Štev. 27.
Trst, v ponedeljek 27. januarja 1913
Tečaj XXXVIII.

IZHAJA VSAK DAN
vU cfa nedeljah In praznikih ob 5., sb ponedeljkih ob i. zjutrsj.
^o^asiilfiue fltOT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih ^obakamak v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petni, dostojni, Saiami, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornb«r^u itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) &4LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 -.fione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. tutirlaioe, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO et. mm. Za oglase v tekstu h^ta do 6 vrst 20 K, vsaka »adaljaa vrsta K ± Mali oglasi po * etot. beseda, naj-Jfcaoj pa 40 stot Ogiase sprejema Inseratni oddelek upravo jSkUnosti*. — Plačuje ue izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljtvo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost-4 za Primorsko.
„r«*M» jo«*/*
NAROČNINA ZNAŠA
mm c*lo leio 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« 8R;um
ročbe bres dopošlane naročnine, se uprava n« o sira. 0««4aiB» u a*4*ljak« IiteoJ« „SDUOSTr «t»M i m ••lo Uto Kron Mo, u f«l lata Kros 3 00
Vai dopisi naj a« pošiljajo na urednidtvo lisOa. Nefrmfc* pisma a« m •prejeiaa|s In rokopld oo •• vrnim^m.
Naročnino, oglas« in reklamacijo jo poiUjafcl na upravo List*
UREDNIŠTVO : ulica &,«<-,,• Salatri 29 (HoroM I«), iadajaterH in odgovorni urednik ŠTUPAJf tiODI* A.. T ■ !—E koosorc^J lista „Ediriost". • Natisnila Tiskarna Jidmeel*, vpnsua zadruga s oraej-nim poroštvom v Trs««. «11—
Giorgio vi.tia.tXj itev. 20. Pvflno-tirsiilInlEnl rafun Jtev. 841-652. TELfTOn ft IV»
m
Edinost velesil se krši.
Nepritajene romunske grožnje.
Rusja hoče preprečiti vojno.
PETROGRAD, 26. (Izv.) Oficijozna „Rossija" piše: Vkljub novemu položaju v Carigradu se stališče velesil glede balkanskih zadev ni izpremenilo, ruska vlada pa si je sedaj bolj nego kedaj prej »vesta dolžnosti, da prepreči vojno in se bode trudila, da pridobi velasile za ta cilj. Od novega turškega kabineta pričakujemo spravljivosti, kakor je bil začel ravnati Kiamil paša.
Nemčija opominja Rusije na nevtralnost.
BEROLIN, 26, (Izv.) „Nordd. Allgem. Zeitung" javlja : Najvažneje pri obravnavanju zmešnjav na iztoku je, da ostanejo velesile edine in nadaljujejo svoje mirovno delo. Zato pa je treba stroge nevtralnosti in ni skoro vzroka misliti, da bi kaka velesila posegla vmes. O kakem prisilnem sredstvu se ne bi smelo govoriti, ker se ne strinja z intencija mi in bi imelo le zle posledice. Le diplomatskim potom se mora skušati preprečiti sovražnosti in jih krajevno in časovno omejiti. — Izjava tega vladnega nemškega lista je gotovo naslovljena na Rusijo in vzbuja radi tega splošno pozornost.
Romunka vlada pritiska na Bolgarijo.
BUKAREŠT, 26. (Uradno.) Bolgarska vlada še ni javila, da dovoljuje kon-cesije in zato je bilo ukazano poslaniku Mišu v Londonu, naj sporoči bolgarskemu delegatu dr. Danevu, da romunska vlada nujno čaka pojasnila.
Prelcm med velesilami?
DUNAJ, 26. (Izv.) Mišu dano povelje smatrajo na Dunaju za ultimatum. Solidarnosti je pa med velesilami čedalje manj. Pariška poročila vel&, da se hoče tripel-ententa glede Balkana odcepiti od trozveze in iti svoja pota. To je zelo verjetno, zlasti če se se Turčija ne premisli.
Bolgarija bode potrpežljivo čakala.
SOEIJA. 26. (Izv.) Vse informacije iz vladnih krogov potrjujejo, da hoče vlada čakati na razvoj dogodkov v Carigradu in prepustiti vse potrebne korake velesilam. Šele če bi Turčija Drinopolja ne dala, ustavi Bolgarija pogajanja in odpove premirje.
PODLISTEK.
AKTA.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Aleksander D uma s. — Prevel P. P.
Najprej se je imel boriti Tebaneo ; nestrpen vBled dolgotrajnih priprav je eto pil Luci ju za korak naproti, toda ta je z gospodovalno kretnjo iztegnil roko proti njemu, češ, da ni se pripravljen, a v tistem nipu se je začul prokonzulov glaB : „Počakaj !M Mladi Rimljan je bil že maziljen, povaljati bi se moral še v pesku, kakor je veleval običaj. Mesto tega je pokleknil, in Spor je posul po njem iz neke vrečice peska, ki je bil nabran na obrežju reke Hrizoroje in ki je bil pomešan z zlatim prahom. Nato je Lucij vstal in razprl roki v znamenje, da je pripravljen,
Tebanec se je približal zaupno; Lucij je mirno počakal, da pride k njemu ; toda v v hipu, ko so se dotaknile ras kave roke nasprotnika dotaknile njegovih ram, se je strašno zabliskalo v Luoijevih očeh. Tebaneo je zarjovel kakor zverina, Rimljan je pokleknil aa eno koleno, objei s svojima krepkima rokama pastirjeve boke, nato sklenil roke nad nasprotnikovim hrbtom, pritisnil njegovo telo <jb svoje prai in se nagloma dvignil držeč velikana v svojem naročju. Ta gib je bil iz-
Balkancl se ne pogajajo več.
DUNAJ, 26. (Izv.) Pozno ponoči prihaja iz Londona vest, da so delegati zaveznikov sklenili pogajanja takoj ustaviti. Vest Še ni potrjena.
LONDON, 26. (Izv.) Reuter javlja, da so balkanski delegati izjavili, da se Turkom na neugoden odgovor odpove premirje, vsled Česar izbruhne vojna že koncem prihodnjega tedna.
Ista korespondenca javlja, da so zastopniki balkanskih zaveznih držav določili po enega zastopnika vsake države v poseben odsek, ki sestavi noto, ki se do-pošlje turškim odposlancem in v kateri se naznani prekinjanje pogajanj. Ta nota se izroči turškim odposlancem najbrž že jutri. Italijanska eskadra za orijsot.
RIM. 26. (Izv,) Admiral Viale je dobil povelje odpluti z vso njemu podrejeno es-kadro v iztočna vodovja. Njegove ladje so sedaj zbrane v sicilijanskem pristanu Au-gusto.
Turki svare Tur6IJo.
CARIGRAD, 26. (Izv.) Ugledni list „IfhamK svari vlado, naj nikari ne odgovori velesilam negativno. Treba je raču* nati s tem, da se trozveza in tripelententa še vedno razumeta in da je poslednja že sedaj proti Turčiji. Preden Turčija udari, se naj temeljito pouči o predlogih velesil, izraženih v noti.
Optialstl m* d Jugoslovani.
DUNAJ, 26. (Izv.) V krogih tukajšnjih jugoslovanskih diplomatov se nagibajo optimizmu, ker je vendar možno, da se Turčija spametuje. Sicer pa Balkanci ne bodo dolgo čakali.
Razmerje med Romunijo in Bolgarijo.
BUKAREŠT, 26. (Izv.) Danes se je vršil celi dve uri kronski svet, ki se ga je udeležil prestolonaslednik in vsi ministri. Komunike pravi: ministri so se posvetovali o korakih, ki jih je treba storiti, da obrode pogajanja z Bolgarijo čim prej kak rezultat. Romunski vladni krogi trde, da ta komunike Še sicer ni ultimatum, pač pa izjava proti bolgarski politiki zavlačevanja, Vesti o mobilizaciji na Romunskem so še pač prezgodnje, istotako besede o ustavljenik pogajanjih. Da, prišel je celo
vršen tako hitro in tako spretno, da Te-hancu ni preostalo ni časa, ni moči, da bi se postavil v bran, temveč je plaval nad glavo svojega nasprotnika in z rokama mahal po zraku, toda doseči ni mogel ničesar več. Pri tem prizoru so se spomnili Grki na borbo med Herkulom in Antejem. Tebanec je opi ral svoje roke na Lucijeve rame in je napel vse Bvoje mišice, da bi stri verigo, ki ga je dušila. Ali ves njegov trud je bil brezuspešen. Zaman se je oklepal ledij svojega nasprotnika. Čimbolj se je Tebanec napenjal, tembolj se je ožila zanjka, v katero ga je zapletel Lucij. Nepremično je stal na istem mestu, brez vsakega vidnega razburjenja, stiskajoč nasprotnikove prsi s svojo glavo, kakor da bi hotel prisluškovati pojemajočemu dihanju, in ga objemal vedno tesneje, tako, da se je zdela njegova moč nadnaravna. V tem položaju je vztrajal nekoliko minut, a medtem se je Tebancu poznalo, da mu gre za življenje in Bmrt. S čela mu je lil smrtni pot in mu je izpral pesek, ki se je oprijemal njegovega telesu. Obraz mu je zadobil živo-rdečo barvo, prsi ao mu hropele, noge so se od nasprotnikovega telesa, glava se mu je nagnila in kri mu je udarila iz ust in nosa. Končno je Lucij razprl roki, in Tebanec se je zgrudil kakor mrtva tvarina nezavesten k njegovim nogam.
Noben navdušen vzklik, nikako odobravanje ni spremljalo te zmage. Množica je bila pobita, nema in tiha. Ne da bi bila
od poslanika Ghike v Sofiji telegram, ki obeta sporazum.
Sultanu se maje prestol.
DEVIN. 26. (Izv.) „Magdeburger Zeitung" zopet poroča o načrtu, da mislijo sultana odstaviti. Trdi celo, da je bil prestolonaslednik Juzuf Izedin sam obveščen o nameravanem puču.
Odgovor na noto velesil.
BEROLIN, 26. (Izv.) „Vossiiche Zeitung* javlja, da je turška vlada obvestila poslanike v Carigradu, da namerava v 4 ali 5 dneh odgovoriti na kolektivno noto velesil.
Aretacija ministrov v Carigradu.
ERANKOBROD o. M., 26. (Izv.) „Frankfurter Zeitung« javlja, da so v Carigradu zaprli bivša ministra financ in notranjih zadev.
Mladoturki vsepovsod.
CARIGRAD, 26. (Izv.) Nova vlada je podelila vsa vplivnejša in boljša uradniška mesta svojim pristašem, istotako pa je zamenila poveljstvo in višje oficirje pri Cataldži z Mladoturki.
Exsultan se prosili.
CARIGRAD, 26. (Izv.) Pravijo, da exsultan Abdul Hamid ne ostane več v Carigradu, ker ga mislijo spraviti v Konijo. Justica v Novi Grški.
ATENE, 26. (Izv). Grški juatični minister je postavil povsod po osvobojenih pokrajinah grške oblasti. Tujcem se bode sodilo po njihovih domačih paragrafih. Avstrosrbska trgovina la Albanija.
BELGRAD, 26. (Izv.). Listi trde, da so v najboljšem teku avstrosrbska trgovinska pogajanja, ki se vrše na Dunaju. Nadejati se je, da izpadejo za obe stranki ugodno. Sploh je razmerje med Srbijo in Avstrijo postalo dokaj bolje in zlasti v gospodarskih vprašanjih je Srbija našla na Dunaju razumevanje in naklonjenost. Seveda bode ona istotako ravnala, zlasti ker upa, da bode s tem nekoliko izpremenila avstrijsko stališče glede albanskih mej.
Nadvojvoda Rajner.
DUNAJ, 26. (Kor.) Zdravstveno stanje nadvojvode Rajnerja se je znatno poslabšalo. Danes ob poli ene popoldne je izgubil zavest in se ni zavedel več. Katastrofo pričakujejo vsak čas.
Kolera v Carigradu.
CARIGRAD, 26. (Izv.) V Carigradu se je zopet pojavilo nekoliko slučajev kolere.
•
oporekala zmagi, ne, kajti vse se je izvršilo po bojnih pravilih ; bilo ni nobenega udarea ; Lucij je premagal svojega nasprotnika odkrito in pošteno. Četudi se ni razodevalo odobravanje na hrupen način, ni bilo zanimanje gledalcev nič manjše. Ko bo bili sužnji od-odnesli premaganca iz cirkusa, so se pogledi vBeh uprli v borilca, ki je obetal postati za Lucija zelo nevaren nasprotnik, ako upoštevamo moč in spretnost, s katero se je bil izkazal v prejšnji borbi. V trenutku, ko se je Lucij pripravljal na drugi boj, se je približal borilec z zelo spoštljivim obrazom, pokleknil predenj in vzdignil roko v znamenje, da se smatra za premaganega. Zdelo se je, da to ravnanje in izkazana čast nista nikakor presenetila Lucija. Ne da bi bil Begel atletu v roko, ne da bi ga bil pozval, naj vstane, se je oziral naokoli, kakor da bi hotel vprašati začudeno množico, če se kdo nahaja v njenih vrstah, ki bi hotel oporekati njegovi zmagi. Toda nihče ni trenil, nihče ni izpregovoril. Med najglobljim molkom je stopil Lucij k estradi pred prokonzula, ki mu je izročil venec. Sele v tem trenutku bo se začuli klici odobravanja, toda bilo je lahKo spoznati, da so izvirali od ladjinega mošta, ki je prišlo obenem z Lucijem.
Vendar občutki, ki so obvladali množico, niso bili mlademu Rimljanu neprijazni. Ta nadnaravna moč, združena z mladostjo, je spominjala na čudeže iz herojske dobe. I mena lezej, Pirotoj so bila na vseh ustnicah,
Dalmatinski^ deielni zbor.
DUNAJ, 26. (Izv.) Dunajski listi javljajo, da dalmatinskega deželnega zbora zato ne skličejo, ker se vlada boji, da bi se bavil z zunanjim položajem. Jugoslovanski politiki so menjenja, da je to le prazen izgovor in premišljen poizkus lepo denuncirati.
Na m d na avstrijskega nadvojvodo.
MADRID, 26. (Izv,) Na otoku Ma-jorka je navidezno blazen delavec napadel nadvojvodo Ljudevita Salvatorja, brata Ivana Ortha. Nadvojvoda ima na Majorki posestvo in zahaja v dalmatinsko vodovje na lov, na avstrijsko kopno pa ne mara nikoli stopiti.
Kina proti Mongoliji.
URGA, 26, Izv.) Petrograjska agentura javlja, da so kitajske čete zasedle kneževino Sundjuk in ujele več nomadskih poglavarjev.
Nesreča pri zgradbi.
VARŠAVA, 26. (Izv.) Del velike biblioteke, ki jo na novo gradć, se je zrušil ; med ruševinami je našlo smrt več delavcev.
Tibet postane neodvisen ?
PETROGRAD 25. (Izv.) Iz Urge se Javlja, da {e odposlanec DalaJUme odpotoval v Petrograd, da izposluje od Rusije in Anglije priznanje neodvisnosti za Tibet.
Seja mestnega sveta.
Razprava o Šolstvu.
V dopolnilo našega včerajšnjega poročila o seji mestnega sveta, ki se je vršila v soboto zvečer, naj sledi:
Župan je najprej odgovoril na interpelacijo svet. Čemivca glede izpremembe poizkusne dobe upravnih praktikantov iz 4 v 3 leta, po kateri dobi naj se premeste v 8. činovni razred. Po županovi zatrditvi se je komisija za reformo občinskih uradov že bavila s tem vprašanjem, ki pride v mestnem svetu na vrsto Še tekom proračunske razprave.
Glede interpelacije, s katero je svoj-čas svet. Ćernivec vprašal občino, če misli kaj ukreniti, da se premeni edini selilni rok v letu, dne 24. avgusta, in da se določi več selilnih in odpovednih rokov, odgovarja župan, da je neka konferenca zastopnikov občine, trg. in obrtne zbornice in vlade sklenila selilne roke v letu: 1. januar, 1. april, 1. julij in 1, oktober s 3 mesečnim odpovednim ter-
in četudi ni nihče izrazil te misli, bi bil ! skoro vsakdo verjel na pričujočnost kakega j polboga. Splošno spoštovanje in potem tudi jpredčasaa kapitulacija gladiatorjeva je mnogo ; pripomogla, da je ta misel prišla do izraza. I Ko je zmagalec zapuščal cirkus, naslonjen z ■ enim laktom na Amikleja, z drugim dotikajoč se Sporove rame, mu je sledila rado-| vedna množica do hiš« njegovega gostitelja, toda bila je tiha in boječa, tako, da je bil ; ves sprevod podoben bolj pogreba, nego I zmagoslavju. Pri mestnih vratih so žene in
1 dekleta, ki niso smele prisostvovati tekmam, ' pričakovale zmagovala zmagovalca z lovor-jevim vencem v roki.
Lucij se je oziral okoli, da bi našel j Akto med njenimi tovarišicami. Toda, bodi, da se je bala, ali pa, da se je sramovala, j Akte ni bilo med njimi; iskal jo je zaman. Pospešil je korak v upanju, da ga mlada Korinčanka pričakuje na pragu vrat, ki mu jih je bila odprla dan prej. Naglo je stopal , čez trg, ki ga je bil prekoračil ob njeni ' strani, šel je po cesti, po kateri ga je spre-' mila, toda vrata niso bila odičena z vencem, j niso bila okrašena s cvetlicami. Lucij je burno ' planil čez prag v preddvorano, ne meneč se j za starčka. V preddvorani ni bilo nikogar, toda skoz neka vrata, ki so vodila v pritličje, J je zagledal mlado deklico, ki je klečala pred (kipom boginje Diane, bleda in nepremična, kakor mramor, ki ga je objemala. I	(Pride še.)
Stran II.
„EDDfOST" 27.
V Trst t. 4ne 27 jannarja 1913.
minom, Zadnjo besedo v tej zadevi ima ▼lada, ki se še ni odločila, dočinu sta ob čina ia trg. ia obrtna zboraica že dali svoje privoljenje za spremembo.
Kskor že včeraj omenjeno, sta bila pri nato sledeči proračunski podrobni razpravi, drugi oddelek (davki) in tretji (občinsko premoženj;) brez pojebnih iz-prememb sprejeta. Živahnejša debata se je vnela pri oddelku
Šolstvo.
Na predlog poročevalca svet. Archa in na priporočilo svet. Adamija se je zvišata šolska taksa za obč. srednje šole od 30 na 4o kron na semester, ker tudi na državnih srednjih Šolah taksa znaša po 40 kron na semester.
Pri pododdelku „gimnaziji" je izjavil svet. Wifan, da bodo zastopniki okolice glasovali proti stroškom za srednje šole in sicer iz že večkrat navedenih razlogov. Ob tej priliki je poudarjal, da moramo povedati, da zahtevamo od vlade, da postopa pravično proti Italijanom in Slovencem : če spozna za primerne in odobri stroške za potrebne italijanske srednje ŠJle, mora istotako spoznati za primerne in potrebne stroške za slovenske srednje Šole in torej ali naj nam te poslednje da, ali pa naj tudi stroškov za italijanske ne odobri. To velja tako glede gimnazijev, kakor glede realk in drugih Šol.
Na vprašanje svet, dr. Wilfana, kaj je s podržavljenjem mestne realke na Acquedottu, odgovori župan, da se vlada Še ni izrekla. j Svet. F e r 1 u g a dokazuje na podlagi statističnih podatkov, kako pomanjkljivo naša občina skrbi za Slovence v primeri z Italijani. Vseh učencev v italijanskih šolah in paralelkah v mestu in okolici je bilo 1. 1911—12 okrog 19.100, v slovenskih mestnih šolah pa 4979 učencev, in če k njim prištejemo 3000 slovenskih mestnih učencev, ki ne hodijo v občinske šole, vidimo, da je slovenskih učencev skupno okrog — 8000. Vseh učnih sob v vseh mestnih ljudskih šolah je bilo 1. 1911 —12. po številu 414, od teh za slovenske otroke 69. Ker znašajo troški za vzdrževanje teh šol po proračunu za 1. 1913 K 2,060.050, torej za eno učno sobo K 5011 (toda na slovenske učne sobe v okolici gotovo ne pride tako visok strošek !), troši občina letno za slovensko ljudsko šolstvo K
345.828.
Enostaven račun nam dokaže, da stane tržaške občino eden učenec po K 76 na leto. Ker je v Trstu in okolici 8000 slovenskih za ljudske šole godnih otrok, bi morala občina za nje trositi letno K 608 000 ker v resnici — po gori navedenem računu — le K 345.000, bi bilo za tržaško slovensko šolstvo šele tedaj primeroma enako kakor za italijansko oskrb -ljeno, če bi občina trosila za nje K 260 000 več. Ta trošek pa odgovarja trošku za 6 Šol! S tem denarjem bi se torej lahko vzdrževale slovenske šole v Gropadi, Rocolu in pri Sv. Mar. Magdaleni ter poleg tega kaka strokovna ali meščanska šola s slov. učnim jezikom v predmestjih.
Pri reševanju šolskega vprašanja se ne smemo ozirati le na svojo ljubav do lastnega naroda — ljubav, ki ne sme biti oskrunjena s sovraštvom in zaničevanjem drugega naroda —, temveč tudi ne pravičnost in pravo vzgojo, vzgojo srca v smislu lepe prisloviee: „nestori drugemu, kar ne želiš, da bi bilo tebi storjeno". (Pohvala).
(Klici od večine : Dalmacija !)
Svet. Martinis: Da, da, Dalmacija ! Tam imajo Italijani, dasi jih ni skoro nič, 2 srednji šoli !
Nato je govoril pri postavki „ljudsko šolstvo"
svet. Wilfan za slovensko ljudsko šolo v Trstu:
Vsi tovariši so prepričani, da je v Trstu potrebna slovenska ljudska šola za mesto in v mestnem svetu se moramo enkrat tega vprašanja lotiti odločno. Mestni svet se mora Že enkrat odločiti, da popravi to krivico, ki jo dela znatni slovenski manjšini v tem mestu. Vsi smo prepričani, da je mogoč uspešen pouk — in to zlasti elementarni, prvotni pouk — le, če je deljen v materinem jeziku. Saj je ta pedagogični princip oznanjal že pred sto letji veliki svetovni učenjak Slovan Ko
rnensk^, saj ga vsako leto ob priliki vpi-sovauja v šole tako jasno in glasno oznanjate tudi vi, tržaški Italija«! sami.
Da je v mestu Trstu za ljudsko šolo godnih slovenskih otrok, nam je tudi vsem jasno, ker je to po dejstvih eklatantno dokazano: y slovensko ljudsko šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, ki ima 24 razredov, hodi nad 1000 otrok; statistika nemških državnih šol izkazuje stotine slovenskih učencev in gotovo jih je na stotine tudi po italijanskih občinskih šolah, za katere pa ne vemo, ker te šole ne vodijo statistike gled6 narodnosti.
Gotovo je torej, da bo morala občina v pogledu slovenske ljudske šole v mestu prej ali slej storiti svojo dolžnost. Doslej se je občina skrivala za zakon, izgovarjajoč se z onimi famoznimi 4 kilometri, češ da ni nobena točka mesta oddaljena več kot 4 kilometre od najbližje slovenske Šole. Ta izgovor je bil pač le izgovor in gola pretveza, ki je delala le čast narodnemu Šovinizmu italijanskemu, ki pa resnemu in stvarno sodečemu ne zadostuje. Će bi to zadostovalo, bi ne trebalo tudi italijanskih šol v spodnji okolici, ki ni oddaljena 4 km od mestnih šol, in bi italijanski otroci od tam lahko hodili v mestne Šole. Toda za našo občino velja pravilo : za Italijane se stori več ko je mogoče, za Slovence le toliko, kar se je prisiljeno storiti. To je vaš brezprimeren cinizem, Toda v zadnjem času je upravno sodišče razsodilo, da se pri presoji radi potrebe šol ni strogo držati onih 4 km, temveč da se imajo upoštevati vsi v po-Štev prihajajoči oziri in faktična potreba. In ta je ravno v Trstu tako velika. Že iz enostavnih človeških ozirov do nežne mladine se ne bi smelo tako surovo poditi slovenske meščanske dece iz mesta v — okolico.
Tržaška občina se nahaja pred kategoričnim imperativom: V mesto Trst llo-vensko iolol
Pa tudi z italijanskega nacijonalnega stališča se je pričelo misliti, da ni najbolje vzdrževati se v tem pogledu na negativnem stališču. Saj socijalisti, ki so dobri Italijani — člani Lege Nazionale, podpirajo našo zahtevo.
Mi se s svojo zahtevo ne obračamo do večine, ampak do občine, do katere imamo enake pravice in enake dolžnosti. Občina je sedaj le v rokah veČine, ki pa ne sme vladati, kakor ji je ravno volja, ker nosi za svoje delo odgovornost, in mora torej vladati pravično. Slovenci smo zdrav, krepak in čvrst narod In če bi nam bila dana ona sredstva, ki nam jih neupravičeno odrekate, na razpolago za povzdlgo naše kulture, bi naš narod hitrih korakov napredoval in se dvignil visoko. ter bi kot tak tvoril dragocen element, ki bi bil v vsakem pogledu na veliko korist občine.
(Dalje prihodnjič.)
Občni zbor Tržaškega Sokola.
V drugem sklicanju je otvoril občni zbor v soboto ob 8'30 zvečer v Sokolski telovadnici starosta d r. 0tokar R y b a f, ki se je v svojem nagovoru spominjal tekom leta praznovane tridesetletnico društvenega obstanka, ki se je praznovala pod jako ugodnimi avspiciji. Nadalje je omenjal drugega župnega zleta na Bledu, katerega se je društvo tudi udeležilo, in drugih. Poudarjal je, da se je v društvu v mnogo znatnejši meri gojila telovadba, nego ke-daj prej, za kar gre v prvi vrsti zasluga vaditeljskemu zboru, zlasti pa načelniku br. Ambrožiču, ki je s strogo disciplino in neumorno delavnostjo uvedel pravi red v društvo.
Sokol je pred vsemi telovadno društvo in mora svoje moči v prvi meri posvečati telovadbi, dočim nekateri žele, da bi se v večji meri bavil z zabavnimi prireditvami, kar pa gotovo ni tako njega naloga kot telovadnega in narodnega društva.
Nato se je spominjal treh umrlih bratov, dež. poslanca Alojzija Goriupa, Knavsa in Zobca, katerih spomin so počastili člani s tem, da so se dvignili s sedežev.
Končno je omenjal vsesokolskega zleta, ki se bo vršil tekoče leto in za ka terega se je treba resno pripraviti, kajti tedaj bo vse gledalo na naše slovensko sokolstvo in treba je, da tudi Tržaški Sokol tedaj nastopi častno. Zato je treba tudi nadaljnega resnega in vztrajnega
SOUONO: m : ELESANTdO
ZMIRNIH CBNA.M H)|
RAFAELE ITAUA
TO*T - VIA MALCANTON - T
Vsi zdravniki ga prlparadajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
S. ŠTEFAN
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo št. 32. — Telefon št 220I
t Odlikovano na : 7 razstavah.:
1
Odlikovano na : 7 razstavah. :
I

UMETNI
•ismSirsnj« iccsov
Izdiranje
= vsake bolečine -
Dr. 1. Čar mak ¥. Tuschtr
soba zdravnik konce«, sobni tohai:
_ TRST ČScSSGSS*
ulloa tfalfa estarma fttev. 13, li. n
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila- Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGFLA KJUDER, la«tnlci.

Alojzi] Povh
slovenski
urar in zlatar
V TRSTU
ulica del Rivo St. 26
(na trgu pri Sv. Jakobu)
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso 5t. 12
od 11 Vi do l1/« in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV.
1
Back& Fehl
splošni unlformsKl zauod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
icsEtcirtllistiDulnn
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu
Filip Ivanišević, Trst |
k ulica Valdirivo 17. telefon 14 05.
— Prodaja na drobno in na debelo. — ^
■	GOST.LNE : „Ali* Adria", ulica Nuova
štev. 18 in gostilna-Buffes Pia/za Giuseppina štev. 7, v katerih toči
svoja vina arve vrste.
M nem m Mmm ? Mi
A. JERIČ - Trst
ul. Commerclale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. PrepeČenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino ===== v steklenicah. »

R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974.	speditoi* Via Economo 10-
■■■■■......... Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje isakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom,
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdko „Cement"
Torama cementa „Portlandu v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
_____

Albert« Finzi &
Trst, ulica Gaetano Donlzetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische AUg. Creditbank) podružnica v Reki
prodaja po zelo dobrih cenah : žito TSake vrste, debele lil fine otrobe, oves In SOČivje in ker ]e ob enem zastopstvo ^oriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ. parnih mUnav „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umoref. ae pošUJajz na maLlei o. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
iisssase^ KSSBI a^mi■cL.iumuittin ■ m*
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TBT, DL »anten ti S - TMetefi 22-85 M tfedoIKIs tak*
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bod .1 g^lede cen, kakor tudi kakovosti, koios^i izbf.
SE
V Trstu, dne 27. januarja 1^13.
„EDINOST" St. 27.
5tran ITI.
dela in v to ime vsemu članstvu: Na zdar!
Nato je v kratkih besedah podal društveni tajnik Fran Miklavec tajnikovo poročilo, ki je bilo z ozirom na to, da itak poda načelnik obširno poročilo o pravem društvenem delovanju, delovanju na polju telovadbe, zelo kratko. Iz poročila posnemamo, da je društvo štelo začetkom leta 320 članov, da je med letom pristopilo 59 članov in šteje sedaj ob občnem zboru 379 članov. Poročilo izreka zahvalo „Edinosti" za priobčevanje društvenih vesti. Tajnikovo poročilo se je odobrilo brez ugovora.
Društveni blagajnik Vladimir Prinčič je podal nato blagajniško poročilo, ki izkazuje K 14018 19 dohodkov in K 13723 96 izdatkov, torej prebitka K 29423. Društveno premoženje je od lanjskega obč nega zbora, ko je znašalo K 5644 8^, na-rastlo za K 672 04, potemtakem na vrednost K 6316 92, od katerih j e gotovine K 1102*84. Med dohodki omenjamo K 2864 01 članarine, čisti dobiček maška-rade K 533 80, čisti dobiček II. župnega zleta na Opčinah dne 16. junija 1912. L K 2085 40, Silvestrovega večera K 230 34 in votilo dedičev Josipa Goriupa vit. Slavin-skega K 1000'—. Za nabavo telovadnega orodja se je izdalo K 1899'96.
K blagajnikovemu poročilu je opozarjal starosta na velikanske stroške za elektriko (okrog 1200 K) in priporočal štedenje. Visoko številko tudi izkazuje zaostala članarina.
V imenu pregledovalcev računov je br. Stanko Detela predlagal z ozirom na popolni red v društvenem denarnem poslovanju odboru absolutorij in br. blagajniku zahvalo. Občni zbor je sprejel predlog soglasno.
Na to je podal svoje obširno poročilo nečelnik br. AmbrožiČ. Poročilo priobčimo v prihodnji nedeljski številki v celoti. Danes naj omenimo le na kratko, da poročilo poudarja pred vsemi glavno načelo Sokol-stva — uresničevanje Tvrševih sokolskih misli. Poročilo omenja nato društvene javne nastope: v veliki dvorani Narodnega doma, na drugem župnem zletu na Opčinah, na vseslovanskem zletu v Pragi, kjer sta nastopila br, Miklavec in Jezeršekpri tekmi za vsesokolsko prvenstvo in dosegla 27. mesto med 39., pri Zveznem zletu na Bledu, in pri prvem nastopu mavhinjskega Sokola. Prireditev pešizletov se ni prav obnesla. Posrečil se je samo eden, na Bazovico. Z zadovoljstvom omenja poročilo dva pešizleta naraščaja, prvi na Trstenik, ki se ga je udeležilo 60 dečkov in 35 deklic, drugi pa na Orlek ob udeležbi 119 dečkov in deklic.
Telovadni obisk je bil splošno prav dober, zlasti pa je zelo lep obisk vedno izkazovala telovadba naraščaja.
Poročilo omenja glasila Tržaške sokolske župe, vaditeljskega tečaja, moškega in ženskega, poudarja potem potrebo po-množitve izvršujočega članstva in strogo demokratičnega mišljenja v vsem društvenem delovanju, zlasti pa resnega telovadnega dela za prihodnji vseslovenski sokolski zlet v Ljubljani in poživlja vse članstvo, pa tudi še one, ki niso člani društva, k skupnemu delu za razširjenje in najvest-nejšo gojitev sokolske misli.
Starosta je izrekel načelniku najiskre-nejšo zahvalo za tako skrbno in vestno sestavljeno poročilo in tudi njegovo požrtvovalno sodelovanje pri Vestniku tržaške sokolske župe.
K prihodnji točki dnevnega reda, zvišanju članarine, je predlagal načelnik v imenu odbora, da se zviša dosedanja članarina za 10 vinarjev na mesec. Brata Cvek in Sirk sta menjenja, da bi ta po-višek mogel odganjati članstvo. Za zvišanje je glasovalo 39 članov, proti pa 23. Predlog je bil torej sprejet.
Starosta je tu poudarjal, da bo zlasti letošnje leto zahtevalo velikih žrtev, tudi denarnih, zato je pač upati, da bo članstvo prav rado plačevalo zvišano članarino in morda z ozirom na izredne stroške za ljubljanski zlet tudi še samo kaj dodalo.
K prihodnji točki — volitvam odbora — je predlagal br. Ambrožič ob splošnem odobravanju, da se izvoli z vzklikom za starosto br. dr. Rybar, za podstarosto pa br. dr. Slavik. Izvoljena sta oba prav tako splošnem odobravanju.
K yolitvam načelnika je predlagal brat
i Ambrožič z osirom na to, da se je t zad-' njem času pokazalo nekako nasprotstvo proti njemu, da ae voli načelnik po listkih. Starosta je i ozirom na to poudarjal velike zasluge brata Ambrožiča za procvit telovadbe t društvu in je zlasti z ozirom na ljubljanski zlet toplo priporočal, naj se glasovi ne cepijo. V imenu vaditeljskega zbora je priporočal br. Gruden izvolitev br. AmbrožiČa. Oddanih je bilo 74 glasov, od katerih jih je dobil br. Ambrožič 54, br. Jezeršek pa 20. Izvolitev br. Ambroži ča je veČina pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem.
Brat Ambrožič se je zahvalil na zaupanju in izjavil članstvu, da se gotovo prepriča, da on sam nikdar ni imel in ne bo imel slabih namenov, zlasti pa ne sebičnih, in priporočal Članstvu, naj v bodoče ne pozna v članstvu nikake osebe temveč le delo za društvo in narod.
V odbor so bili nato izvoljeni kot odborniki: Vladimir PrinČiČ, Fr. Gru den, Andrej Čok, Fr. Jezeršek, Jožica Saksidova in dr. Janko Olip ; za namestnika: Fr. Miklavec in dr. Janko Šavnik. Za pregledovalca računov brata Modrijan in Šusteršič. Praporščak brat Leban, njegov namestnik br. Kuščar. V župni občni zbor je bilo izvoljenih 18 delegatov in 8 delegatov za Zvezni občni zbor.
Nato je podstarosta s kratkimi besedami zaključil občni zbor. Na zdar !
Domače vesti.
Shod političnega društva ,,Edinosti0, ki
se je vršil včeraj popoldne v Skednju, je uspel kar nsjbolje. Dvorana „Gospodarskega društva" je bila nabito polna volllcev in se je temeljito is vsestransko razpravljalo o naših mestnih občinskih stvareh. Natančnejše poročilo priobčimo v jutrišnji Številki, ker aam fe to danes zaradi ozkega prostora po nedeljske številke in drugega, zaostalega gradiva nemogoče.
Volilna skupščina tržaške srbske pravoslavne cerkvene občine. Prejeli smo: Včeraj, v nedeljo, so se vršile volitve nove uprave srbske pravoslavne cerkvene občine v Trstu. Dasirarno je bilo tudi takrat zelo živahne agitacije, zlasti med delavskim elementom, da bi se v upravo občine vrinili itali-anaši, ki se tudi nahajajo Žalibog med tukajšnjim Srbf, je vendar narodaa napredna stranka dobila absolutno večhio in so v upravo izvoljeni ljudje, ki so si s svojim dosedanjim delom prldobHi splošno zaupanje. O stvari bomo še poročali, ker je interesantna. Danes naj le ie povemo, da je stvar tem intere santneja, ker se je izvedelo, da so italijanski bratci hoteli zavesti nedolžne in nepoučene volilce.
Za danes častitamo bratom Srbom na njihovem uspehu In zmagi pravičnost! stv«rl
Predpust je v soboto zvečer praznovalo naše slovensko občinstvo ksr najveselejSe. V Narodnem domu se je vršil dobro obiskan ples pekovskih mojstrov, katerega se je med drugimi udeležil tudi g. poslanec dr. Ryb&r Zabava je bila prav živahaa. — V prostorih Slovanske Čitalnice je priredila Češka Beseda čajev večer, katerega se je udeležilo poleg naše češke kolonije tudi mnogo drugega slovanskega distinguiranega občinstva. — V prostorih .Trgovskega Izobraževalnega društva" je Imelo pevsko društvo „Trst* svojo maskarado, v prostorih NDO pa skupina „proste luke" ples. Na obeh prireditvah je bil obisk prav dober in zabava res domače prijetna. — Prav tako dobro (e uspel tudi mali Ciril Metodov ples v dvorani „Konsura-nega društva" pri Sv. Jakobu in ples pevskega društva „Adrije" v Barkovljsh.
„Slovenska mladina* na Vrdelci priredi dne 2. februarja na pustno nedeljo „Čtjev večer" v prostorih »Gospodarskega društva" istoram. V ta namen so darovale gce V. Goćina 1 liter ruma, Antonija Godina 3 litre špiiita, Antonija Čarga paket čaja, Ivanka Grc ^ajc 1 liter ruma, N. Godina, kilo slad* korja.
Socijalni demokrati v prosti lukl se
močno jeze, ker jso jim povečini vsi slovenski delavci obrnili hrbet ter se pridružili Bkupini delavcev c. kr. glavnih skladišč, ki se nahaja pod okriljem narodne delavske organizacije. Pred letom dni je uprizorila ta skupina plačilno gibanje in je imela pri tem tudi uspeh. In to je rdečkarje še bolj jezilo. Zaceli so ruvati proti N. D. O., a vse zaman. ZlaBti pa ruvajo sedaj in mislijo, da bodo s tem kaj dosegli. Niti trohioe ne! Tisti de-
! A. BamMč (prej Jakob Bambič, M, unco a\iw 9
B
Lsi
Zaloga vsakovrs nega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruzo in moke
ter različnih jestvin.	^ priporoča udana
Svoji k svojim I
A. BAMBIČ
Dražba terjatev.
1
D
konkurznega sklada „Mizarske Zadruge v Solkanu" se bo vršila dne
31. januarja 1913
dopoidne ob 10. uri na c. kr. okrožni sodniji v Gorici (soba št. 4) in sicer v skupinah:
1.	skupina obstoji iz terjatev (izvršljivih proti zadružnikom iz naslova jamstva v skupnem znesku okoli 68 tisoč kron.
2.	skupina pa iz terjatev napram blagovnim dolžnikom v skupnem znesku okoli 123.000 kron.
Terjatve obeh skupin se bodo oddale najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Izklicne cene ni.
Dražbeni pogoji in seznamek dolžnikov so na razpolago pri podpisanem upravitelju stečajnega sklada, ki da sploh vsako zahtevano pojasnilo.
Odvetnik dr. Franko,
upravitelj.
„Slavija"
ozoj. zararo«. banka o Pragi
Rezervni fondi K 53,758^86-24 Izplačane odškodnine In kapttaHje Kron 115,390 603 61.
Dividend se Je doslej Izpl. K 2^« 081-86. Po velikosti draga vzajemna zitn. nsAe države s vseskozi slov.-narodno opravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trsta
0. CEGIfAR. ulita Caserma 12,
TELEFON tt 2M7.
GOSTILNA
TRST trg C.
All'Antlca Pompe!
Goldoni in na istem trgu se nahajajoča
■lovanskemu občin- CAFFE GOLDOMl
stvu za oblen obisk. Fran M t in še k.
ANTON SKERL - TRSI
me han k, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo &*dee> štev. i" 11 T« 173*
£a«t"pnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd.
Napeljava in zaloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. — Velika zaloga pripadkov.
»IIrt. *«fftr*!M saraf*. Oe< Moki 16, tfogrni iUm Bsaokstfe T'ICF*« »»«7.	PTBTTV ^oorvvrm fm.H** ...
AVTOMOBILI HA POSODO PO IKEUI OBVZ.
PEKARNA
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-Školj St 317
ima dvakrat na dan avež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naroČila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine.
Cene zmerne. S*ag* znjamčena.
Prva in edina pisarna — v vojaški stvari ~
(kcnoesijenlrtna «4 «. k. nimettnfitva) Trst, ulica della Caserma 5, IL n.
Daj a nasvete lm informacije o vsem. kar se tiče novačenja in ve>aške službe. Izdeluje i* odpođfija vsako vrsto prošenj vojadkega značaja — oproččeeje od vaj, enoletno pro-Btovogstvo, ie&itve, dosesanje zakonitih ugodnosti glede prozen čae službe, vsprejctja v vojaške iole itd. — Pooblaščena je sestopati stranke pred oblastaif&mi.— ReSe ve nj a hitro in točao. — Fradae are t Ob del svod 9. predpoladne de 7. poeolndae se praznikih ed 10. do 12. opoid.
Konceslonfranl zobotehnlK
ALEKS. LUKEŠ
Trst ulica Nuooa 13.
i Sprejem: od 9-12 in od 2-5. ■HMgaaaiMin- i mi
ANGELO REaflEK
Rojan, ulica dl Roiano St. 2.
Prodajalna manufakturne ga. blaga In drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej
perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
• Zahtevajte povsod 4
„specij Ino mazilo za čevlja"
„L U N A"
Nedosegljivo. — Bres daha. Najsvetlejie. Brez škodljivih primesi Bo ne suil. Vzdržuje as nje mehko. — Zavračajte ponaredke.	< ■
JI« D,

Aristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
Odlikovana tovarna ( svetinjo ) ceul In cementnih :: ploSć, teracou in imunega kamna.
• • a >
Sprejema vaakorrstno delo v cementu.
Cene zmerne, delo točao.
odvetnik
Dr. JOSIP FEKF0LJA
je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Trstu, ul. Molino piccolo št 7, IL - TeL 26-50,
=13
Stran IV.
.EDINOST*4 St. 27.
V Trstu, dne 27. januarja 1913.
lavei, ki bo člani N. D. O,, se nikdar veS n« bodo povrnili v socijalno-d emokratični tabor. Prod par dnevi ao vabili na neki sestanek vee delavce v prosti luki ; tudi članom N, D. O. bo razposlali vabila. Čemu to, ker je vse brezuspešno! Člani N. D. O. v prosti Inki so dobro organizirani, imajo močno Bku-pino, ki lahko sama uprizarja velika gibanja, ko socijalnih demokratov skoraj ni5 ni v prosti luki.
Skupina N. D. O. prosta luka pa je tudi financijelno močna, kajti samo v preteklem letu je imela čez tisoč kron gotovine, dasi-ravno je izdala za podpore čez petsto kron in znaša t«deneki prispevek samo 30 vin., medtem ko plačujejo socijalni demokratje 54 vinarjev ; kadar pa se jim kaj pripeti, pa ne dobijo nikakih podpor, ker gre ves ta denar za volilno agitacijo. O priliki povemo o tem še kaj več.
Socijalni demokratje v zvezi z italijanskimi podjetniki proti slovenskemu delavstvu.
Socijainim demokratom gre samo za to, da ngode italijanskim nacijonalcem s tem, da importirajo reojikole in izpodrivajo iz dela slovenske delavce. V prosti luki na primer kujejo zelo zlobne načrte proti slovenskim delavcem. Socijalni demokratje v prosti luki pravijo, da se hočejo združiti z dr. Cimado-rijem, torej z italijansko nacijonalno zvezo delodajalcev. Oni so torej kapitalistična šta-faža, kakor smo to že večkrat poudarjali. In ne samo v prosti luki, tudi drugje so to dejansko pokazali.
Kako bedasto zastopajo socijalni demokratje iatsrese delavstva, kaže najbolje slučaj, ki se je prigodil v prosti luki, kjer so Boc. demokratični zastopniki intervenirali pri ravnateljstvu. Ravnatelj jih vpraša : „Zakaj nimate predsednika svoje skupine v proBti Inki, zakaj imate zunanjega?" In socialistični zastopniki so odgovorili: „Zato, ker se bojimo, da bi ne bil odpuščen zaradi tega, ker stoji na čelu organizacije in je preveč izpostavljen." Ravnatelj pravi na to: „In poprej, zakaj je bil poprej predsednik vaše skupine nslnžbeneo v proBti luki?" In bo-drugi bo odgovorili pametno: „A — poprej, poprej pa je bilo delavstvo dobro organizirano — solidarno je bilo, sedaj pa ni več tako."
Ta pa je res pametna ! Ravnatelju gredo pravit, da delavstvo ni solidarno, namesto da bi mu zagrozili, češ, vsi so edini! In taki ljudje vodijo organizacije !
fe izročil Osti dobiček plesnega venčka od: 12. januarja t. !. v znesku K 25 47. O. Tro- j Janšek Je daroval KI'- in g. Miha Merlak j Kl'—. V zadnjem izkazu Je pomotoma
Tržaška mala kronika.
Trst, 26. januarja.
Velika nesreča se Je pr/godila v soboto zvečer za parniku „Nesazio" ki Je bil v svrho poprave zasidran za nekaj časa ob obrežju del Pešca tori in Je last družbe „Istria-Trieste", Okrog 7 zvečer se je namreč zgodila na parniku eksplozija. Pok Je privabil na lice mesta mnogo občinstva. Ko so preiskali parnik, so naiii v spaloišklh prostorih za mornarje 33ietnega mornarja Dominika Bernardisa, rodom iz Rovigna, ože-njenega in očeta več otrok, strahovito ožganega po licu in rokah. Bernardis je kmalu, ko so ga naSU, izdihnil.
Pozneje so n&ŠJi v istem oddelku tudi 22-letnega mornarja Marijana Pitacco, iz Pirana, ki pa je bil že mrtev. Kurjač Anton Zannetich 27 let star, iz Osora, Je bil tudi precej ožgan, toda ne nevarno.
Oba mrliča so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
Sodna komisija s sodnikom dr. Abra-mora na Čelu ni mogla dognati pravega vzroka nesreče. Domneva se, da sta ponesrečenca imela v svojih spalnicah shranjen dinamit, ki se Je užgal. Dinamit sta najbrž hotela rabiti za ribji lov. Kurjač Zannetich ali ni vedel ali pa ni hotel povedati vzroka eksplozi|e.
DruStvene vesti.
Telovadna društvo Sokol v Tratu. Danes zvečer ob osmih se vrši seja vaditelj-skega zbora (oba zbora).	Načelnik.
Pe>sko društvu „Trst" ima jutri ob 8 in pol zvečer pevsko vajo za mešani zbor. Z ozirom na bližajoči se koncert, prosimo polnoštevilne udeležbe. Nove pevske moči se sprejemajo.
nesto novoletnih daril. G. Prelog Je daroval mesto novoletnih daril K 25'—. Srčna hvala j
skupin. Ta konferenca bo obrodila obilo dobrega sadu.
Podružnica NDO v Sv. Križu. Odborova seja se bo vršila Jutri, v torek, ob 7 zvečer, izostalo, da Je g. Merhar daroval K 20 — Seje se udeleži tudi zastopnik centrale. Tovarili odborniki, nadzorniki in pregledovale! računov so naprošeni, da se udeležijo seje vsem, ki tako izdatno, podpirajo Ciril-j v polnem ItevUu. Metodovo podružnico.
—	Za šentjakobsko podružico družben sv. Cirila in Metoda se Je nabralo na po- ; slovitvenem večeru od Jedik stanu" Josipa ! Pečarja in Rože Tomiačeve v „Narodni go- j stilni" pri Sv. Jakobu med člani šentjakobske j »Čitalnice" K 15-12. Želimo Jima obilo sreče > in mnogo pomladka.
—	Za moško CMD podružnico Je daroval g. Alojzij Dugulin, slaščičar na Bar-rieri K 2 — Denar hrani uprava „Edinosti".

Slovensko gledališče.
Včeraj popoldne so ponovili ob enakem burnem smehu občinstva, kakor prvikrat „Nebesa na zemlji". Zvečer pa le bila zopet ponovitev „Čednostne Suzane", ki Je uspela v resnici izborno, ako izvzamemo konec tretjega dejanja.
Naše občinstvo Je pač res razvajeno/ ker ima priliko, da si v italijanskih gledališčih ogleda v resnici dobro uprizorjene stvari, in zato Je bila tolika razlika med uspehom, ki sta ga dosegli prvi dejanji, in ono hladnostjo, ki se je pokazala ob koncu tretjega dejanja, kjer Je bilo odobravanja silno malo. Občinstvo je tu pokazalo, da hoče imeti svoje, in zahteva od Igralcev, oziroma pevcev, da store svojo polno dolžnost. Občinstvo ne vidi zakulisnih dogodkov, temveč le igro na odru; zato Je bilo tudi snoči vsled nepojmljivega, očividno vtisk predstave motečega molka gospice Thalerjeve ob ponovitvi „Suzanine" pesmi naravnost vznevoljeno, užaljeno.
V interesu našega gledališča in tudi igralcev samih, želimo kar najresneje, da bi se taki vsega obsojanja vredni prizori ne ponavljali več.
Mali oglasi
Pozor Slovani!
gostilno (z diplomiranim vinom) od goep. Kovačija v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega Trta). Toči! bom najboljša dalmatinska Tina po nizkih cenah. Splitsko in viško vino :
staro (Črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 „ opol . . 88 , čez cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vsa kem času. Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Go-atilna je pripravna aa shode, prijateljske večere sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvo in Članom NTDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. ii406
rninnpofd Antona Jerkiča naslov: Trst, a!. rUlUjjrala deUe Poste 10, Gorica, Gosposka
ulica 7.5
4444
Vnetimi za	novi, aijajDi, ae poso-
IVUOIIllll jujejo po nizkih cenah. Ulica Ghiozzs Bt 9, L deano.	133
|ZXam kapitalista ali aodruga a 10.—15.000 K IO Is O fll za »koristit važno itnajdbo. Ponudbe
inaeratnemu dobiček".
oddelek Edinosti
ijdbo. pod
, Gotov 10
v
Pllrinuita prilika, paitija Singerjevih Šivalnih OUUUVluA strojev, nakupljenih na dražbi, se proda po najmiijih cenah s triletno garancijo. Šivanje in vezenje po najnovejšem zistemu K 110*—, bolj enostavni K 64'—. Preprodajalcem primeren popust. Ulica S Caterina 7, dvorišče.	35
PatlfO dlvka s matsrSk. kurtem pr. o misto k UU5l\d k veti. dit. aaeb parni k ruce by bo mehla naučiti nemčine. Lask. nab. pod „£L B. 125" rastante Triest 5.	110
Prnrfoio pohištva, bombaževine, slikia deŽniko\ II UUdJcI mesečne obroke. Via Ghiozza 6 I. nadstropje. Ivan Klan.
Korespondenta, jepiija, knjigovodstva in
deželnih jezikov išče denarni zavod. Ponudbe s curlculum vitae pod „Bodočnost" na inseratni oddelek Edinosti.	112
—r.
*
* »
V četrtek zvečer se uprizori Ludvik Puldova komedija v štirih dejanjih „MAŠKARADA". Predstava Je v abonementu B. Vstopnice so v pred prodaji pri dnevni blagajni v „Narodnem domu*.
*
*■ *
Odbor „Dramatičnega društva" izjavlja, da ne odgovarja za morebitne pomote glede označenja abonementa, ter da je v tem oziru merodajen le plakat.
Mar* det. organizacija.
Konferenca NDO, ki se Je vršila včeraj, je uspela izborno. O točkah, ki so bile navedene v „Edinosti", Je poročal tajnik Brand-ner. V debato so posegli zastopniki vseh
Ifllhinielfn posodje, popolno, iz aluminija, za IMIIIIIVJOKU K 35-—, ieleznina, bo prodaja ul. Oaaerma 14. Umberto G«aca.	2313
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilltlčne In kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do L in od 51/, do 6'/, pop.
Zaloga obuvala
= in lastna delavnica -
Polnili ::::TRSF:::: ML tilivl ulica Arcata 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske
in otroke. - Sprejema naroČila po meri
ter tudi popravlja :: po Jako nizkih
In zmernih cenah.
DAROVI.
— Šentjakobski Ciril-Metodovi podruž nlci je izrečil odbor Šentjakobske mladine za leto 1912. tri četrtine čistega dobička K 240 — ; odbor pevskega društva „Ilirije"
Novo pogrebno podjetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Provoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št. 170; T. VITEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČ v Skednju.	— Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najDolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 3L telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H, 6 T I B I L J.
Cržtfiia posojilnico in hranilnica
T lastil UIL
Trst Piazza Casenna Z, L d. (ohod po Slovani stopnicah).
vlog« ipnJON od tati al ad tal Jih obrestuj •
liitil d«Ttk od hranilnih sav od mm. Vlaga ae lahko po ono kramo. Fooojila dajo na vknjiibo po dogovora Na maajioa po <*/» aa aaatave
m oa nanfi, om
4Vlo
Bih flog plafenj«
B* ajaortlsaotjo s* dalj-1 doao po tegoTora. 0000
Orala« mro: od t.—IS. ara dopolsdaa ta od 8.—*. popolndna. ZzpUAmJo ao vaaki daa ob nradalh arah. — Ob aado> ljab Ia prasaiklh ja a t a d nptt
• hrtnHnlial rmiii 816*004.
kakor tadi
ia Mnata vradaaa*. papirjev, fletta IM. aa oajoapofaMja navaja Slediti tvojo deeo.
MteUmte In prflMjanle ulaKou
od 1. oktobra naprej.
Časi aa prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednj »-evropskem času.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
B Herpelje, Pula in medpostaje. M do Poreča in medpoataje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp.
5.00 552 5.55 7.37 7.45
B Gorica, (Ajdovščina), Jenenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje.
9.05 O Gorica- Jesenice - Celovec- Trbiž-Ljubljana-Beljak-Danaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje, <Rovinj). Pula in medpostaje.
9.15 M le ao Buj in medpostaje.
1350 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbii-Ljub-Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
4.30 O Gorica -Jesenice -Trbiž -Lj ubijana -Beljak-Celovec-Dunaj.
4.4S O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pola in m ea postaje.
6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice- Lj ubijan a-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
7 35 M le do Buj in medpostaje.
7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovičina).
S.33 O Herpelje (Divača-Ljukljana-Dunaj) Puls in medpostaje.
840 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin.
10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomosfc, Ho nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i
3.14 O Herpelje-Divača.
2 20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
5.47 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Monar kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje).
7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 It Iz Buj (in medpostaje).
9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine).
9.35 O Iz Pule (Rovigna).
10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice.
12 43 M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane. Gorice. (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja.
3.37 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4 32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub-
8"ane, Jesenic, Gorice.
Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine).
IOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra.
10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo).
10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavui vlaki ob nedeljah in praznikih :
9.37 O Iz Gorice.
9 41 O Iz Divače, Herpelj.
b«- zaloga Izdelanih oblek
Velika Izbera vsakovrstnih oblek za gospode in de?ke, suken), površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦#>A 0#B HO K E! Zmerne cen©V| Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni št. 16, I. nad.
zraven .Buflet Autom V — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia Stev. 4, I. n.
Priporoča Be c. obČiDBtvu t a vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIM!
Zaloga obuvala
»■■ in iastna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINi
Trst, dl Glosue Cordiitt! 27.
Velika izbera moških in žt-n&kih ćevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in t* lidno
po zmernih cenah
Nouo honsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto veccliio št 31
priporoča svojo gostilno
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. , SLOVANI DOBRODOŠLI !