Leto LXXH., št. 240 a Ljubljana, nMi ZL oktobra 1039 Gena Din i.— SLOVENSKI tzhata vsak dan popoldne tzvzamfi nadel)« hi praznike. // Inaeion do 80 peto vrat d Din Z 00 100 vrst a Din 2-50. odl00do300vrsl6Dtn3. vseli inserati pettf vrsto Din Popust po dogovoru, inseratni davek posebei tt .Slovenski Narod* vefjo v Jugoslavip 15m so Inozemstvo Din 2ir- * URH)M&TVO IN UPSAVMiTVO LJUBLJANA, Knaftova •*» *ev. I 31-22» »-2X »H M * Dalekosežni pomen anharshe pogodbe Sodba nevtrdlcevt Vsa svetovna javnost je pod pakt morda odločilnega pomena . pakta med Anglijo, Francijo ta Turčijo ves bodoči razvoj dogodkov v Evropi, * ugotavlja, da bo ta je zagotovil mir na Balkanu in PARIZ, 21. oktobra, br. Vsi svetovni listi so posvetil] cele strani vsebini in pomena pogodbe, ki je bila sklenjena med Turčijo, Francijo in Anglijo. Vsi listi v svojih komentarjih poudarjajo, da je pogodba odlično jamstvo za konsolidacijo miru in varnosti v Sredozemskem morju in na Balkanu. Pri tem podcrtavaj o, da so pogodbo sprejele z zadovoljstvom vse države, ki jim je na srca mir in varnost, ter poudarjajo, da pogodba ni naperjena proti nobeni državi, temveč je v glavnem samo garancija za vzajemno pomoč med Turčijo, Francijo in Anglijo v primeru napada. Pogodba je tudi močno jamstvo, da se sovražnosti ne bodo mogle razširiti na Balkan in na bližnji vzhod. Turčija je lahko srečna, da ji je uspela akcija, s katero služi miru in varnosti v času nevarnih dogodkov v severni Evropi. V Turčiji: Posledice se Carigrad, 21. okt.. e. V tukajšnjih političnih krogih živahno komentirajo podpis pogodbe Turčije s Francijo in Anglijo ter poudarjajo, da so imela pogajanja turškega zunanjega ministra v Moskvi prav za prav srečne posledice in pozitivne rezultate. Čeprav Turčija in Rusija po dolgotrajnih pogajanjih nista sklenili nobene pogodbe. Turčija si je prizadevala, da ohrani sedanje stanje v Črnem morju, na Balkanu in Podunavju, in enako prizadevanje je pokazala tudi Rusija. Vse te glavne zahteve in nujnosti pa so bile dosežene s pogodbo med Turčijo, Francijo in Anglijo, tako da je s to pogodbo popolnoma lahko zadovoljna tudi Rusija. Carigrad, 21. okt. e. Turški zunanji minister Saradzoglu se je včeraj ob 12. vrnil v Carigrad, toda ne na ladji, ki jo je v ta namen turška vlada poslala v Odeso, temveč na ruskem rušilcu »Moskva«. Novinarjem je med drugim minister Saradzoglu izjavil, da ie njegov obisk v Moskvi, še bolj utrdil prijateljstvo med Turčijo in Rusijo. Na vprašanje novinarjev, zakaj se je tako dolgo zadrževal v Moskvi, je Saradzoglu, odgovoril da zato, ker so vprašanja, o katerih se je razgovarjal z ruskimi državniki, zanimala ne samo Turčijo in Rusijo, temveč tudi Francijo in Anglijo. Potrebno je bilo razložiti tudi mnenje in načrte francoske in angleške vlade. Kar V Londonu In Parizu: lo kmalu pokazale se tiče pogodbe s Francijo in Anglijo, je minister Saradzoglu naglasil, da je ta pogodba izredno važen instrument za ohranitev miru ne samo v črnomorskem bazenu, na Balkanu in v Sredozemlju, temveč v vsej Evropi. Pogodba bo imela pomembne posledice v razvoju mednarodne politike v bodočnosti in bo še . jač:I» ;.*a-dicionalno prijateljstvo med Turčijo in Rusijo. • Ankara, 21. okt. s. Zunanji minister Saradzoglu se je sinoči vrnil v Ankaro. Kmalu po svojem prihodu se je sestal z rumunskim poslanikom Soico, ki je takoj nato odpotoval v Bukarešto. Novinarjem je izjavil Saradzoglu, da so vrata za pogajanja med Rusijo in Turčijo ostala odprta, da pa ni gotovo, kdaj bodo pogajanja obnovljena. Iz Rusije je odšel z iskrenim prepričanjem, da ostane rusko-turško prijateljstvo tudi nadalje prav trdno, kakor je bilo doslej. Danes se sestane Saradzoglu z generaloma Weygandom in Wa-velom. London, 21. okt. mp. Predsednik turške republike Izmet Ineni in angleški krali Jurij sta o priliki podpisa trojne pogodbe v Ankari izmenjala brzojavki. Id v njih nazdravljata angleškemu in turškemu narodu in poudarjata, da predstavlja ta pogodba velik prispevek k zagotovit v" m*ru, Protiutež nemško-ruskemu paktu Pariz, 21. okt. mp. V francoskih In an- 1 gleških diplomatskih krogih pozorno zasledujejo posledice v zadnjih 24 urah, ki jih je povzročila trojna ankarska pogodba. Na podlagi teh opazovanj se je ugotovilo, da je ta pogodba močno škodovala nemško-ruski pogodbi in nemških težnjam, ki so zdaj popolnoma onemogočene. Trojna pogodba je znatno okrepila samozavest balkanskih držav, ki so se zdaj še čvrste je strnile v borbi za svojo nevtralnost Povzročila je tudi diskretno akcijo Italije za pomirjen je med Rum unijo in Madžarsko. Važno je tudi dejstvo, da je Italija umaknila svoje čete z Dodekaneza baš v trenutku, ko se je sklenitev pogodbe z Anglijo in Francijo v Ankari bližala koncu. Iz tega se da sklepati, da so tesnejši diplomatski odnosa j i med Turčijo in Italijo skoraj že na vidiku, kar bo spet pomemben doprinos k pomirjenju v Evropi. Ko bo namreč to doseženo, ne bosta več stala na skrajnem vzhodu Sredozemskega morja dva nasprotnika, temveč bosta svoje težnje uredila v soglasju in po obojestranskem sporazumu. »Intransigeant« piše med drugim: Nemčija se bo morala za vselej odreči Darda-nelam in panislamski politiki. Kjer ie imela cesarska Nemčija pod Viljemom leta 1914 trden položaj, je danes izgubila važno postojanko. Hitlerjevski Nemčiji ni uspelo, da bi se zasidrala v tem delu Evrope. Podpis pogodbe so zlasti pozdravili v balkanskih državah, ker vidijo v njem doprinos k svoji težnji, da se v južno-vzhodni Evropi ustvari blok nevtralnih držav. Trojna pogodba namreč dokončno ustavlja prodiranje Nemčije v južno- vzhodno Evropo. Pogodbo ima značaj stalnosti, ker je sklenjena za 15 let. Tudi ostali francoski listi prihajajo v oceni an-karskega pakta soglasno do zaključka, da pomeni ta pogodba onemogočeni e nemškega prodiranja na Balkan in na Crno morje. Ce bi Nemčija še sedaj poskušala uresničiti svoje cilje na Balkanu, bi se neizogibno zapletla v vojno s Turčijo. Po Rusije, ker v ničemer ne ogroža statusa quo na Balkanu in ob Črnem morju. Zaupanje v besedo Turčije London, 21. okt. s. Sir Edvard Clark, ki je bil od leta 1926. do 1933 angleški poslanik v Ankari, je imel snoči po radiu predavanje o Turčiji. Dejal je, da je spoznal tekom svojega delovanja v Turčiji kot tipični lastnosti turških državnikov in turškega naroda hvaležnost in lojalnost Turčija je izkazovala ves čas hvaležnost Rusiji, ki je bila njena edina prijateljica prva leta po svetovni vojni. Ob njegovem prihodu čustva do Anglije v Turčiji pod vtisom svetovne vojne niso bila najboljša. Ko pa je bila enkrat sklenjena turško-angleška pogodba o Mosulu, se je Turčija do pičioe natančno držala pogodbe in je nikdar ni skušala prelomiti. Tako tudi v zadnjih mesecih ni moglo biti za Clarka niti najmanjšega dvoma, da bo Turčija držala besedo glede začasnih pogodb, ki jih je tedaj sklenila z Anglijo in Francijo. Clark je nato v posebno toplih besedah poveličeval delo Kemala Ataturka in omenil ogromni napredek Turčije po Ke-malovi zaslugi. V Nemčiji s Popolnoma nov položaj Berlin, 21. okt. mp. Nemški poročevalski urad je včeraj ob 14. po radiju samo kratko objavil, da je bila v Ankari podpisana angleško-francosko-turška pogodba o vzajemni pomoči. Podrobnosti pogodbe niso bile objavljene. Komentarja niso dodali, pač pa so pristavili samo kratko ugotovitev, da francosko-angleška pomoč Turčiji v pogodbi ni bila določena Nemški Usti o tej pogodbi sploh molče. V ostalem se v nacionalno socialističnih krogih vprašujejo, v koliko ie sodelovala Rusija pri sklepanju te pogodbe, ker je v tem pogledu obljubila Nemčiji diplomatsko podporo, ki pa ni uspela. V službenih krogih izjavljajo, da je Turčija sledila primeru Poljske in da lahko zato računa z enakimi posledicami, na katere so jo že dolgo opo- zarjali. Turčija ne sme pozabiti, pravijo, da so na Sredozemskem morju razen Francije in Anglije tudi ie druge sile, ki imajo besedo. Posebno pa so v Berlinu presenečeni, ker so v Moskvi povsem mirno sprejeli ankarski pakt ter priznavajo, da se je z njim močno ojačil položaj Francije in Anglije na Sredozemskem morju. V Berlinu so prepričani, da predstavlja otvoritev Dardanel za francoske in angleške vojne ladje sredstvo, s katerim bi se mogla Rusija prisiliti k nevtralnosti na jugovzhodu. Kako dalekosežen pomen pripisujejo v Berlinu tej pogodbi, najbolj dokazuje dejstvo, da so bili nemudoma pozvani na poročanje nemški porianllrt t Mokri, An- kari in Rimu, Pri kancetorju Hitlerju so od včeraj dalje skoro neprestano posvetovanja. V berlinskih krogih ne prikrivajo, da je ta pogodba popolnoma spremenila položaj na jugovzhodu Evrope in se boje, da ne bo ostala brez posledic na same od7 noša je med Nemčijo in Rusijo. Berlin, 21. okt. e. Nemški poslanik v Ankari von Papen je bil včeraj pozno popoldne sprejet pri kancelarju Hitlerju. Raz- govor med njima je trajal več ur in se bo danes nadaljeval. O vsebini razgovora ni ničesar znanega. Rim, 21. okt. mp. Berlinski dopisnik »Stampe« je svojemu listu v zvezd s trojno pogodbo sporočil, da je Nemčija želela, da bi bile Dardanele zaprte za angleške in francoske vojne ladje, kar bi Nemčiji omogočilo, da bi se lahko brez motenj po tej poti oskrbovala z ruskim bencinom. V Italiji: Neuspeh nemške diplomacije Nadaljnje prodiranje Rusije in Nemčije na Balkan ustavljeno Rim, 21. okt, mp. Italijanski vladni krogi so sprejeli vest o podpisu trojnega sporazuma z zadovoljstvom, čeprav se drže rezervirano. Na glasa jo le velik uspeh turške diplomacije, pri čemer ne prikrivajo da ima tudi Italija svoj posredni delež, da razgovori v Moskvi niso uspeli. To je velikega pomena tudi za Italijo in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Crno morje je ostalo svobodno za plovba za vse države in s tem tudi za Italijo. 2. Ustavljeno je bilo prodiranje Rusije in Nemčije na Balkan in s tem tudi neposredno odstranjeno ogrožanje Jadrana kar nikakor ne bi bilo v skladu z italijanskimi interesi. 3. Zaustavitev ruske ekspanzije proti Balkanu omogoča Italiji, da lahko mirno nadaljuje svojo politiko v tem delu Evrope. 4. Italijanski interesi so ostali neokrnjeni, kar je zasluga modre Mussolinijeve politike. 5. Sovjetsko prodiranje na Balkan bi zmanjšalo italijanski prestiž in je zato Italija s svojim vplivom podprla akcijo Balkanske zveze, ki je bila v Moskvi zastopana po Saradzoglu. 6. Italiji se zdaj ni treba bati. da bi se vojni zaplet prenesel tudi v južnovzhodno Evropo in s tem tudi v Sredozemlje. Italijanski tisk se vzdržuje prezgodnjih kritik o ankarskem paktu, beleži pa angleška poročila, po katerih žele še nadalje v Londonu in Parizu, da bi se uredili ru-sko-turški odnosi, na način, ki bi ne bil v nasprotju z interesi zapadnih velesil. Zdi se, da na zapadu še vedno upajo, da bi lahko uporabili Turčijo za zbližan je z Rusijo. Italijanski listi poudarjajo, da se bodo odslej balkanske države Še jačje kakor doslej orientirale napram Italiji. Turčija priznava vpliv, ki ga ima italijanska diplomacija na Balkanu. Zato pričakujejo da bo vse to rodilo blok nevtralnih držav pod vodstvom Italije. Kljub vsemu postavljajo italijanski listi vprašanje, kakšen namen bi lahko imel ankarski pakt, ki jamči medsebojno pomoč proti morebitnemu napadalcu ali izzivalcu vojne na Sredozemskem morju, ker ie Turčija že v naprej oproščena vseh obveznosti v primeru, če bi se kompromitirali njeni odnosi z Rusijo. To vprašanje ie tembolj zapleteno, ker se jamstvo Anglije in Francije ne bi moglo izvršiti 1 pomočjo Turčije, če bi se izvajalo proti Rusiji, V Rualf i : Prijateljstvo Turčije in Rusije ostane neskaljeno Moška, 21. okt. e. Ha vas javlja, da ruski tisk ni priobčil še nobenih pomembnih komentarjev o sklenitvi pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo, obširno pa ruski listi pišejo o prijateljskih odnosih med Rusijo in Turčijo. Vsi listi so priobčili vsebino brzojavk Saradzogla in Mo-lotova, v katerih je poudarjena z obeh strani želja za ohranitvi najboljših odnosa je v. Stoekholm, 21. okt. mp. Snočnji »Stock-holmsk Tidningent je objavil celo besedilo trojne pogodbe v Ankari in dodaja nato naslednje informacije svojega moskovskega poročevalca: Rusija je po-sredoavla pri Turčiji le na prošnjo rajha. ni pa se za posredovanje zavzela v toliki meri, da bi zaradi tega izvajala na Turčijo pritisk. V Moskvi so turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu le prijateljsko na svetovali, naj bi Turčija v sedanjem času opustila podpis pogodbe z zapadnima velesilama. Ko pa je Saradzoglu to prošnjo z vso odločnostjo zavrnil, je ruska vlada smatrala, da je svojo obljubo rajhu s tem izpolnila, kar je v ostalem prišlo do izraza v uradnem komunikeju agencije Tas, ki pravi, da so se razgovori med Moloto-vim in Saradzoglom razvijali v prijateljskem duhu in so ponovno potrdili prijateljske odnosa i e med obema državama, ki tudi za bodoče niso bila skaljena. Dopisnik lista v zvezi s tem tudi naglasa, da ie agencija Tas takoj z vso odločnostjo demantirala vest. ki je bila lansirana ravno v času Saradzoglovega bivanja v Moskvi, da bi se namreč ruske čete zbirale na Kavkazu. Agencija je z vso odločnostjo izjavila, da je ta vest popolnoma izmišljena in brez sleherne podlage. Dopisnik dodaja, da je to vest prvi sporočil nemški radio. V Rtununiji : Seda] še blok balkanskih držav Bukarešta, 21. okt. e. Sklenitev pogodbe med Turčijo. Francijo in Anglijo je napravila v Rumuniji v vseh krogih najgloblji vtis. Listi poudarjajo, da je pogodba izredno važen činitelj za ohranitev ravnotežja v vsej jugovzhodni Evropi. Ko je turški zunanji minister Saradzoglu odpotoval v Moskvo, so bile vse točke turško-francosko-angleške pogodbe že definitivno redigirane in je bil o njih poučen rudi Molotov. Saradzoglu se je pogajal z rusko vlado polnih 23 dni ter si je prizadeval, da bi spravil v sklad ruske zahteve z vsemi členi pogodbe med Turčijo. Francijo in Anglijo. Čeprav Saradzoglu ni dosegel pri teh pogajanjih končnih pozitivnih rezultatov in Rusija ni sklenila s Turčijo nameravane pogodbe, prijateljstvo med V Ameriki: Turčijo in Rusijo zaradi tega ni bilo omajano. Kljub temu so bili doseženi važni rezultati s pomembnimi posledicami za Turčijo, kakor tudi za vse balkanske države, katerim je bilo zagotovljeno s podpisom pogodbe med Turčijo. Francijo in Anglijo zatišje v besneči vojni vihri na s« vernem delu Evrope. V splošnem se lahko reče. da j p ankarski pakt v Rumuniji izzval največje zadovoljstvo in olajšanje. V političnih krogih priznavajo, da je Turčija pokazala svojo odločnost ter so vsi pre-priačni, da se more sedaj pričakovati osnovanje solidnega nevtralnega balkanskega bloka. Pričakujejo skupno sodelovanje vseh balkanskih držav pod vodstvom Italije in Turčije. ,21. okt. mp. Holandsid je objavil podpis trojne pogodbe v Ankari na vidnem mestu in naglasa, da bo imen na Sredozemlje pomirjajoči učinek, Broteij, 21. okt. mp. Belgijski listi naglasa jo, da pomeni trojna pogodba velik uspeh zapadnih demokracij, obenem pa tudi osebni Ribbentropov poraz in poraz njegove politike, V Nemčiji so šele včeraj popoldne po radiju razglasili vest o podpisu pogodbe, ne da bi navedli podrobnosti. V Berlinu so do zadnjega upali, da bo Rusiji uspelo preprečiti sporazum v Aa-kari, ki po je bil podpisan kljub odsotnosti turškega zunanjega ministra. Belgijski tisk spravlja v zvezo s tem tudi nujne pozive nemškim poslanikom v Ankari, Rimu in Moskvi, da pridejo v Berlin, ker s njihovim delovanjem niso zadovoljni. Važne poljske usluge zaveznikom LONDON, 21. okt. s. Angleški vojaški strokovnjaki v razpravah o vojni na Poljskem naglasa jo, da se nikakor ne sme podcenjevati koristi, ki sta jih imeli Anglija in Francija radi junaškega poljskega odpora proti nemški vojski. Predvsem so angleški in francoski načrti za primer vojne proti Nemčiji predvidevali, da bi bila angleška ekspedicijska armada pri prevozu čez Kanal izpostavljena najhujšemu bombardiranju z nemške strani. Tako pa je Nemčija skoro vsa svoje bombna letala morala poslati na Poljsko in prevoz čez Kanal se je izvršil popolnoma nemoteno. Nadalje je treba upoštevati, da je Francija začela s pripravami za popolno mobilizacijo šele, ko je bila podpisana rusko-nemška pogodba. Nemčija pa je imela tedaj že zelo mnogo vojaštva tajno pod orožjem. Poljaki so prizadeli Nemcem tudi mnogo več izgub nego jih priznavajo nemška poročila. Posebno znatne so nemške izgube na tankih. Najvažnejša je ogromna poraba bencina nemške vojske na Poljskem. Bencin pa je za Nemčijo v vojni posebno dragocen. Končno sta angleška in francoska vojska ne podlagi vojne na Poljskem zbrali nelo mnogo izredno važnih podatkov o taktiki nemškega vojskovanja, zlasti pa o nemškem letalstvu m tankih. Nemško svarilo nevtralnim ladjam Berlin, 21. okt. br. Uradno poročajo, da je nemška vlada poslala vsem nevtralnim državam noto, v kateri jih opozarja na to, da bo smatrala vsako nevtralno trgovsko ladjo, ki bo sprejela spremstvo angle-Skih stražnih ladij, za sovražno *adjo In bo temu primerno proti njej nastopfla. 0»K>. 21. okt. br. V nordijskih krogih je ta vest izzvala le malo vznemirjenja. Današnji »Morgen Avisen« razpravlja o tej nemški grožnji, o kateri so se prve "vesti razširile že snoči in ugotavlja, da praktično nima nobenega pomena. Nevtralne ladje so bile že doslej napadane, če so same plule po Severnem ah Vzhodnem morju. Dejstvo pa je, da nemfike podmornic« doslej Se niso z uspehom napadale onih ladij, ki so bile v spremstvu angleških s* francoskih ružUoev. NemSko-rtsska gospodarska poga|an|a ▼ zastoju London, 21. oktobra e. V Dmftuu pričakujejo rusko gospodarsko delegacijo, ki bo določila rok in pogoje za dobavo blaga, katerega bo Rusija dobavljali Nemčiji ▼ zameno za nemško blago. Nemška gospodarska delegacija, ki ima nalogo urediti to vprašanje, se nahaja že v Moskvi Toda pogajanja v Moskvi so zastala, ker ruska vlada pričakuje poročilo o uspehih gospodarske delegacije v Berlinu. Z ankarsko pogodbo je zagotovljena sedaj tudi nevtralnost Italije Wiihingt—. 31. okt mp. Evropski poročevalci ameriških agencij so poslali obširna poročila o pomenu podpisa trojnega sporazuma. Ugotavljajo, da bo podpis povzročil konsolidacijo italijanske nevtralnosti. V ostalem najbolj izpričuje pomen tega sporazuma dejstvo, da je Nemčija storila vse, da bi ga preprečila. Sporazum ni bil sklenjen preko noči in ni bilo nobenemu diplomatu potrelmu. da bi zaradi njega priletel z letalom v Ankaro. V nadaljnjem ugotavljajo, da ima pogodba tu- coski vojaki so Imeli v svetovni vojni dovolj prilike spoznati in ceniti hrabrost turškega vojaka, ki je med najboljšimi na svetu in so zato veseli, da imajo zdaj te vojake za prijatelje. Turčija je ves Čas, odkar ie postala republika, vodila realno politiko, ki so jo znali ceniti tudi v svetu. Najboljši dokaz temu je. da je bua Turčiji dovoljena ponovna trditev Dardanel. Vsa poročila so si edina, da predstavlja sporazum med Anglijo, Francijo in Turčijo pomemben doprinos k Budimpešta, 21. oktobra madžarskemu izumitelju je napelo izdelati rastlinsko meso. Meso, pridobljeno is rastlin, ima baje prav prijeten okna In tudi veliko hranrtno vrednost. Predvajanje izdelavo in poskusno kuhanje je dobro Jutri volitve v roškem dela Poljske Moskva, 21. oktobra o Jutri bodo v napadni Ukrajini in zapadni Beli Rusiji volitve v parlament, ki bo imel nalogo, da proglasi priključitev obeh pokrajin k Sovjetski uniji. V krajevnih sovjetih je tretjina zastopnikov mteJekrualoev, tretjina delavcev in tretjina kmetov. Poslovati so pričele tudi posebne delavske kontrolne komisije, ker so ugotovili v mnogih podjetjih In tovarnah sabotažo, da bi se onemogočil sovjetski režim. Prav tako so pričele poslovati kontrolne komisije sa pobijanje dra gin je. Zacefi bodo graditi tudi svtomonsV ske ceste od Lvova do Kijeva ki Moskva. fteootsJa brezposelne bodo saposm v pas- Stran S »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 21. oktobra 1939. Sfov 40 Iz njive človeških sporov park božjega miru Pogojni nadaljnji obstoj grobov na starem pohopallMn — Nov pokopallllil odbor Maribor, 90. oSfltuUra Pokopališča vobce so najboljše merilo za kulturo človeške družbe. TO splošno pravilo velja še posebno m staro mestno pokopališče v Mariboru. Kakor vse kaže, je usoda temu pokopališču, kjer in zaradi katerega so se zadnja desetletja neprestano vršili razni spori m boji, šele zdaj ob njegovani koncu odločila ne le za ves Maribor, marveč tudi za celo Slovenijo in še daleč preko naše meje znamenito kulturno poslanstvo: Iz njive mrtvih, v Svojem miru v boja živih motenih, naj postane park božjega mini, kjer naj dobi svoj poseben prostor tudi »Gaj zaslužnih«. Pod slikovito Kalvarijo naj dobi stari Maribor košček zemlje, ki naj se kot ne-prodajna, za druge svrhe neuporabna na novo posvečena zemlja spremeni oziroma uporabi za park kulturno vrednih spome- nikov m kjer naj počivajo vsi se nadalje tam. kjer so — rasen onih seveda, katerih svojci jih prenesejo drugam in ond, ki polivajo na črti, ki se uporabi sa nadaljevanje Gregorčičeve in Krekove ulice, kateri prereže ta tudi to pokopališče. V tem parku naj se že zdaj določi prostor za >Gej zaslužnih«, kamor pridejo tudi oni na drugih pokopališčih počivajoči, ki imajo posebnih zaslug sa Maribor. To pa sele postane velike zgodovinske važnosti Čim se bliža čas, ko bo treba misliti na prenos takih grobov tudi iz pokopališč na Pobrežju. Kot eden prvih spada tu sem general Maister in za njim dr. Roadna, dr. Vrstovšek L dr. Js to projekt, ki naj obmejni Maribor tudi napram manjemu svetu dvigne na prvo mesto vidne jugoslovanske srčne kulture! O proizvedbi tega načrta in kako naj se vanj pritegne tudi olepšan je Slomško- ve kapele In Tomšičevega spomenika, o tem bo treba posebej spregovoriti. Za sedaj važno pa je vprašanje podaljšanja obstoja grobov. To vprašanje je načelno že rešeno. In sicer tako: giobovl še lahko ostanejo, če as svojci ali Interesenti zavežejo zanje skrbeti in plačevati primerno najemnino. In če pristanejo tudi. na to, da pripadejo nagrobniki, ki se do novega leta ne bodo ie odstranili, v posest mestne stolne župnije, če pa hočejo okostje iz grobov prenesli, morajo sa to uporabljati pokopališče na Tesnem, ki se v ta namen temeljito preuredi. Vse to pa — že s posebnim ozirom na zgoraj omenjeni projekt — zahteva, da se že zdaj ustanovi poseben odbor za likvidacijo pokopališča, ki naj obenem nadomesti zdaj obstoječi pokopališki odbor, ki bi se iz gotovih razlogov itak že moral izpopolniti odnosno izmenjati. Razvoj, ustroj in pomen Rdečega križa Ob snočnjem poučnem predavanju dr. Jančiča — V dravski banovini 13*494 Članov Maribor, 21. oktobra Snoči je bilo v Ljudski univerzi v Mariboru poučno predavanje. Predaval je predsednik sreskega odbora Rdečega križa v Mariboru g. dr. Ivan Jančič o zgodovinskem razvoju, ustroju in mednarodnem pomenu Rdečega križa. Predavanje je vzbudilo zanimanje v vseh krogih, kjer je zanimanje za vzvišene ideale, ki jih propagira Rdeči križ. Iz poučnih, tehtnih misli odličnega predavtelja povzemamo sledeče glavne misli: >Pred 75 leti, to je 22. avgusta 1854, je bila podpisana znamenita ženevska konvencija, ki je prvič mednarodno priznala in uveljavila tudi v vojni načelo humanitete m človekoljubnosti. Strahotna nedostatnost vojnih sanitetnih naprav se je pokazala zlasti v krimski vojni leta 1853/56, kjer so pokosile razne epidemije mnogo več vojakov kakor sovražne krogle. Potem je sledil leta 1859 Solferino, kjer je po srditi bitki, Id je trajala 15 ur, pokrivalo solferinsko ravnino nad 40,000 mrtvih in ranjenih vojakov. Na krvavih poljanah sol-ferinskega polja se je porodila ideja Rdečega križa. Na vneto pobudo znamenitega Henri Dunanta so bili na mednarodni konferenci v ženevi, ki je trajala od 26. do 29. oktobra 1863, položeni temelji za ustano-vitev nacionalnih društev Rdečega križa. Tukaj so bila sprejr/a načela njihove organizacije in načrti za medsebojno sodelovanje. Zahteve na tej konferenci so predvidevale predvsem, da se prizna v vojni položaj mednarodne nevtralnosti ambulan-cam in bolnicam, bolničarskemu in zdravstvenemu osebju ter raznim sanitetnim ustanovam in drugim zgradbam, v katerih se izkazuje pomoč ranjencem, nadalje da morajo nositi ustanove in osebje, ki so na ta način postavljene pod nevtralnost, kot splošni znak razlikovanja rdeči križ na belem polju. 1906 in haaška konvencija leta 1907 sta dopolnili prve konvencije, deveta mednarodna konferenca v Washingtonu leta 1909 pa je razširila delovanje Rdečega križa na pomoč ujetnikom, pozneje tudi na pomoč beguncem in rodbinam vojakov. Do danes se Je obvezalo 63 držav, da bodo v vojni spofitovale določbe ženevske konvencije. Društvo Rdečega križa Je torej najstarejše ln s posebnim zakonom zasnovano humanitarno društvo v naši državi. 6. februarja 1936 je poteklo 60 let. odkar se je ustanovil v Beogradu Rdeči križ, ki se je po končani svetovni vojni preosnoval v društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Od leta 1933 dalje, ko je bil uveljavljen novi zakon o društvu Rdečega kriza, imamo enotno nacionalno društvo Rde- čega križa za vso državo, ki ima v Beogradu glavni odbor, v posameznih banovinah pa banovinske odbore. V dokaz dejanske dobrotvornosti Rdečega križa je omeniti znatne podpore, ki Jih je delil Rdeči križ ob priliki velikih poplav leta 1936 in 1937 v ljubljanski okolici ter drugih predelih naše banovine. Takrat je banovinski odbor Rdečega križa 22. avgusta 1864 je 16 zastopnikov evropskih držav dalo svoj podpis na dogovor, ki se imenuje »Ženevska konvencija radi izboljšanja usode v vojni ranjenih vojakov«. Druga ženevska konvencija leta razdelil po poplavah prizadetemu prebivalstvu nad 1 in pol milijona din v gotovini, živilih in blagu. Glavni odbor pa je naklonil dva milijona din za brezobrestna posojila prebivalstvu, ki mu Je vodovje porušilo domovja. Tudi pozneje je Rdeči križ mnogokrat priskočil z znatnimi prispevki na pomoč po elementarnih nezgodah prizadetemu prebivalstvu dravske banovine. V Jugoslaviji je danes 276 sresklh odborov RK, 637 občinskih odborov, 34 »reskih poverjeništev in 608 občinskih po-verjeništev, skupno torej 1555 edinic. Rednih članov je 44.232, podpornih 83 487, 27 višjih, skupno 127.746 članov. V dravski banovini imamo 23 sreskih odborov, 115 občinskih odborov, 1 sresko poverjenlštvo in 170 občinskih poverjeništev. Vseh članov je v dravski banovini 13 434. Organizacija Pomladka Rdečega križa v dravski banovini je izvedena na 303 ljudskih šolah in 64 srednjih, strokovnih ln meščanskih Šolah. Vseh pomladkarjev je 25.891. Hvalevreden pojav je. da so člani RK predvsem državni nameščenci, ki kažejo navzlic svojim skromnim dohodkom zelo živahno zanimanje za vzvišene Ideale Rdečega križa. Ob zaključku pa je omenil predavatelj še požrtvovalne naše samaritane in bolničarje, ki imajo tudi v mirnem času obilo prilike, da koristno uporabijo to, česar so se naučili ob priliki raznih vaj in tečajev RK. Pri tem delu pa je treba predvsem človeškega srca in tople ljubezni ter brezpogojne požrtvovalnosti in nesebičnosti, ki ne pozna nobenih meja. Občinstvo je sprejelo zanimiva in poučna izvajanja g. dr Ivana Jnnttča s toplim aplavzom. Kakor ob četrtkovem predavanju o kemični vojni, tako se je tudi ob snočnjem predavanju pokazalo, kako po trebna in koristna so tovrstna predavanja. 2eletl Je, da bi Ljudska univerza v Mariboru posvetila Čim večjo pažnjo perečim vprašanjem, ki pretresajo našo dobo v zvezi s problemi obrambe in samoobrambe ter požrtvovalnega človekoljubnega sodelovanja. Ob svežem grobu Olge E?!onove Umrla je vzorna narodna žena, soustanoviteljica Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju Maribor, 21. oktobra V včerajšnji številki smo kratko poročali o smrti plemenite in blage gospe Olge Bal on ove. Danes popoldne je ob pol 4. iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju pogreb nepozabne pokojnice. Olga Balonova ni nikdar v svojem življenju obešala svojega imena in svojih zaslug na veliki zvon. Do zadnjega življenjskega utripa je ostala skromna, preprosta, toda za vse skrbeča. Njeno življenje ni poznalo odmora, ni poznalo počitka. Kot ponosna hčerka prelepe Savinjske doline, tam ob vznožju Mozirskih planin, je vse dni svojega življenja izpovedovala svojo odločno narodno zavest. Po njenih žilah se je pretakala kri slavnih Lipoldov, ki so a svojim politično nacionalni, gospodarskim in kulturnim delovanjem budili naš savinjski rod k nacionalni zavesti in borbenosti. V Ptuju, na Bizeljskem in v Mariboru je na vsak korak izpričevala tudi svoje plemenito srce, svojo materinsko skrbnost in pristno slovansko gostoljubnost, katere je bil deležen vsakdo, ki se js zglasil pod njeno streho. Kakor je bila v svoji nacionalni zavesti neupogljiva, tako je bila neutrudna v pretehtanem, preudarnem gospodarstvu in gospodinjstvu, kjer je pokojna Olga Balonova ustvarjala prave čudeže. O tem ne dokazuje le njena preureditev bizeljake domačije, ampak tudi njeno predragoceno delovanje v vodstvu Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Da. Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, ki ga je pokojna gospa Olga Balonova ustanovila skupno z drugimi dobrimi srci, je postal pravo torišče njene materinsko skrbne prizadevnosti, njene tople vneme in ljubezni ter zdrave gospodarnosti. Skupno a pokojnim šolskim upraviteljem Lukmanom je zgradila močne gospodarske in gospodinjske temelje našemu Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju, kjer letuje vsako leto na stotine okrepitve ter razvedrila potrebnih dečkov in deklic- Sleherni najmanjši stvari je veljala tam zgoraj na Pohorju njena blaga pozornost. To podrobno delo pa ni motilo njenega širokega razmaha ln za- nosa, ko je šlo za širokopotezne pobude v zvezi s spopolnjevanjem in razširjevanjem Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Tam zgoraj si je postavila gospa Olga Balonova skupno z drugimi plemenitimi sodelavci svoj najlepši, najtrajnejši spomenik. Plemenita podoba blage gospe in velike narodne žene bo trajno živela v spominu vseh številnih prijateljev, znancev in če-stilcev, pa tudi v spominu mladine, ki si hodi vsako leto v poletnih mesecih krepit svoje telo k Počitniškemu do:nu kraljice Marije na Pohorju, kjer Je vse tako lepe tako domače, toplo in prijetno. Vsa ta toplota, vsa ta lepota pa prihaja od pokojne Olge Bal on ove, ki se je tukaj zgoraj vsa poživila v ljubezni do mladine, v služb! vzvišene vsenarodne in vsečloveške ideje pomoči in požrtvovalnosti. Iz Prekmurja — Smrt blviaga sobo*Kega velikaša, v starosti 76 let je umrl na Dunaju bivši soboški veleposestnik in patron soboške rim katoliške župnije, grof Ladislav Sza-pary. Pokojni je pred prevratom zavzemal visoke položaje in je bil več iet guverner Reke in madžarski poslanik v Londonu. V Preknurju je imel ogromna posestva, ki so bila po agrarni reformi razdeljena, zgodovinski grad v Murski Soboti pa je kupila občina in je danes v njem nameščeno okrožno sodišče in drugi uradi. — Smrt ugledne Sofoočanke. V torek je v tukajšnji bolnišnici preminula ga. Ana Rituper. roj. štefanec, žena uglednega trgovca in podjetnika g. Rituperja. Stara je bila komaj 53 let ln je že dalj časa bolehala. V Murski Soboti in v vsej okolici je uživala splošen ugled in spoštovanje. V dolgem sprevodu so jo Sobočani spremni na zadnji poti ln zasuli grob s številnimi venci in šopki — Spet nesrete z avtom. Ko je Avgust Knez, sm dninarja iz Murske Sobote gnal krave na peso, ga je v Cerkveni ulici na ovinku podrl po tleh avto. ki je pri vozil z nasprotne strani Zgolj srečnemu na* ključju je pripisati, da ni prišel pod avto: Pri padcu si je razbil Čeljust in je moral takoj v bolnico. — **4Ja Je na pretek povsod po Prek-murju. Ljudje ne vedo kam z njim Kdor ima dovolj posode, ga stisne v mošt, večinoma pa ga prekuhajo v žganje, ker je pomanjkanje sušilnic prav občutno. Pri predelavi sadja se vedno pripeti dovolj nesreč, V Battncih je llletni posestnikov sin Alojz Trotenjak radovedno stikal okoli stiskalnice, dokler mu ni desna roka ušla med železje, ki mu je zmečkalo vse prste. Revež bo imel trajno pohabljeno roko. — živahen V jem. Na zadnjem živinskem sejmu v Murski Soboti je bilo prodanih 250 glav živine. Tako ugodne kupčije že davno niso zabeležili na soboškem sejmu. — Plemenski sejem v Beltincih bo v -redo 25 oktobra. — Nož v hrbet Vajenec Josip Maric star 18 let je bi! sprt z nekim tovarišem ki je spor hotel kar na kratko likvidiral in je Marica z nožem zabodel v hrbet — SptaŠeni konji so pogosto vzrok hu •iim nesrečam. Jožef Duh. 551etni vin'čar iz Orehovcev se ie pelial z vozom, v kate rega sta bila vprežena dva iskra konja, Iz neznanega vzroka sta se živali splašili ta Duh je padel z voza in si zlomil nogo — Velik prijatelj perutnine je France Fras. ki se je te dni moral zagovarjati pred soboškim okrožnim sodiSčem. kjer ga poznajo že zaradi starih grehov. Zadnje čase se je s posebno vnemo vrgel na perutnino in zajce. Izpraznil je precej kurnikov in zagrešil Se več drugih tatvin. Za nagrado je dobil 4 mesece in 10 dni življenja ob ri-četu brez perutnine. — Prekmurske koline in vinska trgatev v Sokolskem domu so bile vedno privlačne. Tudi to nedeljo bo priljubljena prireditev pritegnila v sokolsko dvorano prijatelje sokolstva od blizu in daleč. Pristna prek murska zabava s prekmurskimi posebnost-m\ grozdje in vino iz ljutomerskih in ka-pelskih goric bo dostojno zaključila letošnjo trgatev. * ■ . — MoSkt naraščaj Sokol skega društva v Murski Soboti se jc pomeril v tekmi, in sicer višji oddelek v osmeroboju. nižji pa v šesteroboju. Discipline v osmeroboju so bile: poznavanje sokolstva, drog. bradlja, konj na šir in brez ročajev, skok v višino, met diska, tek na 100 m in streljanje. Tekmovalci so zasedli naslednja mesta* 1. Franc Sumak. 2. Boris Droč, 3. Ljubo De;kovič, 4. Ervin Kerčmar, 5. Janez Gomboši. V n;ž-iem oddelku so tekmovali v naslednjih disciplinah* poznavanje soko'stva, krogi, ko za, skok v da!i;no. tek na 60 m. met žor?c S pentljo. Tekmovalci'so $e plasirali v na slednjem redu 1 Marjan Urek, 2 Stan-slav Intihar. 3. Nikolaj Rusanov. 4 Brank. Samec. 5. Edvard GregoriČ, 6. Mirko Lah 7. Ludvik Gorčan. Povprečni rezultat v vi šjem oddelku je bil 59.70 točke, v niziem pa 42.78 točke. Sodniki so bil« bratje Tože Velnar. Aleksander Veble, Franjo Bračko in Štefan Benko. PoCiticni oGiervit Za madiarskn društva \e bilo denarja! Nedavno tega je imela »Matica Srbska« v Novem Sadu svoj občni zbor O tem občnem zboru je obširno poročala beograjska »Politika*. V tem poročilu je bilo med drugim tudi zabeleženo, da fe dr. Ko*ta Hadži v svojem go\*oru, v k itcrem je bi-al nerazumevanje odločujočih činiteljev za delovanje kulturnih ustanov vobče in »Ma tiče Srbske« še posebej, izjavil, da ie biv-s» ban dunavske banovine Rajič tik pred skupščinskimi volitvami 11. decembra 1958 nakazal nekemu madžarskemu pevskemu društvu 60 000 din podpore nekemu drugemu takisto madžarskemu društvu pa ie kupi' klavir, za katerega je dal 40.000 din »Matica Srbska« je tudi prosta za podpo ro, s dobila ni niti pare! — Seve sto jadi novičevci so potreboval* Madžare pri volitvah, »Matice« pa ne! »O starih naspr~titvlh, M so oživela•. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva »Del. pravica« je v številki z dne 12. t. m. ■ objavilo zelo zanimiv članek o tako zvani ' katoliški skupnosti. V Članku se razpravlja o notranjih borbah v slovenskem katoliškem taboru, o borbi med gospodujočo skupino v tem taboru in med krščanskimi socialisti, katerih vodja je bil pokojni dr. Janez Ev. Krek. člankar dokazuje, da je bila »notranja napetost v katoliškem taboru od vsega začetka socialnega značaja. Delitvi sveta v levico in desnico, v revne in bogate, v brezpravne in privitegirance sm tudi katoliški tabor ni mogel odtegniti iz enostavnega razloga, ker ta tabor ne tvori takega povezanega socialnega reda, da bi te metode gospodarstvenika, ki pripada temu taboru, v čem razlikovale od gospodarskih metod njegovega liberalnega tova rile. Tsfco stanje zahteva odgovarjajoče ravnanje na — delavski strani... borba z \ delodajalcem za delavske prartce« Pteec članka nato ugotavlja, da so se v katoliškem taboru takoj v začetku pojavila nasprotstva, in nadaljuje: »Vsa notranjščina se Je razdelila na dvoje: manjša polovica so bili Krekovi ljudje, ki so se I imenovali krščanski socialisti, močnejšo polovico pa je tvorilo politično vodstvo tabora z dr. Šušteršičem na čelu Začela se je borba, v kateri so skušali Kreka ubiti najprej v njegovem častnem imenu, nato je sledila izključitev in je bila vsaj za dr, Kreka končana z njegovo smrtjo. Borba pa ni bila končana ne z dr. Krekovo, niti ne s ŠušteršiČevo smrtjo... Tako so stara nasprotstva oživela, v zadnjem desetletju pa so se še neizmerno poglobila. Dr. Krekovim učencem — preostalo jih je strašno skopo število — je danes lahko žal za vsa leta, ko so služili kot priprega za utrditev sebi protivne politične smeri na Slovenskem zaradi prelepega gesla katoliške skupnosti. Saj je tako rekoč cela generacija zgrešila svoje poslanstvo. Kar danes še preostaja, ni prav nič drugega, kot začeti tam, kjer je hotel dr. Krek, pa ga je tik ob začetku prehitela smrt. In ie to bo vsaj za Krekovo generacijo že dokaj jasno, njen dan se že močno nagiba v globoko popoldne. Kako bi ne bilo po vsem tem vsa krščansko socialistično delavstvo dolžno in dolžni vsi krščanski socialisti pljuniti samemu sebi v obraz, če bi iz bog ve kakšnih razlogov še vztrajali privezani na trhla vesla stare galere. Problem katoliške skupnosti, kot ga rešujemo pri nas, je zadnji odmev bojev, ki so drugod ie dobojevani v tem smislu, da katoliška skupnost v političnem smislu obstojati ne more!* — Ako je položaj v tako zvanem »katoliškem« taboru res takšen kakor ga slika »Delavska pravica«, potem je razkol v tem taboru gotova stvar. TOda' taka nasprotstva so bila že tudi v preteklosti, čim pa so prišle kakršnekoli volitve, so bili spori takoj poravnani in tabor je zopet nastopil v strnjeni fronti. Tako bo nemara tudi to poti »Delavska zbornica — zgled delodajalcem" »Slovenski delavec«, ki je, kakor znano, glasilo župnika Andreja Krizmana in njegove organizacije ZZD (zveze združenih delavcev), je objavil v svoji zadnji šte\ ilki pod gprnjim naslovom članek, v katerem piše: »Delavska zbornica je po svojem značaju reprezentativna predstavnica delavskega stanu Predhodne uprave so pozabile, oziroma šle namerno preko te bistvene osnove zbornice in so iz nje napravile le neko orožje za izkoriščanje delavskega stanu in za širjenje nezdrave protinarodne razredne miselnosti... Mi smo stanovski socialni pokret in varujemo stan, njegove ustanove in njegovo uslužbenst\'o Srečni smo, da delamo to. kar drugi niso hoteli in storili bomo vse, da- bomo s svojimi deli v dobro stanu zgled vsemu slovenskemu delodafalstvu« — Lepe besede! Pa dejanja? V gjasilu dr Regalija. ki je »velikemu delavskemu prvoboritelju« eks župniku Krizmanu zelo naklonjeno čitamo pod naslovom »Povišanje delavskih dajatev«: »Novo vodstvo Delavskih zbornic je predlagalo povišanje prispe\'kov za zbornice od treh na 4 odstotke Povikek je v zvezi z večjimi izdatki, zlasti za novo osebje.« Mariborske in okoliške novice — Jutrišnje športne prireditve. Jutri, v nedeljo 22. oktobra se bo zaključilo letošnje jesensko tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja ljubljanskega nogometnega podsaveza. V Mariboru bo gostovalo moštvo SK Gradjanskega iz Čakovca, ki bo na Rapicovem igrišču nastopilo proti enajstoricl SK Rapida. Druga tekma bo v Čakovcu, kjer se bosta srečala v boju za točke mariborski SK Železničar in ćakovački SK. Za Izid obeh tekem, ki sta velikega pomena za vrstni red v prvenstveni tabeli, vlada v vseh nogometnih krogih veliko zanimanje. Obe tekmi se bosta odigrali ob vsakem vremenu. — Pododbor za gasilsko službo mestnega odbora za obrambo mesta Maribor javlja: Prve komisije, ki so zadnje dni pregledovale v smislu požarno-policijske-ga predpisa podstrešja hiš, so končale preglede. Opazilo se je, da je večji del prebivalstva sledil navodilom in so se podstrešja izpraznila in očistila. So se ponekod sicer še našli precejšnji nedestatki vse te hišne gospodarje za enkrat opominjamo, da podstrešja svojih hiš brezpogojno takoj izpraznilo in očistijo. Čez nekaj dni bodo ponovne komisije pregledale vsa podstrešja, kjer se je našel nered. Proti vsem. k: se navodil ne bodo držali, se bo kazensko postopalo. Da ne bo nesporazu-mevanj. ponovno poudarjamo, da se morajo iz podstrešja odstranit: vsi premični gorljivi in vnetljivi predmeti.« — Nočno lekarniško službo Imata od danes naorej Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici, tel 28-12. in Vaupo-tova lekarna pr: Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti, telefon 22-13. — Iz Studencev. V četrtek 25. t. m otva-rja agilna srudenška Ljudska univerza svojo letošnjo nredavalno sezono. Otvoritveno predavanje ima urednik g. dr. Franjo V a t o v e c. ki bo predaval o temi: Razmišljanja cb 150 letnici francoske revolucije. — Darovali so ia sokolski planinski dom na Pohorju. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani din 2000. Posojilnica Maribor. Narodni dom din 1000 Prva hrvatska štedionica, podružnica v Mariboru, din 1000 tvornica Zlatoroc din 4000. 20--pa Lenka Lenard -onrr>?a veletrgovca, ?a opremo ene sobe din 250n in gospod dr An4 on Dola- Drr'««nr din ?00 Vsem :-kre^a hvala. Ostale ki nnšj prošnje še niso rešili, vljudno prosfmo za nujno in ugodno reš:tev Račun Ljubljanska kreditna bani« in Posojilnica Narodni dom v Mariboru. — V počastitev umrle gospe Olgi Balo-iove, soustanoviteljice ustanove Počitniški dom kraljice Marije, damieta namesto venca gg. Viktor Grčar in Ivan Wo-mer po d'n 100.— za Počitniški dom. _ Uarakiri »a^adi nesrečne ljubezni. V Slovenski ulici St. 24 si Je v samomorilnem namenu z nožem razparal trebuh 26-letni Oset. ključavničarski pomočnik. Domači so brž poklicali mariborske reševalce ki so fanta odpeljali vsega krvavega v bolnišnico, kier Je bil takoj operiran in je upa.nje. da bo okrevaj. Obupno dejanje je Cset stonl zaradi nesrečne ljubezni. _ T\rdka Pinter in Lenard je darovala namestu v^nca na grob pokojne ge. Balo-nove 300 din za počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. G. dr. Vrtove c pa je v isti n^men daroval 100 din. _ Zdravniško dežurno 9l"*bo za nujno po-^oč članom OTTZD in njm upravičenim ■vufcein ima v ned*»lio 22. t. m. Cežurnl ravnik dr. Hugo Velker, Pobreška c. št. 2. — Za revne otrnke. Članice Ženskega društva hodo, kskor vsa zadnja leta. tudi letos pri vstopu na mestno pokopanšče v Mariboru, pobirale prispevke za pomoč nairevnMši deei. Počastimo spomin pokojnih z dobrim delom in poklonimo mal dar nair>otrebne^im. Odrecimo se denarju, mor^a dvema. Vsak posamezni darovalec ima lahko prijeten občutek, da je pomagal .olajšati skrbi revnih staršev in gorje ubogih otrok. — Borba za kolektivno pogodbo. Pekovski pomočniki si že delj časa prizadevajo za kolektivno pogodbo. Jutri v nedeljo imajo pekovski pomočniki pri Zlatem konju svoje zborovanje, na katerem bodo razpravljali o kolektivni pogodbi. _ Iz carinske službe. Od tukajšnje carinarnice je premeščen k carinarnici na Sušaku g. Drago Belarič. K mariborski carinarnici pa so premeščeni Momčilo Nl-količ iz Beograda ter S Ima Popovič ln Vojin Bojkovič, ki sta doslej službovala v Dubrovniku. _ pobreške novice. Jutri ob 19. je v našem Sokolskem domu naraščajska akademija Sokolskega društva Maribor H Pobrežje. Podprimo vrla prizadevanja naših Sokolov in ss odzovirno v čkn večjem številu k Jutrišnji naraščajski akademiji. _ Izropana domačija, Pri Majheničevth na Pobrežju pri Ptuju ni bik) nikogar doma. V tem času so se splazili v notranjost hiše se neznani zlikovci, ki so domačijo dobesedno iz ropali. Odnesli so vse, kar jim Je prišlo v roke. Orožniki poizvedujejo aa storilci. — Na Dravskem polja je goreto. V Zgornjem Pleterju je nastal ogenj v gospodar- skem poslopju posestnika Franca Medveda. Plameni so prešli na sosedne objekte posestnika Franca Planinska. Gaj»ld bo takoj pribrzeli na mesto požara. Posrečilo se jim je. da so ogenj lokalizirali, dkode je okoli 90.000 din. Kako je nastal požar, ni znano. — Glasilo mariborskih zadrugarjev. V kratkem prične Izhajati v Mariboru nov mesečnik »Mariborski zadrugar*, ki ga bo izdajala tukajšnja Nabavljalna zadruga. Mesečnik bo urejeval g. Mirko Lešnik. — Tez en s ke nOvlce. Pri nas so se pojavili v zadnjem času neki čudni speciiristi za nakovala. Te ženski m kovačem so kar po vrsti odnesli nakovala, tako med drugim gg. Jelenu Bizjaku in Omanu. Ma^i vrli tezenski orožniki pa so ubrali pravilno sled in so kmalu izsledili storilce. Tudi nakovala so večinoma že spet v rokah lastnikov. — Neverjetne. Orožnfkl so ovadili komaj 15'etnega hlapca F. J. iz Spo n.oera Gasteraja. ki se je spozabil nad nekim 14 mosecev starim otročičkom v ^asu, ko n1-bilo nikosrar doma in ko bi moral paziti na otročička. Mladega pohotneža bodo najbrž oddali v poboljševaln'co. Tak*.n^ga primera s pozabe menda n? pamal naša kriminalna kronika. — Krvavo vasovnnje. v Zgornjem ^a-Šteraju v Slovenskih goricah je pri neki tamošnji posestntkovi hčeri vasoval 2f>iot-ni posestniški sin Jos'p šeneker. To ni bilo vse* domačim fantom, ki so šeneker ja sredi noči ko se ie vračal proti d^mu, počakali za nekim plotom. Ko je Srn ker šel mimo, so fantje navalili nanj ter ga s koli pobili na tla šeneker je oHeža1 s poSkodbami po vsem telesu. Moral je poiskati zdmvniSko pomoe\ V zvetrt z nR?i-dom so orožniki ovadili *ort>-^ 4 ris*»b^. Epilog krvavega vasovanja bo pred sodniki. — Prometne nesreče brez kolu 1e dob'i Sove poskoffbs RS nojr^-h. tnko d^ so £ra m°rnli m' ki reševalci odpierniti v bolnico. — Na AJck-•»and^otvi cesti pa ie prišla pod kolo nekega neprevidnega kolesarja BS1 t na vini-čarka Frančiška Kolarjeva iz Selnice ob Dravi, ki je obležala s poškodbami na nogah in rokah. — Razne vesti. V Zgornji Voličlnl so trije neznani Bane laleJ navalili na 61 letnega Ferdinanda Smoniča ter ga * palicami tako zmikastill. da je starček obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu. Simonlča so odpre mili v mariborsko bolnico, za surovimi napadalci poizvedujejo orožniki. — V Tiboleih pri Mo.*kan'cih so drzni zlikovci odnesOi posestniku Janezu Poliču 9 najlepših kokoši bele barve. Orožniki so tatovom Že na sledu. Pred nakupom ukraden'h kokoši se svari. — Prevoznik Josip Stefančič s Koroške ceste 60 je posodil nekemu Rudaru M. iz Košakov 1350 din vredno kolo. Rudolfa M. pa ni bilo več na spreerled in pra sedaj Ude policija. — Z lestve je padla nri Shiran tu jabolk 471etna poeestmca Eliz-beta Ajt;Č iz Slovenskih Konjic. Obležala ie z zlomljenimi rebri. Zdravi se v bomici. — P.t padcu s stola si je zlomPa desnico 31etna žagarieva hčerka Majda Finžgarjeva iz Hoč. Ubogo dekletce so prepeljali v mariborsko bolnico. — V RoSpchu j« neki Alojzij F. navalil na kletnega pos^stn'ka Alojzija Lahmana. S kolom ga je u 1 s tako silo po glavi, da so morali Lsh-mana prepeljati v bolnico. k''er s? zdrnvi tudi 151etni liva^ki vajenec Franc Kra-mer iz Spodnje Polskave, ki mu je v tu-kaišnri tvornici >Metro< raztonlieno Irte-so poškodovalo oko. Krazner bo prišel najbrž« ob oko. — Sejemske novice. Na mariborski svinl-skl sejem 20. oktobra so prignali 255 svinj, prodali so jih 145. Cene so bte: | do 6 tednov po 65 do 80 din, 7 do 9 tednov po 85 do 120 din. 3 do 4 mesece po 130 do 210 din, 5 do 7 mesecev 270 do 390 din, 8 do 10 mesecev po 395 do 4°> din. 1 leto 680 do 870 dđn kg žive te do 8.50, kg mrtve teže 8 do 11 din. Mariborsko gMaHie> Sobota, 21. oktobra, ob 20. uri: »Verigac Red C. Nedelja, 22. oktobra, ob 20. uri: »Neopravičena urac Konec tedna v mariborskem gledaliVn. V soboto. 21. t. m. se ponovi znana Finž-garjeva ljudska zgodba »Veriga«. (Red C.) V nedeljo zvečer pa izredno simpatično sprejeta in zsbavna veseloigra iz šolskega življenja: »Neopravičena urac. PRED SODIŠČEM. Sodnik: Obtoženec, branite se vendar proti obtožbi. Obtoženi tolovaj: Ne morem se gospod sodnik, ker so mi vzeli samokres.