Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X
100.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti.
M s e lb 1 g» s
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
336.	Pravilnik o nagradah članom komisij za pregledovanje motornih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev).
337.	Pravila o opravljanju državnih strokovnih izpitov za asistente na univerzah in na visokih šolah z veljavo univerz za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino.
338.	Seznamek angleških kolonij itd., katerih blago ima ob uvozu pri nas pravico, ukoriščati največjo ugodnost.
339.	Popravek k izpremembam v členu 10. pravil o tari.
340.	Popravka k pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih tehniških srednjih šolah.
341.	Naredba o premestitvi glavne odgonske postaje iz Gorenjega Logatca v Dolenji Logatec.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti, med njimi: 342. Razglas o inkorporaciji izraelitov v mariborski in ljubljanski oblasti v izraelitsko versko občino v Murski Soboti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razne objave.
b „Službenih Novin kraljevine Srba, . Hrvata i Slovenaca“.
Številka 239 z dne 15. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne ISega septembra 1928.: Upokojen je po členu 141., točki 1.), uradniškega zakona Andrej Torkar, profesor v
4.	skupini I. kategorije na rudarski šoli v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22ega septembra 1928.: Postavljen je pri tobačni tvornici v Ljubljani za direktorja v 1. skupini II. kategorije Ivo Tomc, inšpektor v isti skupini iste kategorije pri isti tvornici.
Odloka ministra za poljedelstvo in vode z dne 17. septembra 1928.: Upokojena sta po členu 13., tretjem odstavku, uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave: Ferdinand Vončina, profesor v 8. skupini I. kategorije na nižji kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu; Anton Pove, specialist, vršilec učiteljske službe na specialni šoli za mlekarstvo v Škofji Loki.
Številka 240 z dne 16. oktobra 1928.:
Objava maršala ta dvora z dne 14. oktobra 1928.: Njegovo Veličanstvo kralj je odredil zaradi smrti Njenega imperatorskega Veličanstva carice Marijo Feodorovne desetdnevno dvorno žalovanje — od dno 14. do vštetega dne 23. oktobra 1928.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29ega septembra 1928.: Postavljen je pri direkciji . državnih železnic v Ljubljani za uradnika v 5. skupini I. kategorije ing. Aleksander Kulakov, dosedanji pogodbeni uradniki iste direkcije.
Odlok predsednika ministrskega sveta., ministra za notranje posle, z dne 6. oktobra 1928.: Pomaknjen je iz 8. skupine L kategorije v 7. skupino I. kategorije Anton F. Bagatel j, pomočnik komisarja železniške in obmejne komisije na Jesenicah.
Odlok predsednika, ministrskega sveta, ministra za notranje posle, z dne 28. septembra 1928.: Premeščen je Fran V e r b i č, političnoupravni uradnik v 7. skupini I. kategorije, od velikega župana v Ljubljani k sreskemu poglavarju v Ljubljani.
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 27. septembra 1928.: Pomaknjen je iz 4. skupine III. kategorijo v 3. skupino III. kategorije Zvonimir Satt-I e r, pisarniški oficial pri direkciji šum v Ljubljani.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne
1.	oktobra 1928.: Upokojen je Ciril Tomšič, administrativni uradnik pri podkovski šoli v Ljubljani v 2. skupini III. kategorije.
Odlok ministra pravde z dne 10. oktobra 1928.: Upokojen je po členu 141., zadnjem odstavku, uradniškega zakona Rudolf S o r g 1 e c h n e r, višji pisarniški oficial v 3. skupini II. kategorije pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah.
Številka 241 z dne 17. oktobra 1928.:
Odlok državnega podtajnika za finance z dne 25. septembra 1928.: Postavljeni so: pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani za komi-
sarja finančne kontrole v 4. skupini II. kategorije Peter Držaj, komisar finančne'kontrole v isti skupini iste kategorije in sreski upravnik finančne kontrole v Celju (po službeni potrebi); pri sreski upravi finančne kontrole na Jesenicah za komisarja finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Fran Kuka r, komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije in sreski upravnik finančne kontrole v Škofji Loki (na prošnjo); pri sreski upravi finančno kontrole v Škofji Loki za pripr. komisarja finančne kontrole v 5. skupini II. kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Radosav Perovič, pripr. komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije in starejšina finančne kontrole v Privlaki (na prošnjo).
Objave ministrstva za, notranje posle z dne I2e,ga septembra 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Izidor Špacapan, mehanik v Ljubljani; 2.) Friderik (Mirko) M e r m o 1 j a, študent v Ljubljani; 3.) Marija Mozetič, gospodinja v Ljubljani.
Številka 242 z dne 18. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva, kralja, z dne 29oga septembra 1928.: Postavljen je po službeni potrebi za veterinarja v 6. skupini I. kategorije pri sreskem poglavarju v Preku s sedežem v Rabu Stanko Arko, vršilec dolžnosti upravnika podkovske šole v Ljubljani v isti skupini iste kategorije.
- Odlok državnega podtajnika, za finance z dne 12. septembra 1928.: Postavljeni so po službeni potrebi pri sreskih upravah finančne kontrole: v Ljubljani 1 za podinspektorja finančne kontrola v 3. skupini II. kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Josip Erjavc, podinspektor finančne kontrole v isti, skupini iste kategorije pri sreski upravi finančne kontrole v Dolnji Lendavi; v Kranju za podinspektorja finančne kontrole v 3. skupini
II.	kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Fran Gomerčič, podinspektor finančne kontrole v isti skupini iste kategorije v Zagrebu; v Dolnji Lendavi za komisarja finančne kontrole v 4. skupini II. kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Fran R e polu s k, komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije pri sreski upravi finančne kontrole v Srpski Crnji; v Ljubljani 1 za pripr. komisarja, finančne kontrole v 5. skupini H. kategorije Miodrag Jovanovič, pripr. komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije pri oddelku finančne kontrole v Beogradu za terazijski in savamalski okraj (kvart); v Krškem za komisarja finančne kontrole v 3. skupini III. kategorije in sreskega, upravnika finančne kontrole Ivan Pažon, komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije pri oddelku finančne kontrole v Mariboru; v Mariboru za komisarja finančne kontrole v 3. skupini Ul. kategorije Jakob Kaiser, komisar finančne kontrole v isti skupini iste kategorije pri oddelku finančne kontrole v Mariboru; v Štipu za pripr. komisarja finančne kontrole v 5. skupini II. kategorije in sreskega upravnika finančne kontrole Josip Žiberna, podpreglednik finančne kontrole pri oddelku finančne kontrole v Ljubljani 5.
Številka 243 z dne 19. oktobra 1928.:
Objave ministrstva za notranje posle z dne 28ega septembra, 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti: 1.) Filip Podgornik, učitelj v Dramljah, skupno z ženo Marijo in šestimi maloletnimi otroki; 2.) Ljudmila Hermann, trgovka v Kapli; 3.) Friderik Kiefer, trgovec pri Sv. Lovrencu, skupno z ženo Vero in maloletno hčerko Ano'Marijo; 4.) Marija Petrič, učiteljica v Slivnici
Številka 244 z dne 20. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. oktobra 1928.: Pomaknjena sta na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani: iz 3. skupine L kategorije v
2.	skupino I. kategorije redni profesor dr. Fran J e -s e n k o; iz 7. skupine I. kategorije v 6. skupino L kategorije tajnik Viktor Zalar.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 28ega septembra 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejeta Justina S u š a, učiteljica na Goričici.
Izpremembe v osebje.
Upokojen je z dnem 31. oktobra 1928. Franc Kranj c, sodni sluga pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Dredbe osrednje vlade.
336.
Na predlog ministra za notranje posle je sprejel ministrski svet z odločbo M. S. br. 1117 z dne 12ega septembra 1928. na podstavi člena 7. pravilnika o nagradah od sej, kLjih imajo komisije, sveti, odbori itd., ta-le	_
Pravilnik
o nagradah Članom komisij za pregledovanje motornih vozil in komisij za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev).*
1.	Komisije za pregledovanje motornih vozil.
1.) Komisije za pregledovanje motornih vozil (avtomobilov in motornih koles) se ustanavljajo na sedežih županijskih oblastev z odlokom velikih županov, odnosno v Beogradu z odlokom upravnika mesta Beograda.
* «Službeno Novine kraljevine .Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. oktobra 1928., št. 230/LXXV.
2.	) Y te komisije spadajo:
a)	en upravnopolicijski (upravnopolitični) uradnik, v prvi vrsti s fakultetno izobrazbo;
b)	en elektrostrojni ali strojni diplomiran inženjer, v prvi vrsti državni uradnik, ee pa ni mogoče, tak inženjer svobodne profesije; ee v dotičnem kraju takega inženjerjja sploh ni, strojnomehanicarski mojster;
c)	en predstavnik krajevnega policijskega (političnega) oblastva, v prvi vrsti izmed onih, ki se ba-vijo s posli prometne policije.
3.	) Ob pregledovanju vozil polagajo njih lastniki kot nagrado za komisijo po 60 (šestdeset) Din od avtomobila in po 30 (trideset) Din za motorno kolo. Od teh vsot se daje 30 % upravnemu uradniku županije, 40 %. inženjerju, odnosno mojstru, in 20 % policijskemu (političnemu) uradniku, ostalih 10 % pa se pridrži za izplačilo ostalih stroškov za registracijo (mojstru za namestitev table, plombiranje itd.).
Ce gredo člani komisije na željo interesentov pregledovat vozila v drug kraj, imajo pravico tudi do kilometrine po uredbi D. R. br. 96.000/20.*; ta kilometrina se porazdeli na lastnike vseh vozil, ki se pri tej priliki pregledajo v dotičnem kraju.
4.	) Vozila se pregledujejo meseca januarja in februarja vsakega leta. ob redni letni registraciji ali kadar se vrši registracija prvikrat (glej tar. post. 100. taksne tarife zakona o taksah), vozila, ki služijo javnemu prometu, pa tudi meseca julija vsakega leta.
5.	) Naknadni pregledi kakor tudi vsi ostali, ki jih opravljajo med letom pristojna oblastva uradoma v korist varnosti javnega prometa, se vrše brezplačno.
6.	) Za pregled motornih vozil, oproščenih plačila takse po tar. post. 5. taksne tarife zakona o taksah, so ne smejo pobirati nagrade.
2.	Komisije za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev).
1.	) Komisija za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev) so sestavljene iz treh članov, ki jih imenujejo veliki župani, odnosno upravnik mesta Beograda izmed oseb na sedežu županijskoga oblastva. Eden izmed teh članov jie upravnopolicijski (upravnopolitični) uradnik, v prvi vrsti s fakultetno izobrazbo, drugi elektrostrojni ali strojni inženjer izmed državnih uradnikov, če pa takih ni, tudi privatnih profesij, in če tudi takih ni, izmed stoojno-mehaničarskih mojstrov; tretji.se vzame izmed članov avtomobilskega kluba, ki ga priporoči ta, kjer je ustanovljen, drugače pa izmed izkušenih neoporečnih starejših šoferjev z opravljenim šoferskim izpitom.
2.	) Kot nagrado članom te komisije morajo položiti kandidati županijskemu oblastvu, pri katerem se opravlja izpit, po 60 (šestdeset) Din za vsakega člana komisije.
3.	) Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo veljati vse prejšnje odredbe ministrstva za notranje posle in upravnopoličijskih (upravnopolitičnih) ob-lastev, ki nasprotujejo temu pravilniku.
Vsem podrejenim oblastvena naročam, naj, se točno ravnajo po tem pravilniku.
V Beogradu, dne 26. septembra 1928.;
J. B. br. 14.852.
Predsednik ministrskega svetel, minister za notranje posle: dr. A. Korošec s. r.
(Podpisi vseh ostalih ministrov.)
337.
Na podstavi členov 54. in 64. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem ta-le:
Pravila
Ijaine skupine v pomožno skupino samo, če opravijo nikov, ali če je iz tehtnih vzrokov zadržan, Oprav-državni strokovni izpit po predpisih teh pravil. i Ijati izpit; te vzroke odeni izpraševalna komisija. V Ta izpit je obvezen za vse asistente-pripravnike,' vsakem drugem primeru se smatra, da izpita ni razen v primerih iz členov 17. in 53. uradniškega, ] opravil. Položena nagrada se ne vrača, zakona.
Izpraševalne komisije.
Člen 2.
Za izpraševanje kandidatov, ki hočejo opravljati ta izpit, so ustanovljene tri izpraševalne komisije:
I.	izpraševalna. komisija v Beogradu, ki izprašuje vse asistente-pripravnike na univerzi v Beogradu, na filozofski fakulteti v Skoplju in na pravni fakulteti v Subotici;
II.	izpraševalna komisija v Zagrebu, ki izprašuje vse asistente-pripravnike na univerzi v Zagrebu in na ekonomsko-komercialnj visoki šoli v Zagrebu;
ITI. izpraševalna komisija v Ljubljani, ki izprašuje vse asistente-pripravnike na, univerzi v Ljubljani.
Člen 3.
Predsednike in člane izpraševatelje za vsak predmet v občem delu izpita postavlja minister za prosveto za, triletno dobo. Ce jie treba, se sme postaviti za vsak predmet občega izpita tudi po več članov. Člani izpraševatelji v strokovnem delu izpita so po svojem položaju oni univerzitetni profesorji, pri katerih so postavljeni asistenti-pripravniki, ki opravljajo izpit.
Vsaka izpraševalna, komisija ima zapisnikarja, ki ga postavi minister za prosveto.
Člen 4.
Kadar je pr'edsednik bolan ali odsoten, ga nadomešča po činu najstarejši član komisije za izpraševanje predmetov v občem delu izpita.
Ce se med triletno izpitno dobo izprazni mesto predsednikovo ali mesto člana izpraševatelja za predmete v občem delu izpita, postavi minister za prosveto koga drugega, ki mu traja članstvo v komisiji do konca te izpitne dobe.
Olfen 5.
Predsedniku, članom in zapisnikarju komisije gre nagrada po pravilniku ministrstva za finance D. R. br. 27.100/27*; plačujejo jo kandidati.
Člen 6.
Pravico, opravljati državni strokovni izpit, ima vsak asistent-prip,ravnik na, univerzi ali na visoki šoli z veljavo univerze, ki je dovršil dve leti pripravljalne službe. Od teh dveh let je moral prebiti najmanj eno leto klot asistent na univerzi.
Asistent-pripravnik, ki je prišel iz druge službe, mora prebiti na univerzi ali na visoki šoli z veljavo univerze najmanj leto dni, da, pridobi pravico do tega izpita.
Člen 7.
Asistenti pomožne skupine, ki so prišli na univerzo ali na visoko šolo z veljavo univerze iz druge stroke, morajo opraviti, če so prebili državni strokovni izpit iz stroke, iz katere so prišli, v šestih mesecih izpit iz onih predmetov, iz katerih ga niso opravili v prejšnji stroki. Ce v stroki, iz katere so prišli, niso opravili državnega strokovnega izpita, morajo opravljati ves izpit po predpisih teh pravil.
Člen 8.
Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega Izpita predloži kandidat po fakultetnem dekanu iz-praštevalni komisiji. Prošnji mora priložiti te-le dokumente:
1.	) potrdilo o službenih letih z označbo, koliko let je prebil v drugi službi in koliko let kot asistent na univerzi ali na visoki šoli z veljavo univerze;
2.	) diplomo o dovršeni fakulteti ali o visoki šoli z veljavo univerze;
3.	) domačo nalogo (temo).
Člen 11.
Izpit se lahko opravlja med vsem šolskim letom.
Člen 12.
Izpit ima dva dela: občega in strokovnega; iz obeh se lahko opravlja ločeno, toda vedno v enem šolskem letu in najdlje v presledku treh mesecev.
Člen 13.
Obči izpit je samo usten. Pri občem izpitu mora kandidat dokaza,tj:
a)	da dobro pozna srbsko,-hrvatsko-slovenski jezik s književnostjo;
b)	da za strokovno potrebo dobro in lahko uporablja francoski ali nemški ali angleški jezik;
c)	da pozna teorijo administrativnega prava v glavnih potezah in iz pozitivnega zakonodaj stva; ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; zakon o občil upravi; zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih; zakon o univerzi, z uredbami; uradniški zakon; zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za njegovo izvrševanje.
Člen 14.
Kandidati, ki so pri diplomskem ali pri državnem strokovnem izpitu opravili izpit iz predmetov po členu 13. teh pravil, so pri tem izpitu oproščeni teh predmetov.
Člen 15.
Na koncu občega izpita odloči izpraševalna komisija, ali je kandidat opravil izpit. Ce ga ni opravil, se ne pripusti k strokovnemu izpitu.
Člen 16.
Strokovni izpit se opravlja iz one znanosti, za katero je kandidat izbran za, asistenta. Eri tem izpitu mora kandidat dokazati, da je sposoben, uporabljati izvorno književnost kakor tudi moderne teorije in pripomočke svoje znanosti.
Člen 17.
Strokovni izpit ima te-le dele:
a)	domačo nalogo (temo),
b)	pismeno nalogo (klavzuro),
c)	ustni izpit.
Člen 18.
Temo za domačo nalogo izbere kandidat sporazumno z onim članom izpraševalne komisije, ki ga bo izpraševal pri strokovnem izpitu, ter jo priglasi komisiji mesec dni prej, nego se pismeno prijavi k izpitu.
Člen 19.
Domačo nalogo pregleda in o njej odda pismeno sodbo oni član izpraševalne komisije, ki bo izpraševal pri strokovnem, izpitu; pregledati pa jo smejo tudi ostali člani ter se uveriti o njeni vrednosti.
Člen 20.
Pri izdelavi domače naloge mora kandidat točnj označiti vso književnost, ki jo je rabil pri delu.
Ce pokaže domača naloga, da je kandidat nezadostno znanstveno ali književno izobražen, ga izpraševalna komisija ne pripusti k nadaljnjemu izpitu.
Člen 21.
Kandidatom, ki imajo doktorski naslov, se prizna doktorska disertacija za domačo nalogo in oproščeni so domače naloge.
Člen 22.
o opravljanju državnih strokovnih izpitov za asistente na univerzah in na visokih šolah z veljavo univerz za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino.**
Obči odredbi.
Člen 1.
Asistenti-pripravniki na univerzah in na visokih šolah z veljavo univerz smejo prestopiti iz priprav-
* Uradni list z dne 22. oktobra 1920., št. 384/121.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. septembra 1928., št. 223/LXXH.
Člen 9.
Po predloženih dokumentih odloči izpraševalna komisija z večino glasov, ali naj se kandidat pripusti k izpitu ali ne. Ce ga komisija pripusti k izpitu, mu določi tudi dni, ko bo opravljal izpit.
Člen 10.
Kandidat sme odstopiti od izpita, preden je začel opravljati obči izpit.
Med izpitom sme odstopiti kandidat samo, če oboli, kar mora doka,zaiti z izpričevalom dveh zdrav-
* Uradni list z dne 21. junija 1927., št. 289/67.
Pismena naloga (klavzura) ima namen pokazati, koliko je kandidat sposoben, o vprašanju iz znanosti, za katero je postavljen za asistenta, pokazati svoje znanje hitro in zanesljivo.
Za pismeno nalogo si izbere kandidat eno izmed treh vprašanj, ki' se mu dado pismeno.
Pismeno nalogo izdeluje kandidat pod nadzorstvom člana izpraševalnega odbora. Izdelovanje ne sme trajati nad štiri ure.
Člen 23.
Pismena naloga Iz kemije ali druge prirodne znanosti je lahko tudi praktično delo v laboratoriju ali kabinetu.
Člen 24.
Pri ustnem izpitu dobi kandidat vprašanja, ki jih določi izpraševalna komisija vnaprej.
Člen 25.
Po končanem ustnem izpraševanju odloči komisija, ali je opravil kandidat izpit odlično, soglasno ali z večino glasov.
Člen 26.
Kandidat, ki pri občem ali strokovnem izpitu pade, mora ves izpit ponavljati; ne sme pa ga ponavljati, preden poteče šest mesecev od prvega izpita.
Člen 27.
' Kandidat sme opravljati državni strokovni izpit največ dvakrat; potem izgubi pravico do njega.
Člen 28.
O celokupnem izpitu se vodi: zapisnik, ki ga podpiše izpraševalna komisija in ki se shrani v arhivu izpraševaine komisije.
Člen 29.
Odločbo o izpitu s poročilom o poteku vsega izpita vred predloži predsednik izpraševaine komisije ministru za prosveto. Kandidatu, ki izpit opravi, izda diplomo minister za prosveto.
Prehodna odredba.
Člen 30.
Asistenti-pripravmki, ki imajo na dan, ko stopijo ta pravila v veljavo, nad tri leta pripravljalne službe in izpolnjujejo pogoje za opravljanje tega izpita, marajp opravljati izpit v šestih mesecih od dne, ko stopijo ta pravila v veljavo.
Člen 31.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v «Službenih Kovinah».
V Beogradu, dne 10. septembra 1928.
Minister za prosveto:
Milan Grol s. r.
338.
Seenamek angleških kolonij itd., katerih blago ima ob uvozu pri nas pravico, ukoriščati največjo ugodnost.
(Ukinitev razpisov C. br. 7830/26 in C. br. 18.294/28.)*
Ministrstvo za zunanje posle mi je poslalo z dopisi U. br. 3467/28, U. br. 3626/28 in K. T. br. 5199/28 seznamek britanskih kolonij itd., za katerih blago zahteva angleško poslaništvo ob uvozu v našo kraljevino po členu 30. trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko uporabljanje največje ugodnosti.
Te kolonije so:
1.) Po noti tukajšnjega angleškega poslaništva št. 100 in po dopisu ministrstva za zunanje posle U. br. 3467/28:
Commonwealth of Australia;
East and Central Africa:
Kenya! Colony and Protectorate;
Northern Rhodesia Protectorate;
Nyasaland Protectorate;
Somaliland Protectorate;
Uganda Protectorate;
Zanzibar.
West Africa:
Sierra Leone Colony and Protectorate.
Mediterrane an:
Gibraltar.
A sia:
Federated Malay States:
Perak;
Sedangor-Negri Sembilan;
Pahang.
Unfederated Malay States:
Johore;
Kedah;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. oktobra 1928., št. 234/LXXVI.
Kelahtan;
Periis;
Trengganu.
Brunei.
North Borneo.
Sarawak.
Weihaiwei.
West Indies etc., and Atlantic: Jamaica (including Turks and Caicos Islands and the Cayman Islands); Trinidad and Tobago;
Tristan da Ounha.
Pacific Ocean:
Fiji;
Western Pacific High Commission:
British Solomon Islands Protectorate; Gilbert and Ellice Islands Colony;
New Hebrides (Anglo-French Condö-minium);
Tonga.
Mandated Territories:
Tanganyika Territory.
2.	) Po noti pooblaščenega angleškega poslaništva št. 102 in po dopisu ministrstva za zunanje posle U. br. 3467/28:
West Africa etc.:
Gambia Colony and Protectorate;
Gold Coast Colony (with Ashanti and the Northern Territories of the Gold Coast);
Nigeria Colony and Protectorate;
Saint Helena and Ascension Islands. Mediterranean:
Cyprus;
Malta.
A s i a:
Ceylon;
Hong Kong;
Straits Settlements.
Indian Ocean:
Mauritius;
Seychelles.
West Indies etc., and Atlantic: Bahamas;
Barbados;
Bermuda;
British Guyana.
British Honduras;
Leeward Islands:
Antigua;
Dominica;
Montserrat;
St. Christopher and Nevis;
Virgin Islands.
Windward Islands:
Grenada;
Saint Lucia;
Säint Vincent.
Falkland Islands;
Dependencies:
South Georgia;
South Orkneys;
South Sandwich Islands;
South Shetlands;
Graham Land.
Mandated Territories:
Palestine and Trans-Jordan;
British Cameroons (administered by the Government of Negeria);
British Togoland (administered by the Government of the Gold Coast).
3.	) Po dopisu ministrstva za zunanje posle K. T. br. 5199/28:
Britanska Indija; in Birmanija.
4.	) Po dopisu ministrstva za zunanje posle U. br. 3626/28:
Južna Rodezija.
Carinarnicam odrejam, naj postopajo od dne, ko se razglasi ta razpis v «Službenih Novinah», z blagom iz omenjenih britanskih kolonij po največji ugodnosti.
Istega dne, ko izide ta razpis v «Službenih Novinah», prestane veljati razpis C. br. 18.294 z dne 14. maja 1928.* zato, ker so obsežene v noti št. 102 tudi one kolonije itd., ki so bile z njimi obsežene; razpis C. br. 7830 z dne 23. februarja 1926.** pa zato, ker je vprašanje postopanja z blagom iz Bri-
* Uradni list z dne 30. maja 1928., št.175/52.
** Uradni list z dne 11. marca 1926., št. 111/23.
tanske Indije, ki je bilo z njim regulirano, prav tako urejeno s tem razpisom.
V	Beogradu, dne 27. septembra 1928.;
C. br. 36.605.	... . ,	...
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
339.
Popravek k izpremembam v členu 10. pravil o tari.*
V	razpisu gospoda ministra za finance z dne 29. septembra 1928., C. br. 36.813, priobčenem v «Službenih Novinah» z dne 4. oktobra 1928., št. 230/ /LXXV (Uradni: list z dne 11. oktobra 1928., št. 326/ /96), so izostale v drugem odstavku za besedama: «kreozotovo olje» besede: «, amonijev nitrat (soli-
ter)». jz pjsarne generalne direkcije carin ministrstva za finance v Beogradu,
dne 10. oktobra. 1928.; C. br. 38.131.
340.
Popravka k pravilniku o delovanju, redu in pouku na dižavnih tehniških srednjih šolah.
V	tem pravilniku mora stati v drugi vrsti člena 72. namesto besede: «mesecu» beseda.: «semestru», v drugi vrsti člena 135. pa namesto besed: «v členu 140.» besede: «v členu 134.».
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
341.
Naredba
velikega župana ljubljanske oblasti
o premestitvi glavne odgonske postaje
iz Gorenjega Logatca v Dolenji Logatec.
Naredba velikega župana, ljubljanske oblasti o ureditvi odgonstva in odgonskih postaj z dne 24ega aprila 1926., U. br. 597/24, Uradni list z dne 3. maja
1926.,	št. 190/41, se izpreminja tako, da se z dnem
1.	novembra 1928. glavna odgonska postaja Gorenji Logatec ukine in ustanovi glavna, odgonska postaja Dolenji Logatec.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1928.;
U. br. 13.618/1—IH.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Listi, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.340 z dne 4. oktobra 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarski list .«Magyar Szo», ki izhaja v Buenos Airesih v Južni Ameriki, ker piše zoper našo državo in ker je iredentistične vsebine.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 11. oktobra 1928.; D. Z. br. 10.340.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.834 z dne 4. oktobra 1928. jje prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Zajednica — La Union», ki izhaja v Rosariu de Santa Fč v Južni Ameriki pod nazivom organizacije tamošnjih Hrvatov in pod uredništvom Ivana Rado-Ijaka, ker piše odkrito sovražno zoper našo državo
* Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca» z fine 15. oktobra 1928., št. 239/LXXIX.
■** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i venaca» z dne 17. oktobra 1928-, št. 241.
ter si prizadeva sejati plemenski razdor med naš narod tako v Ameriki kakor tudi v naši državi.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 11. oktobra 1928.; D. Z. br. 10.834.
*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.835 z dne 4. oktobra 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej turški humoristični list «Karagjoz» (Črno oko), IM izhaja v turškem jeziku v Carigradu, ker piše zoper našo državo ter si prizadeva sejati plemenski razdor v naši državi.
*
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 11. oktobra 1928.; D. Z. br. 10.835.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 39/28.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 8. do dne 14. oktobra 1928.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupin« tifumih boleini.					
Celje		4	2	1		5
Celje, mesto . . .	3				3
Dolnja Lendava .		i	,		1
Gornji grad . . .	4	#	2		2
Konjice		3	2	1		4
, Ljutomer			1			1
Maribor, levi breg .	2	,	2		
Murska Sobota . .	5	1	3		3
Prelog			2			2
Ptuj		i	1			2
Šmarje pri Jelšah .	1				1
Skupaj .	23	10	9		24
Griža. — Dysenteria.
II.	Pri okrožnem sodišču v Celju:
1.	) za predsednika: dr. Josip Kotnik, dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: a) višji deželnosodni svetniki dr. Friderik Bračič, dr. Ivan P r e m-s c h a k in Valentin L e v i 5 n i k.
III.	Pri oktožnem sodišču v Mariboru:
1.	) za predsednika: dr. Franc Ž i h e r, predsjednik okrožnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: a) dr. Franc Pichle r, podpredsednik okrožnega sodišča; b) višji deželnosodni svetniki dr. Franc P e i 11 e r, Fran Posega, in Janko Guzplj; c) deželnosodna svetnika Oskar D e v in dr. Franc Vidovič.
IV.	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
1.	) za predsednika: dr. Jurij Polenšek, predsednik okrožnega sodišča.;
2.	) za njega namestnike: deželnosodni svetniki Anton Kuder, Jakob Luznar in Božidar Roni i h.
342.
Razglas.
Na podstavi določil § 4. zakona z dne 21. marca
1890.,	drž. zak. št. 57, objavljam nastopno naredbo gospoda ministra za vere z dne 28. avgusta 1928.,
V.	br. 9700:
«Z naredbo ministrstva za uk in bogočastje bivše avstrijske države z dne 18. marca 1893., št. 19.361/ /1892,, ki se je nanašala na odreditev teritorialnega obsega izraelitske verske občine v Gradcu in na in-korporiranje v to občino vseh tistih izraelitov, ki so živeli' v vojvodinah Štajerski, Koroški in Kranjski, so bili vsi izraeliti v današnji Sloveniji, ki je razdeljena. na ljubljansko in mariborsko oblast, člani in pripadniki spredaj omenjene občine v Gradcu.
Zaradi izpremenjenih državnopravnih razmer, ki so nastopile z našim narodnim ujedinjenjem v sedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so izraeliti v Sloveniji izločeni od svoje dosedanje vero-izpovedne občine v Gradcti, pa. so deloma po samoopredelitvi1 pristopili ali k izraelitski veroizpovedni občini v Zagrebu ali pa k enaki občini v Varaždinu. Za to niso zahtevali sankcije] svojega pristojnega državnega oblastva, kar čisto nasprotuje predpisom obstoječe partikularne zakonodaje, ki velja na ozemlju Slovenije in po kateri morajo spadati omenjeni izraeliti pod eno občino na ozemlju, kjer velja ta zakonodaja.
Ker je danes v obsegu slovenskih oblasti tudi Prekmurje, kjer obstoji v Murski Soboti izraelitska veroizpovedna občina, nalagajo zakonski, javnopravni in administrativni razlogi, da se inkorporiraj o vsi izraeliti v Sloveniji v spredaj omenjeno izrae-litsko veroizpovedno občino, ker jih je sicer talko malo, da ne bi mogli ustanoviti in vzdrževati svoje lastne občine.
Iz tega razloga in na podstavi §§ 2. in 7. zakona z dne 21. marca. 1890., drž. zak. št. 57, o ureditvi zunanjih pravnih odnošajev izraelitske verske zajednice odrejam;
1.	) Na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasti, izvzemši sreze Čakovec, Dolnjo Lendavo m Prelog, mora obstajati samo ena izraelitska veroizpovedna občina, in sicer s sedežem v Murski Soboti.
2.	) Vsi izraeliti, ki stanujejo na ozemlju zgoraj označene veroizpovedne občine, se morajo smatrati za njene pripadnike.
3.	) Ta naredba stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1929.; od tega dne je smatrati izraelitsko veroizpovedno občino v Murski Soboti za ponovno ustanovljeno, kakor to določa zakon z dne 21. marca 1890.»
V Mariboru, dne 12. oktobra. 1928.;
V. br. 310/16.
Konjice		.	3			3
Maribor, levi breg .	2		i		1
Murska Sobota . .	7				7
Ptuj		1	2	i		2
Šmarje pri Jelšah .	1		i		
Skupaj .	11	5	3	1	.		13
Škrlatink*.		— Scarlatina.			
Celje		3	2	1		4
Čakovec 		2				2
Ljutomer		1				1
Maribor, desni breg		i			1
Maribor, mesto . .	2				2
Murska Sobota . .	13	3	4		12
Ptuj		.	2	.		2
Skupaj .	21	8	5		24
Ošpice. —		Morbilli.			
Konjice		4		4		
Maribor, mesto . .	2	1	2		i
Prelog		13	1	8		6
Slovenjgradec. . .	17	30	32		15
Skupaj .	36	32	46		22
Davica. —
Celje..............
Maribor, desni breg Maribor, levi breg . Maribor, mesto . . Murska Sobota . .
Prevalje...........
Ptuj...............
Šmarje pri Jelšah .
Skupaj .
Diphteria et Croup. 1
Dušljiri kašelj. — Pertussis.
Ptuj...............I 2 I 8 I 1 I . j 9
Sen. — Brysipelas.
Maribor, desni breg Maribor, mesto . .
Ptuj..............
Šmarje pri Jelšah .
Skupaj .
1
1
j_
3
1
1
1
j______
3	1
1
2
2_
5
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Dolnja Lendava. .	1	.	1
Ptuj		2	•	
Skupaj .	3	•	1
_2
2
Vranični prisad. — Anthrax.
Prelog..........j . I 2 I . j . j 2
V Mariboru, dne 17. oktobra 1928.
Zal velikega župana mariborske oblasti:
oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 18. oktobra 1928.
U 261/28—4.	2078
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Karel Pelko, rojen leta, 1880., oženjen, pek v Ogljenščaku, je kriv, da. ni imel dne 19. junija 1928. v svoji prodajalnici označenih cen pecivu tako, da bi jih bil vsakdo lahko razločno videl.
S tem je zakrivil prestopek po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 18. januarja 1922.,, št. 6/5, in zato se obsoja po tem členu na 24 ur zapora in na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 48 ur zapora, po § 389. k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in po tar. post. 82. taksnega zakona na plačilo takse 20 Din.
Po členu 19. navedenega zakona je sodbo objaviti ob obsojenčevih stroških v Uradnem listu.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek III.,
dne 7. septembra: 1928.
S 8/28—113.-	2155
Razpis poravnalnega naroka in naknadnega ugotovitvenega naroka.
Konkurzna stvar: Anton D o g š a, trgovec v Ormožu.
Za razpravo in sklepanje o naknadno prijavljenih terjatvah in o prisilni poravnavi, predlagani po pre-zadolžencu, se določa narok na dan 3 0. oktobra 19 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4. Prezadolženec se mora udeležiti naroka osebno.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek L,
dne 16. oktobra 1928.
Cg IH 334/28—1.	2023
Oklic.
Franc Kolenc, trgovec v Juvanju pri Ljubnem, je vložil po drju. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, zoper firmo: Adolf Haller-Eltes, Holzhandel. Wien, HI., Erdibergermais 8, tožbo zaradi 14.615 Din s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 7. novembra 192 8. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 2,
Rečeni Irmi se postavlja za skrbnika dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
L. br. 804.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Ivan P a v e š i č, zasebni zdravnik v Metliki, je bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je odpotoval v inozemstvo.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 19®.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti; dr. Mayer s. r.
Preds. 1261/18/26—44.
Razglas.
Za, četrto porotno zasedanje v letu 1928. so imenovani;
I. Pri deželnem sodišču v Ljubljani:
1.	) za predsednika: Fran Rekar, predsednik deželnega sodišča;
2.	) za njega namestnike: a,) Peter Keršič1, podpredsednik deželnega sodišča,; b) višji deželnosodni svetniki Anton, Mladič, dr. Adolf Kaiser in Jakob A n tl o g a; c) deželnosodni svetniki Josip J a n š a, dr. Alojzij Gradnik in dr. Milko Gaber.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek IH.,
dne 1. oktobra 1928.
C 264/28—10.	2130
Oklic.
Viktor Petan, trgovec v Brežicah, je vložil zoper Ivano Brumčevo, posestnico v Dedji vasi št.21, sedaj neznanega bivališča, opravičbeno tožbo zaradi 1405 Din s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo Se je določil na dan jg. novembra 19 2 8.
ob pol devetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 12.
Ker je bivališče Ivane Bmmpeve neznano, se ji postavlja za sikirbnika Juro Lesjak, pravni praktikant v Brežicah.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 10. oktobra 1928.
E 288/28—3.	2131
Oklic.
Jože Ogorevc, posestnik na Malem, vrhu št. 3, občina Globoko, je vložil zoper Mihaela K o s t e v -c a, trgovca s sadjem v Pavlovi vasi št, 67, tožbo zaradi 1122 Din 50 p s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo Se je določil na dan ^ g novembra 1928. ob pol devetih pri tem sodišču v razpravni dvorani št. 12.
Ker je sedanje bivališče Mihaela Kostevca neznano, se mu postavlja za skrbnika Juro Lesjak, pravni praktikant v Brežicah.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 10. oktobra 1928.
C 213/28—5.	2083
Oklic.
Jožefa Miklič, posestnica in trgovka v Dragi št. 13, je vložila zoper Franca Pojeta, posestnika v Srednji vasi št, 29, tožbo zaradi 1630 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
3.	novembra 1 92 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče Franca Pojieta neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Bogataj, zasebnik v Kočevju.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 19. oktobra 1928.
C II 77/28—‘1.	2134
Oklic.
Janez Ajster in Marija Ajster, posestnika, v Brlogu št. 8, sta vložila, po notarju Josipu Vimpolšku v Kostanjevici zopeir Franceta Lenčka, posestnika z Blance pri Sevnici, odnosno njegove neznane dediče, tožbo zaradi priznanja plačila in izbrisa vknji-žene terjatve v znesku 50 gld, s pripadki.
Narok za ustno raizpravo se je določil na dan 16. novembra 1 928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Ken je sedanje bivališče tožencev neznano, se jim postavlja, za skrbnika Josip Likar, gozdar v p. na Dobah št. 1.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek II.,
dne 13. oktobra 1928.
C 139/28—1.	2128
Oklic.
Franc Meserko, posestnik v Čateški gori št. 2, ki ga zastopa dr. Artur Wurzbach, odvetnik v Litiji, je vložil zoper Ivana. Krašovca, posestnika, in Marijo Krašovcev o, posestnico — oba; v Ukrogu št. 3, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 14. novembra 1 928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 22.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Marija Kozlevčar, užitkarica v Ukrogu št. 3.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek II.,
dne 11. oktobra 1928.
C 88/28—1.	1915
Oklic.
O tožbi Stanislava Lenarčiča, posestnika v Novi vasi, zoper neznano kje bivajočega Luko Hitija m c o n s. zaradi 3516 Din s pripadki se bo vršil prvi narok pri podpisanem sodišču v sobi št, 6 dne 8. novembra 1 92 8. ob devetih.
Tožencu je postavljen za skrbnika Alojzij Žnidaršič, posestnik in gostilničar v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek L,
dne 12. septembra 1928.
C 77/28—3.	1914
Oklic.
O tožbi Terezije Sežunove, trgovke v Babnem polju, zoper neznano kje bivajočega Janeza Vebra iz Babnega polja, zaradi 194 Din 92 p s pripadki se bo vršil narok pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dne 8. novembra 1928. ob devetih.
Tožencu je postavljen za skrbnika Alojzij Žnidaršič, posestnik v Ložu.
Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II.,
dne 16. septembra 1928.
C II 1401/28—2.	2151
Oklic.
Dr, Karel Koderman in dr. Karel Slokar, odvetnika v Mariboru, sta, vložila zoper J osip in o Kora ž i j e v o, trgovko v Mariboru, Aleksandrova cesta, tožbo zaradi plačila 2895 Din 50 p s pripadki.
Prvi narok se je določil na dan
2	0. novembra 1928. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je sedanje bivališče Josipine Koražijleve neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 14. oktobra 1928.
O III 1143/28—1.	2085
Oklic.
Ivana Račič, restavraterka v Mariboru, je vložila zoper Jožefa T i s e h m a n n a, bivšega uslužbenca pri firmi: Maks Dur java in Komp., stanujočega v Studencih, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1453 Din 50 p.
Drvi narok za' ustno razpravo se je določil na 'dan 6. novembra 1 928. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je bivališče Jožefa Tischmanna neznano, se mu postavlja za skrbnika Rado Podlesnik, pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 20. oktobra 1928.
C 88/28—2.	2148
Oklic.
Dr. Nikolaj Pinter, odvetnik v Murski Soboti, je vložil zoper Rozalijo obvdovelo Gombočevo, rojeno Kissovo, in Terezijo M e s z ar o s o v o, rojeno Gombočevo, posestnici v Szombathelyju, potem mladoletnega Štefana G o m b o c a, mladoletno Ireno Gombočevo in mladoletnega Ivana G o m b o c a, zastopane po Rozaliji Gombočevi, rojeni Kissovi, tožbo zaradi 1808 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na: dan-8. novembra 1928. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je sedanje bivališče tožencev neznano, se jim postavlja za skrbnika dr. Vladimir škeriak, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 2. oktobra 1928.
C 373/28—1.	1983
Oklic.
Anton Jankelj v Dolenjem Globodolu št. 2, sedaj v Ameriki, je vložil zoper Josipa J an ki j a, posestnika v Dolenjem Globodolu št. 2, tožbo zaradi izpolnitve kupne pogodbe.
Narok .za ustno razpravo se je določil na' dan 13. novembra 1 9 28. ob pol devetih pri tem' sodišču v sobi št. 30.
Ker je sedanje- bivališče Josipa Janklja neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni ofi-cial v p. v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek II.,
dne 21. septembra 1928.
C IH 146/27—9.	2072
Oklic.
Maloletni Dušan Rus tja, zastopan po varuhu Janezu Rustji, in maloletna Zora Rust-ja, zastopana po očetu Janezu Rustji, železničarju v p. v Dobindolu, sta vložila zoper Jožeta Ran c ha, posestnikovega sina iz Dobmdola, sedaj nekje v Kanadi, tožbo zaradi ugotovitve očetovstva in plačila preživnine.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 15. novembra 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 31.
Ker je bivališče Jožeta Raucha neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek III.,
dne 4. oktobra 1928.
A 106/28—5.	2140 3-^2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Franc Videnič v Čatežu št. 39 je dne 7. aprila 1928. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Kot dediči so vpoštevni Marija Videnič do 3/4 in otroci Franc, Ana, Jožef in Miha, vsak do s/2oihki.
Frane Videnič, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se v enem letu od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo obravnavala zapuščina, z ostalimi dediči in z Josipom Likarjem, gozdarjem v p. v Dobah št. 1, ki se je postavil odsotnemu Francu Videniču za skrbnika.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, oddelek I.,
dne 26. septembra 1928.
A. 197/28—5.	_	2125 3—2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Marija Sturm, tvorniška delavka! v Lescah, je dne 22. avgusta 1928. umrla. Poslednja volja se ni našla.
Njen oče Anton Sturm in njen stric Ivan Dre-honja kot zakonska dediča se pozivljeta, naj se v enem letu od današnjega dne zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in s Franom Koblerjem, odvetnikom v Radovljici, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 11. oktobra 1928.
2/28/vl. žel. knj. Rogatec-Krapina.	2086
Oklic.
Deželno sodišče v Ljubljani objavlja po § 15. zakona z dne 19. maja 1874., drž. zak. št. 70, da se je dovolila na predlog- poverjenika- za odkup zemljišča, sekcije za građenje pruge Rogatec-Kravina v Rogatcu, z dne 20. septembra 1928., br. 318/E, z današnjim dnem otvoritev začasnega vložka za nor-malnotirno železnico: Rogatec-deželna meja-Kra-pina.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IV.,
dne 24. septembra 1928.
T 27/28—2.	2080 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Ivana H1 a d n i k a na Pristavi št. 5, pošta Križe, se uvajja postopanje za amortizacijo nastopne zavarovalne police, ki jo je prosilec baje izgubil: Zavarovalna polica št. 147.352 «Slavije», jugoslovanske zavarovalne banke v Ljubljani, na ime: pok. Fran Hladnik jz Pristave št. 5, pošta Križe.
Imetnik te zavarovalne police: se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne 6. julija 1928., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je zavarovalna polica, brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 6. julija 1928.
T 37/28—2.	2081 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložilo Angl o-Ju gosi o v. A. D. u B e o g r a d u, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne stalne priznanice, kil jo je društvo baje izgubilo: Stalna priznanica (reverz), vknjižena v zvezek V. pod št. 8 blagajnice depozita direkcije državnih železnic.
Imetnik te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od, dne 19. julija 1928., ker, bi se sicer po tem roku izreklo, da je priznanica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 19. julija 1928.
T 39/28—1.	2082 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Antona, Kočevarja, sedaj v Ameriki, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne
vložne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 131.609 na ime: Anton Kočevar v vrednosti 10.907 Din.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne 28. julija 1928., ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 28. julija 1928.
Nc 478/28—3.	2118 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Ivana Kunca, strokovnega učitelja v Ljubljani, Komenskega ulica št. 14, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je Jakob Kunc, posestnik v Rovtah št. 6, baje izgubil: Hranilna knjižica Posojilnice in hranilnice v Rovtah, r. z. z n. z., št. 1294 na ime: Jakob Kune, posestnik v Rovtah št. 6, z vlogo 371 Din 56 p.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek L,
dne 5. oktobra 1928.
Preds. 175/26/28—4.	2147
Razglas.
Dne 3. decembra 1928. ob devetih se bo prodajalo pri okrožnem sodišču v Novem mestu v sobi št. 31 razno staro orožje: puške, samokresi i. dr. Kolikor je nabava po členu 8., odnosno členu 12. zakona o posesti in nošenju orožja vezana na oblastveno dovolilo, se morajo dražitelji izkazati s predpisanim dovolilom.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 16. oktobra 1928.
E 540/28—15.	2079
Sklep.
Na prisilni dražbi dne 17. oktobra 1928. ni bilo nobene ponudbe. Zato je izvršba po dražbi, dovoljena s tukajšnjim sklepom z dne 12. julija 1928., opr. št. E 540/28—2, nepremičnin: zemljiška knjiga Mali vrh, vi. št. 30, in zemljiška knjiga, Blatno, vi. št. 120, po § 151. i. r. ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja ne more predlagati.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dne 17. oktobra 1928.
E 830/28-7.	19^3
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 192 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Domžale, vi. št. 597.
Cenilna vrednost: 76.705 Din; najmanjši ponu-dek: 51.136 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek IL,
dne 18. septembra 1928.
E 456/28—6.	1969
Dražbeni oklic.
Na predlog Hranilnice in posojilnice v S t a r e m 1 o g u, r. z. zn. z., bo dne 3. novem-b r a 1 9 2 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 204: podrta koča št. 7 v šenberku s stavbno parcelo v izmeri 1 a 58 m2, 1 njivsko in 1 travniško parcelo v skupni izmeri 27 a 4 m2, vi. št. 476: koča št. 3 v Šenberku s hlevom, kletjo, cisterno in pripadajočimi zemljišči (1 njivska in 5 travniških parcel) v izmeri 42 a 67 m2, vi. št. 478: travniška parcela v izmeri 21 a 87 m2 — Skupna cenilna vrednost 8479 Din; najmanjši ponudek 5653 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 846 Din.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 22. septembra 1928.
E 397/28—18.	2183
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. oktobra 1928. ob desetih bona licu mesta v Lazeč u, občina Draga pri Loškem potoku, dražba nepremičnin:	vi.
št. 58, 60 in 68, katastrska občina Draga. Cenilne vrednosti znašajo skupaj 103.791 Din; najmanjši ponudek za vse tri vložke skupaj 69.194 Din; vadij za vse tri vložke 10.710 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 27. septembra 1928.
E 404/28—16.	2105
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradišče, vi. št. 800 in 971, in zemljiška knjiga Ostrog, vi. št. 661 (hiša s hlevom, svinjakom in drvarnico, 3 njive in 1 gozd).
Cenilna vrednost: 32.000 Din; vrednost priteklin: 1900 Din; najmanjši ponudek: 23.050 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 16. oktobra 1928.
E 539/28—6.	2015
Dražbeni oklic.
Dne 6. novembra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Veternik, vi. št. 165.
Cenilna vrednost: 9201 Din; vrednost priteklin: 180 Din; najmanjši ponudek: 6134 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 27. septembra 1928.
E 402/27—16.	2046
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1928. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Jesenice, vi. št. 305, 622, 649, 650 in 662, in zemljiška knjiga za katastrsko občino Dovje, vi. št. 471.
Cenilna vrednost: 15.349 Din; najmanjši ponudek: 7683 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddetek II.,
dne 24. septembra 1928.
E 916/28—7.	1966
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1928. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivno, vi. št. 53 (kmetiško posestvo v Zagrebenu št. 5).
Cenilna vrednost: 9977 Din 65 p; vrednost priteklin: 1525 Din; najmanjši ponudek: 6651 Din 71 P-
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je-ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II.,
dne 12. septembra 1928.
E 2948/28—6.	2037
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Spodnjo Šiško, vi. št. 31.
Cenilna vrednost: 279.777 Din; najmanjši ponudek: 140.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 18. septembra 1928.
E 230/28—6.	2006
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Zales, vi. št. 28, 84 in 92 (hiša v Bočkovem št. 5 z gospodarskim poslopjem, 9 njiv, 4 travniki in 3 gozdi).
Cenilna vrednost: 18.950 Din; najmanjši ponu-doJt: 12.720 Din.
Vse drugo je razvidno na tukajšnji uradni deski.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 24. septembra 1928.
E 8037/27—31.	1971
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Podovo: 1.) vi. št. 161, 2.) vi. št. 503, in 3.) vi. št. 42.
Cenilna vrednost: ad 1.) in 2.) 133.216 Din, ad 3.) 3000 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) bi 2.) 133.216 Din, ad 3.) 3000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal V dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 19. septembra 1928.
E 307/28—11.	2004
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga Cirnik, vi. št. 42.
Cenilna vrednost: 75.450 Din; vrednost priteklin: 3200 Din; najmanjši ponudek: 52.500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek IL,
dne 26. septembra 1928.
E 177/28—13.	2091
Dražbeni nlrllr,
Dne 19. novembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba zakupnih, odnosno posestnih pravic nepremičnin: zemljiška knjiga Kuzdoblanje, vi. št. 27 (hiša št. 86 z gospodarskim poslopjem, stavbišče, njiva in vrt).
Cenilna vrednost: 57.630 Din; najmanjši ponudek: 38.240 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 8. oktobra 1928.
E 1005/28—8.	1979
Dražbeni oklic.
Dne 1 9.' n o v e m b r a 19 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stranska vas, vil. št. 293.
Cenilna vrednost 25.115 Din; najmanjši ponudek: 16.743 Dim 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 23. septembra 1928.
E 1002/28.	2104
Dražbeni oklic.
Dne 12. nove m b r a, 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vinja vas, vi. št. 470.
Cenilna vrednost: 2100 Din; najmanjši ponudek: 1400 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dife 9. oktobra 1928.
E 1342/28.	.	2002
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1 92 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičninske ideelno polovice: zemljiška knjiga za davčno občino Veliki Okič, vi. št, 11 in 86.
Cenilna vrednost: 9370 Din; vrednost priteklin: 250 Din; najmanjši ponudek: 6460 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 12. septembra 1928.
E 1324/28—11.	2038
Dražbeni oklic.
Dne 13. novembra 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino L ožin d, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: 19.810 Din; vrednost priteklin: 300 Din; najmanjši ponudek: 13.408 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle-več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okiajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 22. septembra 1928.
E 346/28—13.	~---------	2146
Sk^ep.
pn dražbi dne 21. septembra 1928. ni bilo glede zemljišča: vi. št. 180, katastrska občina Presladol, nobenega ponudka. Zato je izvršba s prisilno dražbo, dovoljena s sklepom E 346/28—2, p0 § 151. izvršilnega reda ustavljena.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ne more predlagati vnovična dražba.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II.,
dne 21. septembra 1928.
K 558/28—6.	1938
Dražbeni oklic.
Dne 10. novembra 1 928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno, vi. št. 4 (hišno' in gospodarsko poslopje, zemljišče in priteklina).
Cenilna vrednost: 98.222 Din 55 p; vrednost priteklin: 1900 Din; najmanjši ponudek: 65.481 Din 70 p. ,
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 3. septembra 1928.
E 585/28—6.	2009
Dražbeni oklic.
Dne 3. nove m b r a 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Visole, vi. št. 44.
Cenilna vrednost: 137.005 Din 85 p; vrednost priteklin: 8630 Din; najmanjši ponudek: 91.337 Din 24 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zsn četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 3. septembra 1928.
E 485/28—6.	2178
Dražbeni oklic.
Dne 17. nove m b r a 1 9 2 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Studenice, vi. št. 24, in zemljiška knjiga Hrastovec, vi. št. 92 in 137.
Cenilna vrednost polovice vseh zemljišč: 6879 Din 70 p; najmanjši ponudek: 4586 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 24. septembra 1928.
E 539/28—6.	1864
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za trg Lemberg, vi. št. 33, 191 in 198.
Cenilna vrednost: 7654 Din 90 p (s priteklino vred); vrednost priteklin: 2399 Din; najmanjši ponudek: 5103 Din 27 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na. dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 29. avgusta 1928.
E 183/28—19.	"	1889
Dražbeni oklic.
Dne 13. novembra 19 2.8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turjak, vi. št. 206.
Cenilna vrednost: 60.567 Din 25 p; najmanjši ponudek: 40.378 Din 16 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 12. septembra 1928.
2145 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
805.	Sedež: Gorenja Straža pri Novem mestu. Besedilo firme: Leo Pavlin, parna žaga in lesna
trgovina v Gorenji Straži pri Novem mestu.
Obratni predmet: lesna industrija, eksploatacija gozdov, nakupovanje in prodajanje lesa vsake vrste na drobno in na debelo.
Imetnik: Leon Pavlin, posestnik in lesni trgovec v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4.
Novo mesto, dne 13. oktobra 1928.
806.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Makso Kovač.
Obratni predmet: trgovina z moko, deželnimi pridelki in kolonialnim blagom na debelo in trgovinska agentura s tem blagom.
Imetnik: Makso Kovač, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
807.	Sedež: Police.
Besedilo firme: Ana Korošec, gostiln, v Policah. Obratni predmet: Gostilna — točenje alkoholnih pijač na drobno.
Imetnica: Ana Korošec, trgovka in gostilničarka, v Gornji Radgoni.
Maribor, dne 27. septembra 1928.
808.	Sedež: Ribnica na Dolenjskem.
Besedilo firme: B. Radonič.
Obratni predmet: trgovina z vinom in žganjem na debelo.
■ Imetnik; Benedikt Radonič, trgovec v Ribnici na Dolenjskem št. 45.
Novo mesto, dne 9. oktobra 1928.
809.	(Sedež: Št. Peter v Savinjski dolini.
Besedilo firme: Ivan Srebotnjak, trgovina z lesom. Obratni predmet: trgovina z lesom.
Imetnik: Ivan Srebotnjak, trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini.
Prokura se je podelila Amaliji Srebotnjakov!, trgovčevi soprogi v Št. Petra v Savinjski dolini.
Firmo podpisujeta pod njenim besedilom Ivan Srebotnjak in Amalija Srebotnjak, poslednja s pristavkom «p. p.», in sicer vsak zase.
Celje, dne 19. septembra 1928.
H. Vpisale so seizpremembeindo-datki pri nastopnih firmah:
810.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Josef Achleitner:
Besedilo firme odslej: Jos. Achleitner.
Celje, dne 3. oktobra 1928.
811.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Hans Hönigmann:
Besedilo firme odslej: J. Hönigmann.
Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Ivan Hönigmann, trgovec v Celju. Celje, dne 3. oktobra 1928.
812.	Sedež: Dolnja Lendava.
Besedilo firme: Franc Bedič.
Obratni predmet:	trgovina z manufakturnim
blagom:
Sedež odslej: Maribor (Aleksandrova cesta št. 28). Maribor, dne 20. septembra 1928.
813.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ant. Stacul.
Obratni predmet: trgovina z delikatesami: Obratni predmet odslej: trgovina z delikatesami, špecerijskim in kolonialnim blagom kakor tudi izdelovanje žganja.
Izza dne 1. julija 1928. javna trgovska dražba, ker je vstopil dražbenik Ivan Stacul, prokurist v Ljubljani, Šclenburgova ulica št. 4.
Družbo zastopa vsak družbenik samostojno ter podpisuje zanjo tako, da podpisuje svojeročno besedilo firme.
Izbrisal se je prokurist Ivan Stacul.
L j u b 1 j a n a, dne 11. septembra 1928.
III.	Izbrisali sta se nastopni firmi:
814.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Josip Kveder.
Obratni predmet: železnina:
Ker se je obratovanje ukinilo.
Celje, dne 19. septembra 1928.
815.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Anončni in reklamni zavod «Apolo» — R. Golebiowski & Komp.:
Ker je konkurz odpravljen.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
Razglasi raznih nrados in oblastav.
St. 1368/28.	2087
Objava.
Po § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Franc Brandstetter z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 11. oktobra 1928.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
St. 8633/1928.	2076
Razglas.
Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem t r g u p r i L o ž u, r. z. z n. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja
1924.,	št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 25. oktobra 1928. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 13. oktobra 1928.
St. 3515.	,	2—2
Razglas.
Po odloku gospoda ministra za šume in rudnike z dne 3. oktobra 1928., št. 39.183, se bo vršil pri direkciji šum v Ljubljani dne 5. novembra 1928. logarski izpit za državne in nedržavne šumske (logarske) čuvaje.
Prošnje za pripustitev k izpitu naj se vlože do dne 31. oktobra 192 8. pri podpisani direkciji šum.
Prošnje se morajo kolkovati, in sicer prijava po tar. post. 9. pod b) zakona o taksah z 20 Din, priloge po 2 Din, odnosno dopolnilo z 2 Din.
Da se kandidat pripusti k izpitu, mora dokazati:
a)	da je dovršil 20. leto;
b)	da je neoporečnega vedenja;
c)	da je z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo in
d)	da je bil dve leti v logarski praksi, odnosno v gozdno-tehnični pomožni službi.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 15. oktobra 1928.
Št. 1802.	2149 3—2
Razglas o licitaciji.
Ker prva ofertna licitacija za oddajo popravil na poštnem poslopju v Celju ni uspela, razpisuje gradbena sekcija v Celju drugo javno ofertno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 2. novembra 192 8. ob 11. uri v pisarni gradbene sekcije v Celju, kjer se tudi dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase v oibliki celotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	) za zidarska dela...........Din 14.880-35,
2.	) za krovska dela............Din 22.350—,
3.	) za kleparska dela .... Din 26.555—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o ponovni licitaciji, nabitega na uradnih deskah gril-
benih sekcij v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 17. oktobra 1928.
St. 46/21.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1928.:
1 črna usnjena ročna torbica, v njej 1 letna karta električne cestne železnice in 30 Din; 1 delavska knjižica m 1 domovinski list na ime: Alojzij Magdič; 1 listek čekovnega urada in 870 Din; 1 črnobgla boa; 1 usnjena rjava torbica za akte, v njej 2 knjigi za osnovno šolo; 1 dvigalo za vozove; 7 bankovcev po 100 Din; 1 usnjena rjava ponošena ženska ročna torbica, v njej 1 robec in 25 Din; 1 črnosiva šerpa; 1 usnjena listnica, v njej 250 Din, 1 krstni list in 1 učno izpričevalo na ime: Franc Sterniša; 1 temno-rjava listnica z 930 Din; 1 evidenčna tablica št. 15-A-12 za motorno kolo; 23 bankovcev po 100 Din, 13 bankovcev po 10 Din nove izdaje in
3	bankovci po 10 Din stare izdaje; 2 ključa za, wert-heimskO’ blagajno na železnem obročku; 12 bankovcev po 100 Din in 2 bankovca po 10 Din; 1 črna ročna torbica iz kavčuka z rožastimi pikami; 1 zlatnik za 10 Din; 1 zlat prstan s tremi kamenčki in 1 zlata zapestnica.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. oktobra 1928.:
1 bela goska; 3 bankovci po 10 Din; 3 bankovci po 10 Din; 2 bankovca po 10 Din; 8 kosov raznobarvnega kl ota,; 1 siv križast suknjič; 1 usnjena denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 srebrna ženska zapestna ura v usnjeni zapestnici; 1 moški temnosiv klobuk; 1 hlačni pas iz gume; 14 bankovcev po 10 Din; 1 listnica iz rdečega platna s srednjo vsoto denarja; 1 čma usnjena listnica z manjšo vsoto denarja; 1 risalno orodje (šestilo); 1 beležnica z bankovcem za 100 Din; 1 črna torbica za akte z raznimi semeni; 1 moško kolo; 1 pes volčje pasme in 1 zlat moški prstan. — V vozovih električne cestne železnice, so se našli tirie predmeti: 4 ženski dežniki,
4	moški dežniki, 1 otroški dežnik, 1 par copat, 1 čepka, 1 ščipalnik, 1 kovinska verižica, 1 par ženskih rokavic, 1 par moških rokavic, 1 knjiga, nekaj blaga za žensko krilo, 1 par ženskih nogavic. — V kavarni hotela «Uniona» so se našli ti-le predmeti: 1 usnjena torbica za akte, 1 slamnik, 1 klobuk in 1 palica. — V železniških vozovih so se našli tirle predmeti: 7 moških dežnikov, 7 ženskih dežnikov, 5 palic, 1 risalni blok, 1 otroški stol, 1 prazen zaboj, 1 po-vezek potne prtljage, 1 moški klobuk, 2 knjigi, dve čepici, 1 boa, 1 karbidna svetiljka, 1 zavitek obleke, 1 gosli, 1 ženska, torbica, 1 zapestnica, 1 denarnica.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. oktobra 192,8.
Št. 1 r 732/28.
Razglas.
Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., je postavila komisija za agrarne operacije v Ljubljani komisarja za agrarne operacije Ivana Pokorna, ikot komisarja za agrarne operacije v ljubljanski oblasti, da se izvrši ureditev užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 114, katastrska, občina Sveta Katarina, sodni okraj tržiški.
Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj.
S	tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., kranjski dež. zak. št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem posredno in neposredno udeleženih strank kakor tudi glede izjav, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo1 pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarne operacije.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 3. avgusta 1928.
Predsednik: dr. Natlačen s. r.
Št. 9021/33.	3—3
Razglas.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru je vložil projekt, po katerem naj se regulirajo:
1.	) Savinja od km 23-684 do km 27-630, t. j. od Grenadirjeve brvi pod Celjem do Kristininega dvora nad Celjem.
2.	) Voglajna od izliva v Savinjo v dolžini 2-34 km do vtoka Hudinje.
3.	) Koprivnica; od izliva v Voglajno v dolžini 2-7 km do Ribizlovega posestva.
4.	) S u š n i c a od izliva v Savinjo v dolžini» 1-7 km na Lavi.
5.	) Ložnica od izliva v Savinjo v dolžini 1-4 km do pod Joštov mlin.
Projekt določa izbagrovanje rečne kinete in zgradbo nižjih obrežnih1 nasipov. Trase projektiranih regulacij se vseskozi prilagode obstoječim strugam in obrežnim črtam.
Pooblaščen po gospodu velikem županu mariborske. oblasti z odlokom z dne 2. oktobra 1928., U. br. 554/16, odrejam po §§ 70. in 75. vodoprav-nega zakona z dne 18. januarja 1872., štajerski dež. zak. št. 8, in § 144. stavbnega reda za Štajersko z dne 9. novembra 1857., dež. zak. št. 5/11. oddelek, krajevni ogled in obravnavo o projektu regulacije Savinje na ponedeljek dne
3.	decembra 192 8. in na torek dne 4. decembra 192 8. s sestankom ob pol devetih dne
3.	decembra pri Grenadirjevi brvi pod Celjem.
Obenem razpisujem na podstavi istih zakonitih določil tudi krajevni ogled in obravnavo o načrtu regulacije zgoraj navedenih pritokov Savinje, in sicer:
1.	) Ložnice in Sušnice na sredo dne 5. decembra 192 8. s sestankom ob osmih pri izlivu Ložnice v Savinjo;
2.	) Koprivnice in Voglajne na četrtek dne 6. decembra 192 8. s sestankom ob osmih pri Ribizlovem posestvu ob Koprivnici.
Pri teh obravnavah je vložiti glede dotičnih načrtov ugovore, ki se niso že prej prijavili ustno ali pismeno; drugače se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z namerjanim podjetjem in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine in se bo razsodilo ne glede na, poznejše ugovore. Izvršitvi naprave bi se ugodilo, če se uradno ne po-dado pomisleki.
Mejaši in interesenti so povabljeni, naj prisostvujejo obravnavi. Načrti so do dne komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju v Celju.
V Celju, dne 14. oktobra 1928.
Sreski poglavar: dr. Hubad s. r.
Razne objave.
21£6 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. oktobra 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga...................... 370,035.278-41
Posojila........................... 1.718,407.010-5S
Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70
Račun začasne zamene................. 294,117.949-17
Dolg države.......................... 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.168-—< Saldo raznih računov................. 672,356.013-22
Pasiva	v/o
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—»
Rezervni fond......................... 11,483.089-57
Novčanice v obteku................. 5.744,002.320-—
Državni račun začasne zamene . .	294,117.949-17
Terjatve države po raznih računih 291,096.103-42 Razne obveznosti................•	630,181.426-87
Terjatve države za zastavljene domene ....................... 2.138,377.168-—*
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde ................. 83,055.870-—
9.222,313.922-03
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.