Teòaj 11.
l,ist 32.
V GORICI, v petek, 8. avgusta 1873.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: /a celo leto <1 gold-, za pol leta 1 go M. 50 k., za četrt leta 80 sold.-- Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. .- pol. druitva «Gorica1* je cena določena, 'kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Šolan ju ua Travniku.
KLAS
#» ' 4 ; * * *
Naročnina iu dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovrednikn Antonu Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza od Duomo) h. st. 361. Vse j) oš il jat ve naj se frankujejo Rokopisi »e ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, la s.: za kob-k vsakrat 30 s.
Slovenci na Goriškem, poslušajte!
Pasji dno vi! Vročina da zemlja poka in vrana zeva. Vse mrtvo, mrtvo sosebno na mkodnein polji : čitalnice spè spanje pravičnega, ni je nikjer „besede*, veselice, ni ga petja, ne podučnega govora.... Kaj ima tedaj začeti ubogi novinar? o čem pisati? Sedaj je vsaj za časnikarje volilna reforma dobro došla: ona nam je prinésla nekoliko volilnega gibanja, ki vdihuje nekaj življenja. v to mrtvijo. Bo vsaj o teni kaj pisarjenja.
Povsód se vže delajo priprave za volitev v državni zbor. Volilni shodi se sklicujejo, vol ilei se pomenkujejo iu posvetujejo, mnogokako modro vganejo ; kandidati ali ponudniki se postavljajo, ponujajo, sem-tertje celò vsilujejo. Tudi pri nas valovi volilnega gibanja vže visoko plivkajo. Vsa-kedo skuša svoje prepričanje pripraviti v dejansko veljavo, si prizadeva svojim načelom najti zastopnika iu zagovornika v državnem zboru. Hvala Bogu! iu Biuož“ pri nas tudi ne manjka, ki bi radi sedeli v lesenjači na Dunaji ; imamo jih na ponudbo in izbiro kakega pol „tueeta*. Stavim, da od starega Črne ta, ki si je za večno vrata v lesenjačo zaprl, noter do na rman j-šega in nanulajšega „prvačiča* in J mutci ča* bi nobeden ne rékel poslanskemu stolu: „Ne maram zate* ! Vsaj mi goriški Slovenci imamo celo kopo mož in možieelj-nov, ki menijo, da se edina salus Slovenija e, edina rešilna deska na viharnem morji germanizma in italijanizma, ki vdarja čez bregove naše domovine groze jo popla-
viti, pogoltniti. O, mi smo mi ! Pri nas je vse prvak, ko na ribniški ženitnim. Sosedje, če Vam manjka kje kandidatov, pridite k nam !
V prihodnjem volilnem bóji si hojo nasproti stale tri stranke: vladina, ssimo-narodna in verskonarodna stranka Vlada gotovo vže deluje, pa bolj tajno : njena u-redba je podobna velikanski, umetno razpredeni in razpreženi mreži, zviti paljki natezajo niti, — če so goriški Slovenci muhe, — no, se pa bodo dali omrežiti, rinviti.
Ta! stranka je, bi rekel, za nas tuja, nij-ma korenin v narodu niti srca za narod; ona je sama tudi zvezana, ne sme sè svojo glavo misliti, sè stojim srcem čutiti,— ampak zanjo mislijo \jsoke glave na Huna ji. — kar se tam iituhta, — to se mora tukaj (če se le more) v življenje upeljati. Poslanci izvoljeni izmed te stranke bodo delali po volji vlade, a ne po želji ljudstva, oni so in ostanejo zastopniki vlade, a ne naši zagovorniki. Zato, dragi deželam moji! vam postavim namesto daljnega govorjenja semknjle le en dolg—------------!
Poleg te imamo tudi še dve domači stranki, katerih pač ni več mogoče vtajiti. Ha se ognem nevšečnih priimkov imenujem eno samotiavodno in drugo verskonarodna Prva povdarja samo narodnost, tirja slovenščino v šoli in uradnii, dela vse le za narodni razvoj Slovencev, — za vero pa se ne zmeni. Ta stranka z enostranskim programom je „ Soči na* stranka, „Soča* družtvo in list je njeno glasilo, in bi re-
kel: „Soča* kot dnižtvu je tudi — cela stranka.
Verskonarodna stranka pa (zapomnite!) ima ves na volni pnigruru s a mona m ine stranke, vòs do uarmanjše pičice : zahteva prav tako živo in nepopustljivo zedinjeno Slovenijo, kot ona, tirja ravno tako ostro slovenske šole in uradnije, kot ona, tirja vse, kar more nas Slovence narodno učvrstiti in tujih zi vi jev osvoboditi. Razloček med verskonarodno stranko je edino ta, da su-monarodna zarp-vavja edine narodnost, ver-skniiamdnn (zastopana' po dnižtvu :	,Gori-
ca* in po listu: »Glas*) pa puntarja rat-no laka ostro vem kot narodnost : obedve ste ji dragi, da. neprecenljivi svetinji, katerih ne pusti zanemarjati ali pa celò zametovati.
Predragi narod moj! Katere strani se boš oklenil ? Kakega poslanca si boš izvolil? Ali takega, ki bo branil samo tvoj materni jezik, ali takega ki hoče braniti tvoj dragi jezik in tudi vero, ki je tvojemu srcu sveta ?
Predragi narod moj ! Ti vže nad tisoč let zvesto varuješ, braniš in hraniš vero svojih očetov. Zato so se tvoji pradedje cela stoletja bojevali proti divjemu Turčinu, za sveti križ so svojo kri prelivali, — ah hočeš ti, sedanji rod, potomec tako veruih junakov, ali hočeš ti ta častni križ, to sveto vero malomarno zavreči, ali vsaj pustiti da jo drugi progaujajo, skrunijo, teptajo? O ne ne ! Ti, moj rod, si vreden sin blagih očetov, kar je njim bilo drago, je tudi tebi sveto. Vem, ko bi se danes raznesla novica po naši deželi: »Vera je v nevarnosti“ !
Forint ali goldinar?
Ne vem, ali je uže zmed naših bralcev kdo mislil, od kod da izhaja beseda goldinar ali pa forint, kakor naši mladi pisatelji zdaj uže raje pišejo, kakor goldinar; rajni uže tako malokdo več omenja, ktera beseda je bila pri naših starih še zdaj trideset let dovolj znana in v rabi ; imena zlati pa uže tako nimamo, ki je pa Čehi, in Poljaki (zloti) izldjučljivo pišejo namesti našega goldinarja ali forinta.
Gol dinarja se menda ogiba naša mladina, ker se ji zdi beseda enmalo preveč po nemškem kopitu urezana ; Slovenec noče nikakor nič ohraniti, kar količkaj po nemškem diši. No ! naj pa ho. Ali je pa forint bolj slovanska beseda, kakor goldinar? Hrovatje pravijo forint, pri Serbili (glej Vukov slovar) govorijo in pišejo forinta in vorinta v ženskem spolu, Mag,juri pravijo forint : ta beseda našim mlajšim bolje do-
pada; prosit i De gustibus non est disputati-dum. Kar mene zadeva, ostanem pri goldinarjih, forinte naj si pobirajo, kterim so bolje po njih volji.
Ako se imamo v tej stvari čisto slovanske besede poprijeti, zakaj ne bi raje vpeljali v splošno rabo, kar naši bratje na severo-zapadu, Čehi in Poljaki v govoru in v pisanji imajo? Morebiti zato ne, ker tudi beseda zlati nekako po nemščini diši; saj zlati je le prestava nemškega Gulden. Potem, naši dedje so imeli ime zlati, ali to jim je bilo toliko, kolikor šest betiečan-skih liber (sei lire veneziane), kar je bilo po našem 1 fl. 8 kr. konvencijskega deliaca, ali okoli 1 fl. 20, a. v. Da bi vpeljali besedo zlati, tedaj bi se bilo kake pomote bati. Kakor vidim, treba se bo držati ali goldinarjev ali forintov. Patientia ! Zmagati utegne forint, ako bodo naši pisatelji, kakor so začeli, le forinte pisali in govorili ; da bi jih le tudi pod palcem kaj i-meli !
Pa poglejmo tej besedi tudi v krstni list. Ko se je bilo Italijanom v 1 Istem |
stoletji posrečilo, da so ljudovlade ustanovili, bila je tudi njih prva skrb pospeševati kupčijo in obrtnijštvo. Kakor spričuje Muratori (disert. 16. delle antich. ital.), so Benečani na morji, Florentinci pa na suhem s pridom in dobičkom barantali. Ne zadovoljni s tim, da so doma z denarom debičkarili, oni so tudi na tuje hodili, da so denar na obreste dajali. Zato sO Florentinci posebno skrb imeli, da so tak denar kovali, ki se je vsem kmalo prikupil. In v resnici, kakor spričujeta Malaspina (cap. 152.) m pa Villani (lib. VI. cap. 53. se je s tim namenom v Florenciji leta 1252 pervi zlati forint (il fiorino d’ oro) koval, blizo tak, kakoršen je zlati cekin. Na eni strani je imel cveteč limimi* z nad-pisom Florcntia, na drugi strani pa je imel podobo sv. Janeza krstnika. Ime fiorino, latinski florenus, kakor se sploh misli, so temu denaru dali zavoljo cvetečega limba-ja (il fiore, lat, flos, /loviš), ali pa izhaja ime od nadpisa Florcntia. To poslednje u-tegne biti bolj verjetno, ker Jugoslovani in Magjari forint izgovarjajo, kar na Fio-
t* glas bi vzdramil stare in mlado, od narprve hiše v naši dolini do zadnje bajtice vrhu planin bi začelo živo, goreče gibanje za Pkrst častni* za sveti križ, znamenje vere. Vera je našemu ljudstvu še vedno uajdrazi laser,, naj svetejša svetinja. Ce je pa taka, potem ne dvomim ne za hipec, kakega poslanca si bode izvolilo, ali izmed samo narodne ali izmed verskonarodne stranke, ali izmed r Soča nov* ali izmed * Goričarjev*. Samo podučiti je trebe ljudstvo, potem je vspeh verskonarodni stranki gotov. Na noge tedaj vsi pravi prijatelji ljudstva !
Dostavek.— Mili nam Slovenci na Goriškem! Boj. hud hoj se bije in se bo še bil zarad prihodnjih poslancev, ne le na Shmmkem, marveč po celem cesarstvu. Ganimo se toraj tudi mi, da dobimo takega poslanca, ki nas bo vsestranska zastopal. Priporočamo vam odvetnika dr. Tonkli-ja. On je že večkrat pc kazal, da ima za nas glavo in sreč. Ne dajte se od nikogar slepiti. Tistim pa, ki dr. Tunkli-a pred svetom črnijo in z blatom ometajo, rečemo danes trsno besedo : Pridite na dan. ter dokažite nam. da d klor Tonkli ni vselej delal našemu naredit na korist. Fatta, [urta naredite; z golimi trivijalnimi frazami cisto nic ne dokažete !
Dopisi.
Iz Libušnjega. 5 avgusta. — (Cerkveni rop). T noči med nedeljo in ponedeljkom, 3. in 4. t. m. so v tukajšnu cerkev sv. Duha nesramni tatovi ulomili. Pri mesečnem svitu so v bljižnjem stogu dolge lestve vzeli, po kterih so na cerkveno streho zlezili ter jo toliko razkrili, da so lahko po stropu in skozi zvonik v cerkev pridrli. Zlomili so na velikem oltarji vratiča tabernakeljna, in božjeropne roke so véli potegnile cibori] s presvetim sakramentom; sv. hostije so na oltar raztresli, ter lep srebern cibori] odnesli. Iz žagrada so vnesli še en kelih in eno pateno (božjo mizico). Zlomili so tudi vse tri ključavnice, skri-
rentia kaže.
Muratori govori od teh Florentinskih zlatih na več krajih (postavim dissert. 27. e 28. delle ant. ital.), in ne le on, ampak vsi ki so od kupčijstva tistih časov pisali, hvalijo te zlate forinte kakor naj bolji denar, kterega so po vsi Evropi, v Aziji in Afriki iskali, in raje prejemali, kot kteri koli si bodi drug denar.
Ker je tedaj ta denar tako veljavo dosegel, ni se čuditi, da so tudi drugi v-ladajoči knezi v kratkem skušali enak denar kovati, posebno za časa nemškega cesarja Henrika YH. iz Luksemburga, ki je 1. 1310 v Italijo prihrupel, in s pomočjo svoje, to je, gibelinske stranke, skušal italijanske ljudovlade ali gvelfe potlačiti. Posebno nevoljen je bil zoper Florentince, ki so bili malo poprej Gibeiine iz Florencije zapodili; tedaj je razglasil, da Florentinska ljudovlada nima nobene pravice več, denar kovati, bodi si zlat ali srebern; in da bi Florentinci bolj v živo občutili njegov srd, podelil je mnogim knezom predpravico, da smejo kovati zlate florentinske.
njiei, v kteri se cerkvena miloščina brani, ter so jo popolnoma spraznili. Tudi križe na vseli treh oltarjih bi bili menda radi odnesli, pa najbrže so se jim zdeli preveliki in premajhne vrednosti, zato so jih raji v kot vrgli.	*
Dozdeva se, da taki roparji niso več učenci, ampak popolnoma izurjeni mojstri. — Govori se. da sta ta strahoviten rop nčinila dva taka klateža, ki sta bila že v jetnišnici v Gradišči nekaj let zaprta, pa sta po d ostani kazni spuščena. Zdaj se pa, kakor ljudje pripovedujejo po tukajšnjih to-minskih krajih zdaj tu, zdaj tam pokažeta. Gotovo je, da bosta, naše kraje še nadlegovala, ako ju gosposka kmalu v pest ne dobi. Cerkveni predstojniki, pozor!
Tu imate nasledke uovoèrne prenapete humanitate do gospodov tatov, roparjev in drugih hudodelnikov. Mesto da bi poboljšani iz ječe prišli, pozneje še hujši hudobije doprinašajo, da jih zopet zaprejo, ker se jim v ječi bolje godi, kakor od zunaj; družbo imajo, jesti in piti jim tudi ne manjka, čemu bi se toraj ječe bali!
\i vipavske doline, o. avgusta. — (Nekaj o preteklosti dr. lonkli-ja pa dr. Lavrica.)
Ne vem, so li *Sočmi“ patroni tako kratkega spomina ali pa tako hudobni, da o delovanji g. dr. T.-a na narodnem polji nič ne vedo ali pa nič vedeti nočejo. Bodi si temu kakorkoli, til jim hočem jaz na pomoč priti, da ne bo kdo goriških Slovencev mislil, da je dr. Tonkli res tak, kakor ga neka „žaba možicelj Cahejeve postave imenovana, (pa ne Cahejevega značaja, nota bene!) v svojem Jeibjournalu* opisuje. (Pošteni polit. listi se s takimi psovkami in izmišljotinami ne pečajo). — Pred menoj leže —- da b zaslugah dr. T. pri vsta-novljenji goriške čitalnice nič ne rečem — listi „Slov. Naroda* 1869 od meseca novembra. Tii vidim cele kupe telegramov, dopisov in podpisov iz vseh krajev Slovenije, katere so mu poslali, ne zakotni pisari in narodni kričači, marveč vrli narodnjaki, sposobni župani, duhovniki i. dr., * S.
Tudi naši Goriški knezo-grofje so svoj lastni denar kovali. *) F. Sclnveitzer v svojem delcu o tej stvari pozna ]e bakren in srebern denar Goriških grofov. Ali leta 1855 je naš zgodovinar, rajnki Jožef Dominik Della Bona tudi en zlat Goriški denar v rokah imel, ter je knjižico (bro-šurico) meseca novembra omenjenega leta 1855 v Trstu obelodanil, pod naslovom: Lettera ul Signor Federico Sclnveitzer sopra no. fiorino d’ oro anonimo di Gorizia. Ta denar ima na eni strani podobo evetečega limbarja, kakor florentinski, toda z napisom: Comes Gorbie. Na drugi strani pa ima podobo sv. Janeza krstnika z napisom:
S. Johannes B. Naš Della Bona dokazuje v rečeni brošurici, da je bil ta denar v Gorici kovan berž ko ne med 1. 1313 do 1323 to je, v letih, ko je vladal na Goriškem grof Henrik II.
To je tedaj gotovo, da so tudi zunaj Italije zlate forinte kovali na Francoskem,
*) Glej: Abrégé de 1’ histoire des Comtes de Gorice et sèrie de leurs monnaies par F. Sclnveitzer. Trieste 1801.
ter so mu v raznih dopisih svoje čestitanje izrazili zastran interpellaci je za zedi-* njenje Slovenije. Znano je tudi in sicer prav dobro, da so isti sedanji Sočani zaupnico zložili ter jo po goriški okolici v podpisovanje pošiljali. In ravno tisti mož, ki sedaj dr. T. pismeno in ustmeno naj bolj črni in z blatom ometa, jo je najbolj priporočal. Neki dopisnik je tačas blizo takole pisal: „S hvaležnim srcem bodo enkrat naši potomci na grobove tistih, ki so prvi interpellacijo stavili, naj se Slovenija zje-dini, potovali in s tem temeljni kamen zjedinjenju postavili.* — Gospoda, mar ste že čisto vse pozabili, kar se je tačas po vsej Sloveniji o dr. T. slavi pisalo in govorilo? Toda s tem ne nameravam dr. Tonkli-ja v zvezde kovati, saj ga njegovo delovanje v dež. zboru iu odboru dovolj, slavi.
Tudi vrlega zastopnika katoliških zadev se je skazal in sicer v šolskem svètu. Ko je nastalo vprašanje, je li se imajo dijaki srednjih šol, gimnazija in realke, vdeleže-vati procesije na sv. Telo, se je on krepko poteza! za obstoj stare, katoličanom jako svete navado, in njegova je obveljala ! Pro-tivniki dr. T., nikar ne mislite, da se teh in drugih zaslug dr. T., ki jih ima za nas goriške Slovence, več ne spominjamo. Poznate jih brž ko ne tudi vi, ali jih zlobno prezirate in s tem naše Slovence slepite. Prav imate, le črnite dr. T., s tem vsaj pokažete, da niste nikdar v zadregi, kedar treba s frazami okoli sebe mahati. Le bobnajte, saj za to ste kar navlašč vstvar-jeni, pa bobnajte tako, da Vas bodo v v-sakem kotu na Goriškem slišali, s tem napravljate s 'bi marsikako veselo uro, nam pa mnogo koristite: v kratkem mora slovensko ljudstvo na Goriškem, spreviditi od kod ste, in kdo ste.
Ogledajmo si pa vašega „inoža“ od neke strani, ki vam presueto malo časti dela. Vi pišete („Soča“, št. 31.), da češka kat. duhovščina Palacky-a slovesno spre-jemlje, dasiravno je protestant, pa češka dohovščina nij v prvi vrsti rimska (!!), potem šele narodna, ona časti narodnjaka in
Spanjskem, in na Nemškem *). Na Francoskem so kovali svoj fiorin d'or, ki je toliko veljal, kolikor naš cekin, pa tudi fio-ria St. George, ki je veljal dva naša cekina. Na Nemškem so kovali svoj Giilden ali Guldiner, kakor so mu pravili, to je, zlat denar. Ali ko so v 17stem stoletji začeli kovati sreberne goldinarje, imenovali so zlate Galdgulden, sreberne pa Sil ber gulden. Ni treba še posebno omeniti, da se je naš slovenski goldinar iz nemškega Guldiner porodil, kakor tudi češki zloty in poljski zloty. Namesti nemškega Goldgnlden, ki je bil enak florentinskemu il fiorino d1 oro, stopil je v 17tem stoletji zlati cekin. Naj dalje so svoje Goldgulden kovali na Hanoveran-skem, kjer so je še 1. 1749 in tudi pozneje imeli.
(Konec pride.)
*) Od tod izhaja, da fl. florenum ali goldinar pomeni, kar je v vse računske knjige sprejeto.
ne protestauta. To naj bi si nekteri.... zapisali, da se jim poleže strast proti dr. L.* — Oeske razmere in pa slovenske so si v tem zelò različne. Palatzky — je treba pomniti — ni j odpadnik, ampak rojen je bil tak, tora,j se v tem dr. L., ki je prostovoljno katoličanstvu hrbet obrnil, ne da primerjati. V oččh vernega slov. ljudstva je pa ta madež neizbrisljiv, in zelo nečastno bi bilo za nas, ako bi ga na Dunaj poslali, da bi nas tam tudi v verskih zadevah, ki bodo gotovo na dnevni red prišle, zastopal (?!). Nak ! tako globoko nij še padel naš slov. uarod, akoravno sta mu »Soča* in »Narod* dovolj globoko jamo skopala.
Pa tudi v drugem oziru je vaš mož pomilovanja vreden. Pri „prvi poskušnji sprave* v dež. zboru se je nekaj pripetilo, kar nam, ki razmere poznamo, nič kaj ne vgaja. Kako se je dr. L, tačas obnašal, o tem bi lahko marsikaj povedal znani, »povsod pričujoči možicelj* in pa g. M. D. — Gospoda, to so »facta*, ki se ne dajo tajiti. Misleč človek ne more po nikakem vašega »moža* za poslanca priporočati. Mi imamo boljšega, in ta je dr. Tonkli !
Ogled.
Avstrija. Dunajčanje imajo zdaj naj več opraviti s perzijanskim šahom Nasr-ed-Din-om, ki je prišel v Beč 30. jul. A7 tem ko naš dvor v slavljenji tujega vladarja nič ne zaostaja za drugimi evropejskimi dvori in deželami, ktere je šah obiskal, so nekteri dunajski časniki — ki dobro poznajo svoje bralce — tako škandaloljubni, da priobčujejo tudi take reči, ki niso po nikakem za javnost, tudi ko bi bilo resnično vse, kar pišejo. Tim manj spodobno pa je, nespodobno pisariti o cesarje ran (/ost n. To tukaj navajamo kot novo znamenje kor-rupcije tistega židovskega časništva, ktere-mu se žalibog občno men jen je tako rado uklanja. — Te dni je prišel domu g. minister Lasser, duša v ministerstvu; pričakuje se, da v kratkem kaj določi zastran dir. volitev. Nekteri računi jo, da prve dni novembra bi utegnil že priti skup novi drž. zbor, pa le za kratek čas, da ostane do konec leta tudi še deželnim zborom par tednov za pohlevno zborovanje. Vlada bo, kakor se sliši, krepko uplivovala na volitve, se ve, da v svojem zmislu t. j. v duhu »starih* liberalnih nemških ustavakov-cen-tralistov. »Mladih* nemških strank (t j, »nemških narodnjakov* in »demokratov*, »Bezirks-demokraten* kakor jim stari dejo) — se boji. Nam so vsi enaki ; njihov raz-por nas mika le za to, ker tako naši naj hujši nasprotniki same sebe slabe in ker utegne to konečno pripomoči, da se sedanja vlada in prej ali pozneje tudi sistem prekucne. In to je za zdaj glavni namen vse opposicije. — Na Pemskem so se vsi nemški korifeji lotili agitacije za volitve. Na Štajarskem, v slov. okrajih, tudi že rogovilita Reuter in Brandstetter ; samo na Kranjskem ni ne duha no sluha o nem-škutarskem agitovanji. K čemu pa tudi ? Kaj ne opravljajo ta posel z veliko boljšim vspeliom Narodovci? Tagblattovstvo je postalo »gegenstandslos*; kar je hotelo doseči, — doseglo jopo Narodovcili. Še več:
Narodovci segajo že daleč čez meje tag-blattovske politike. »Narod* čuti to sam, — tudi ko ne hi se mu od vseh strani očitalo, in vsak dan ponavljajo, da dela za prusaštvo. Zatorej je začel poslednji čas neltako rahlo polemizovati z nemškimi listi iu navajati njihove slovenstvu nasprotne glasove. Pa kaj pomaga to, ljubi Narodovci, dokler so oni nam sovražni listi vse polni Vaše hvale? Kaj pomaga to, če se delate, kakor da hi bili od nemčurstva ločena stranka, dokler imate v svojem taboru simpatije vsega nemško-liberalnega časništva, vseh nemčursko-liberalnih uradnikov in v-sega nemčurstva sploh! Očita se »vošnjaš-tvu*, da je /'odkupljeno, in njega nositelj nima družili protestov, nego — »Laž je, laž je* : tedaj tisti izgovor, ki ga je on »Novicam* tolikokrat očital! G. Herman se ponuja, da pove vir, iz kterega je svoje vesti začel, in — g. Vošnjak nima še toliko poguma, da bi rekel: »Povejte ga“! In za »Slov. Gospodarja* nima drtizega odgovora, negò psovke, ki jih meče v obraz g. dr. Ulaga-i ! Mi ostanemo tedaj gledé »Tednika* pri prejšnjem »obrekovanji* *), in sicer za to, ker spadamo k onim, ki se »utapljajo in se lovijo za vsako slamico* (»Nar.* 175). Da se pa ne le utapljamo, temveč da smo se že utopili, kaže, kar se tiče nas Goričanov — »Goričarjev*, tudi to, da vsi slovenstvu sovražni časniki dr. Lavrič-evo kandidaturo proslavljajo in da jo podpirajo taki c. kr. uradnik}, kteri se imajo za sedanje svoje službeno mesto zahvaliti nekemu takemu posebnemu tajnemu službovanju, ktero nima nič opraviti z uradnimi opravki, marveč jim je še na škodo. Za danes nam ni treba jasniše govoriti. — Ar namen volitev se je neki naredila tudi neka zveza med liberalnimi itali jonski mi in nemškimi Tiroljci. Pogoji SO ti-le : Nemško-tiroljski liberalci pravijo i-talijanskim : Arolite v našem liberaln. zmislu in mi vam bomo pomagali, da dosežete zaželeno avtonomijo. Ta zveza se zdi »S. Narodu* jako ženialna; on obrača onda-šnjo mero na naše slov razmere. Dragi brate, po čemur mi hrepenimo, južni Tiroljci že davno imajo; kar hočejo zdaj i-meti, ne bi imelo biti kaj druzega, nego pripravljanje za svoječasno združenje z I-talijo. »Narodova* comparatio tedaj claudicai.
Hrvaški deželni zbor je sklican za 25. dan t. m. Potrditi bo imel znano pogodbo kraljevinskih deputacij; ali neka stranka ni zadovoljna z izidom pogajanja. Imenovanje bana ima priti na vrsto še le, ko bo pogodba sprejeta.
V Dalmaciji ni res, kar smo (po novi »Presse*-i) povedali, da ste slov. stranki stranki se zedinili. Danilo to preklicuje. Ker tudi Italijani kandidate postavljajo, bo zmešnjava o volitvah velika,
Vnanje države. Prijatelstvo med našim cesarjem in ruskim Aleksandrom postaja, če se ne motimo, resnično in čedalje tesneje. Car Aleks, se je vrnil konec jul. iz Nemčije domu. V Varšavo ga je šel pozdravit naš nadvojv. Albreht v imenu ce-
*) Ko je bil _ j.ogled" že sestavljen, prinesel je aterland" (št. 2U> od 6. avg.) drugo «poslano" od g. Hermana, ktero presneto pojasnuje ustanovitev lista „Teduik“. Drugi pot prinesemo posnetek tega pojasnila.
Ur.
sarjevem. Pri obedu je Aleks, prar prijazno in pomenljivo napil Francu Jož. in armadi avstrijski, in nadv. Albr. je to brž* telegrafovai v Beč in še drugam.— Ruski carevič Konstantin pride ta mesec v Pulj 1 (Polo) naše brodovje ogledat.
Francosko. „ Perma neutna komisija*», ki jo je pustil narodni zbor v Versalju z* čas počitni, bode imela seje vsakih 14 dni. Tudi Gainbetta-vci so sestavili nek privaten odbor, ki bo opazoval po večini monarhistično perm. komisijo in njeno delovanje. Mak-Mahon je rekel, ko je n. zbor poslovil, da za red med počitnicami bo vedel že on skrbeti.— Snuje se zdaj načrt» kako bi se imela po zborovih počitnicah (5. nov. 1.1.) razglasiti »monarhija* (vsaj v principu) kot zatrdna drž. ustava. Močno-se torej dela na to, da bi se obe Bour-bonski hiši zedinili. Orleanci so za to, ali pa tudi grof Cbambord (Henrik V.), jo težko reči. Dne 4. avg. sta se podala grof pariški iu kraljevič Joinville-ski (brata Or-loanca) v Frohsdorf (v nizi Avstriji) k grofa Chambord-u, da se ž’ njim pogovorita o prijaznjenji. Mi rečemo, da — ali zdaj, ali nikoli.
Sa Spanjskem nič boljše, ko uni pot. Karlisti napredujejo in se utrjujejo. Don Karlos je s prisego potrdil »fučros* t. j. stare ljudske pravice.— Proti južnim mestom in deželicam, ki so se ustanovile kot državice (kautoni) bori se madridska (Sal-meronova) vlada z nekakim vspehom — če ja res; — a na drugi strani se ujeni vojaki vstavljajo svojim poveljnikom in nanje celò streljajo! Vstajniški glavar Kon-treras je sestavil v Kartageni iz svojih privržencev prav pravo ministerstvo, toda moč njegova je malo zdatna, tim manj, ker tudi ladije tujih vlad ne pustijo, da bi vporniki počeli, kar jim drago. Zadeva nemške fregate »Friedrich Karl* in vstaj-nišk. parnika »ATigilante“ je poravnana. Poveljnik nemški AAferner je ravnal pravilno, ko je »ATig.“ zasačil; držal se j* postav pomorskega prava, ktero ne pripušča, da bi ktera ladija nosila rudečo zastavo in bila brez poveljnika, kakor je to bilo na ATig. — Ker je stan reči na Šp. nevaren in se je bati, da ne bi vendar-le kje zmagali in začeli svoje grozovitosti u-ganjati komunisti, (ki so povsod kolovodje vstajnikov-radikalcev), poslale so že mnoge vlade — nemška, francoska, angležka in zdaj tudi italijanska — nekaj svojih vojnih ladij v španjska morja, da bodo tam pazile na vse, kar se godi. Predno so v-porniki zapustili Seviljo, prižgali so javna poslopja, namazavši jih pred s petroljem!
'Domače novice.
{Dobovške zadeve.) — Farnim skušnjam„ ki so bile 5. 0. in 7. t. m. so se podvrgli trije Čč. gospodje: Cibi«?. Anton, vikar v Cerovem; Laeedelli Simon. duh. pomočnik in beneficijat v Gradišči, pa Sitar Frančišek, zač. kurat na Ravni. Slednja dva sta vse dovršila, prvi je moral pri tretjem predmetu zarad bolehnosti (omotice) odstopiti, potem ko je v prvih dveh deloma prav dobro obstal in tretji skoraj že dovršil, in to v nar težjih predmetih. Nadejamo se, da to ne bo ostrašilo marljivega iu zmožnega gospoda, da sopet pride.
Razne vesti.
— Občni tetnljcpis. To v prvi vrsti srednjim šolam in učiteljskim pripravnicam namenjeno knjigo nam je spisal dobro znani profesor Jesenko v Trstu. Obsega 30. tisk. pol, preko 460 str. v velikej osmerki. Tisk, popir in oblika so kaj okusni, jezik posebno čist in gladek; zraven tega je pa cena knjige primeroma * drugimi euakovrstnimi nemškimi in ital. — dokaj nizka, komaj da se ž njo tisk. stroški zakrijejo, če se vsi (1000) iztisi poprodajo. Prodaja se tudi v Gorici pri Soeharji in Fa-teruolliji po 2 gl., kjer se tudi druga pisat, izdana dela dobijo.
Inn* pisateljevo je dovolj znano, on je možak v svojej stroki. — Kolikor je mogoče tako obširno delo na prvi pogled in v naglici soditi, vidi se, da je razdelitev v knjigi posebno zanimiva in zelo praktična, in da ne bo ustrezala samo šoli, temveč da je tudi kot na vlašč za privatno rabo. Oziruo prednost ima lidi v jem, da ima naj novejša števila, ter da se služi zravno stare redoma tudi nove mere (metrov) in da je pridjana nemški tolmačena slov. terminologija manj znanih izrazov.
Prijatelji slov. slovstva in znanstvenega napredka, možje ljubitelji zemljepisja — geografije — le urno sezite po njej, da se neutrudljivemu pisatelju le tisk. stroški povrnejo, „trud in delo, pravi, da je vedno voljen narodu žrtvovati. u
Žalostno je, da ne rečem .sramotno, da se morajo končana dela leta in leta v rokopisih braniti, ali pa izdana pri knjigotržčib nekup-ljena v prahu ležati.
— Treščilo je 23. julija ob lls/4 zjutraj v Bregu, vasici Kalske duhovnije v visok oreh. Ker strela pod orehom ni našla vlažne zemlje, temveč le skalo, se je po tej do 5 sešnjev oddaljenega hleva zmuznila in ga je vžgala. Zgorelo je 50 stotov (centov) sena. Živino so še o pravem času izgnali. Neutrudljivemu prizadevanju na pomoč prišli h sosedov se imajo Brežani zahvaliti, da niso ob vse svoje prišli.
— Odpustki. — Sv. Oče so podelili že 30. maja vsem tistim, ki 12. 13. in 14. avgusta, to je skozi tri dni pred praznikom vne-bozetja M. D., pobožno odmolijo litanije vseh Svetnikov, za vsak dan odpustek sedem let, tistim pa, ki enega treh dni ali na praznik vnebovzetja 15. aug. ss. sakramente prejmejo in po namenu sv. Očeta za zmago sv. cerkve molijo, popolnoma odpustek.
— Kolera na Ogeskem hudo razsaja. „Pesti Naplu piše, da v več krajih je ta kuga pomorila 6. del prebivalcev, in v marsikterih občinah leži vse bolno. Zato vlada veliki strah; za razkuženje se nič ne stori ; bolniki so sami sebi prepuščeni, kajti zdravniki, na pomoč razposlani, ne upajo si v okuženo hišo stopiti.— Tako piše Magjarski list sam; tedaj ni laž. Po takorn smemo pač milovati uboge ljudi v čislanem Magvarorszagu !— Tudi na Hrvaškem in v Hrvaško-slavonski granici imajo kolero; telegram „Obzoru" kaže, da se je hudo pričela v Krapju in Drenovboku na Savi, in da ljudstvo nima kruha ter se mora živiti z ribami iz mlake! — Tudi na Laškem je kolera kakor na Dunaji, al dosihmal ne še silna.
— Požar. Iz Filadelfije se poroča, da je nastal 25. t. m. velikansk ogeuj v mestu Bal-timor-u in v kratkem času čez 100 hiš upepelil. Skoda žnaša čez poldrugi miljen tolarjev.
— Prebivalci v ( islajtaniji. Letošnji letopis c. kr. statističnega centralnega odbora razdeluje prebivalce po posameznih kronovinah: Spodnje Aastrijsko ima 1,054.251, Gornje Avstrijsko 731.570, Solnograško 151.510, Štajersko 1,131.300, Koroško 330.400, Kranjsko 403. '273, Tirolsko in Vorarlberžko 878.907, Češko 5,106.000, Moravsko 1,007.89-7, Slezi ja 511.581, Galicija 5,418.010, Bukovina 511.904, Dalmacija 442.790, Trst, Gorica in Gradiška, Istrija 582.079. V vseh v državnem zboru zastopanih deželah je tedaj 20.217,530 prebivalcev.
— Sodnija v Chicagu je prisodila nekemu očetu 5 tolarjev kazni, ker je svojega sina nekoliko otepel. Oče je bil 105 sin pa 80 let star.
— Blatovski list piše v listnici G. V. K; „Golosu‘‘ bomo uže posvetili prihodnjič; le pošljite nam dokaze. — Prosimo gospoda (!?) Vaše svitldbe se ne bojimo. Vaše in Vaših do-pisunov perfidiasti popisati in dokazati, ne bo težko.
Za zvonove na sv. Gori so darovali : farmam v Kostanjevici 9 gl. 30 kr.: fajmošter in farmani v Biljani 55 gl. 65 kr.
Za Stanič-ev spominek : č. g. permei Jož. 2 gl.
Ustnica uredništva. — G. Lukežič-evo »poslano? 1 kaže, da naš zadnji dopis iz Komna ni bil popolnoma ! korekten. Prihodnjič pa objavimo precej obširno poročilo iz Komna, da svet zvé, kako zvito »Narod14 in „Soča’‘ pišeta in vodo na svoj mlin napeljujeta. G. dop, v Vipol... Prejeli. Prihodnjič. —* Gg. iz Bilj. Vaše poslano objavimo. G. učit. Raj. v T. Je bila pomota Oprostite. Če kaj več želite, naznanite nam, vam radi vstrežemo.
Posla n o.
Orjaško moč mi pripisuje nekdo v 173. št. »Slov, Naroda." Pravi, da sem s tremi besedicami sedem krepkih moz tako prestrašil, da so se mi brez ugovora vdali in mojej volji podvrgli. Tit res veljajo besede : sieben auf einen schlag ! —
Komenskega shoda sem se res vdele-žil, tudi govoril sem nekaj, ali marsikaj, kar „Slov. Narod", »Soča" in celo »N. F. Presse" o meni govori, je popolnoma iz trte izvito, je gola laž. Govoril sem in povdarjal, da smo mi Slovenci, s prav prav majhno izjemo, katoliški kristjani, da moramo dosledno voliti moža, ki bo, ako bo treba, v državnem zboru tudi naša verska načela zagovarjal; dr. Lavrič, sem rekel, ni za nas, ker je katoliški veri hrbet obrnil.
Med volitvijo pa nisem cisto nič črhnil, ne o kristjanih, ne o torkih, tudi nisem z onimi besedami, ki mi jih »Slov. Narod" podtika, nobenega strašil. Ako bi bil mislil one besede izgovoriti, M bil rekel: »ali niste katoliški kristjani ? “ — Beseda „ka-toliškiu ima za-me velik pomen, zato sem
demo z mojim gromečim ( ? ! ) glasom trikrat zaporedoma zavpil, da jih vsaj 21 poderem. — O grozni L..a, semeniški talar ti je vsak dan širši, in vendar si kraški strah !
Koliko jih je pa glasovalo za dr. Lavriča? Celih deseti Štel jih je g. Zega. Ko je bilo glasovanje pri kraji, prinese še nekdo listek, in govorili so, (se vé, da le nekteri) da je za dr. Lavriča glasoval. Ta glas po listeku oddan se mi zdi neposta-ven, toraj neveljaven, zakaj? vam povem, ako bo treba Od drugih, dveh glasov ne vem cisto nič, morda so jih na ulici nabirali, ali pa štejejo k njim tudi župana iz Škrbine. Kadi bi ga imeli, pa ne bo dal!
V Komnu, 4. avgusta.
Lnkeiic l.jr.
Borsni kurzi na Dunaji 7. avgusta.
gl. kr.
Enotni drž. dolg., v papirju .	.	68.48,
,,	„	,,	„ srebru .	.	73.15
Drž. posojilo leta 1860	.	.	.	102.25
Akcije narodne banke .... 076.—
Kreditne akcije.....................221.50
London..............................111.20
Napoleon d’ or...................... 8.86»
Cekini...........................—•—
Adžjo srebra........................107.75
Tržna cena.
gl. kr.
Pšenica ...........................3.40
Eež .	.	  2.15
Ječmen..........................4.—
Oves ..............................L30
Koruza ...........................1-80
Fižol ...........................  2.30
Krompir...........................2-25
Seno ...........................L 85
Slama................................L—
Oznanilnik.
i
Št. 339
NATEČAJ.
V šolskem okraju goriške okolice razpisujejo se s tem sledeče službe :
Nadučiteljska šlužba v šolski občini III. vrste Kamnje, učiteljske šlužbe v šolskih občinah IV. vrste Cerovo, Gorenjepo-lje, Kozana, Vipolže, Vedrijan, Vogersko, Berje in Osek;
Podučiteljski službi v občini II. vrste Černiče in III. vrste Solkan, na poslednji šoli dobiva podučitelj zraven postavnega plačila še osebne doklade gl. 60 na leto.
Dohodki teh služeb so določeni v §§. 22, 30, 32, 33 in 36 dež. šolske postave 10. marcija 1870.
Prosilci naj svoje prošnje vložijo pre-videne z dokazom učiteljske ali podučitelj-ske sposobnosti in dosedanjega službovanja, naj dalje do 12. septembra tek. L pri do-tičnih krajnih šolskih svetih.
C. k. okrajno šolsko svetstvo
v Gorici dne 7. avgusta ISIS.
.Nov."
jo v omenjenem govorjenji povdarjal.
Ker »Slov. Narod" mojim besedam tako moč pripisuje, bom, kedar se spot sni-
zač. predsednik
FE. VODOPIVEC l./r.
Odgovorni izdavatelj in urednik: P NT ON LAKNER recto LUŽOVEC — Tiskar: SETTZ v Borici.