Genova	18	20	JUGOSLAVIJA:
Miinchen Ztirich Benetke	14	10	Spremenljivo oblačno bo, v
	9 18	14 21	severnih krajih vmes manjše padavine.