>	Poštnina paviaHratia.
Leto IIl.f štev. 282	> V Ljubljani, torek dne 28. novembra 1922	Posamezna itev. stane i Oln
tzha|» ob 4 zlutrst.
Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20*— s
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta st 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo9 prosveto in politiko.
Upravnlštvo:
Ljubljana, Prešernova ■L št M. Telet it S6
Podružnice:
Maribor. Barvarska oiies
št L Tel. št 22. Celi«. AJeksandr. eesta
Račun pri pošta, cekor, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 27. novembra.
Na drugem mestu objavljamo vesti o sklepih Hrvatskega bloka. Ofieijelni komunikd je sestavljen p prav bloka-ško neodkritosrčno-tjo in nejasnostjo, zato je trrba čitati komentarje, ki jih prioličnjpjo blokaška glasila. Zlasti pomembna so v tem oziru izvajanja »Ob-zora*. katerega šef gosp. Dežman spada med voditelje Hrvatskega bloka. Pomen sobotnih zaključkov blokaške-ga zl>ora pa tolmači »Obzor* tako-le: »Blok more v parlament šele takrat, kadar bo situacija dozorela tako daleč, da bodo razčiščena sledeča vprašanja: spromomba današnjetra režima, revizija ustave in nove volitve. Hrvatski blok ne more spuščati v nobena pogajanja s politiki, ki ne akceptirajo tega stališča. Zato je tudi vsako razgovar-ianje z »Davidovičevo enipo* nemogoče, dokler se gosp. Davidovič ne izjavi za [«af'ec režima in za revizijo ustave. Pogajanja naj se torej zaenkrat začnejo samo s Protieem, ki sicer nima nikocrar za seboj, zato pa je pripravljen akceptirati tudi revizijo ustave. Verjetno je torej, da blokaši ne bodo šli v Beograd, dokler je gost>odar situacije sedanji režim.»
Tako »Obzor*. Izjave Radičevega nradnega lista, »Slobodnega Doma«, so mnogo radikalnejše, ker so preračunane za Radičeve zapeljane kmete. Po seornost zasluži le konstatacija, da je Radič dobil obvestilo, da se na sestanku v Brodu ne bi moglo niti razpravljati o takojšnjem rušenju sedanje vlade.
Vse te vesti potrjujejo, kako pravilno je bilo naše mnenje. d-> blokaši v Beogradu niso dobili nobenih obveznih izjav in da nikdo ne misli na to, da bi jih priznal kot neko posebno »hrvatsko delegacijo«. Vse to so bile le govorice, ki so jih širili in jih še širijo ambicijoz-ni in naivni tribunaši. ki so pričakovali. da jih bo prihod blokašev spravil v vodstvo državne politike. Na.iboliši dokaz. kako sodi o blokaški akciji opozicija. je pač dejstvo, da se klerikalci e. največjo vnemo gnetejo okrog Paši-eevih vrat, vsak hip pripravljeni, da pomagajo temu »nesrečnemu režimu*,
drugače ne kot namestniki gosp. Puclja. o katerega demisiji se je zadnji čas govorilo . . . Najhujša jeza političnih š|M'ktilantov gre sedaj na gos-podina Korošca, večja nego na Sveto-«ara Pribičevida.
Situacija je danes torej sledeča: Hrvatski blok je prišel v zasedo, iz katere s težko muko išče izhoda. Kot politična enota polagoma razpada. Fran-kovci so izločeni, med ostalimi blokaši »i mnenja ostro nasprotujejo. Sestanek v Brodu je odpovedan. To je znak, da fin propadle one fantastične kombinacije. ki so že gledale, kako ee podira »režim« in kako se polaščajo vlade eVementi najrazličnejših nazorov in programov, skupaj nikdar ne morejo tvoriti politične enote, močne in .-•posobne. da l<i lf> en dan držala državno krmilo. Podobno kakor v Ljubljani — silieet componere — je tudi fa, intriga zlorabi iala Davidovidevo ime" in napovedovala, kako bo pred-?ed.nik demokratske stranke pomagal republikancem in separatistom, da postanejo gospodarji kraljevine Jugoslavije.
Politika neiskrenosti in zahrbtnosti >e nikdar ne obnese. V svoji zadrjgi se javljajo 0|<ozieijonalci sedaj naenkrat z obtožbo, da sta Pašič in Pribi-eevič fiotola napraviti krizo, da pa je kralj namignil, da krize ne želi. predno ne pridig — Radič v Beograd.
Klavrno vlogo, ki jo igrajo v celi intrigi takozvani trihtmaš izajedničarji. (ki so se v Ljubljani povspeli celo do kandidature v občin-kj svet), je treba še poseboj omoniti. Koliko resnosti je ca toj komediji, to nam izpričuje vesel dogodek med našo omladino v Znsrre-bu. kjer so v nedeljo pri volitvah v akademsko podporno dništv0 dobili tribunaši — sedaj po zagrebškem kongresu — skoraj najmanj glasov, ee manj nego latiisko leto!
Blokaši naj pridejo v Beograd — to je iskrena želja vseh patrijotov. Toda naj ?i ne ustvarjajo, da so nekaj drnzega nngo ostali poslanci. Vlada naj pade in bo padla, kadar bodo znali pridobiti za sebe večino parlamenta, ki je odina meroda.jna za obstoj ministrstva. Dokler pa te večine nimajo, naj bodo tiho z neprestanimi napovedmi o padcu režima, katerim se trezni ljudje le smejejo.
Blokašpv še ni v Beograd. Pač na jc prišrl danes odposlanec Blerove skuoi-"tie z izjavo, dn se ho prihodnje dni izplačal nov obrok dolarskega poso>i!a. Ministrstvo financ jp istočasno zaklin-fciio Izvesti odločna profisd-cijo oroti bančnim špekulacijam, ki so našemu
NeoiTenftranost Hrvatskega
bloka
SKLEPI PLENARNE SEJE. — IZKLJUČITEV FRANKOVCEV. - SE-STANEK V BRODU SE NI VRŠIL.
Zagreb, 26. novembra. (Izv.) Sobotna seja Hrvatskega bloka je bila jako burna. Sele, ko je Radič izjavil, da on in njegovi zasedaj še ne nislijo ua pot v Beograd in da je tudi že odrejeni sestanek blokaških delegatov z nekaterimi srbskimi politiki, ki bi se imel vršiti drugi dan v Brodu, že odpovedan, so se stra sti nekoliko pomirile. Za takojšen odhod v Beograd so bili le nekdanji hrvatski zajedničarji (grupa Drinkovič-Surmin) in nekateri poslanci seljaške stranke. Originalna je bila izključitev fraukovcev, ki so sami glasovali za to, da prestanejo biti člani Hrvatskega bloka. Radič jih je v svojem govoru ljuto napadal ter jim očital, da so ga hoteli zapeljati v narodno izdajstvo. Ponovil je iz svojega članka v »Slobodnem domu«, da sta mu bivši polkovnik Slavko Kvaternik in poslanec Hrvoj predložila po nasvetu drja. Ivana Franka personalno unijo z Madžarsko. S tako politiko pa on. Radič, ne more. Frankovei danes obvladujejo stran ko prava, ki je član Hrvatskega bloka. Taka politika pa se da voditi samo izven bloka. Blok je za suvereno hrvatsko republiko, ki naj doseže mednarodni sporazum s Srbijo, ne more pa biti za unijo z Madžarsko, ki bi bila povrh še monar-h:stična Končno je Radič izjavil, da dokler ne dobi decidirane izjave od strani merodajnih demokratskih in radikal-sk:h politikov, da bodo strmoglavili sedanjo vlado in postavili ob udeležbi eksponentov Hrvatskega bloka novo. ki bi izpeljala volitve, po katerih naj se na temelju programa Hrvatskega bloka re-
šijo »sporna vprašanja* — da tako dolgo sploh ni misliti na odhod v skupščino To stališče je bilo odobreno. Za javnost jc bil sestavljen poseben komunike, ki t.iko-le formulira sklepe plenuma Hrvatskega bloka:
»Odobravamo delovanje predsedništva H. R. S. S. in mu dajemo popolnoma svobodne roke za pogajanja s predstavniki srbskega naroda. Sklep o izključitvi frankovcev se potrdi in velja tako dolgo, dokler prevladujejo v stranki prava frankovei. Čim nastopijo v stranki pra-va normalni odnošaji. se sklep spremeni.
Dalje je plenum formuliral sedeče točke: 1.) V prvi vrsti je treba začeti pogajanja z g. Stojanom Protičem, ki je že pokazal, da pozna dobro Hrvatski blok. 2.) Z vsemi onimi srbskimi predstavniki, ki obsojajo današnje delovanje vlade, je treba doseči sporazum, da se s parlamentarnim delovanjem vrže ta režim in sestavi vlada narodne koncentracije In sporazuma s Hrvati, vlada, ki bo najprej razpisala volitve, da se more po volitvah uprava države postaviti na temelj zakonitosti. 8.) Zunanja politika mo ra biti politika miroljubnosti in odločnosti v naših nacionalnih zadevah. 4.) Celokupna finančna pol;tika se mora uravnati po narodnih potrebah; čim preje se imajo zgraditi projektirane železnice, posebno liška,
Predsedništvo H. R. P. S. ima vse storiti za takojšen sporazum s Srbi.
Stjepan Radič; Dr. M. Drinkovič; Dr. VL Maček.
Pred izplačilom drugega obroka dolarskega posojila
BLEROV ZASTOPNIK V BEOGRADU. — AMERIKANCI NE ODSTOPIJO OD POSOJILA. — PREKRIŽANE BORZNE INTRIGE.
Beograd, 27. novembra. (Izv.) Nocoj finančnega ministra Plavšlč in direktor
le s simplonskim ekspresom dospel v Beograd zastopnik Blerove grupe Pra porčetovič, da se s finančnim ministrom dogovori o načinu izvršitve zgradb in del na podlagi ameriškega posojila. Ble-rova grupa se ni posluiila pravice, da do konca tega meseca odstopi od naJa-Ijnega izplačila posojila, marveč bo izvršila celokupno posojilo in v zmislu pogodbe izplačala v prihodnjih dneh zopet deset milijonov dolarjev.
Danes dopoldne se je pTed sejo ministrskega sveta v finančnem ministrstvu vršila konferenca gospodarsko-finančne-ga komiteja, katere so se udeležili finančni minister Kumanudl, minister za socijalno politiko dr. 2erjav, pomočnik
Narodne banke Novakovffi. Konferenca se je pečala z ukrepi radi delovanja kott-tremine, ki deluje zlasti v Curihu na to, da bi padel dinar. Ugotovljeno le, da ie nazadovanje dinarskega kurza v Curihu v zadnjih dneh pripisovati predvsem nakupovalnim naročilom nekaterih jugoslovanskih bank. ki so se vkljub prepovedi spustile v špekulacijo. Raztrosile so napačne vesti o tem, da se bo Blerova skupina poslužila pogodbene točke in ne b« izplačala nadaljnih obrokov posojila ter da bo odstopila od gradbe Jadranske železnice in širijo se v inozemstvu govorice, da je pričakovati političnega preobrata v Jugoslaviji. Sklenjene so energične protiakcije.
Rusi prispeli v Lausanne
RAZOČARANI TURKI. - ZASTOPNIKI ORIJENTSKIH DRŽAV.
Lausanne, 27. novembra. (Izv.) Včeraj so prispeli na konfercnco ruski delegati. Z njihovim prihodom je začelo živahnejše življenje. Med Rusi in Turki so se vršili že ponovni sestanki, ki pa Turkov niso zadovoljili, zlasti ker so Rusi izrazili svoio neinteresiranost na mo-sulskem vprašanju. Ravno tako so Rusi izjavili, da jih ne luteresira vprašanje
kalifa. Oboje da smatrajo za intera-1 turško zadevo.
Pač pa se Turki nadejajo, da bodo dobili nove zaveznike v zastopnikih ori-jentskih držav Sirije, Mezopotamije i« Palestine, od katerih pričakujejo, da bode šli v vseh vprašanjih i njimi. Anglija se je prvotno branila pripustiti te države h konferenci, pa se je morala udafl.
Ministrski svet
Stanovanjske zadeve. — Invalidski zakon.
Beograd, 27. novemhra, (Izv.) Danes
se je ministrski svet v prvi vrsti pečal , . , , , . _ _ . _ ,,
i . .	. . _ V,, . .__ i nes izdal sledeče rešenie: Pooblaščeni
z albanskim vprašanjem. Oa notraniepo- > ..	. , .' . . , A
•	' '	.nprtrti	TVstln « Hatritnmi in r, Titomi
Začetek nove devizne politike
Beograd, 27. novembra. (Izv.) Financ, ni minister je pod I. br. 28.453 od da-
tmi škodile neprestane politične senzacije političnih špekulantov.
Položaj je normalen in pričakovati »memo. da se bo naš dinar prihodnje ilnariu zunai mnogo škodile, kakor so i d™ ooet oiačil.
litičnih vprašanj pa sta se obravnavala pred vsem stanovanjski in invalidski zakon. Minister za socialno politiko dr. Žerjav je dobil pooblastilo, da že v soboto predloži novelo, s katero se pooblašča. da z uredbo predpiše najvišje meje za najemnine stanovanjskih lokalov v razmerju z predvojno najemnino. Pokrajinske uprave se bodo pozvale, da nemudoma pozovejo interesente, da se zedi nijo na sporazumni predlog glede najem-ščine. uvažujoč pri tem najemne in gospodarske prilike prizadetih slojev. Istočasno izide pravilnik za izvršitev zakona o stanovanjih od 30. dec. 1921 v zmislu, kakor je bil dogovorjen z organizacijo interesentov in v okviru zakonitih določb. Nova je določba, da hišnim gospodarjem pripada tudi 30 odst. podna-jemnine.
Dalje se je ministrski svet bavil s pretresom invalidskega zakona. Glede tega predmeta je za jutri popoldne ob 5. uri sklicana izredna seja ministrskega sveta, da se bo pretres tega zakona v min. svetu končal ter se bo zakon predložil v soboto narodni skupščini.
Davčna reforma
Beograd. 26. novembra. (Izv.) Demokratski klub je včeraj soglasno sptejel predlog finančnega ministra, da se za podlago davčne reforme vzame novi zakonski načrt o izenačenju direktnih davkov. čuli so se glasovi, da pred volitvami ni oportuno glasovati o ureditvi te-<ra vprašanja. Posl. Veljkovič na tej seji ni bil prisoten. Pri sklepanju se je klub postavil na stališče, da je nemoralno glasovati za nove izdatke za uradnike in invalide, ne da bi se državi za to dalo potrebna kritja.
Pred vo^Sko vlado na Gričem
A-iene, 27. novembra. (Izv.) Novi kabinet bo sestavil polkovnik Gonatas. Večje število portfeljev v novem kabinetu bodo zavzele vojaške osebnosti. Le šest ministrov dosedanjega kabineta ostane tudi v rovem. Minister za zunanje stvari bo grški poslanik v Bernu Aleksan-dris. Polkovnik Plnstlras bo dobil posebno voino-diktatorsfco polnomočje.
Angleška vlada je naročila, da Ima angleški poslanik takoj zapustiti Atene, ako se Izvrši nad enim samim obsojenih biv- j šib grških ministrov smrtna kazen.
zavodi za po6le z devizami in valutami v naši državi morejo otvoriti tekoče račune inozemskim osebam, tvrdkam in bankam za dinarske zneske, ki sd bodo vplačevali za plačilo blaga, ki se je v inozemstvu kupilo in uvozilo za dinar. Pooblaščene banke morajo pri teh plačilih poizvedeti vir dinarske plačilne obveznosti, ali dotični znesek izvira od uvoženega blaga, ali je polagatelj imel uvozne dovoljenje in ali odgovarja znesek originalni fakturi, ki ima klavzulo o poreklu blaga. Banke morajo za svoje upravičenje obdržati v svojem arhivu dotično uvozno dovoljenje. Z aktivi takih računov smejo inozemski lastniki svobodno razpolagati v naši državi za plačilo raznih obvez, za kupnino blaga za izvoz ali za druge potrebe v naši državi.
Zneski iz teh računov se morejo prenesti tudi na druge osebe ali firme. Taki računi morajo imeti posebno opazko, da so to zahtevki za uvoženo blago. Na temelju zahtevkov se ne more vršiti arbitraža. niti se ne morejo kupiti devize v naši državi. Na takozvanih zaprtih računih se imajo odobriti samo taki pologi v dinarjih, za katere se ob polaganju ne more dognati poreklo. V takem slučaju mora banka pozvati polagatelja. da dokaže. Iz kake transakcije izhaja denar, ter postopati po dobljenih pojasnilih. Ako Je pojasnilo nejasno, se mora stranka ali banka obrniti na generalni Inšpektorat za dovoljenje.
Uradniška ora$matiks
Beograd, 27. novembra, (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je nadaljevala razprava o 7. členu uradniškega zakona. Prvi je govoril zem!jo-radnik Jovanovič, ki je zahteval, da se sprejme ta člen v izpremenjeni redakciji. Za n:im je demokrat Wilder naglašal. da s tem zakonom stopamo v vrsto kulturnih držav in da se z njim konsolidi-rajo naše notranje razmere. Uradniški zakon bo modema pragmatika. v kateri tudi čl. 4. ne bo nikak akt reakcije. Tudi poslanec Divac je protestiral proti členu. Nato eo vsi oporicionalci razen enega zapustili zakonodajni odbor. Večina je člen sprejela v znani redakciji demokratskega kluba. S tem je odstranjena velika ovira in bo šlo nadaljnje delo mnogo h:tre.'e in bolj gladko izpod rok, tako da bo v par dneh delo v zakodaj-nem odboru končano ter se bo zakonski predlog o službeni pragmatiki predložil narodni skupščini.
Komunistična vstala v Nemčiji?
London, 27. novembra, (Izv.) Buharin. predsednik centralnega eksekutivnega komiteja ni. internacionale je izjavil na kongresu tretje internacionale, da bo vsa ko komunistično revolucijo. Vi kjerkoli izbruhne, podpiral z vojaško močjo. Izjavo so sprejeli nemški komunisti z glasnim pritrjevanjem. »Morning Post* piše, da vse kaže, da bo prišlo v prihodnjih dveh mesecih do komunistične vstaje. Tudi j« javna skrivnost, da preplavlja^ jo ruski agCntje Nemčijo. Zadnji komunistični izgredi na Nemškem so bili le , nekak predštudij za večjo akcijo.
SONNINOV POGREB.
Rim, 26. novembra. (Izv.) V sobote zjutraj se je vrši! pogreb Sidneya Sonni-na, ki Je bil zelo preprost, kakor je želel pokojnik: brez godbe in pompa. Krsta je bila ovita s trikoloro, na njej en sam venec: kraljev. Zastopniki oblasti se pogreba oflcijelno niso udeležili, pač pa so bili zasebno navzoči Mussolini, minister Colonna dl Cesaro, ki Je vnuk Sonnina ln mnogo drugih odličnjakor. Kralja je zastopal vojvoda Borea Olmo
USMRČEN IRSKI USTAŠ.
Dublln, 26. novembra. (Izv.) Včeraj j
NESREČE VSLED MEGLE. London, 26. novembra. (Izv.) Megla
v južni Angliji, posebno nad Londonom j ie zadnje dni tako gosta, da je povzročila i že nešteto železniških in tramvajskih nesreč. Ves promet po mestu je omejen
m, nov-™.	ev.r izda. se ozromne v5ote w
Je bil tu ustreljen eden ,zmed glavnih ,	, fc	vo,,ti
voditeljev vs askega pokreta Ch.lders ^	[	k, temu
Na smrt je bil obsojen zato, ker Je imel kljub prekemu sodu pri sebi nabasan brovning. ko so ga aretirali.
Šport
Nogometne tekme v inozemstvu.
Preteklo nedeljo so se vršile v Češkoslovaški, Avstriji In Madžarski 3 važne
se
vsak dan množe prometne nesreče.
1. decembra
ob 20. uri v veliki dvorani Utiioiia
SLAVNOSTNI KONCERT
Jugoslov. novinarskega udruženja. serija Ljubljana.
n°V0pS staTstala v prijateljski tek- j Nastopijo vsi ljubljanski pevsM zbor
mi nasproti najboljša dva češkoslovaška ! kluba. Sparta in Slavija, ki sta s svoji-' ma zmagama 17. t. m. nad Hamburger Sp. V. oz. Spielvereinlgung Furth zopet visoko dvignila ugled češkoslovaškega nogometa. Težko je reči. kateri od obeh čeških rivalov je boljši. Naravno Je. da je nedeljski tekmi kljub slabemu vreme
in godba Dravske divizije. Vstopnice od jutri naprej v trgovini Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Borza
Zagreb, devize: DnnaJ 0.0925 - 0.0975 nu prisostvovala precejšnja množica, ki Berlin 1.025 — 1.225, Budimpešta 2.73.
Je hotela videti oster boj in končno zma- i Milan 297 — 301, London 280.5 — 285.2. govalca Ijutega tekmovanja. Kar se tiče Newyork 62.5 — 63.5, Pariz 448.5 — Izida občinstvo ni prišlo na svoj račun, 453.5. Praga 198.5 — 201.5, Soiija 44. ker je tekma ostala neodločena z 0 : 0. Curih 1165 — 1175. Valute: dolar 61.5 — V Budimpešti se je vršila petdeseta, 62.5. avstr. krone 0.095 - 0.1, češke kro-z. enainpetdeseta tekma med reprezen- ne 195.5 - 1983 nemške marke U2,.
Pridobivate „J»trii" nove naročnike!
tancama Avstrije in Madžarske. Madžari namreč ne priznavajo kot reprezentativno tekmo takozvano »turško tekmo« iz leta 1917, ki se je vršile v korist vojakov gališke turške divizije. Izgleli za Madžare res niso bili slabi, že z »žirom na to, da je avstrijski zvezni ka-petan Imel pri sestavi svojega moštia precejšnje težkoče. Šli so v boj, polni Beograd 959 — 961,
levi 44. leji 39.25 — 40.75, lire 293 -297, franc. franki 443.5 — 448.5, Svit. franki 1160. Efekti: Jadranska b. 375 — 385, Ljublj. kredit b. 200, Slavenska fe. 101 _ 103, Ljublj. strojne tovarne 155.
Beograd: Newyork 65, Praga 21C Milan 312, Berlin 1.05, Dunaj 0.1. Dunai, devize: Zagreb 239.75 - 2402?.
' Berlin 9.15 — 9.4».
upa zmage, toda sreča jim ni bila m«a Milan 3421 - 3429, Nev^ork. 71*7* -Avstrijcem se je posrečilo premagati, 71.825 Praga 2257 - 2263; Cnrlh 13.3^ svoje nasprotnike z 2 : 1 (0 : 1). Jubi- 13JS65, valute: dolar,. 712o0 - 71^ lel so Madžari praznovali torej precej | levi 508 - 510. lire 3387.50 - 3402.-0 kislih obrazov. V dosedanjih tekmah so : din ^.i 946 — 950. Avstrijci, ako štejemo tudi »turško tek- j Praga.	~„
mo., zmagali 16 krat. Madžari 24 krat, Curih 590.75 - 593^25, M> an	;
10 tekem je bilo neodločenih. Zadnia tek-j 152.25, Newyork 31.50 - 31.90, Beograt ma dne 24. septembra t 1. na Dunaju j 43 - 43.50.
je končala neodločeno z 2 : 2.	| Curih: Berlin 0.06875, Newyork W7£
Na Dunaiu sta si stali prvič nasproti London 24.17, Pariz 38.05, Milan 2».^ reprezentanci Dunaja in Gradca. Zmaga i Praga 17, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.SS
- .............* — Bukarešta 3.45. Soiija 3.95, Varsav«
0.035, Dunai 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076.
B°r!ln, devize: Italija 38.403 — 38.591 London 36.C09.75 - 36.190.25, Newyork 800.493 _ 804.507, Švica 141.926 -149.874. Beograd 104,«* — 104.77
Dunaja je bila gotova, vendar pa je ve lika diferenca — 9 : 0 (4 : 0) malo presenetljiva.
Prvenstvene tekme II. razreda na Du-,telu: Slovan : PhSnizia 2 : 1, Ostmark : Stnrm 07 4 : 2, Donaustadt : Stunji 14 2 : 2.
Min. dr. Žerjav napred mm UubSjančenom
Beograd, 25. novembra. Vsem naprednim Ljubljančanom poši-dam prisrčne pozdrave. Hudo mi ie, da ne morem v Ljubljani vršiti svoje agita-tcrske dolžnosti za napredno Ljubljano. Saj sem bil agitator narodnonapredne in pozneje demokratske stranke, odkar setn sapustil univerzo.
V to stranko sem vstopil kot »mladin« ft četudi sem leta služil kot prost vojak in mi marsikaj ni bilo po godu, kar so delali ali ne delali naši »starini., držal sem se discipline.
Ko je dr. Ravnihar pred leti izskočil iz stranke In poskusil organizirati Ljub-liano proti dr. Tavčarju, je bil »mladi-nu» Žerjavu morda bližji po mislih, ki jih ie širil, nego dr. Tavčar sam. Ravnihar-ju se je zdelo samoposebi umljivo, da z njim izskočim tudi jaz s svojimi prijatelji.	.
Vkljub nasprotju z dr. Tavčarjem pa mi nismo hoteli. Nad dnevno strast ln prepire smo stavili disciplino in zvestobo. Ostali smo zvesti stranki in kot navadni prostaki smo z vsem ognjem šli v boj za dr. Tavčarja in stranko proti ru-s-Hcti discipline uskoku dr. Ravniharju.
Vedno, in če je bilo še tako mučno, Smo uvaževali, da brez organizacije, brez discioline in brez zvestobe ni uspeha Po 17 letih dela za stranko in borbt sem tudi jaz danes po letih bolj starin kakor mladin, če se že rabita ta dva ne-
iočna izraza.
Ne morem dane« pohiteti v Ljubljano, da bi se z Vami boril za napredno Ljubljano. Veže me težka služba, da stojim tu v srcu naše domovine na straži in v
dela. la koga?
Pred vsem za našo državo in za njeno moč. Njena moč je obenem moč naroda in posebej Slovenije. Prav posebno velja to za one, ki so blizu neke me-■ » tako blizu, da lal.ko sovražni aero-plan pride v desetih minutah nad naše mesto...
Na delu sem za socialno pravičnost v vsej državi. V Ijutem navskrižju interesov skušam čim največ izbiti za vse, ki niso bogataši, pri čemer pa me ni nič sram priznati, da stoiim na stališču, da E;dor ne dela, na) tudi ne jč.
Na delu sem za izboljšanje naše valute in zoper draginjo se borim proti ti-sočglavi hldri sebičnosti in požrešnosti naše dobe. Ne vem, če bomo zmagali že io pot ali nas še enkrat vržejo nazaj, a svojo dolžnost storimo do zadnjega, saj vemo, da mora priti zmaga.
Na delu sem za našo belo Ljubljano, Stj bi ji rad pomagal do večjega blagostanja, na delu za njene gospodarske in kulturne interese. Prihodnje leto bo 40 let, odkar bivam z malimi presledki v f iubljanl, tam so mi misli in srce — pa ■!i upajo nekateri trditi, da delam — proti njej!
Ma delu setm za naše uradništvo. za obrtnike ir. tudi za trgovce, čeprav krat-kovidneži med njimi ne izprevidiio, da je naša zaščita krepkejša od vsake druge.
Preko vseh osebnih in drugih nesno-razumljenj je treba rešiti Ljubljano komunistične in klerikalne prevlade. Demokrati, pustimo vsako cepljenje in pojdimo sklenjeno v boj! Vsi bomo v nedeljo spustili kroglico v prvo skrinjico, pa bo zmagala jugoslovanska, slovenska, napredna Ljubljana.
Dr. Gregor Žerjav.
a 5 I t e 1 fe m - sfuSateHem Pedagoge šole priznala pravica glasovanja, dočim so se demokrati zavzemali z vso silo za to, da se jim ta pravica da, in to so tudi dosegli.
Obini zbsr SKS
Včeraj se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu občni zbor Samostojne kmetijske stranke. Na njem je prevladala politika srednje poti in ^stl v vprašanju „-ki stoji v ospredju d sku U P e reforme je nedopust. de izvoznih carin, so zastopn.iu	.___„.r„#;tt ,-Tvnin na-
Odbor Rmetovalcev-strokovn Jakov, «čf na!
določi minimalne zahteve stranke glede izvoza na svinje.
SKS zahteva enoten in za vse enak davčni zakon; železniška tarifna politika mora kazati kmetski značaj države. Stranka se izreka za ureditev železniškega prometa ter za izboljšanje cest. Izpremembo vojnega zakona v smisla zahtev moderne dobe ter kmetskih pravic, smatra za neodložljive. Ravnanje z vojaki mora biti tako. da bo naša armada res prava narodna vojska. Vsako za-

skajoči jih naši zajedničarj Pucelj Je sicer zelo pohvaiil »Slov. Narod«, vendar mu ni mogel ustreči ter prirediti v Mestnem domu zajedničarjem v zabavo »duel« z ministrom dr. Zerja-
Jis^osl^oSStt*8^ na ia-
Zagreb, 26. nov. Z našega vseučilišča vihra jugosloven-ska zastava. Mladina poje: »Mi smo tvori, sivi ptiču...«
Vršile so se danes volitve v Akademsko podporno društvo. 2e cele tedne so se pripravljali blokaši in tribunaši (ljubljanski zajedničarji), da letos vržeio ju-;oslovenstvo z univerze, a zaman. Pri današnjih volitvah so popolnoma pogoreli.
Jugosloveni so pri teh volitvah dobili 616 glasov (nepolitična jugoslovenska skupina »Janušič-Triglav«: 437, demokra-ii: 179). Vseh drugih glasov je bilo le 506 in to na 4 listah z različnim programom; blokaši so dobili 297 glasov, klerikalni »Domagoj« 86, Galilejev klub (nekaki prikriti komunisti) 72. Radni blok, ki ga vodijo zajedničarski tribunaši pa «ega skupaj le 51 glasov.
Ljubljanski zajedničarji naj razmišliajo posebno o temle zadnjem številu, kako maihno Je; njih zagrebški politični prijatelji so na zadnjem mestu; lani so tribunaši Smeli 78 glasov, torej 27 glasov več nego letos, dasi so jim letos celo zem^ofadniki in socialisti priskočili na nomcč. Nazadoval je tudi kleriMni bomngoi, ki ima letos 42 glasov manj
aego lani.	.
Opozicija proti Jugoslovenstvu n! sa-Crto po številu oslabela, ampak je slaba tudi po notranjih nasprotjih, ki io cepijo Tu so politični blokaši, tam galilejski komunisti in zopet klerikalci. Za tribuna-5e pa velja zagrebški izraz »šarenjak«,
t. 1. »pisan pt!č».
Gori navedene številke b. se mogle še ?a kakšno malenkost izprernentt. jSigur-ho bo število Jugoslovenskih glasov še Naknadno, v torek bodo namreč > glasovali slušatelji Višje pedagoške Sotetn glasovi bodo vsaj po večini ju-
goslovenskl.	.	,__j,
AH naj Imajo « slušatelji pravico glasovanja alf ne. o tem se je zadnji čas S borba. Zavezniki ljubljanskih, z^ fedničariev st? biU croti temu. da bi se
vom...	. , ,
Resolucije SKS se izrekajo sicer za prost izvoz agrarnih produktov. To je načelno stališče. Praktično se Je stranka izrekla za kompromis glede izvoznih carin Posebni odbor strokovnjakov naj Izdela prediog, ki bo omogočil ministru Puclju, da v ministrskem svetu pristane
na kompromis.
Zanimivo le tudi stališče SKS glede revizije ustave, s katero havzirajo v najnovejšem času naši zajedničarji. bKb pravi, da je seveda za tako revizijo, ki bi v polni meri ustvarila nlen program in pod pogojem, da Je taka revizija mogoča brez novih borb. Z drugimi besedami povedano: SKS se izraža proti rc-vizijonističnemu igračkanju naivnih poli-tikastrov in ljudi, ki Jim Je samo za podiranje. O »zedinjeni Sloveniji« se 5Kb ni izjavila.
Važna Je tudi tendenca za zopetno zbližanje zemljoradniških grup, ki se Je uveljavila na občnem zboru. Zemljorad-niški pokret v naši državi, ki Je spoč-t-ka izgledal tako jak, je znatno oslabel in Je razbit na mnoge frakcije, ki se druga drugo ljuto pobijajo. Pesi. Mermolja je posebno vnet zagovornik novega poskusa, ki bi naj zopet zbližal zemljorad-
niške vrste.
Molk SKS o akciji Hrvatskega bloka je znak, da gospod Pucelj pravilno ocenjuje zagrebške podvige... V naslednjem podajamo kratko poro-
Občni zbor SKS se je pričel ob pol 11. dopoldne v dvorani Mestnega doma. Udeležba Je bila precejšnja, in so bili navzoči delegati iz vseh krajev. Predsedoval je načelnik SKS, g. Pipan, refe-rirali so poslanci gg. Rajar o delovanju parlamentarnega kluba, Majcen o iinan-čnem položaju, Drofenik o poslovanju zakonodavnega odbora, Kušar o zaslugah kluba poslancev SKS glede vojaške službe mlajših letnikov, Mermolja o stališču SKS napram pc.kretu agrarnih strank v kraljevini in sosednjih državah ter načelnik kmetijskega oddelka Sancin o zlorabljanju poslanske imunitete po klerikalnem časopisju.
Glavno interesno točko zborovanja Je tvoril referat g. ministra Pucija o notranjem in zunanjem političnem položaju Gospod minister je uvodoma pojasnil aktivno udejstvovanje SKS poslancev v vladi, obsodil abstinenco hrvatskih se-ljaških poslancev ter temperamentno zavrnil kampanjo klerikalnega časopisja. V glavnem je utemeljeval stališče, ki ga je v smislu programa svoje stranke m v interesu svojih volilcev zastopal v kontroverzl z zastopniki konzumento/ glede izvozne carine. Trdil Je, da visoke carinske tarife na žive svinje, ne pa tudi na mesne izdelke, ustvarjajo le monopol nekaterih večjih tovaren mesnih izdelkov ter izvozničarskih tvrdK na škodo producenta-kmeta in malega konsumenta. Sklepoma je g. minister grajal ostro borbo beograjskega časopisja proti njegovi osebi ter med burnim pritrjevanjem kruto ironiziral dvolično igro klerikalnih poslancev v znani slepomišni aferi ki po mnenju politikov pomenu maler, kakršnega zlepa še nI doživela nobena druga stranka.
Ministrova izvajanja so izzvala živahno udobravanje.
Po kratki debati je občni zbor sprejel vrsto resolucij, katerih glavna vsebina
je sledeča:	, . .
Občni zbor SKS odobrava dosedanjo samo kmetski misli posvečeno delo svojih poslancev ter jim izreka popolno zaupanje. Za bodoče delo jim daje proste roke v zmislu resolucij, ki jih je sprejel današnji občni zbor.
stva. SKS zahteva ustanavljanje kmetijskih šo! ter prirejanje predavanj. Zahteva se ustanovitev kmetijske zbornice.
Te zahteve smatra SKS za najvažnejše in za minimalne. Da bo njih uresničenje mogoče poživlja občni zbor SKs pristaše k zvestobi in vztrajnosti.
it
-f Akademiki in dijaki - volilci! Jugoslovanska demokratska stranka priredi v četrtek, dne 30. novembra t. 1. ob 6. zvečer v tajništvu JDS (Narodni dom, I. nadstr.) sestanek za vse napredne akademike in dijake - volilce. Na sestanku bodo govorili in pojasnili politični položaj gg.: dr. Kramer, dr. Stane Raj>e in akademik Branko Gos-lar. Napredni dijaki - volilci. udeležite se sestanka polnoštevilno.
-f Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj vabi svoje 21anc na sestanek somišljenikov, ki bo danes zvečer ob 8. v gostilni pri Češnovarju, Dolenjska cesta. Na sestanku bodo govorili kandidati Jugoslovanske demokratske stranke. Somišljeniki, udeleži; te se ga sigurno in pripeljite s seboj še dru-re somišljenike.
-f Gospodarsko napredno društvo JDS v Spodnji Šiški priredi zaupen sestanek v torek, dne 28. novembra ob pol 8. zvečer v gostilni Celarc, Kolodvorska ulica, ter vljudno vabi k obilni udeležbi.
Shod demokratske stranke na Barju. Z Barja nam poročajo: V nedeljo ob 3. pojioldne se je vršil v gostilni pri Mokarju na Barju shod somišljenikov JDS. Ze ur0 jiopreje se je pri]«lja-lo iz Ljubljane, očividno po naročilu, par zajedničarjev z dvema fijakerjema in enim avtom. Bili so vsi prav sladko navdušeni. Najbrže so se na shodu pri Češnovarju prevečjianžili rajnega
spod, ki Je bil očividno delegiran v ta lokal od gremija. ker sicer on ne bi mogel razgovarjatl z nastavljenci o mezdnem sjoru. ki je izključna zadeva gremija trgovcev in pomočniškega zbora. Interesantno je, da si žele zajedničarji nazaj starih časov, ko so bili na-tavljenci sami ponižni sluge izročeni jim na milost in nemilost. Pomočniški zbor se žečtz štiri mesece trudi urediti službene razmere, a jrremij je bil ves ta čas gluh in slep. Nikoli ni bilo ča-a za nastavljence. sedaj pa je vseza v izobilju, seveda samih oblj-ib, ki bodo držale do 3. decembra popoldne. Potem gospodje zajedničarji zor^t ne bodo poznali nastavljencev, kakor jih niso preje.
-(- Demokratski sestanek v Spodnji Šiški se ie vrši! sinoči v restavraciji pri »Raci«. Bil je izborno obiskan, tako da je bila poleg restavracije napolnjena tudi cela veža. Predsedoval je gosp. Baiželj. poročal na srosp. Cimer-man. ki je žel za svoja izvajanja ponovno živahno odobravanje. Sestanka se je udeležilo tudi kakih 20 pristašev zajedničarjev, socijalistov. komunistov, ki eo se znašli v bratski slogi, da bi sestanek onemogočili ali vsaj ovirali. Konec pa je bil ta. da so morali tudi oni priznati neumorno in uspešno delo demokratske stranke in ministra Zerja va za najširše narodne sloje. Omeml>e vredna je odkrita izpoved narodnega socijalista gosp. Kovača, da »bo sla NSS s kapitalisti zajednice samo do 3 decembra, potem "a se bo zojet pridružila stari koaliciji klerikalcev in komunistov.* Govoril je tudi nosilec scc. dem. liste g. Ogrin, a tako zmedeno da navzoči niso mogli uganiti, ali agitira za svojo listo ali pa za kapitalistično Zajednico
-f Zajedničarji in minister Pucelj.
0	moraličr.ih kvalitetah »jedničarsk« politike povoriti, j« p0 izkušnjah zadnjih tednov pač odveč. Njihovi vodite
1	ji govorijo drugače, pišejo pa zopet drugače v enem svojem listu vodijo eno^politiko. v drug -m drugo, v Ljubljani rečejo ne, v Zagrebu da. Karakteristično je. kako zajedničarji zlorabljajo v Ljubljani stvarne diference med ministrom Žerjavom in ministrom Pucljem. »Slovenski Narod« dviera ministra Pucija v ntbesa. ne morda ker bi si upal odobravati njegovo stalisce "lede carin na prašiče, temveč ker mu je to dobrodošla prilika, da bla'1 demokrata Žerjava. Kako neodkritosrcno je to lizunstvo napram gosp. Puclju. je razvidno iz »Slobodr.e Tribune*, ki je Ha«ilo iste zmešane politike, katero
----••• slo-
Prosvefa
Ljubljanska drama.
Torek, 2?.: Zaprto.	~ „
Sreda, 29.: »Idi jot«. Gostovanje gosp«
Nablocke. Izv. Četrtek. 30.: Zaprto. Petek, 1.: »Hlapci«. Izv.
Ljubljanska opera. Sreda. 29.: Zaprto.
Četrtek, 30.: »Gorenjski slavček«, slavnostna predstava. Izv. Petek, 1.: »Gorenjski slavček«. IX
Mariborsko gledališče.
Torek, 23.: »Nečak«. Izv. Četrtek, 30.: »Nečak«. A. Petek, 1.: »llirci«. Svečana predstava v
proslavo narodnega praznika. *
Celjsko gledališče.
Sreda, 29.: »Revizor«; gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Zače-tek ob pol 20. Abonma.
zajedničarskega vina. Tudi pn Mokar-
ju so imeli litre vedno polne, da je kar ........ ......
od mize teklo. Iz katerega fonda se je za:itopa v Ljubljani »Zajednica plačalo nam ni znano, pač pa tisti fra-	- --	.
karski gospod. ki jo pravil, da ga je vrgla na cesto in se
Izhodišče vsega političnega dela vidi
Jadranska banka je revež samemu sebi smilil, gotovo ni hil mecen. Prišli so s trdnim namenom, da razbijejo naš shod. Obnašali so se tako nespodobno, da jih je moral_ barjanski kmet učiti lepega vedenja in so se vsi Barjani zeražali nad ljubljanskimi »irovinami. Ob 3. se je otvoril shod; n-ovoril ie dr. Puc. katerega so Barjani sami naprosili, da nai pride in jim razjasni naš politični položaj. Zajedničarji <o poskusili govorniku ugovarjati, pa so p na veliko veselje Barja nov dobili sijajno nazaj. Barjani so drja. Puca pazljivo poslušali ter mu iskreno pritrjevali in ko je predsednik okrog pete ure zaključil shod. so živahno ploskali dr. Pucu in demokratski stranki. Zajedničarji pa so se naenkrat prelevili v Bp.rjane. četudi so doma iz Maribora Vranskega in bogvecli pdkoU
Vstal je eden teh gospodov m hotel otvoriti zajedničarski shod. a zavedni Barjani so jih podučili, naj ima. če hoče. shod sam na cesti, med njimi pa ne. Vinsko navdušenje zajedmear-ev se je izpremenilo v vinsko popar-enost 'in klaverno so sedali na voz med humorističnimi opazkami Barja-nov, da nai pazijo na jarke in naj ne zavoziju na kake »štradone*. Gospoda dr. Puca pa so ob odhodu pozdravljali in ga prosili, da naj še pride na Barje V nedeljo so Barjani dokazali, da so zavedni'in poštene dnše. ki se ne prodajo za par litrov vina in glavno da niso neotesani, kot ljubljanski frakarn.
4- Trgovski grem i i v Ljubljani po-iit-čna ekspozitura «Zajedriice». Piseto nam: Trgovski gremij ljubljanski je uradna institucija, k bi mogla mar . kaj storiti za stan m poedmee, zla-ti srednje in male trgovce, pa je služi a le nekaterim velikim gosi-odom, ki so
SKsTboju ža"Volitično in "gospodarsko j VW druge tovariše pedali čez rame. osamosvojitev jugoslovenskega kmeta in | Ce si koga od podeželskega obrtnika. SKS je stranka, ki ima pred očmi bia
c.	- teh gospodov vprašal
jza kako stvar, si dobil običajen odgovor: »Jaz nič ne vem. Vprašajte tajni-
bodna Tribuna« registrira najfld? beo-OTai-=ke"-a časopisja na ministra Pucija ter pripominja: Gosp. Pucelj po svojem sporu z arjem. Žerjavom in ostalimi Plani vlade ni smatral za potrebno, da demisijonira. kar bi bil sicer storil vsa^ človek, ki ima le količkaj političnega takta- Ce bo potreba in bo šlo za far-banje ljubljanskih konsumentov. bo seveda v istem žargonu pisala jutn »Jugoslavija». Na *rečo bo igra zajedničarjev kmalu pri kraju.
+ Osebna gonia «Slovenskega Naroda*. V zadnji številki našega lista smo ugotovili, da ie »Slovenski ^a-rod« s' svojimi prostaškimi o-ebnimi napadi na poedine demokratske poli tike zašel daleč pod nivo Peskove »Jugoslavij?«. Prekaša ga le »Nova Pravda«, oficijelno glasilo NSS. ki jo izdaja Jadranska banka, menda dva ali trikrat na teden v sporazumu z za-jedničarskimi voditelji. »Narod« s' sedaj brani. Hitro denuncira drja. Kav nibarja. češ da je to »njegov rapir« (kako duhovito ime za gnojne vile!) in zatrjuje da ravna le »v silobranu«. Io je moramo priznati, redka drzkost. Cela Zajednica je utemeljevala svoj obstoj z nejioštenostjo demokratov, vsaka številka »Slovenskega Naroda« je bila polna zahrbtnih r.amiaavanj. pozneje pa grdih osebnih napadov. Kar pa je najostudnejše: napadi se ni <•0 vršili le iz političnih razlogov, temveč naravnost proti plačilu. »Ja dranska banka« je plačala »Narou i« neštete tisočake, da je pričel ono v zgodovini slovenskega časopisja dose-dai nezaslišano kampanjo proti voditelju lastne stranke (»Slov. Narod« in njegova gospoda so bili takrat se v vodstvu JDS)! V moralični kaluži H-a-rijotstva je bila sj.očeta slavna Zajednica. Sedaj se »Narod« čudi ^da se napredni ljudje trumoma odvračalo od lista ki je dolgočasen, neinformiran. naiven, povrh pa še nemorahčen. Ven ž njim. demokrati!	_
Sprememba repertoarja ljubljanske opere.' Gledalska pisarna sporoča: Da
se posveti izvirnemu slovenskmu delu vsa potrebna pažnja, se vrši danes v torek dne 28. novembra v opernem gledališču glavna skušnja s solisti, i zborom in orkestrom za opero »Gorenjski slav-čck. Zaradi tega napovedana predstava opere »Tajnost« danes odpade.
Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) je v nedeljo prvič igralo «Fausta>. To je »Prafaust«, tragedija učenjaka, ki hoče vse vedeti in vse doseči in se zato zapiše hudiču. Dejanje je polno pestrih slik: predigra je v podzemlju. I. dej. v učenjakovi sobi, kjer se Faustu prvič pokaže hudič v obliki Mefista. II. dej. nam v samotnem gozdu kaže vso tajnost magije in čarovnije. Vad vse komičen je prizor, ko Gašper-ček v risu hudiče pana. ITI. dej. na dvoru vojvode Parmskega in končno V>. dej., ki nam slika katastrofo obupanega učenjaka. Vse nastopajoče spremlja kot nebodigatreba Gašperček, enkrat kot potepuh. drutrič kot potujoči sluga m iz-vanredno kom'čne so slike IV. dej, kjer nastopa kot nočni čuvaj in poje starodavne zbadljive pesmi. Dekoracije so nove in so izvanredno okusne m bogate Posebno so jako zanimali podzemlje, peklo, prikazni iz antike in sv. pisma. Vprizoritev »Fausta> pomeni velik ib korajžen poizkus za našo mlado marioneto, in prepričali smo se, da je pol skrbnim vodstvom mojstra Klemena« i?vrstno uspela. Predstava je b:la obakrat razprodana in je silno ugajala_ Iz-vrsti.i so bili Mefisto. Gašperček in Wag. ner a tudi ostali brez iz>me vsi prav dobri Umetniškemu vodstvu gg. akad. slikarju KlemenSiču in inž. Lipahu cesti-tamo Občinstvo pa opozarjamo na to lepo, tudi literarno velezammivo predstavo
Šport
Nedeliske nogometne tekme.
Viktorija Žižkov : Gradjanski 2 : 2 (2:1) Revanžna tekma med obema kluboma, ki sta igrala prvo tekmo v soboto ; rezultatom 4 : 1 za Pražane, je konca a neodločeno. Prostor je bil precej slab m ie Cehom onemogočil, da bi pokazal- tipično češko, t. j. nizko igro. Gostje so igrali tehnično in taktično izvrstno. Dch mači ".o zlasti v drugi polovic, igral, po-cel nefair in so Pražani že ho teh zaptf-stiti igrišče, a Je to preprečil navzofc
tainik češke nogometre zveze g Petr^
PuHika Je bila zelo nedisciplinirana. Na „be tekmi je mnogo uplivala napetos med češkim in Jugoslov. nogometu m sa-veznm, ki traia že ^/ePrezentan-n t-vme v letošnji spomladi in se Je se dni še poostrila ter stavlja naš slabotni .Ns pred težka vprašanja Sodnik g Bo^k.v vič ri bil dorasel. O incidentih n in o razme
na teitmi
rah v"lNS. bomo še poročali
z o r' dr ž 3 v e' Zato' se jc borila proti huj-\ ka.» Tajnik je bil .duša društva in f^fter glasovala za ustavo s kate- brez tajnika bijremiia men a ploh ne ro je bila ustvarjena država. Kot naj- bilo. Sedaj pted volitvami so ;e pa^g-
manjša skupina v koaliciji vlade, ki Je izgiasovala ustavo ni mogla SKS prodreti z vsemi svojimi zahtevami, vsled česar sedanja ustava ne ustreza v vsem željam in programu stranke. Za revizijo ustave bi bila SKS pripravljena g!a sovati le pod pogojem, da ne bi revizija pomenila brezplodnega ustavnega boja, da bi bila njena gladka izvedba zajamčena in da bi se končno garantiralo, da bo revizija izpolnjena v smisla progra ma SKS.
Val 11 ič.
Moribor: Primorje 6 5 (0 : 3). Tekma se ie vršto^hv-
trem
s volu
Roparski naped na bolgarskega
.	....«,ir> Ha ip te dni
bilo. Sedaj pred - .	.
Jelačin Knez in dru-i naenkrat domislili/kako važno
stvo za trgovce bi lab.ko bil trgovski oremij. Zato je začel premij zadnji čas prav pridno sklicevati seje, ki pa so v glavnem nekaki volilni shodi za člane gremija. Inpertinentno je zlorabljanje uradne kori>oracije v politične svrhe. ki zasluži, da državna oblast kaznuje z razpustom. Pred par dnevi so si zajedničarji dovolili še tudi to. da so gremij prenesli v agitacijski lokal _ r . . ' X-__Pnva-
Jadran 9 : 1 (6
O^rPritnorJe : Svoboda Ljpbija-
n . Z (n • 0). Oboiestransko raztr-Sna igra. Rezerva Primoria nekcmplet-na V napadu Primorja nastopil pirv.c g.
S. K. Maribor je vršfla v hi-tempu" PrV Mariborčanih moramo omeni« sicer vratolomnega torta dobre--r, vratarja. Primorje je pokazalei prece ie--o kombinaciisko igro. Tudi Maribor ni bil siab vendar pa ni v drngi polovici d L tempa Sodnik Fried?U objektiven in dober, vendar pa še nt*ta sodniške
rUtm(Inozemske tekme na 1. strani.)
Viktorija Žižkov v resničnosti notice pod tem naslovom v svoji sobotni številki smo « Ca_ sn s- s posredovanjem tukajšnjega ce " konzulata vršila po^nja. da
Občni zbor SKS pozdravlja vsako.gi-
banje, ki more pospešiti ustanovitev močnega zemljoradniškega bloka.
Glavna zahteva SKS je, da Imajo kmetski pridelki dobro ceno. Zato zahteva SKS prost Izvoz vseh kmetskih pridelkov in prohibltivno carino na njihov uvoz. Tudi prost Izvoz svinj se mora oinozočiti. Občni zbor oooblašča poseben
cev Daset radovednežev ee je odzvalo njihovemu povabilu, a jih je polovica odšla, ko so Culi, kako ee jih hoče za nos voditi in na led speljati. Gosp. Walland. ki je bil določen za glavnega govornika, ni prišel do veljave, zato je pa tem boli airitiral pek drus zo-
kraMa. Iz Sofije poročajo, da je te dni šk>si< v. —^ s primor5em. napravil kralj Boris izlet z avtomobilom ; hi V-ktorpa ig aa tek	^ prj_
Okolico mesta. Kralj ^večkra«^ sam PogcuevJ« »jh^ dneva ni m(y
fatna Primorje : Svoboda Moste 7 • 0 (3 • 0)- Po dolgem času smo imeli zopet priliko videti rokometno tekmo. Oba kluba sta nastopila to pot prvič ;avn0 Omeniti moramo požrtvovalnost dobre obrambe Svobode in neodločnost napadalne vrste Primorja. Tehnično je Primorje nadkriljevalo Svobodo, ki pa je to stran nadomestila s svojo ambicij-
vozi na izprehod z avtomobilom. Ko je po polurni vožnji obrnil avtomobil, da se vrne v mesto, so skočili iz gozda štirje roparji, ki so kralja .Potegnili z avtomobila in mu preiskali žepe. Dobid so samo 180 levov, katere so si pnsvo-Si. X sam je ostal nepoškodovan.
Avtomobil tudi.	_	x. ..
_ Sovieti na KaircatkI. »Tim-«
lavliaio da so sovjetske čete zasedle mesto Petropavlovsk, ki se nahaja na
K-fFrkancIl, proi ženski volilni pra-vlcL Francoski senat Je s 156 proti 134 glasom odklonil diskusijo o «^ katerem bi ženske dc^-le glasoval-, i no pravica
in po"rt\ova!njst,o.
SmuSki in santaški odsek S. K. Ilirije v Ljubljani s* ;icuje danes, dne 2?. t. m. ob 18. u-i r.u-ino kratko sejo v sobi »Športne zveze« CNarodni dom). Udelož-l.ba Is dolžnost. Tvunica.
Priloga »Jutru" St. 282, dne 28. novembra 1922.
Z ljubljanskega shoda JDS
Govor dr. Puca
Naši nasprotniki se skrivajo pod zagrebški piašček ter z zagrebškim kongresom utemeljujejo ustanovitev posebne stranke za Ljubljano! Očividno je pri tias vladala očividna potreba za takšno pridobitvijo, za »ljubljansko zajednico«. (Klic: Pleteršnikov slovar! Smeh.) Ko so biir razglašeni prvikrat cilji zagrebškega kongresa, smo videli, da se dajo spraviti lepo v sklad z našim programom in delom. Zato se ie kongresa udeležil tudi predsednik naše stranke g. Davidovič. (Zivio Davidovič.) Stal je na stališču, da ni treba nikogar odbijati, ki bi hotel v dobri volji sodelovati pri ureditvi držaje. Pokazalo pa se je, da se ie zmotil v dobrih namenih aranžerjev kongresa. Km.slu Je bila razbita špekulacija razbiti baš nositeljico jugoslovanske ideje, našo stranko, da bi na njenih razvalinah mogli nekateri užaljeni ali pa am-bicijozni polftiki graditi lastno stranko in preko nje priti do politične moči. (Tako je!) Razkrili so se z brošuro, ki je nas napadla, da smo kot stranka z raz-sulu, da nas ni več. (Smeh.) Trdili so o našem predsedniku Davidoviču, da Je tudi on postal dezerter, kakršni so oni. in da bo šel med Korošce, Deržiče in druge. (Ogorčenje.) Navzlic temu, da ie te špekulante Glavni odbor naše stranke podučil, kako hudo so se zaračunali In jim baš g. Davidovič pokazal, kaj je zvestoba do stranke in disciplina, skušajo sedaj v Ljubljani gotovi agenti Zajednice proglašati predsednika naše stranke kot protektorja Zajednice! (Lažnjiv-ci! Obrekovalci!) Prijatelji, Davidovič pa ni niti šema. niti dezerter. Na včerajšnjem zajedničarske-m shodu pri Levu pa se Je zopet našel gospod, ki Je trdil, da Je Davidovič odobril sramotno usko-štvo nekaterih naših stareiših gospodov iz stranke. (Medklici: Poslanec Brand-ner!) Ne samo, da to ni resnica, marveč dotični gospod, ki Je to trdil, je naravnost lagal. (Tako je')
V Beogradu ni niti starinov nit' mhdi-nov. tudi na Primorskem jih v skupnem delu nismo poznali, tudi v Sarajevu, v Zagrebu in nikier drugod iih ni. Mi poznamo samo demokrate in nasprotnike. (Tako je. Živahno ploskanje.)
Trdijo, da smo mi demokrati nasprotniki sporazuma s Hrvati To ni res. Mi smo vedno stali na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. (Vihamo pritrjevanje.) Vedno smo zastopali naziranje. da mora med nami vladati popolna enakopravnost. Ta država ie hrvatska ravnotako, kakor }e srbska in slovenska! Zal pa vemo. da je danes močna stranka na Hrvatskem, ki sploh ne priznava Jugoslovanske države, n< narodnega edinstva, ki zahteva neko svoje hrvatsko državno pravo in neko svojo republiko brez nas in Srbov. Prijatelji mi se temu separatističnemu stali šču nikakor ne moremo pridružiti, kei Je protidržavno, protinarodno. (TaKO ie!) S tem stališčem in s tem programom mi narodni Slovenci ne delamo sporazuma. (Viharno odobravanje.) Ce dopustimo, da bi Htvati med nami in Srbi stvorili res nekakšno svojo republiko, potem to ne pomeni našega osvobojenja, ampak to pomeni razkosanje, to pomeni, da smo izpostavljeni svojim starim sovražnikom na severu in na iugu, to pomeni našo narodno smrt. (Živo pritrjevanje). V robstvo nazaj pa nikdar več ne pojdemo, prostovoljno že ne, in ravnotako ostanemo nasprotniki tistih svo- j iih zaslepljenih bratov, ki v to robstvo ; prostovoljno drve. (Burno pritrjevanje.) Cim pa Radič opusti svoje dosedanje protinarodno in protidržavno stališče, mu bomo mi prvi nudili roko, tudi če si ostanemo strankarski nasprotniki.
Prijatelji, javnost je danes dostikrat pod sugestijo fraz. O reviziji ustave go-
vorijo naši kampanilski politiki, kakor da bi šlo za revizijo programa Zajcdnice. (Buren smeh.) Naša ustava, ki so Jo, ko je bila sprejeta, oduševljeno slavili jim je sedaj najslabša na svetu. Vsak pameten človek se takšnemu govoričenju le smeji. Mi vemo, da je naša ustava med najmodernejšimi na svetu In med najboljšimi. To so nam tudi v inozemstvu priznali. Ona Je pa človeško delo. Je delo kompromisa. Ravno mi demokrati smo ji žrtvovali mnogo. Možnost spremembe je podana, kadar se izkaže potrebna. Toda ali se na) sedaj spuščamo v brezplodne in nepotrebne ustavne borbe? Komu na ljubo? Da parlament ne bo mogel priti do nobenega pozitivnega dela, da ne bo rešil nobenega zakona, da se ne bo mogel brigati za finance, za davčni sistem, za zapuščeni promet, za bedo nameščencev — in kam naj nas to povede? Mi imamo sedaj druge in pozitivne naloge, katere moramo vršiti v svojem lastnem in državnem interesu (Tako Je!), in če nas pri tem napadajo od vseh strani I srbski separatisti, hrvatski separatisti in slovenski separatisti, frankovci, klerikalci, komunisti I in razne stranke samoljubnih in lokalnih j skupin, potem smemo biti na to le ponosni, ker je to dokaz, da smo na edino 1 oravi poti izvrševanja svojega progra-i ma. (Burno odobravanje.) Kdor danes brez razloga ali iz svojega strankarskega razloga zahteva revizijo ustave, ker je v opoziciji proti vladi ali morda celo proti državi, ta skuša ovirati napredek države, ta ovira napredek naroda in naše konsolidacije, ta škoduje, in s takšnimi škodljivci Je danes sporazum v državnem interesu nemogoč. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
In še eno prijatelji! Temelj naše stranke, celega našega narodnega in državnega čustvovania Je ideja narodnega edinstva Oni pa, ki so bili nekdai člani naše stranke in so takrat zastopali naše stališče. pa so začeli trditi sedaj že tudi, da ni enega naroda s tremi Imeni, ampak da smo mi tri narodi. (Krik, protesti, fuj!) To Je pravo izdaistvo naše velike narodne misli. (Ogorčeni klici: Sram iih bodi!) Mi pa vemo prijatelji eno: če bi se Slovenci izločili kot del velikega edinstvenega naroda, potem zbogom svoboda, zbogom naše življenje! To se ne sme nikdar zgoditi. (Tako Je! Živela lugoslavija!)
Borimo se proti separatizmu, borit! se moramo najodločnejše proti rdeči in črni internaciionall. proti strupenim sovražnikom našega mesta, našega naroda, naše države. (Doli klerikalci!) In šc enega nevarnega nasprotr;ka imamo, to ie gospodarstvo kapitala. (Tako Je!) Kapital sme biti samo to. kar Je kladivo v rokah kovača kar Je plug v rokah kmeta. Biti sme le sredstvo za povzdigo ln "omnožitev narodovih dobrin. Kakor hitro pa postane kanita! sam sebi sredstvo. kakor hitro postane krvoses narodovih si! In s»edstvo gospodovania v rokah nekatprpjkov Velenridobifnikom. ki ne poznalo nič nego svoie žepe, naša stranka ne sme služiti za hlapca! (Burno odobravanje.) Zato. ker stojimo na tem stališču, smo naleteli v lastnih vrstah na odpor. Zato smo očistili stranko zajedavcev. (Vskliki, odobravanje!) Če danes pristopalo v naše vrste zonc-t široke plasti naroda, se to godi, ker -■dobravaio izstop ravno tistih gospodov 'tako Je! burno odobravanipl), ki trk-dar niso bili demokrati in n;kdar ne bodo. Sedai. ko Je demokratska stranka zopet prišla na svoio pravo kot. Je pravilno, da oni, ki so se čutili vsled naših starih odbiti od nle. nadelo svojo pravo nof nazaj v stranko. (Živahno pritrjevanje.)	j
V borbi smo na vse strani. Fdino ml I se borimo proti vsej tei godlji in mešani- I ci cele vrste nasprotnikov proti klerl-1
kalcenr ta komunistom, prott raznim separatistom, proti zajedavcem, in čast nam. da Je tako. Dokler nas bodo oni napadali, smo na pravi, na edino pravi poti. (Tako ]e!) Ce bi se zvezali le z enim od njih, bi stem izdali sebe, svojo stranko, svo} program, svojo Idejo, svoj narod, svojo državo. Dokler pa smo na pravi poti, branimo vse te svoje svetinje katerim ostanemo zvesti — proti vsem. (Viharen aplavz, klicanje, ploskanje, ovacije govorniku.)
Drugi govorniki
Po govoru poslanca Reisnerja, ki smo ga že priobčili, je nastopil ljubljanski i trgovec, kandidat JDS, g. Peter S t e r k :
Kot trgovec in kandidat demokratske : liste se oglašam k besedi, da pojasnim 1 stališče zakaj sem stopil v aktivno politično delo ter sprejel kandidaturo na de-1 mokratski listi. Smatram za dolžnost vsakega pravega demokrata, da posebno ! sedaj po odcepitvi zajedničarjev posveča vse svoje zmožnosti, da doprinese svoj del za zmago demokratskega prapor.ia. Prepričan sem, da bo edino naša lista i lahko dala LJubljani moderne gospodar-| ske institucije, ker bo edino demokratska napredna Ljubljana našla najmočnejšo j zasloinbo države same. Edino demokrat-; ska stranka bo ustvarila harmonijo med I vsemi sloji našega meščanstva, posebej ! še med trgovcem in konsumentom. Mi ne : delamo velikih in praznih obljub, vsi pa. ki boste volili našo listo, bodite overjeni, I da bo demokratski občinski svet storil j po vesti in sposobnosti vse, kar bo v nje-: govi moči, neprestano imajoč pred očmi j interese širokih slojev našega prebivalstva. Ne verujte, da smo trgovci podporniki kapitalističnih nakan, ki se snujejo proti naši LJubljani. Kar nas Je v trgov-j skem stanu moderno in napredno čute-I čih, vsi bomo zvesto podprli demokrat-I sko stranko. (Živahno odobravanje in ; ploskanje.)
Simpatično pozdravljen Je nato govoril znani delavec v organizacijah drž. ! nameščencev davčni nadupravitelj gosp. | Joža Bekš :
V stranki moramo poznati In ceniti sa
bravanje. Zivio dr. ZerjavD MI državm nameščenci bi ne mogli prenesti, da se nas oropa najjačje opore, ki Jo imamo v današnjih težkih prilikah (Ponovno pritrjevanje.) Delo demokratov za Javne nameščene« morajo priznati tudi nasprotniki. Pravilo pa, da demokratska stranka s tem vrši le svojo dolžnost. Zakaj pa drugI te dolžnosti ne vršijo? (Tako Je. Veliko odobravanie. Smeh.) Zakaj od nas državnih nameščencev zahtevajo, da se obrnemo od demokratske stranke proč ter si tako sami sebi spodkopavamo tla? Zakaj so tako naivni pričakovati, da bodo državni nameščenci pomagali slabiti stranko, v katero edino morejo zaupati? (Burno odobravanje.) Narobe, državni nameščenci so sebi In svojemu velikemu interesu, ki Je tudi državni Interes, dolžni, da kakor en moi podprejo demokratsko stranko ter tako ojačijo pozicijo vseh onih. ki z vnemo in uspehom delujejo za dobrobit državnega uslužbenstva. Dajmo zvestobo za zvestobo! (Govoru g Bekša Je sledilo viharno odobravanje.)
Kot zadnji se je oglasil k besedi kandidat g. Fr. Ks. Starš, katerega izvajanja, polna pristnega ljubljanskega humorja in žgoče Ironije, so vzbudila salve smehu ter v resno razpoloženje shoda zanesla veselo zaključno noto. G. Stare Je med drugim dejal:
»Slov. Narod« me napada. Če bi bil
Ravnihar sta tudi mene vabfla, Ml tft-zertiram Iz stranke, kateri sem zvest od mladih nog, ln sta mi razlagala, da sL< nameravala dr. Žerjava že prej zapustiti, pa sta mu prizanašala zaradi slabega zdravja. Jaz Jima nisem mogel ustreči, ker ne skačem sem in tja, niti niser.' ovca, ki bi skočila, kamor skoči ove«. niti ne obračam plašča po vetru. Zvest sem svojim načelom in prepričanju in nc morem slediti ljudem, ki nič ne delajo, pa si v svojo zabavo izmislijo vsak dan kaj novega. Obrtnik sem, kar imam. sem si pridobil z lastnim trudom. Prepričan sem. da bodo v novem občinskem svetu demokrati storili vse, kar bodo mogli, ln da občine ne bodo prodali, kakor to nameravalo drugI, ki bi z delnicami In radolž-nicaml želel! Iz Ljubljane napraviti Vevče. Naprednjak In demokrat ostane v stranki, ne zajeda nikamor in ne dezer-tlra. Če oni drugi pravijo, da imajo zmago že v rokah, zakaj tratijo tolik.-papirja? JDS pa si bo zmago izvojevala. ne na papirju, ampak na voliščih. Meri viharno veselosrio Je zaključil z■ Siarč: Gospodje pr! Narodu pišejo mnogo « cvfčku. To bo pijača zanje, kadar se ? decembra kislih obrazov zopet vsedejo V brezdelju in lenobi!
Z navdušenim, od zborovalcev vfharn<* odobravanim pozivom: »Vsi v boi. da bo naša zmaga 3. decembra dostojna velik« naše stranke!* Je predsednik Turk zh-
Jaz starin, bi bilo vse dobro, sedaj ml pa očita, da sem si pred meseci na nekem ; ključil krasno uspeli shod. shodu dovolil poseči v debato. Triller in i	1
Kulturni pregled
Gorenjski slav Ček I peti kmetiško dekle Uinlt6 in je
j očaran. Takoj sklene, da jo vzame s se-(K uprizoritvi Ant. Foersterjere opere.) y operno šolo. Toda Minko snubi
D, Valentin Zamik je M « «* j gj^ £	JŠ ££
^J^.^^^Jf^/i-^Ulužbo in se poroči z ljubico. Zato SGnka
dobilo slovensko gledališče izvirno glas-
beno delo. Leta 1869. j« deželni odbor
noče s Chansonettom. Toda mati ji pride
. ,	,.	. . . povedat, da jI hoče trdosrčen upnik že
razpisal 1100 gld. nagrad za izvirna	dne prodati hišo. Chanso
dramska m glasbena dramatična dela. , ^ ^ ^^ £ ^ ^ fa ^
Na razpis deželnega odbora je došlo ako ^ Minka z njim Minka ponudbe-11 dramatičnih in glasbenih del, nagrada gpre;me ter hoče ©staviti ljubimca, m* ■ mo delavce, može, ki za strankin pro- j P» «e je izplačala le ena: Antonu Foer- t6r in domovino. : gram, za blagor naše države in paro-! «WJ« » opereto »Gorenjski slavcek«, , To(Ja ^^
se npr«: Minka ne «ae
da, res tudi kaj storijo. Ako so gospod- ' ki mu je napisala besedilo Lujiza Pesja, v ^ ChaB!!onetta obgodiio, da mo„
o pobegnili iz JDS, »starini«, po- k0™-	., -	plačati za svoj poizkus, odvesti doma-
io mi vsi drugi »mladini«. (Tako j Foersterjevo delo je bilo predloženo v ; j.
na globo 200 frankov in na iziti uskoki so bili tisti, ki se nik- j	m.ed, .	J »Klaaatetji tudi , ' Mil^a vrne 200 gld., a Chanso-
B. Smetana k, ga je odobri.	«	v?oto podari ker je ginjen nad
»Gorenjski slavček« je pnsel na slo- . \i	i.
,.	i <vr _ -i i* ,o-t» i ljubeznijo, ki jo kaze ljudstvo do svo
venski oder prvič 27. aprila leta 18(2. .-• J ' „.	„,.„
,	. ..,	.	, • lega »slavcka«. Hiša je b tem rešena.
Gledališče je bilo natlačeno polno m : J„ž , . ... ' ...	„
, ,., o, i • v, , ■ • M:nka »e bo lahko omozua. kmetje po-uspeh velik. »Slovensk, Narod« je pr-	Francozu, da je bila »ljudski
nesel sledečo oceno: Opereta »Gorenj, j	]e ^ jn komcd;ja onjejeneg,
je, ki so pobegnili iz JDS. »starini«, po- kova. tem smo Je!) Kajti
| dar niso z vnemo in veseljem ter vztraj-j nostjo lotili nobenega že tako nujnega ' dela. Tem zaupati stranko, ki mora biti j stranka dela (Tako je!) se pravi stranko ubijati. Mi državni nameščenci vemo prav dobro razločevati besede od dejani.
prav uuuru raiiu^cvaii utscuc uu ucjaiu.	-	... =onlia« ie saia in koraeuia unie,|eiiog«<
Nam nič ne pomagajo še tako velike fra- i	* vsaK,° »tran zel°,r"llclia oskrbnika	Štruklja. Vse se zavrSi v rs-
ze in priznanja, temveč le praktični čini. j	"aga, katero se dandanes	^ _ s]ovenska	^ k
Se mani zaleže pred nami govorlčenie Podaja pod imenom operet Godba — | ^	. bodočo primadono.
ta je tudi pn opereti glavna stvar,.6	J	r
_ ....	>__ - ■	.«	a«. S. ^ A WA ■ !•	An Arra
Še mani zaleže pred nami govoričenje ljudi, ki pravijo, da nam privoščijo zlate gradove, pa mnogi izmed njih niti svojim lastnim uslužbencem ne dajo poštene plače, vsi skupaj pa nimajo toliko moči, da bi vprašanje državnega nameščenca le za las pomaknili naprej, če bi tudi res hoteli. (Burno pritrjevanje. Klici: Zajedničarji sami najslabše plačujejo svoje nastavljence!) Ml državni uradniki se dobro zavedamo, kaj pomeni za nas zaščita velike stranke in da Je naše mesto kot vestnih in državo ljubečih služabnikov naroda v vrstah državotvorne stranke, ki gradi, ne pa v vrstah onih, ki samo rušijo in podirajo ter mečejo polena pod noge vsem, ki se resnično in z uspehom trudijo za napredek. (Živahno pritrjevanje.) Kar se posebno tiče LJubljane moram ugotoviti eno: Demokratska stranka ni hotela razdora, narobe, storila je vse, da do nJega ne pride, bila Je pripravljena na velike žrtve, toda uskoki so zahtevali, da Jim stranka položi pr"J noge glavo moža, ki ni le prvj narodni delavec med Slovenci, ki je posebno tudi najzvestejšl in najenergičnejšl zaščitnik naših stanovskih interesov! (Burni klici: Nesramnost! Škandal!) Odgovor na to Izzivalno zahtevo Je moral biti seveda gladek ne in stokrat ne! (Vihamo odo-
vsaj imela bi biti — ni hči lahkokrile matere modernih operet, temveč naslanja se vseskozi na vzvišenejši. plemenitejši stil resne operne glasbe. Muzikalne misli so čvrste, oblika dovršena, z eno besedo: osnova in izpeljava kaže povsodi temeljito izobraženega in izkušenega
Opera je torej komičnega značaja ter so v njem pravi gorenjski tipi in originali. Dejanje je preprosto idilično, a nastopi naroda mu dajejo simpatično sli
kovitost.
Odlični češki skladatelj in pianist Karel Hoffmeister. tedaj nčitelj Glasbene
muzika: posebno umeteljna, pa tudi jako Matice v Ljubljani, je o premieri poro-težka, je instrumentacija; sploh ni pre- 6a! tako-Ie:
zirati, da je skladatelj pisal z» izurjene Mnogi skladatelji se prodali umetnost pevske in orkestralne moči, da tedaj j z* naklonjenoit mase. Foerster ni mogel sile, katere so sodelovale pri prvi pred i « svojim prvim delom za gledališče zastavi, niso imele ravno lehkega naloga, j deti ob to skalo, ker je preodlioen Opereto so peli, kakor je razvidno iz umetnik... prefin muzik... Foerster je A. Trstenjakove zgodovine našega gle- ; spoznal, da bi za preprosto idilo ne bila dališča, le dvakrat; glavni solisti pa so primerna kakor reka tekoča forma, zla-bili gg.: Ant. Rosova, Iv. Meden, Avg. sti ker je Iibretto sestavljen iz raznih Pucihar in Jos. NollL	prizorov, ki zahtevajo, da zloži sklada
Foerster pa je dal Iibretto po Em. telj vse arije, duete itd. zase in posebej. Ziinglu preurediti za opero ter je tudi Foerster je torej popolnoma prav rav-sam svoj glasbeni in pevski del teme- nai, ko »e je odločil za ta (log. da je Ijito predelal, popolnil in razširil. Tako omejil ln ločil posamične dele; Smets«* je prišel »Gorenjski slavček« dno 30. mu je s »Prodano nevesto« najbolje po-oktobra 1896. drugič na slovenski oder, karal, kako dobro more povwm moden1 a to pot prvič kot opera.	nmetnik to staro šablono porabiti, st-
Snov besedila je posajena v gorenjsko veda č» je zmožen, napolniti jo z dobn-vas blizu Bleda, in sicer pred 1. 1848. j muzikalno vsebino. Sam rahločuten m Tam sta na letovišču Francoza Chanso- > ki zna najti življenja prijazna in vesele nette in njegova žena Ninon. Chansonette \ strani in ima pristen humor — je naše.
Aleksander Jablonovskij:
Paradoksi
Na proslavi stolctnice Dostojevskega v Parizu sem imel priliko slišati, kako so francoski pisatelji in profesorji Sorbonne proslavljali našega genialnega rojaka. Kot Rusu mi je zelo laskala in ugajala vzhičenost inozemcev in njihovo brezpogojno priznanje.
Francozi, ki sicer radi štedijo s pohvalo. so govorili: — «Naš» veliki učitelj, genijaJni človek, ponos našega časa. nedosežen psiholog, prerok in nodobno.
V tej piohi tujih komplimentov smo se mi Rusi spominjali grenkega življenja Dostojevskega in si mislili:
— Ko bodo izginili sedanji ruski besi in bo našo zgodovino zapustil «zli norec«, bodo bržkone postavljeni v Moskvi in v Petrogradu novi spomeniki. Ne Rozi Luksemburgovi, marveč Fedoru Dostojevskemd. Toda treba bo (in še kako treba), da na nove spomenike postavimo napis:
Fedoru Mifisjlovičn
Dostoievskemu hvaležni zanikerneži.
Osnutek tega napisa sem svoj čas ie predlagal v listih in ga sedai predlagani znova, ker mislim, da bi bil semo ta napis brezpogojno pravičen in v popolnem skladu st rtsničnostio.
—	Kako je tedaj žive! Dostojev-skij? Ko se je mudil v inozemstvu, je pisal Apolonu Majkovu:
—	»Odnesel sem v zastavljalnico zadnji ženin jopič, tako da se sedaj z ženo sploh ne moreva pokazati na ulici.«
In kako so plačevali njegovo delo?
Za »Zločin in kazen« so založniki plačali Dostojevskemu po 30 rubljev za polo ...
To so bile nagrade, ki so vtisnile vsemu življenju našega velikega pi-satelia pečat resnične drame. Ko je t bilo treba poravnati račun v trgovini.! je »genialni psiholog« nesel ure v za-1 stavijalnico.
Ko jc bil čas. da plača najemnino,; je »prerok« zavihal ovratnik svoje; suknje in skušal kar najhitreje smukniti po stopnicah, da bi ga ne opazi! hišni posestnik.
Ne vem. kako sodite o tem vi, cenjeni čitatelii, toda meni je vsekdar prihajal mučen občutek sramote, če sem se spomnil teh tožnih epizod iz zgodovine ruske literature. Morda se strinjate, da sta se tu združili člo-; ve5ka nehvaležnost — ogabna, živa!- i ska nehvaležnost — in brezprimerna | neumnost. Le pomislite:
—	Fnkrat v tisoč'etiu pošlje Oo- j »pod na zeinlio gcniialnega človeka j Ta človek dela in vedno dela. in to., kar napravi, ie podobno piramidam, i ki so Roatavljene za veSnnat. NeStetc!
rodov se v njegovih delih uči misliti, uči čuvstvovati, uči spoznavati... Ne samo v lastni domovini, ampak tudi v širokem svetu zažiga tak človek ogrne in od teh ognjev postaia vsemu človeštvu topleje; zdi se, da je življenje na zemlji svetlejše.
Glejte, tak človek je obsojen, da doživlja resnične drame.
Ne samo domovina, katere ime je proslavil Dostojevskii. marveč tudi sodobniki, katerih življenju je dal idejno vsebino, niso opazili ne raztrganih čevljev Dostojevskega, ne ženinega Jopiča, ki ga je bil nosil v zastavljalnico.
Sodobniki so govorili:
—	Pisatelj strada? No. to je vendar normalno. Je že tako: rešil je problem sveta, ni pa mogel rešiti »problema« lastnih hlač.
Sentimentalnejši so pa pristavili:
—	Torej je res. da Dostojevskij strada? Kako ga pomilujemo. saj je tako lepo spisal »Brate Karama-zove».
Dovolite mi, da vas vprašam, gospoda: ali je lahko kaj bolj bedastega (da ne rečem: brezsrčnega) in zlasti še boli bedastega kot je tako razmerje do pisatelja? Kdo more reči. koliko nenapisanih knjig Dostojevskega je izgubljenih za človeštvo. ker je bila njegova soba vlažna in nezakurjena. ker je nosil raztrgane čevlie in ker ie moral bežati fe last-
nega stanovanja, da se ni srečal s hišnim posestnikom, kateremu je bil dolžan najemnino?
Sedaj je vsem znano, da je Dostojevskij prodajal svoja dela kar »sirova«, nedovršena, neopiijena — saj je bilo treba živeti.
Prodajal jih je in malo, da se ni razjokal, ko je kot umetnik spoznaval. da bi lahko bilo boljše, tisočkrat boljše. Saj je Dostojevskij poznal, da, ni mogoče, da bi ne poznal prave cene svojega dela. Morda so iz dna njegove duše često privrele solze razočaranja in zlovolje. V vsakem slučaju ni mogel s polno pravico staviti vsem svojim sodobnikom eno edino vprašanje (tičoče se predrage domovine, cenjenih čitateljev in spoštovanih založnikov): »Bedaki! Ali veste, kaj delate? Pa mogoče je bil Dostojevskij izjema? Mogoče je, da so drugi sodobni pisatelji živeli boljše? Oh, pri nas nimaš niti tc tolažbe!: Oče ruske kritike V. G. B.ie!in*kij j je živel še v slabših razmerah. Tik j njegovega stanovanja je bila kovač- i niča in ob drugi strani pralnica. Ni bilo sredstev, da bi se temu jetične-mu. brezupno bolnemu pisatelju pripravilo kaj boljšega. Med kovačnico in pralnico so nastaiale globoke ide- j je, ki so pozneje oplodile vso rusko literaturo.
Ne smemo si misliti, da j« tako samo pri ns*. pri Rusih.
—	Ne, to je splošno pravilo. V Parizu stoii prelepi, beli spomenik Bal' zaca, ravno nasproti ulici, ki nos* njegovo ime.
Če se sprehajate po Balzacovi ulici, vam nehote prihajajo na misel iro nične besede:
—	Glej, po tej ulici je nekoč hodi! sam Balzac in misleč na svoje natrgane hlače govoril samemu sebi:
—	Če bi sedaj na primer imel v žepu dva franka, bi si privoščil mak1 pojedino: svinjska reberca in butelj ko vina...
Balzac ni vedel, da bo nekoč postavljen v bližini te ulice njegov spomenik, tako čudovito lep. dragocen spomenik. Prn^m vas. kaj jc važnejše: Balzacove hlače ali Balzs cova ulica?
To nelepo, neumno razmerje nart-da do njegovih	in njegovih
del se je ohranilo tudi v današnji dneh.
Pisatelja prištevajo med zadnk Hudi v literaturi in ra komaj »toleri-raio» v založn^kem svetu.
Trgovec, ki se peča s prodajo pisateljevih knjig, zasluži veliko vet nego avtor teh knjig.
Da, stavec, ki kniite. je	boli?« hnnorran za
svoja delo kot oni. ki jo spisal .t'; knjigo.
Dor?>« se celo, d« trsrovd ln ttav-c! protestirajo, čr jih kdo postavi« isto vrsto s nisatein.
fadi prave tone sa lirične partije tn ta srčna čustva, kakor tudi za komične, prijetno bumoristične prizore... najti P je moral, saj je glavna akorda svojega dela čul iz svojega lastnega srca. Izraziti te akorde potom glasbe, inkar-nacije prvotne muzikalne misli, to je bila potem stvar muzikalne sposobnosti skladateljeve, stvar njegove muzikalne tehnike. Da je Foerster v tem oziru sposoben, je splošno priznano; vsakdo ve da je izboren harmonik in izredno spreten kontrapunktist, a njegova opera nam je pričala, da je v strogem slogu, s majhnimi pomočki in majhnim orkestrom, a jako fino in duhovito delujoč instrumentator...
Naj omenim le tiste točke, ki se mi Ide posebne muzikalne vrednosti in ki to naredile name največji vtis. Taka je med liričnimi partijami prva arija Fra-njeva in ves njej sledeči jako čuvstveni duet z Minko, potem posebno mili duet M Inke in Majde pri slovesu ter Minkina pesem za sceno. Polni pravega muzikal-nega humorja so prizori Cha.nsonetta z vaškimi dekleti, prizor, ko pozdravita Chansonetta osskrbnik in pisar, takisto tudi izredno mični prizor, ko oskrbnik »odi Chansonetta. V tem oziru s vira orkester valček, dočim se pojo na odru značilne dialogične fraze, fagot pa ima prekomične figure. Ta prizor je vreden najboljše opere buffa. Pravi biser je
rmlCna tt delttatna canzorietta NInone.
I Pozabiti ni vznešene napitnice Franja in zbora, a polni živahnosti so tudi vsi drugi krasni zbori. Mnogi bodo skladatelju še posebno hvaležni, da je v svoje delo vpletel slovensko spevoigro začetkom n. dejanja. Skladatelj je združil več narodnih pesmi za zbor in samospev ...» (Slov. Narod.)
Opero so peli gdč. Sevčikova (Minka), g. Binder (Franjo), g. Nolli (Chansonette), gdč. Polakova (Ninon), g. Fedvczkow-ski (Štrukelj), g. Podgrajski (pisar), "dč. Vetterjeva (Majda), g. Kronovič in Itamcar (krčmar in Lovro) ter gdč.Mu-silova («Ave Marija...»). Dirigiral je g. Benišek, režiral g. Nolli.
Opera se je pela štirikrat; posebno živahna je bila predstava v nedeljo, 13. decembra, ko so dospeli Gorenjci. Njim na čast! Zato so bili v narodnih nošah! Navdušenje je bilo vrelo...
Po 27 letih se zdaj uprizori »Gorenjski slavček* vnovič. Dne 20. decembra 1837. je bil rojen Anton Foerster v Osenicah na Češkem. Od leta 1867. je deloval Foerster med Slovenci kot pevovodja čitalnice, organist in vodja kora v stolnici, učitelj Orglarske šole, učitelj petja na srednjih šolah in v semenišču ter kot urednik Cerkvenega Glasbenika. Število njegovih skladb je ogromno ter se pojo ali "svirajo po cerkvah in na koncertih.
Gospodarska vprašanja
Železniskotovorni promet
Iz življenja in sveta
Napredek v avijatiki
Francozi in Nemci tekmujejo, da bi izumili aeroplan, ki bi za svoj polet ne potreboval motorja. Amerikanci pa so izumili aeroplan, ki leti brez pilota. Stvar se zdi preveč fantastična. Vojaški aeroplan je baje letel v določeni smeri in preletel v pičli pol uri 90 milj, vrgel na do-toCeni točki bombo ter se nato vrnil tja, odkoder je vzletel. Spustil se je sam na tla, in komisija je nato konstrukterjem navdtišeno čestitala. V aparatu ni sedel nihče, ki bi ga vodil! In vendar je aeroplan točno izvršil določeno nalogo. Pravijo, da je ta aparat največji uspeh avija-tike doslet. Samo tega ne povedo, kje se je to zgodilo in kdo je tak aparat izumil. Morda je torej vzletela le amerikanska časopisna raca. Čudno je, da čitamo vedno o novih nesrečah zračnih letalcev Aparati se razbijajo, letalci ubijajo. Do popolnosti ima torej avijatika še dolgo pot. Dokler niso brez smrtne nevarnosti niti poleti v aeroplanih z najboljšimi motorji in najveščimi piloti (vodniki), je avijatika še vedno nerešen problem. Mnogo znanstvenikov in tovaren se bavi s tem problemom In se za poizkuse žrtvujejo ogromne vsote. Nedvomno se dosezajo vedno novi uspehi in avijatika napreduje. Toda vedno znova se ponavlja tudi tragedija Ikarova: pogumni letalci strmo-glavljajo drug za drugim v smrt. Človeštvo pa ne odneha in se bori dalje za zmago ideje, ki jo je gojil Leonardo da Vinci in toliko velikih duhov.
X Za kadilce. Sir James Cantlie je imel nedavno v Londonu v tamošnjem higijenskem Institutu predavanje o učinku tobaka na človeka. Dokazal je, da je izmed alkohola, čaja, kave in tobaka primeroma še najmanj škodljivo dražilo tobak. Svoje predavanje je končal takole: »Ne bojte se, da bi vam svetoval, opusti kajenje. Tega itak nihče ne bo storil. Rajši kadite zmerno in redno naprej, samo ne čez mero, vsak dan 10, 20, največ 30 cigaret, nikakor pa ne več. V tej količini tobak ne škoduje dosti, bolj škoduje človeku kava, ki jo ima za zajiltrek, kakor cigarete, če zme-no kadi.*
X Miligram arzenika. Leta 1878. je porotno sodišče v Parizu obsodilo na dosmrtno prisilno delo lekarnarja Dauvala, obtoženega, da je zastrupil svojo ženo. Obdukcija je namreč v ženinem truplu našla en miligram arzenika. Dauval je zaman zatrjeval, da je popolnoma nedolžen porotniki so potrdili njegovo krivdo in sodišče ga je obsodilo. Javno mnenje, podpirano po zdravnikih, kemikih in uče-
njakih, je bilo na strani obtoženca ln se je publika celo med razpravo z glasnimi klici zavzemala za Dauvola. Toda sumnja se je zdela zelo upravičena, in Dauval je navzlic javnemu mnenju moral v kaznilnico. Po 25 letih prisilnega dela je bil obsojenec pomiloščen in izpuščen. Odtlej pa do danes ponovno zahteva obnovo procesa, zatrjujoč, da je nedolžen prestal dolgoletno kazen. Svoje peticije v časopisju naslanja največ na odkritje velikega kemika Bertranda, da se v človeškem telesu lahko vedno najde do en miligram arzenika. Odkar je to Bertrandovo odkritje ugotovljeno po francoskem institutu, se je novinstvo začelo bolj in bolj zavzemati za obnovo obravnave in Je sodišče končno rešilo, da zadovolji obči zahtevi, ker, navsezadnje, edini dokaz proti obtožencu je bil vendar le en miligram arzenika, najden v telesu pokojnice. In tako se morda po 44 letih obsodbe in 25 letih prestane kazni dokaže nedolžnost Dauvalova.
X Čudež dvojčkov. Velikansko senzacijo je vzbudil slučaj, ki se je dogodil te dni v Mostanneu na Francoskem. Ne ka žena nižjih slojev je porodila dvojčka, deklico in dečka, ki se je nahajal pod kožo svoje sestre na desni strani telesa. Pariški kirurg Meudin, ki ga je ta slučaj zanimal, je na deklici izvršil posrečeno operacijo. Deklica je živa, bratec pa je prišel mrfev na svet. Vsi pariški listi obširno pišejo o tem slučaju.
X Tantijeme. Gotovo ni brez interesa, ako v teh za našo dramsko literaturo tako jalovih časih opomnimo, koliko so nekateri dramski avtorji prejeli za svoja dela, ki so doživela uspeh in proslavila njih ime. Maksim Gorki je dobil okrog 100.000 frankov za svojo dramo «Na dnu», ki so jo lani tudi Hudožestvenikl prinesli na jugoslovanske odre. Ta vsota pa ni niti prevelika v primeru s tantije-mami nekaterih drugih dramatikov. Gerhart Hauptmann je za svoje »Tkalce, prejel nad 475.000 mark, za »Potopljeni zvon 450.000 in za »Voznika Henschela» 246.000 M. A takrat marka še ni bila po 1.5 para, temveč ena najboljših evropskih valut. Tolstoj je dobil za »Moč teme» okrog 400.000 frankov. Dvoje poslednjih Sudermannovih dram je prineslo avtorju v kratkem času nad 50.000 mark. Edmond Rostandov »Cyrano de Bergerac* pa je odvrgel na tantijemi več, kakor vsi prej šnji skupaj. Samo prvih 680 predstav — v Parizu so ga namreč doslej igrali že več kot tritisočkrat — je prineslo na tan-tijemah preko 4 milijone frankov. Exem-pla trahunt — slovenski dramatiki naj poskusijo srečo.
Konferenca o železniškem prometu pri Zvezi industrijcev. Dne 25. novembra t. 1. se Je vršila v Zvezi industrijcev zopet konferenca o ta-časnem stanju železniškega tovornega prometa. Te konference so se udeležili poleg zastopnikov železniških uprav gg Adolf Ribnikar, načelnik Oddelka za socijalno politiko, dvorni svetnik dr. Rudolf Marn In inšpektor dr. Ciril Zižsk Ministrstva za trgovino in industrijo, za Trgovsko in obrtniško zbornico gg. dr. Franc Windischer in J. Mohorič, od Zveze Industrijcev tajnika ing. Milan Šuklje in dr. Adolf Golia. O položaju sta podala točne referate zastopnika obeli železniških uprav. Kmalu po velikem zborovanju od 6. oktobra t. 1. se je promet v nekoliko Izboljšal, zlasti ker ie Direkcija Zagreb razglasila v inozemstvu ograničenje prometa. Kakor se je pa to ograničenje zopet odpravilo, so bile proge proti Zagrebu in Sisku v kratkem zopet zatrpane, tako da se civilni tovori v Karlovcu in Sisku le v neznatni meri še prevzemalo, dočim je Zagreb loco za civilni tovor zaprt. Nadaljni in. zemski transporti bodo v kratkem popolnoma zamašili postaje na progah proti Zagrebu in Karlovcu, tako da bo tudi na progah v Sloveniji notranji promet onemogočen. Konferenca U soglašala v naziranju. da moramo iz Slovenije odpremiti proti Zagrebu in Beogradu v prvi vrsti industrijske izdelke iz na^h tovaren. da se obvarujemo kctastrolal-ne brezposelnosti naše industrije. V tem smislu se forsira odprema direktnih tovornih vlakov v Beograd in kasneje v druge velike postaje jugovzhodnih pokrajin, ki nai dostavijo industrijsko blago odjcmalcem v Vojvodini in Srblii. Prvi direktni tovorni vlak. obsegajoč 30 vagonov, naj se sestavi dne 4. decen:bra t. 1. v Sevnici. Za potrebni sporazum z Južno železnico poskrbi Zveza Industri-cev. ki bo posredovala tudi v Beogradu in Zagrebu, da se omogoči čim hitreiš; prevoz tega vlaka.
Konferenca je nadalje razpravljala razmerje med točasnim potniškim prometom in tovornim prometom. Konsta-tiralo se je. da je potniški promet neraz-merno živahen, tako da v veliki med ovira važnejši tovorni promet. Konferenca je prišla do zaključka, da je treba potniški promet restringirati. V ta namen se bo na podiagi točnega materijala izdelal predlog za povišanje potniške tarife, ki tako povišanje brez težave prenese. Dohodki iz povišanja potniške tarife naj se uporabijo izključno za iz boljšanje gmotnega položaja železniških uradnikov in uslužbencev sploh. Zahteva po izdatnem Izboljšanju prejemkov železniškega osobja je nujna in neodložljiva in se morajo v ta namen brezpogojno dobiti potrebna sredstva. Ta sredstva naj doprinese potniški promet. Ako se istočasno doseže znižanje potniškega prometa v korist tovornega prometa, je dosežen dvojni uspeh. Konferenca je soglašala v tem. da se naj poieg drugih kompetentnih činiteljev naprosi za podporo v smislu naših predlogov zlasti minister za socialno politiko.
narju. Ne pomaga drugo, kakor da se podvzamejo najstrožje mere in da se izvršijo eksemplame kazni, ki bodo obstojale razen v denarni globi tudi v zaporu. Za moje odsotnosti so domači pri-vredniki, nadaljnje g. Plavšič. zlasti ban ke. in to preko svojih uradnikov, izigravali vse obstoječe naredbe in vršili ogromne kontraakcije, o katerih imam že sedaj podatke in proti katerim bom brezobzirno postopal. G. Plavšič se je pritoževal osobito nad velikim številom bančnih uradnikov, ki so mu prijavljeni, da so vTšili nakupovanje izvoznih čekov v verižni trgovini in se s tem odtegavali registraciji nakupa in prodaje pri bankah.
Celo moje delo glede reguliranja prometa z devizami in valutami, se pritožuje g. Plavšič. je bilo za moje odsotnosti izpodkopano. pa mi ne preostane nič drugega kakor da svojo poročevalno službo povečani in da stopim na prste onim, ki se hočejo igrati z vrednostjo dinarja. Prvi početki te<ra mojega dela
i inozemstvo. Smatrajoč za svojo dofitaosi da s tem okoristijo takoj svoje odjemalce, so papirnice cene svojim pridelkom že prilagodile novim cenam surovin. Tako so Združene papirnice Vevče, Gori-čane in Medvode d. d. v Ljubljani kot vodeča tvrdka v tuzemski papirni produkciji določile svojim proizvodom s takojšnjo veljavnostjo pri novih naročilih izdatno nižje cene. ki so pri nekaterih vrstah papirja do 80 odst. nižja od dosedanjih.
= Vinski sejem v Beogradu. Poljedelsko ministrstvo je odgodilo venski sejem v Beogradu, ki bi se moral vršiti ta mesec, na mesec marc 1923.
= Izenačenje železniške tarife za potnike ln prtljago. Prometno ministrstvo je odločilo, da bo železniška tarifa za potnike in prtljago, ki je v^jala sedaj za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino, veljala za celo kraljevino.
= Kovanje drobiža odgodano. Financ no ministrstvo je rešilo, da se nikljasti drobiž ne bo koval, ker bi režijski stroški znašali dvakratno nominalno vsoto.
= Jugoslovanskc-avstrij ska trgovska pogajanja. Za prihodnje dni se priprav-
uinaria. rm	'""j-o- -----i ■ ° '	. •	- , .	... .
se kažejo v Dalmaciji. Tam se je ve- Ijajo pogajanja o trgovski pogodbi med
Zakaj pada dinar?
Beograjski dopisnik zagrebške »Ri-ječi» se je razgovarjal s pomočnikom finančnega ministra g. Plavšičem o vzrokih padca dinarja v Curihu. G. Plavšič je v svojem razgovoru izjavil, da se je v zadnjem času dajalo preveliko število uvoznih dovoljenj za blago in da se je devizna potreba v Beogradu in Zagrebu podesetorila, a ponudba izvozniških čekov na borzi da je iz spekulativnih razlogov totalno prenehala. Banke, odnosno izvozniki oddajajo devize le v tako zvanem libera-prometu. Istočasno se opaža v inozemstvu, da je kljub zabram izvoza naše valute količina dinarjev v inozemstvu vedno večja, kar zlasti pritiska na kurz dinarja v Pragi in Cunhn.
Privredni krogi so se zarotili proti di-
rižn* trgovina silno razpasla. Dolarski čeki so se ponujali po kavarnih in f-e prodajali raznim bankam in posojilnicam Bil sem prisiljen, da te kaznujem. Tako sem kasnov*". mestno hranilnico v Splitu, menjalca Ms-Tkoviča v Sarajevu. Ljul ; sko dalmatinsko brnko v Splitu, Zidraž no gospodarsko banko v Splitu. l'-v»t-sko banko in bnnilnico v Bakra. Udru-žono gospoda :>•© banko v Sibenikx "»a karsko pomorsko banko, menjalnico Cal-deron i Grbič v Dubrovniku, menjalca Petroviča v Splitu, firmi Bratje Marko-vič in Bratje Bero v Splitu. Sele. ko vzpostavim red v trgovini z devizami in valutami, kakršnega sem ostavil pred svojim odhodom, se bom mogel vrniti na delo za stabilizacijo dinarja*.
Kakor poročajo iz Beograda, bo finančni minister ponovno opozoril vse pooblaščene in ostale banke, da je takozva-ni libera-promet zabranjen in da bo finan čno ministrstvo najstrožje kaznovalo vsa kogar, ki bo pri tem zatečen.
Edino pravilna je pot, da se proti ra-šilcem dinarja postopa brezobzirno. Gotovo pa je, da se takšni škodljivci ne nahajajo samo v Dalmaciji, temveč tudi po drugih krajih naše kraljevine. Upajmo, da jih bo g. Plavšič izsledil vse.
TRŽNA POROČILA Tedensko poročilo z žitnega trga, Zagreb, 27. novembra. Radi nazadovanja dinarja so se prošli teden cene na žitnem trgu znatno učvrstile. Istotako je radi padca naše valute otežkočen uvoz inozemskih žit, radi česar je znatno oživelo povpraševanje po domačem blagu Pšenica se je tržila po 1550—1600 K z vojvodinskih postaj. Rž je notirala 1550 kron pariteta Zagreb. Oves se je tržil po 1000 K s postaje, a franko skladišče Zagreb po 1150—1200 K. Povpraševanje po stari koruzi je popustilo. Nova posušena koruza se je prodajala po 1050 K s postaje v Bački. Povpraševanje po moki je bilo zelo živahno in se je prodajala moka št 0 po 24.75 — 25 K za kg pariteta Zagreb. Otrobi so se tržili med 950 do 1200 K pariteta Zagreb. Cene so v splošnem zelo različne ker se ravnajo po kakovosti
Avstrijo in Jugoslavija. Pogodba naj olajša trgovske zveze tred obema državama, ki trpijo v zadnjem času posebno vsled nove jugoslovanske devizne naredbe. Glavna naloga avstrijskih zastopnikov bo doseči izpremembo jugoslovanske devizne naredbe in jo predraga čiti v korist prostega prometa.
«= Položaj na češkoslovaškem lesnem trgu. Kakor povzemamo iz češkoslovaških listov, je zanimanje inozemstva za češkoslovaški les zopet oživelo. Osobito Francija. Anglija in Nizozemska povprašujejo po češkoslovaškem blagu. Hudo konkurirata češkoslovaški lesni trgovini z inozemstvom Poljska in Rumunija, Na domačem lesnem trgu vlada skoro popolna stagnacija.
= Zlata paritefa v Avstriji znaša od 27. t. m. do 3. derembra 14.690 kron.
= Italijanska trgovinska zbornica na Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja, se osnuje tam s podporo italijanske vlade italijanska trgovinska zbornica.
= Povišanje železniške tarife v Nemčiji »Wolf» poroča, da bo nemška državna železnica povišala z 1. decembrom tovorno tarifo za 150, a osebno za 100 odstotkov.
= Nazadovanje zapadnih deviz na sofijski borzi. Iz Sofije poiočajo, da je nazadovanje zapadnih deviz na tamoSnji borzi povzročila vest, la se je Stan-bo lijski sporazumel z beograjsko Vado glede odložitve reparacijskih plačil za dve leti.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra., Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
DROBNE VESTI
= Znižanje cen papirju. Združene papirnice Vevče d. d. nam poročajo: Zad nji porast dinarja na borzi je omogočil domači papirni industriji, da si je nabavila v teku zadnjih dni nekaj ceneje one surovine, glede katerih je navezana na
iščeta za takoj meblirano sobo pn boljši JružTii, če mogoče s pr.ist:-vhodom. >ajemnina postranska stvar Ponudbe n<« upravo »Jutra* po-1 »Soba 9116».	407?
Vreče, drobno sol
in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka
SIRC-RANT, KRANJ
ter kupuje najvišje poljske pridelke in
suke gobe. sei
Nosile zsfadl nj ihovih velikih prednosti
Neki stavec mi je dejal: _ Spisati knjigo — to ni nikaka umetnost; toda pojdi in jo — stavi, Če znaš!
V knjižnem svetu bi se dali ljudje razdeliti po priliki tako, kakor se dela karte: ,— Izdajatelj je as. — Knjigarnar je krali V- Tipograf je fant.
Pisatelj je šestica. Poslušajte, kako značilno je govo-ffl na zborovanju berlinske zveze ruskih knjigarnarjev in izdajateljev as — Levitan. Dejal je:
«Avtorski honorar bi ne smel iznašati več kot 10 odstotkov nominalne vrednosti knjige, ker bi sicer pisatelj zaslužil več kot izdajatelj.
To so pač trde besede. Gospodu Levitanu morebiti ni toliko do denar-ia, njemu gre za princip:
»Kako more pisatelj zahtevati, da pride v isto vrsto z zalozntkom? Torej naj bi šestica pobila asa?!»
Spominiamo se. da prkninj imperator Nikolaj Pavlovič n hotel dopustiti, da bi spomeniki pisateljev stali V hti vrsti s spomeniki generalov.
Ko so hoteli Postaviti na Kazan-sk?m trgu spomenik pesntka Kr o-va-ki bi imel za posede bronaste figure
Kntuzova ln Rarkteia. ie car izjavil.
_ Ne gre, pod nobenim pogojem
ne gre! To je preblizu feldmaršalu.
Na tem stališču stoje tudi naši založniki:
— Pisatelj ne sme in ne more dobiti za svojo knjigo več kot 10 odstotkov honorarja, ker bi bil preblizu založniškemu fpldmarša'u Levitanu	Prevel B. Borko.
Stanislav Krakov: Krila
Roman s solunske fronte. Roman? Ne, gola istina v umetniški obliki, slike iz vojnega življenja na fronti, s katere je prišla svoboda tudi k nam. Mijo in Duško odhajata s svojo četo na bojišče. Jeklena čelada na glavi, a v glavi zavest: smrti nasproti! Smehljata se, šalita vzlic resnosti položaja. Skušata premagati otoz-nost, bojazen in srečata dve vlačugi.
»...Na nekem vozu ležeči, opazujeta dve vlačugi vojake. Smehljata se. Veter, ki se igra okoli voza, dviga njuna kratka krilca. In srečni sta, da lahko kažeta tem strašnim vojakom svoja okrogla kolena. Njuni pogledi se srečajo s pogledom častnika, ki Jezdi poleg vojakov, in ena izmed njiju, ki ima črne, kratke lase. mu vrže z roko poljub. Mali pobočnik je silno srečen ter VTača poljub kar s celo pestjo...»
Tako gredo na fronto. Srečni ln veseli kajti poljub vlačuge — taka ie vojaika vera —■ prinaša srečo.
Potem slike življenja v taborišču, po bolnicah, iz strelskih jarkov, odbitih napadov in Izvršenih naskokov. Vse z brutalno resnicoljubnostjo, brez olepševanja, čisto v čustvih, ki jih ima in mora imeti človek v takih položajih. Brez herojstva, brez junaštva, kakor ga lažejo naivni sentimentalci, ki niso nikdar videli fronte. Tam vlada le groza, strah, trepet, razburjenost. obup, borba za življenje. Grom in tresk pušk, granat, šrapnelov. Mojstrsko je popisana smrt vrlega majorja Mi-losada: bal se je za svoje življenje, sal ima doma ženo in deco. le nanje je mislil in mučile so ga temne slutnje. Hipoma eksplodira nad majorjem bolgarski šrap-nel in ga vrže ob tla Ordonance, blazne od strahu, tekajo okoli in kriče: Poveljnik Je padel! Zvesti pobočnik Duško kleči prvi ob umirajočem majorju... obvezujejo ga... a šrapnel je majorju raztrgal trebuh. Mali adjutant ihti in joka, major pa vzdihne v groznih bolečinah.
Izvrstne so slike Iz bolnic... zlasti prizori z rafiniranko baronico, ki se klati vedno le okoli mladih ranjenih častnikov. Potem naskok. Kakor v megli, v opojnosti. Mali adjutant Duško vidi spopad, sliši »HuraN-klice, obvisi na žici ranjen, a ga rešijo. Močna knjiga, resnična, dobro Pisana. Zaslužila bi, da Jo prevede kdo na slovenščino kot vzporednico Bar-bussovega »Ognja*.
m
Društvo kmetijskih strokovnjakov v LJubljani naznanja, da je njegov zvesti član in bivši tajnik, gospod
Ciril Prijatelj
dipl. agr., strok, uradnik Kmeliiske družbe
r pondeljek, dne 27 t m. ob 4. zjutraj po dolgi mučni bolezni
izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bo t torek, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hise
žalosti, Dalmatinova ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, dne 27. novembra 1922.	^
Šah
Španska igra
Igrana na dunajskem šahovskem turnirju. Beli: Takacs. — Črni: Aljeckin.
1.	e2 -	- e4	e7 -	- e5
2	Sgl	— f3	Kb8	— c6
8.	Lfl	— b5	a7 -	- a6
4.	Lb5	— a4	Sg8	— f6
5.	0	— 0	Lf8	— e5i
6.	Sf3	— e5:»	Sc6	— 65:'
7.	d2 -	- d4	Sf6	— e4:«
8.	Ddl	— e2	Lc5	— el
9.	De2	- e4:	Se5	- ge
10.	c2 -	- c4	0 —	0
11.	Sbl	— c3	f7 -	f5
12.	De4	— f3	Sg6	— h4
13.	Df3	— d3	b7	- b5»
14.	La4	— b3 •	Kg8	- h8
15.	Lcl	— f4	Sh4	— g6
16.	Lf4	— d2	Lc8	— b7
17.	Tfl	— el	b5 -	- c4:
18.	Lb3	— c4:	d7 -	- d5
19.	Lc4	— b3	c7 -	- c5
20.	d4 -	- c5:	do	- d4!
21.	Sc3	— a4	Lb7	— e4
22.	Dd3	— c4	Le7	— g5
23.	Dc4	— cl	Lg5	— d2:
24.	Del	— d2:	Sg6	— h4
i mi
M. mm '//////A
WM- m wm mi 11 §■
Beli: Kgl, Dd2, Tal, Tel, Lb3, Sa4; fcmeti: a2, b2, f2, g2, h2.
Črni: Kh8, Dd8, Ta8, Tf8, Le4, Sh4; kmeti: a6. d4. f5, g7, bi.
(Črke od leve na desno, številke od »podaj navzgor.)
25.	f2 — f3
26.	g2 - g8
27.	g8 — h4 :
28.	b4 — h5
29.	Tel — e6» SO.	Lb3 — e6: 31.	h5 — h6 82.	Dd2 — f4
33.	Tal — fl
34.	Tfl — f2 Beli se vda.«
Le4 — f3: Lf3 — c6? Tf8 - f6 Tf6 — h6 Th6 — e6: Lc6 — a4: g7 — h6: Dd8 — f6 La4 — bo TaS — e8
Opombe: i Priporočal L Moller kot najmočnejše. Druge ca tem mestu mogoče poteze so 5. ... b5, 5. ... d6, 5. ... Le7, kar je do dvoboja dr. Lasker - Scblechter veljalo kot najboljše, in 5. ... Se4:1 kar je dandanes v moderni mojstrski praksi skoraj izključno v navadi.
' Na 6. c3 bi lahko sledilo La7! 7. d4, Se4:! 8. Tel, f5 s povoljno igro za črnega.
3 'ločnejše kot 6. ... Sfe4 :, na kar igt«- seli najbolje 7. Sef7 :1
« Na T. ... La7 sledi 8. de, 8e4: iS.
Dg4 z dobro igro za belega.
*	Zelo močna poteza.
' 14. cb5: seveda ne gre zaradi abo: 15. Lb5: (15. Db5: ?, La6 in dobi kvaliteto), c6 16. Lc4j, d5 17. La6.
1 Izvrstno igrano. Napad črnega postane sedaj nevzdržen.
s Ni dobro, pa kaj je belemu storiti? Napad njegov se hitro razblini in bela igra zruši.
•	Na 35. Lf5: odloči Tg8f takoj.
Rešitev problema v št. 278 (23. novem.)
Beli ima potezo in da mat v 8 potezah takole: 1. Dg8 + 2. Lc4 -f 3. Le6 .-f. 4. Sf7+ 5. Sd6.+. 6. Sf7 + 7. Sd8.+. 8. Tf8.+.
•
Rešitev problema v 5t 281 (26. novem.)
Črni (na potezi) da mat v 12 potezah:
I.	. . . Dg3 + 2. Kf5, De5 + 3. Kg6, De8+ 4. Kh6, Dh8 -f 5. Kg6, Sh4.+. 6. Kg5, De5+ 7. Kb6, Sf5-f 8. Kg6, Se7+ 9. Kh6, Dh8 + 10. Kg5, Dg7 -f
II.	Kf4, Dg3 + 12. Ke4, De3-f.
Mariborsko šolstvo
(Uudske šole. — Nekaj statistike.)
Kdor pozna brezupne boje, ki smo jih pred prevratom imeli Slovenci v Mariboru za slovensko ljudsko šolo, ki je kljub vsem naporom nismo mogli doseči za nad 1000 otrok, ta bo razumel naše zadoščenje, ko slišimo sedaj pred vsemi ljudskošolskimi poslopji čebljanje naše mladine. Število Ijndskošolske mladine raste od leta do leta Nemci pri tem kopne kot sneg na pomlad. V šolskem letu 1920./21. je bilo še 21 nemških razredov in 40 slovenskih, v letu 1921./22. 13 nemških in 48 slovenskih, letos imamo 70 razredov, med tem 12 nemških in 58 slovenskih. Skupno število učencev je znašalo v teh treh letih 2552, 2627 in letos 2866; od teh je le 505 Nemcev. Fak-tično razmerje menda tudi pod nemškim režimom ni bilo dosti drugačno, vendar se na nobeni ljudski šoli ni slišalo slovenske besede. Tudi kot učiteljske moči so nastavljali le najz3grizenejše germa-nizatorje in mi je torej neumljivo, kako morejo naše oblasti še sedaj puščati nekaj tistih ostankov, da nam vzgajajo jugoslovanski zarod v Mariboru. In če se še toliko hlinijo, kdo jim bo verjel, da so izpremenili v teh letih svojo notranjost in da nimajo zvez ln instrukcij iz severa! Tu bi pač morali zasaditi le naši najboljši nacijonalni pedagogi, ki bi imeli vsak hip pred očmi resnost položaja Maribora kot obmejnega mesta. Kakšna bo naša pozicija v primeru obmejne napetosti, če ne bomo imeli v zaledju res svojih državljanov? In kakšen duh še vlada v velikem številu mariborskega meščanstva, kaže dejstvo, da je na eni slovenski ljudski šoli okrog 60 odstotkov otrok slovenskih staršev, ki pa sc nemško vzgojeni in se morajo v začetku boriti z materinščino. Čez par let bodo seveda tudi ti pojavi minuli, vendar pa mi ne smemo vsaj sedal ne ene duše več izgubiti.
In s tem končujem svoj statistični pregled mariborskega šolstva, katerega sem razmotriva! Ie z moralnogospodarskcga vidika. Zahvaljujem se vsem, ki so mi
radevolje postregli z dragocenim! podatki
in le želim, da se oglasijo sedaj še pedagogi ter izpopolnijo moje vrzeli, da dobimo tako celotno sliko našega šolstva, ki se nahaja še v kipenju.
V naslednjem podajam še skupno statistiko, podrobno pa bom objavil v »Taboru*:
Srednje šole (gimnazija, realka, kmetijska šola) ....... 969
učiteljišče . . . > s , < f . 451 trgovska šola . . § s . , , » 182 meščansko šolstvo . . } , , 1197
ljudsko šolstvo........ 2866
vinarska in sadjarska šola . , s s 62 ženska obrtna šola . . . , , j 24 trgovskonadaljevalna šola . . , s 164 obrtnonadaljevalna šola. . , ? » 888 podoficirski šoli ....... 600
Šolske mladine imamo torej v
Mariboru......... 6403
Zavedajmo se, da je to punčica v očesu naroda.
Naprodaj
hiša poleg Novega mesta.
Pclzve «e: Frano Nelimer, Žabja vas.
Kliniki! za punčke
(lutke)
sprejema u popravilo punčke in Igrače.
Nun s a u Ica 19,11 od 3.-7. ure popoldne.
Lepi trgovski lokali
4025 s skladišči
takoj na razpolago kupon dvonadstropne
htie t staro doliro vpeljano trgovino v sredini mesta Ljubljane na zelo prometni točki. Ponudba pod ,,Zmerna oeca" na An. zav. Drago Beseljak, Ljuldjina, Sodna al. 5.
Čreva
vseh TTst. za kran:ske, krvave in jetrne klo base, najboljše kakovosti po naiuižjih ceuaii ▼edno oa zalogi pri Joaipu Bergmann, Ljubljana, Poljanska oesta št. 85. Ravnotam se kupuje sirov ln stopljen loj po najvišjih dnevnih cenah.
PERJE
vsak čas
po najnižjih cenah
pri
E. VAJDA
izvoz divjačine in perutnine Cakovec, Medjimurje »mo««*!*}
Brzojavi: Vaj da C&koveo.
Telefon štev 59.	94,1
Prodaja po 1
znatno znižanih cenah:
zimsko perilo, pletene jopleei
rokavice, nogavice itd.
9. ŠinboiHG ml H. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 18.
Čarobne svečke
za božično drevo, baterije, ženne vžigalnike in kamenčke za iste priporoča
Ci>ag o Rozina,
Maribor
4064
3999
170 dolga
z dvojnim pokrovom.
Naprodaj:
fioerz Irieder, 8 x Ziata verižica, itna ziata ura
Istotam se tuli prodaja:
llila na ninrill enonadstropna, krasno Vil d lld UitiUlI, meblirana, v lepem zatišju, brez prahu, z velikim sadnim vrtom, zasaienim z žlahtnim saJjem, odilaliena tri minute od jezera.
lafka Kočija , enovprežna, in La&ke zimske neki , zelo pripravne.
Nadalje se cend odda:
Samokres ilzr louska pouka
obilno množino micije kakor tudi flnhnrf Ponudbe ua upravništvo IldUBIl. .Jutra* pod „St. 204".
Planine so zahtevale novo žrtev. Naš tovariš, gospod
Jožko Turk
se je smrtno ponesrečil v nedeljo, 26 nov. popoldni na Grintovcu. Truplo prepeljejo v Ljubljano in mi vsi, ki nam je bil pokojnik zvest tovariš, ga spremimo na poslednji poti.
Bodi mu zemlja lahka in več-naja mu pamnjat.
V Ljubljani, 27. novembra 1922.
Športni ki Jlirija".
•tanal. de SO saaadl Ol*. S*—, »aeklti ••milnim 6 saaadl > Oln. — Trco.it' »cjlaal. daplaovaala, «« »r»mianii>« d« SO b.a.dt 6 Oln, ra.klk »adal|n|lli S o.aadl 9 Din. — »la£a aa aapral. (Lahka hi« » — anamkah.) Na vpraianl. aa adgovarla 'a, aka la »pralanja priložen, cnamke ra edgoae*. 1
resne ponudbe s sliko po« »Srečna bodočuost* na uprav« »Jutra*. 4045
4068
V primerno službo
(kot skladiščnik, pisarniški uradnik ali pa kot blagajuik) želi vstopiti takoj v večje podjetje ▼ Sloveniji popolnoma zanesljivi :;0 let stari oženjeni primorski begunec, zmožen knjigovodstva, strojepisja, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Razpolaga prvovrstne reference, in tehničuo znanje. Ponudbe pod »Begunec M.» na upravo »Jutra*. 4051
Sprejme se: 4031
KnjigovoJkinjo, zajedno kore-spodentinjo, dobro moč, nekaj mehanikov in sta henih klju-ravničarjev, mizarja, dva vajenca, brusača (ponikbrja; »Tribuna«, Ljubljana, Kar-lovška cesta ster. 4.
Trgovski potnik
v Sloveniji najboljše vpeljan, sprejme par dobrih zastopa stev proti proviziji. Cenjene ponudbe pod: »Stalno potujoč* na upravo »Jutra*. 4043
Bukova drva i20/I
na drobno in na debelo prodaja lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Prodam
pet mladih, šest tednov starih jazbečarjev in psico, staro l1/, leta. Cena po dogovoru. Ivan Dežman, Lancovo ft. 2 pri Radovljici. 4058
Suhih bukovih drv,
reč vagonov, proda D. Fran-čič, Gospos-a ulica št. 4. K 210 — za 100 kg prosto vagon na Dolenjskem. 4 67
Stanovanje s hrano
išče solidna gospodična. — Pismene ponudbe pod »Takoj na upra.o »Jutra*. 4045
Korespondence
želi izobražen, mlad Slovenei v Ljubljani z interesantn« gospodično, najraje v Iran' coščioi, italijanščini ali srbohrvaščini. Dopisi pod »Har monie de beautč et d* espritj na upravo »Jutra*. 405?
Tri mladenke,
lepe zuuanjoeti, s premoženjem, žele dopisovati s enakimi mladeniči ali mlajšimi vdovci. Pisma s sliko je poslati pod »Nadica, Ljubica Rožica*, poštnoležeč« Raj heuburg. 406C
Prodajalko 4036
sprejme: Edmund Kocbek, Kranj.
Pojasnila dale pisarna Jisgosf. Sok&fsksga Saveza
(Narodni dom).
I|. t Miroslav Kasal
oalastveno poverjeni stavbni Inžaner In mestni stavbenik
LjuDllana, Na Mirja,
itavbno po. etre in tenniš:;s lsaraa '.a betonska, železo-oetonske in vodne /gradbe, arhitek uro te.- vsakovrstne visoke zgradbe. Hib
izrrittef.
Za Miklavža
kupujte nove knjige
Tiskovne zadruge v LJubljani s
Ivo Šorll, Člrimurol. Mladinska povest s slikami. Broš. Din 16-—, vezana
Diu 21"—, po pošti Din 125 več. Jos. Jnrotča Zbrani spisi, IIL zv. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. Din 30 —,
po pošti Din 2 50 več. Strug, Jutri. Povest Broš. Din 10 —, vez. Din 15 —, po pošti Din 1-50 Teč. Slenkievvlcz, Z ognjem ln mečem. Zgodovinska povest b slikami.
1—3 snojiič Din 21'—, s poštniuo Din 22'bO. Shakespeare-Znpandld, Othello. Broš. Din 19-—, po poiti Din 125 več. Meilk, Jugoslavija. II. del, 1. snopič. Bro5 Din 21'—, po pošti Din 150 več. Hobhouse, Liberalizem. Broš. Din 25 —, po pošti Din 1 25 več.
Knjige se naročajo pri
Mm\ zadrugi d Ljubljani, Prešernova ulica l\ 59.
Natakarloa,
25 let stara, gostiln, stroke, želi premeuiti službo. Vstop takoj. Cenjeue ponudbe na upravo «Jutra» pod »Natakarica*. 4022
Brivski pomočnik,
18 let star, želi službe. Vstop takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Brijač
4ii23
Mesarski vajeneo,
močan in zdrav, ki razume že vse sam delati, ker se je učil že 19 mesecev ia bi rad nadaljeval svojo učno dobo do konca. Nastopi takoj. Gre tudi izven Slovenije. Dopise je poslati na poštnoležece Račje pod »F. L. št. 48*.
*057
Skromno stanovanje
za mlad zakonski par se išče. Erentuelno s souporabo kuhinje. Ponudbe pod »čim-preje* na upravo »Jutra*
•1061
Nova hiša
z gospodarskim poslopjem in vrtnm se proda v Stični na Dolenjskem. — Naslov pove uprava »Jutra«. 4010
Naprodaj
fe 13 johor zemljišča, obstoječega iz šest johov bukovega goidofja, ostalo so njive in travniki, po zelo ugodni ceui r bližiui Rimskih toplic. — Vprašati je pri Jožefu Pod-pečniku t Trbovljah 1 (Loke;
it. 196. 4073
Trgovski poslovodja
želi znanja z gospodično pristne zunanjosti, trgov-ko na-(ibraženo, t starosti od 18-25 let, z nekaj premoženja, v svrho osamosvojitve. Zeuitev ni izključena. Prosi se ie
Miklavži
Dve ljubki, pridni Primork;
želita, da prineseš pisemčks dveh enakih gospodov pod »Veseli Primorki 242»,poštuo-ležeče Celje. 4059
Akademik,
vešč srbohrvaščine, laščine, latinščine in grščine, daje instrukcije. Prva dva jezika tudi samo t obliki kenver-zacije. Cene zmerne. Ponudb* pod »Marljivost« na npravn »Jutra*. 4070
ISče se trgovina
v Ljubljani, ki bi prevzela zalogo letnih izdelkov sto-larue in strugarne v Sodražici.
404C
Gosli pončuja 4003
bivši učitelj »Glasbene Matice* po najnižjih cenah. Naslov povu uprava »Jutra*.
Na dobro opoldansko hrano 4037
se sprejmejo dame in gospodje iz boljših krogov. Več s« po-izve r upravi »Jutra*.
25 •/, plafia 4020
solidno podjetje za posojil« od Din 100.000— na en« leto. Garancija prro.rstaa. Ponud e pod »Prvovrstno* na upravništvo »Jutra*.
	t.		
			
T
Družba VeNka gora naznanja tužno vest, da je danes preminula družabnica, gospa
Marija Gruden.
Bodi ji ohranjen blag spomin. RIBNICA, dne 26. novembra 1922.
m
K 24
M
M
M
mmm

M fiiavensko-Amerikansko trgovačko dioničko društvo u Zagrebu.
Poziv na subskripcUjo!
z svobojenjem in ujedinjenjem našega troimcnega naroda zavzeli smo tudi v svetovnem trgovskem prometn važno mesto,
in je edino do naših sposobnost^ da tc' mesto tot ^gavprašanja zavzemamo velik del vzhodne obale Jadrana, napotuje nas ie zemljepisna "K "v	našega'bodočega trgovskega razvoja, da zaigramo primerno vlogo tud,
v svetovnem prometu izmene dobrin.	lmArann ,i3c+; i (dva) velika Dristanišča Trst in Reka, ki sta koncentrirala v sebi vso
Pred veliko svetovno vojno bila sta na Jadranu zlasti	tl^Ttnh tržiščlh s'tekle sebi s svojim čestitim in
pomorsko trgovino nasega slovcnskega ^	£	teh istaniš5> ter oživljavala i trgovski promet ostalih
marljivim delom svetoven gl". Vemo, da je ^sa ^0n47oab^gs°ta ti dvePveliki pristaniški mesti važno vlogo tudi na vso kontinentalno
SSSf.f^«
vphv	ekonomske samostalnosti, ko bi ta ideja začetnikov ne našla raznmevanja in moralne
in materialne podpore vseh narodnih ljudi	Drevidnost obilno obdarila, in ki iščejo pota na svetovno tržišče, morajo
prihajati	p5o ju^eS'	vsemu kulturnemu inozemstvu dati dokaze naše trgovske zmožnosti
in	J"g°slavije, kakor les, cement, duhan,_slive itd, prihajajo na svetovna tržišča
i\pr.Hm!lripm taifc dXdmv kbogate na račun naše neorientiranosti, da nam se potem še smejejo in z žulj. našega narod,. pridobljenobogTts^	političnih aspiiaclj Id gredo za našim popo.nim podjarmljenjem.
Podpisani osnujejo v to svrho trgovsko društvo pod tvrdko:
SLAVENSKO -AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO
z osnovno glavnico K. 50,000.000- (Din	Razdeljeno v UMOOv_delnic po K
tečajen* način "emisije 'ostanka Z75 JJOO^ komadov deimc s Z SflSSS- ^SOO.OOO-j pripušča ravnateljstvu.
Tiizttttffz- - - * '
inozemstvo zla s«	p0 potrebi i„ industrijskim potom.
I 1 podpiranjem ustvarjanja pogojev za L najizdatLjšT razvoj naše prekomorske trgovine, z otvontv.jo podružnic, agencij in
zastopništev, dajanjem pojasnil o cenah, transportnih in carinskih vprašanjih.
zastopu 4yz ^^^ parobrodarskih zvez z vsemi važnejšimi prekomorskiml tržišči.
5.) Z vsemi strokami, ki so v zvezi s posli pod 1 -4..	MERtKANskO TRGOVAČKO DIONICKO DRUŠTVO takoj po
svojem o^Z^r-rv^jr^rs^SS^r^ Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Sphtu, Sušaku, Bakru, Sarajevu in kjerkoli se za to pokaže potreba ter takoj prešlo na dejansko delo.
^"S^r^enih K 20,000.000- (Din 5,000.000-) delniške glavnice, odnosno 50.000" komadov delnic po
K 400— (Din 100--) se morejo vpisati in vplačati: JUGOSLAVIJI:
• c. avfkcki Ri\KI n l>» v 7aorebu Liubljani Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, F1 ^Mariboru Murski Suboti* MjiM^SiS, šab?u, šibenlku, Velikovcu, Vrttu. ter njenih ekspozitur v Monostom, bkof, Loki,
pri «JUGOSLAVENSKI INDUSTRIJSKI BANKi» v Splitu, pri '<ZAL)RUŽNl {JANKI* v Splitu,
pri «HRVATSKi SrEUlGNiCl» v Kotoru.	y južni AMERIKI:
pri Agenciji SLAVENSKE BANKE za Argentinijo v Buenos Airesu,
nri Podauenciji SLAVE>SKE BANisE za Argentinijo, Rosano de Sta Fe (Kuca Jakas, Kokic lvancia
Sri JUGOSLA VEisSK! BANKI za Chile v Valparaisu. Antofagasti, Punta Arenasu, Poiveniru i Natalcsu, (Chile) ter
pri i overjeuištvu SLAVE MSKE BvNKE v Liaii za Republiko Peru (gosp. Anton Cmrlizza),
v Oruru za Republiko Bolivijo (gosp. Ivan Dubravčic),	v Punta Arenasu za Republiko Chile (gosp. Miroslav Scholz),
v Antofagasti za Republiko Chile (gosp. Ivan Soljančič),	y Santiagu	. -	» (g°sD- Radovan Ježic/.
v Valparaisu . „	. (gosp. Nikola Vodnizza),
V SEVERNI AMERIKI:
pri GUARANTY TRUST COMPANY, New-York, pri EMIL KISS, Banker New-York,
pri DEPOSlTORS SAVI *GS & TRUST COMPANY, Akron, O., pri FARMtRS TRUST & MORTGAGE COMPA\Y, Johnstown, Pa., pri UNiON TRUST COMPANY, Cleveland, O.
pri FARMERS & MERCHANTS NATIOnAL BANK, Los Angelos, Ca1-	Ameriko od dnel0.no-
2.)	Rok subsknpcije traja od dne 10. novembra do dne 15. decembra 1922., za Ju^no m severno
vembra 1922. do dne 15. februarja i923.	112-iOl do delnici (K 50— [Din 12 50] za državne pri-
3.)	O priliki vpisa delnic mora vsak podpisnik vplačati K 450 — (Um ll^ouj po aeimci ^^ i
stojbine in stroške utemeljenja).	'	nntrHila ki se bndo naknadno izmenjala z izvirnimi delnicami društva.
r^Ertl^S^ISč^S^^avne sku^čine z dnevnim redom v zmislu
predpisa p^^j^ Yz ^tUh^llelov^ni^	i^dptsanih^B^NKA*!}3^ v Zaar/bi^vr^ila^razmeao^er
stvlh (čekih na London. Pariz. NeW-York> v kale r. m primeru bo SLAVEDSKA BANKAD.DI. v ZagrebovreiU «™>eno prebitek odobrila podpisnikom na posebnem bankovnein tekočem računu, a na njihovo svooodno razpolago.
V Zagrebu, dne 10. novembra 1922.
m
Slavenska banka d. d.
Zagreb.
Zagrebačka tvornica bačava d. d.
Zagreb.
Slavensko - amerikanskog traovačkog dionlikog dnuštvfl":
Miguel Mihanovich Ju^tavenska ta*. ^venska Industrijska L MicuHcIch . M
brodnik Buenos Alres (ArgenUnlja).
Vladimir A^ko
tvornica in rafinerija špirita likera In Konjaka Zagreb.
industrija d. d.
Zagreb.
Dr. Andro Svilokos
konsul Jugoslavije Valparaiso (Ih le).
Sardina d. d.
Split.
SpUU
Banaz i Rusko
Duliruvnik.
Jakas, Kokič 1 Ivančld
Rosario de Sta Fe (Argeolinlja).
m
S
8(
Domače vcsf!
*	Spominska plošča kralja Petra v Novem Vinodolskem. Na državni praznik, dne 1. decembra bo v Novem Vinodolskem na slovesen način odkrita spominska plošča kralju Petru Osvoboditelju. Ploščo je izdelal kipar Tur-kalj. Prebivalstvo v Novem Vinodolskem želi na ta način dati izraza svojim čuvstvom hvaležnosti do našega velikega vladarja, ki si je osvoboditev naroda postavil za cilj svojega življenja.
*	Francosko poslaništvo v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, _ je francoska vlada sklenila, da zgradi v Beogradu za svoje poslaništvo novo moderno poslopje.
*	Pašič v Novem Sadu. Ministrski predsednik gosj>od Nikola Pašič je v soboto zjutraj prispel v Novi Sad. Na kolodvoru mu je radikalna omladina priredila «večan sprejem. Od mnogo-brojnega občinstva pozdravljen je Pašič prispel v mesto ter se v saborni cerkvi udeležil svečane zadušnice za pokojnim urediukom »Zastave* Jašo Tomičem. Razen ministrskega predsednika so prisostvovali zadušnici tudi minister pošte Žarko Miladinovič, skoraj vsi radikalni poslanci iz Vojvodine. komandant armije z mnogobroj-nimi oficirji ter predsedniki okrožnih in srezkih odborov radikalne stranke v Vojvodini. Opoldne je bil svečan obed v hotelu »Lipa*.
*	Jubilej profesorja Lozaniča. V nedeljo je beograjska univerza proslavila SOletnico znanstvenega delovanja akademika in vseučiliškega profesorja Sime Lozaniča. ki slovi zlasti kot kemik. Profesor Lozanic se je odlikoval tudi kot politik. Bil je mnogo let poslanik Srbije v Londonu ter večkrat tudi minister. On .je član mnogih jugoslovanskih in inozemskih društev. — Njegova hčerka Ana je soproga bivšega notranjega ministra posl. drja. Voje Marinkovica.
*	Za naše dečje domove. V proračunu ministrstva za socijalno politiko je za novo proračunsko leto predvidena vsota 500.000 dinarjev za osnovanje novih dečjih domov, ki se bodo zgradili v večjih mestih Jugoslavije.
*	Dom za novinarje. Člani osiješke sekcije Novinarskega udruženja nameravajo predlagati na skupščini zagreb-ike sekcije »Jugoslovanskega novinarskega udruženja* ki se bo vršila dne 2. decembra v Zagrebu, da se posreduje pri vladi, da odstopi graščino barona Gutmanna v Orahovici, ki stoji sedaj prazna. Novinarskemu udruženju, katero bi tam uredilo »Dom za novinarje*.
*	Kje naj bo sedež pomorske oblasti? Narodni poslanci iz Dalmacije brez raz-like politične stranke so se prošli četrtek sestali v Beogradu na konferenco, katere se je udeležil tudi minister dr. Ivan Krstelj. Na konferenci se je razpravljalo o tem, katero mesto Dalmacije naj bi bilo sedež naše pomorske oblasti. Do končnega sklepa ni prišlo, verjetno pa je, da sedež te oblasti ne bo mesto Split.
*	Akcija invalidov. Kakor poročajo ?z Beograda, je odbor 100 invalidov imel prošlo soboto svojo sejo. na kateri so delegati, ki so bili sprejeti pri kralju, poročali o kraljevem zanimanju za invalidsko vprašanje. Kralj ie obljubil, da bo založil vso svojo avtoriteto. da se bedno stanje invalidov čim prej izboljša. Poročilo je bilo sprejeto z navdušenimi klici kralju. Odbor je »klonil, da se dne 2. decembra, ko s" sestane narodna skupščina na sejo. priredi v Beogradu velik miting, na kateri bodo povabljeni dobrovoljci, četniki. uradniško udruženje. ženska dobrodelna udruženja. vsa profesionalna udruženja in vsi invalidi iz beograjske okolice.
*	Napad na Stjepan.a Radiča. Kakor poroča Radičev »Slobodni Dom», je neki frankovec vrgel skozi okno v sobo predsednika Hrvatske republikanske seljačke stranke, Stjepana Radiča. dne 24. novembra ob 10. zvečer dva precej velika kamna. Šipa na okr.u je bila zdrobljena in so se koščki stekla razleteli daleč po sobi. Druge nesreče pa ni bilo. Uvedena je preiskava.
*	Za gladujoče v Rusiji. Delegati narodnega odbora za pomoč gladujočim v Rusiji so nakupili 40 vagonov sladkorja. 2 vagona mila in 100 vagonov konserviranega mesa. Ves ta živež se preko Carigrada prepelje v Odeso. Transport bo spremljal čian odbora g-Gjorgje Gjorgjevič, ki bo v spremstvu člana Nansenove misije blago razdelil med gladujoče v Rusiji. Pomožni odbor [»ripravlja nov transport,
*	Prepoved madžarskih giedališk;b predstav. V zadnjem času obiskujejo mesta in trg6 v Vojvodini različna madžarska kabaretna udruženja, o katerih se domneva, da jim ne gre le za prirejanje umetniških komadov, ampak v prvi vrsti za širjenje tajne propagande v korist Madžarske. V svrho propagande so hoteli Madžari tudi v Velikem Bečkereku osnovati potujoče gledališče. toda ministrstvo prosvete jim je prepovedalo v bodoče prirejati predstave.
*	Imenovanja v vojaški službi. Tnnonj-vani so: za pomočnika Dravske divizij »ke oblasti pefadijV-i polkovnik Milo-*lav Živkovič, dosedaj kom.ndant Ljubljanskega vojnega okrožja: za komandnn U ljubljanskega vojnega okrožja peš. polkovnik Mihajlo Nedič, dosedaj komnu-
nt HL obJK.su£t2a odseka; za koman-
danta H. artilerijske podoficirske Sole
artiljerijski polkovnik Sava Trifkovid; za komandanta 2. divizije Dravske artilerijskega polka art. major Zivorad Požič, na službo v adjutanturo Njeg. Veličanstva kralja je prideljen konjiški major Vladimir Seunig: za adiutanta Dravske artiljerijska brigade je imenovan artiljerijski major Dobrivoj Stojanovid; za ad jv.tanta 2. Dravskega artilerijskega polka kap. H. razreda Dragutin Gvozdano-vič; major Jaroslav Koser je od Dravske divizije premeščen k vojnemu okrožju Otočac. — Sodnemu oddelku Dravske divizijske oblasti je dodeljen na službovanje sodni kapitan I. razreda dr. Anto Marčio. Za vojaškega preiskovalnega sodnika Dravske divizijske oblasti je imenovan administrativni kap. H. razreda sodne stroke Milan Knlar.
*	Našim novim naročnikom. Vsi oni. ki se naročijo na »Jutro* še do dne 5. decembra, dobijo začetek našega novega senzacionalnega romana »Obsojenci* v ponatisu, ako to pri naročilu izrecno zahtevajo. — Uprava »Jutra*.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je nmrl včeraj gospod Ciril Prijatelj, strokovni uradnik Kmetijske družbe, star šele 30 let. Pogreb se vrši danes ob štirih popoldne iz hiše žalosti Dalmatinova nlica 1 na pokopališče k sv. Krištofu. — V Vin-cah pri Sodražici je umrla gospa Marija Gruden, lesna industrijalka. — Dne 20. novembra je umrla v ormoški boiri-ei v 35. letu stsrosti gospa Marija Tram-šek, roj. Pavličit. iz Sv. Miklavža. Pogreb se je vršil dne 22. novembra iz Ormoža k Sv. Miklavžu in je pokazal, kakšno spoštovanje jc uživala pokojnica pr vseh, ki so jo poznali. — Blag jim spomin, preostalim pa naše sožalje!
*	Smrt Sokola. Iz Iga nam poročajo: Sokolsko društvo na Igu je zadel zopet hud udarec. Komaj so se zacelile rane, povzročene po izgubi br. staroste Alojzija Minattija, je neizprosna smrt zahtevala zopet drugega našega delavca br. starosta Alojzija Cominno, posestnika opekarne v Dragi pri Igu. Dne 25. novembra se je na večer vračal z Iga domov, a na potu ga je zadela kap in je obležal na mestu mrtev. Bil je zelo zaslužen za društvo, kajti le z njegovo delavnostjo in dobro voljo se je začel graditi Sokolski dom, ki je danes že pod streho, Ni Ti bilo dano dragi brat, da bi se vsaj enkrat, z nami vred veselil v našem domu, zato Ti pa ostane trajen spomin. Srčno sožalje izrekamo Tvoji družini. Zdravo — Na svidenje nad zvezdami.
*	Važno za družine umrlih državnih uslužbencev in za sluge državnih ohla-stev. Ministrstvo financ je obvestilo tu-kaišnjo finančno delegacijo z razpiFom z dne 25. oktobra 1922 D R br. 142.060. da je ministrski svet na svoji seji od 9. oktobra 1922 v sporazumu z finančnim odborom narodne skupščine med drugim sklenil, da pripada od 1. oktobra 1922 dalje družim umrlega državnega uslužbenca poleg posmrtnine tudi enomesečna drag. doklada umrlega, ako je imel za svojega življenja pravico do te do-klade in v kolikor obstoje krediti v bud-žetu za leto 1922/23. Dalje se je bistveno izpremenilo dolcč.do čl. 28, t. 6. zakona o drag. dokladah z dne 28. febr. 1922. Dočim so bili po starem besedilu izključeni od rodbinskih doklad vsi sluge z imetjem, od katerega so plačevali na leto več nego 5 Din neposrednega davka, je z veljavnostjo od 1. oktobra 1922 razlikovati: 1.) sluge z najmanj petletno nepretrgano državno službo izgube rodbinsko doklado le, če plačujejo od imetja več nego 30 Din letnega davka, 2.) sluge z manj kot petletno službo pa, Če pisčujejo v mestih več nego 10 Din, a v trgih in vaseh več nego 5 Din 3.) pri slugah, ki nimajo drugega imetja, kot samo hišico z enim stanovanjem in v tem stanovanju prebivajo, se davek ki gs plačujejo za to stanovanje, v obče ne jemlje v ozir.
*	S transportom bivših ujetnikov iz Rusije je prispel v soboto v Maribor tudi lSletni poljski deček Vladislav Izma-nowskv, ki se je vtihotapil v transport v Varšavi. Deček trdi, da so mu boljševiki ubili starše in da sedaj nima nikogar. ki bi skrbel zanj. Zato se je na slepo srečo podal v svet. Deček se nahaja začasno z bivšimi ujetniki v karanteni mariborske vojaške bolnice, odkoder ga bodo čez nekaj dni oddali Zaščiti dece, dokler se ne ugotovi njegova domovinska občina.
*	Šola za rezervne pomorske častnike. Kakor poročajo iz Šibenika, se je te dni otvoril tamkaj tečaj za rezervne pomor ske častnike. Tečaj obiskuje samo 18 kandidatov.
*	«Une boeherte francaise*. Francoski tednik «L'IIlustration> je prinesel ob priliki poroke Viljema Hohenzollerna karikaturo. v kateri je narisal kot eno nevestinih družic — smrt. Ta slika je razža-Ha umetniško fini okus gospoda >1. Z. ki pravi zdaj v torkovem »Slovenskem Narodu*, da je ta slika »une boeherie francaise*, »hujša boeherie, nego katerakoli izmed onih, ki so jih zakrivili Nemci... kdaj med vojno v krvni pijanosti bojnega polja!*... — Gospod M. Z.! Vi niste nikoli bili na fronti. Vi niste neposredno videli strahovite košnje, k jo je vršila smrt skozi pet let na stotine kilometrov dolgih frontah po zaslugi VVilIvja. Nikr.lke in drugih velikih žrecev moloha Kapitala. Ko bi bili Vi videli naenkrat štiritisoč mrtvih in umirajočih, kakor »em jih videl jat (ne da bi se s tem Dostavljal), bi Dišali dru-
gaŠe. Kot javni funkcionar, bi menil, ste mogli dobiti vsaj nekaj vpogleda v ono še grozotnejšo žetev, ki jo je obhajala in s katero se je opajala smrt po zaslugi istih krvnikov v etapi in zaledju. Ali se niste domislili nečuvenih muk, ki jih je moralo prestajati prebivalstvo od solda-teske, ali niste gledali obupnega umira-nja ranjencev in bolnikov, niste videli milijonov umirajočih od gladu, milijonov mater, ki so morale in morajo zreti, kako umirajo otroci na njih medlih grudih. ali ne veste, koliko življenj je pomoril glad, predno so bila rojena, predno so bila spočeta — da zdaj gospodu Willyju niti ne privoščite poročne družice, ki si jo je zaslužil bolj kakor Džingiskan in Timurlenk? In najžalostnejše je, da se najde »napreden* list in priobči vrstice,, v katerih se iz »estetskih* ozirov graja Francoze, če hočejo vsaj nekoliko iztresti svoj gnjev do moža, ki jim je pomoril štiri milijone njih najboljših na lastnih trpečih francoskih tleh! — S. Ferjančič.
*	Amerikanska moka. Velemlin Maj-dič v Kranju nam poroča, da je kupil večje količine amerikanske pšenice, ki že dohaja. Mlin prične takoj mleti moko iz te prvovrstne pšenice ter bo v nekaj dneh moka po nizkih cenah že v prometu. — Informirali smo se in izvedeli, da je 20 vagonov te pšenice že dospelo v Ljubljano. Pričakovati je, da se bo carinska manipulacija izvršila i vso naglico ter da se tudi nadaljnji transport blaga čim najbolj pospeši. Vsako zavlačevanje poveča stroške (stojarina!) in podraži blago.
*	Po »Narodovi« metodi Po isti metodi, po kateri razpravlja »Slov. Narod* stvarni spor med ministrom za soc. politiko in ministrom poljoprivrede, treti-rajo to vprašanje tudi mnogi beograjski listi. Tako piše Krsta Cicvarid v svojem dnevniku: Mi stojimo pred dilemo: »ali da žrtvujemo svinje, to je da pustimo na še prašiče oditi v Italijo, kjer naj služijo prehrani naših neprijateljev ali pa da žrtvujemo ministre, to je, da pustimo kmetijce oditi iz vlade. Ako žrtvujemo prasce, bodemo imeli samo škodo; korist je dvomljiva- Ako žrtvujemo ministra, ne bo nobene škode; korist bo ogromna, Cuvajmo prasce, žrtvujino ministre*.
*	Ponovna obravnava proti majorju Stenzlu. Bivši orožniški major Vladimir Stenzl se je pred tedni pri sodnem stolu v Osijeku zagovarjal zaradi raznih zločinov, izvršenih nad srbskim prebivalstvom v Sremu za časa svetovne vojne. Bil je od obtožbe oproščen. Sedaj pa je stol sedmorice razsodbo kasiral ter odredil novo razpravo, ki se vrši dne 28. decembra pred stolom sedmorice.
*	Neljub incident na meji je doživela neka trgovka iz Gorenje vasi. Brez potnega lista je obiskala svojo sestro v zasedenem ozemlju, a ko se je vračala, jo je prijela naša mejna straža, jo aretirala in izročila orožniški postaji, kjer pa so jo seveda zopet izpustili-
*	Tragična usoda ubeglega kaznjenca. Te dni je skušal tatvine in goljufije že često predkaznovani Jožef Palfi pobegniti iz nubotiške ječe. Po vrvi se je spustil iz drugega nadstropja na tla, a sredi pota se mu je vrv raztrgala in strmoglavil je na tla. pri čemer si je zlomil obe nogi in roki. Bori se s smrtjo.
*	Požar. Javljajo nam iz Središča ob Dravi: V noči od 22. na 23. novembra je upepelil požar hišo in gospodarsko poslopje posestnika I. Modriniaka. Le požrtvovalnemu delu požarnih bramb iz Središča in Grah pri Središču se je zahvaliti, da je bil ogenj lokaliziran in da ni zgorel ves gornji središki trg. kjer je še večina hiš g slamo kritih. V najbližji sosedščini pogorelega poslopja »e nahajajo tudi obsežna skladišča trgovske tvrdke M. Robič, ki sta jih požarni hrambi z največjim trudom ubranili. Za njihov trud jim gre res vse priznanje!
*	Pogorela je v noči od sobote na nedeljo v Novem Sadu konfekcijska tovarna »Rapid*. Požar, o katerem se £o ne ve, kako je nastal, je uničil vse tovarno z blagom vred. Tovarna »Rapid* je bila v zadnjem času posebno zaposlena z izdelavo zimskih službenih oblek za poštne uslužbence.
*	Mariborski vlomilci na delu. V Mariboru v zadnjem času skoro ne mine nedelja, da bi ne zaznamovali kakega vloma ali roparskega napada. Prošlo nedeljo je bilo vlomljeno v pisarno odvetni-k» dr. Boštjančiča na zelo prometni Aleksandrovi cesti v neposredni bližini policijske stražnice. Vlomilec je hotel imeti pred vsem denar, ker je odprl vse omare in mizice, ni se pa dotaknil knjig, pisalnih potrebščin in pisalnega stroja, K sreči v pisarni ni bilo nikakega denarja. Dr. Boštjančič je že šesti mariborski odvetnik ki so jih to leto obiskali vlomilci. Pred mesecem so podnevi odnesli dr. Rosini čisto nov pisalni stroj. Umetno bi bilo, če bi si varnostni organi poleg nočnih ptic ogledali včasih natančnejše tudi dnevne in nočne ptiče.
*	Okraden slikar. Akademičnemn slikarju E. Cincaku v Subotici so pokradli neznani zlikovci iz njegovega stanovanja celo kolekcijo novo izvršenih slik v vrednosti nad 100.000 kron. Za tatovi ni nobenega sledu.
Smrtna nesreia na Grintavcu
Avskultant Josip Turk t.
Letošnje leto je posebno nesrečno za naše planinstvo. Pripetila se je znana smrtna nesreča na Bambergovi poti na Triglavu, potem ona na Srednji Poncl in sedaj na Grintavcu.
V	soboto popoldne se je odpravila s kamniškim vlakom v gore družba ljubljanskih turistov, med n"mi gg. avskultant Joško Turk, žel. asistent Hinko Sir-celj, tipograf Janez Bitenc z gospo, žel. revident Merzelj, nadučitelj Ivan Tavčar in magister Stanko Kmet. Pohiteli so na Cojzovo kočo z namenom, da poskusijo pristop na Skuto.
Nameravana tura je v običajni poletni dobi brez posebnih opasnostl, mogoča je tudi sredi zime, v januarju. Konccm novembra pa so takšne ture radi novega, še prenizkega in neuležanega snega in radi poledice na skalah, ki štrle iz snega, ne samo prav težavne, ampak izredno opasne tudi za dobro izvežbanega planinca.
V	nedeljo so se 4 Imenovanih turistov odpravili na pot lz Cojzove koče čez Mala vratica in odtod levo zaradno do žleba ali doline med Velikim Grintavcem in grebenom Malega Orlntavca. Tu so se ustavili in iskali markacijo. Avskultant Turk se je ločil od družbe in se kliub odločnim svarilom spustil nalprej kakih 100 m v dolino, jo prečkal in se potem vspenial naravnost po steni navzgor, dočim so tovariši ostali na grebenu, ki ga nekateri imenujejo »Mali Grintavec*. Turk je dospel še kakšnih 20—30 m nad svoje tovariše, preplezal potem še eno steno in dospel na strmo snežišče, pod snegom je bila še trava, — tu pa je nenadoma zdrsni!.
Iz družbe, ki ga je čakala na »Malem Grintavcu*, se je baš ta hip nekdo ozrl kvišku, kje da Turk ostaja, in je zapazil njegov padec. Nesrečnež je drve! z velikansko brzino po strmem snežišču in čez stene približno 150 m navzdol ter izginil turistom izpred oči. Njegov cepin je ostal na mestu padca trdno zasajen v sneg, kar kaže, da je nesrečni planinec to pre-potrebno orodje v kritičnem trenutku morda slučajno ali pa iz presenečenja izpustil ter tako izgubil glavno svojo tehnično oporo, ki je na takšnih mestih neobhodno potrebna. (Slučaj je torei deloma sličen, kakor pri t Cerku, ki ie dal cepin iz rok. svojim tovarišem.) Nesreča se je zgodila ob po! 1. uri popoldne.
Družba je na to sestopila s potrebno opreznostjo, da poišče ponesrečenca. Precej globlje je našla najprej krvavo sled in še nižje pri neki skali mrtvo tru
•	Amerikanska moka. Oddelek za socialno politiko objavlja: Tvrdka Alojzij in M. Zorman v Ljubljani je dobila ameriške moko. Cena, ki se je uradno ugotovila kot primerna, znaša pri prodaji na drobno 23.80 K.
*	Podružnica Jugoslovenske Matice "
Litili priredi dne 2. decembra ti 8. uri zvečer v prosto l!i Sokolskega doma v Litiji, družabni večer z obširnim snoredom. K obilni udeležbi vabi odbor.
bili tud! slovenski rodoljubi dr. Serneo
in drugi. Društvo je z majhnimi odmori do preobrata zelo marljivo delovalo. V času neznosne draginje šolskih potrebščin, ko bo treba že ob vstopu otroka, v prvi razred ljudske šole najmanj 100 kron in v prvi razred meščanske šole vsaj 400 kron. moramo delovanje tega društva, ki je že dobilo novopotrjena pravila od vlade, takoj intenzivno obnoviti in sicer za vso revno šolsko dece brez ozira na vero ali narodnost.
Tudi okrajni glavar dr. LajnšiS je podal v kratkem nagovoru stvarna in koristna navodila za delovanje društva ter je izrazil željo, da najde to najnovejše človekoljubno delo čim največ razumevanja med mariborsko javnostjo, slasti » premožnejših krogih.
Za predsednico društva je predlaga! nadučitelj g. Vabič ravnateljico go. Stup-co, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Ga. Štupca je izvršila tudi vse pripravljalne posle za osnovanje društva. Soglasno je bil izvoljen tudi ostali odbor: gospe prof. Matkova, Wegererjeva in dr. Zakrajškova ter gg. dr. Kerševan, dr. Novak, dr. Reisman, bančni ravnatelj Skušek, katehet Spari in nadučitelj Vabič. Društvu želimo mnogo u4>ehov.
Objave
•	Pevci ljubljanskih pevskih zborov! Zadnja vaja za Adamičev koral »Ti ki si nas ustvaril* s spremljevanjem fanraT se vrši v torek, dne 28. novembra točno ob četrt na 7. zvečer v ve!-ki d"orani hotela Uniona. Kdor se vaje ne udeleži ne sme na koncertu 1. decembra nastopiti. Po vaji razdelimo poseben znak, kt upraviči pevce do skupnega nastopa. Arhivarji naj prineso note seboj! Vsi in točno! Odbor »Zveze*.
•	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 29. novembra, ob 20. uri v vel ki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevni od 18-do 20. ure informacije Sv. Petra ccst? št. 12, pritlično, desno.
*	Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja: V smislu zakona, razglašenega v »Uradnem listu* z dne 23. maja 1922 št-52 se proslavlja vsako leto dan 1. decembra v spomin na proglas ujedinjenia Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Gremij trgovcev obvešča c tem vse svoje člane s pripomnjo, d-bodo na ta dan trgovine zaprte.
*	Razprava o novi uvozni carinski tarifi. uremij trgovcev v Ljunljani nazna-
da se bo vršila
nja, da se bo vršila razprava o novi
—---------	. UVozni carinski tarifi za drogerije, par-
plo ponesrečenega tovariša. Očividno je fumer,je> vegetabilije, toaletne potrebšči-
med padcem večkrat trešči! z glavo ob ^ 5pc(|erijsko, kolonijalno, materijalne skalo z vso močjo, kajti lobanja je bih ' Q M barye in živil3i za trgovino z razbita, da so izstopili možgani, in mu ;e j vin(jm kjsom in ŠFirituozi. za deželne bil ves obraz okrvavljen. Smrt ie bua jde^e jn «emena danes, dne 28. t m brezdvomno nastopila takoj že pri pr- "	-■ • • -------=
vem udarcu.
Tovariši so se vrnili v kočo po nosil-nice in vrvi, da preneso ponesrečenca, ker je pa čas za povratek že pričel potekati so morali oditi na Kranj in se vrniti po truplo še le dan:s. Avizirani so tudi vodniki, da se udeleže prenosa. Iz Ljubljane sta pohitela po svojega ljubljenega
brata gg. Rajko in Albin Turk. «
Pokojni Joško Turk je spada! k mlajši generaciji »Drena* in je bil znan kot zelo podjeten, neustrašen in vstrajen planinec, obenem pa tudi zelo priljubljen in vesel tovariš. Tudi na večer pred nesrečo je v koči zabaval svojo družbo s harmoniko. Bil je tudi navdušen sm -T:ir in planinski fotograf; star je bil 25 let, avskultant tukajšnjega sodišča, že Iz srednje šole udan planinarstvu. vesel, toda trezen m!sd mož. Na svojih turah ie bil popoln abstinent. Studral le na Dunaju in študije dovrši! v Pragi.
Pokojnik je sin občespoštovanega dolgoletnega mestnega svetnika, bivšega deželnega poslanca g. Jostoa Turka, posestnika in prevoznika v Ljubljani. Vest o nesreči je v vsem mestu napravila globok utis !n vzbudila sočutje, zlasti pa še pri vseh onih. ki so bodisi kot sošolci bodisi kot planinski tovariši pokojnika poznali in ga zato znali ceniti. Težko prizadeti rodbini naše najtoplejše sožalje nad r.enadno bridko izgubo.
Zborovanja u korist
msribcrske mladine
Maribor, 27. novembra,
Prošlo nedeljo se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor Društva za podpiranje revne ljudsko- in meščansko-šolske
mladine. Sestanek, ki je bil lepo obiskan g strani učiteljstva ter zastoprlkov uradov, karitativnilh korporaci.i ir. staršev, je vodila in otvorila s izpodhujajočim govorom ravnateljica ga. Stupca. Poudarjala je. da nas kliče nastopajoča zima k nadaljevanju človekoljubnega podpiranja revne šolske dece. za kar so Mariborčani ustanovili že leta 1874 poseb no podporno društvo, katerega člani so
ob 7. uri zvečer v gremija!ni pisarai
•	Podoficirsko podporno društvo območja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani priredi na dan 30. novembra t. !. v veliki dvorani hotela »Union* plesni večer pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti pukovnika g. Mil. J. Vučkoviča. Sodeluje godb?. Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Cerina. Odbor vabi vse gg. rez. oficirje in bivše daijeslužeče podoiicirje k tej prireditvi Vstopnina 10 Din za osebo. Začetek točno ob pol deveti uri. Cisti dobiček namenjen je za podpore podoficirskih družin. Ako se komu ni dostavilo vsled nevednosti naslova vabilo, naj ga blagovoli zahtevati pri naredniku Sosiču v vojašnici Vojvode Mišica objekt YIV. (belgijska vojašnica) Vstop dovoljen samr vablicnim. — Odbor.
•	Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi po deželi sledeče poučne sestanke in predavanja v prvi polovici decembra: 1.) V nedeljo 3. decembra v Rovtah (pom. okr. ekonoma Mat-jašič o pravilnem obrezovanju, čiščenju, gnojeniu sadnega drevja, o ravnanju z moštom), v Kostanjevici (pom. okr. ekonoma Ambrož, o raciionelnem gnojeniul in v Starem trgu na Stejerskem, v žup-nišču (okr. ekonom VVernig, o perutni-narstvu in prašičjereji). 2.) Na praznik dne 8. decembra v Mežici na Koroškem (okr. ekonom Wernig, o uporabi umetnih gnoiil, o oskrbovanju travnikov i* umni živinoreji). 3.) V nedeljo dne 1P decembra v Prevaliah (isto predavanje), na Uncu (pom. okr. ekonoma Matjaši-: o živinoreji). 4.) V ponedeljek, dne U. decembra v Logatcu, v sredo dne 13. decembra v Gornji vas! in v četrtek dr.r 14. decembra v Gor. Logatcu (praktični tečaj o obrezovanju sadnega drev.i? pom. okr. ekonoma Matjašič).
•	Darilo. G. Franjo Pribik je daroval Jugoslover.ski Matici znesek 60 Din kot odgovor na napad v »Volksstimme*. — iskrena hvala!
•	Zgubila sc je zlata ženska rra z usnaf« zapestnico. Pošteni naiditelj na! jo odda proti nagradi na policiji._
Vremensko poročilo
(Jabljana. 27 nOTeml.r, 192-2	Mohli-,« ** m n,d monem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zaereh . . Beotrrad 'aoaj • • l'raw . • Inomost. .
ob
7. 14. 21-7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
757-0 758 7 7630 756 8
758-6 760-4 7633
Zracua temnenitiira
2-3
3-2 —1-7
80
0-0 -4-0 —20
Veter
ser. zap. »e»er
brezvetra
vzhod
zapad ser. zapad ser. rzh.
Oblačno 0-10
oblačno v-o obl. jasno dež
.blačno -isno Bneg
1'idavine mm
1-0
1-0 10 82 0
V Ljnbljaat bMoaet« «6H. ttmmt. eiak». Me« vzhah ob 719 zaia« rt 1§'16
Claude Farržre:	2
Obsojenci
Ekvipaža zapusti drevored in se potopi v šum o. Vroč rastlinski zadah struji iz visokega listja, ki se z obeh strani boč: nad cesto. Drevored siko-mor se nadaljujp, cesta seka šum o. pragozd. Da ne vidiš ceste, bi mislil, da še ni človeška noga todi stopala. Vsa prvotna divjost prašume se ti odkriva in vsa njena bohotnost. Vkljub temu pa stoji tukaj še le deset let. do zadnje bilke jo je človeška roka presadila na ta kraj. Nič manj nego štiri milijone debel so porabili, tretjino z gora. Ogromnost tega podjetja je imela tem večji uspeh: Vse te množine ceder, hra-stovja in smrečja so se aklimatizirale skoraj hipoma na tem orjaškem, nalašč za njo usvarjenem ozemlju.
V manj kakor enem letu so vznikle iz zemlje množice praprefi, grmičja, mahu, jagod, goščave, hičevja. šikare in one nerazdružno zverižene zajedave ovijalkafc ki ji v Louisiani pravijo iš|>aiiski'brada*. Šuma je kmalu pričela neomejono poganjati in se zgošča-ti. Kmalu se je v njej udomačila zver-jad, prehod skozi to goščavo bi bil mogoč le 6 sekiro v roki. Z blazin svojega voza je Mac Head Vohr gledal na to prirodo. ki jo je on prestavil semkaj, in nasmešek mu je zaigral okrog gospodovalnih usten, prsa so ee mu razširila. Dasi ni bil več lahko dosto[>en ponosu, ker so ga uspehi preveč razvadili, je vendar občutil nekaj kakor j>onos pri misli, kako je bilo tukaj pred desetimi leti in kako je dane*?.
Rjavci peketajo, ekvipaža živahno drdra. Cesta se zavija in se_ nolagoma vzpenja do prvih pobočij griča... Šuma se zgošča in sprejema cesto, kakor
y toplem dehtečem objemu, kakor objemu ženske. Prvič na vsej vožnji se zravna sedaj tudi gospodična Mac Head Vohr na blazinah. Nozdrvi se ji stresneta in vsrkavata mogočni sladki vonj zajubljenega drevja. S skoraj nezavedno ljubeznivo kretnjo objame deklica rame svojega očeta, kakor da sta je prevzelo gozdno dehtenje in sladki šelest.
Gluhi gošči sledi zračnejša. Tu pa tam zazeleni travna čistina, kakor pašnik v visokih gorah. Cesta se sedaj vzj>enja strmo in naravnost čez pobočje [»roti vrhu. Na levo in desno se širi pogled čez pokrajine do robov obali, se potaplja na zapadu v ocean in objema na iztoku osmi izliv z daljnim levim bregom. Konji se pozive. Po deseti milji vožnje prispe vprega naenkrat na vrh nasipa, pori okroglo steb-rovje. Belvedere. Tu je vrh umetnega griča. Od tod se ti odpira pogled na tisoče kvadratnih milj vsenaokrog te zgradbe 6 stebri. Mac Head Vohr je to zgradbo posvetil pramateri človešt-a, Evi, ženi Adamovi. — In gospodični Mac Head Vohr je ime Eva.
Ta trenotek jo oče pokliče po ime nu. Odkar mu je hči svojo roko ljubez-njivo poljžila na ramo. se je oče smehljal. Ne moreš si misliti nič bolj tujega, kakor je smehljanje teh usten, smehljanje. ki se širi kakor brazgotina sablje sredi strašne trdosti toga ledenega obraza, kakor izklesanega s sekiro. Ekvipaža se ustavi tik pod stopnicami razglednega svetišča.
Jekleni nasmeh se obrne rožnatemu nasmešku ki se je razcvel na ustnih gospodične Mac Head Vohr in nena vadno olepšal njen obraz ter razjasnil ter poživel njeno biserno bledico.
« Nočeš li izstopiti, Eva, in se nekoliko šetati okrog svetišča?*
Vrhunec griča je pokrivala angleška ruša. obdana z mramornimi balustra-dami. Tu i>a tam so jih prekinjale pom pejanske klopi s hrbtnimi in stranskimi naslanjači. Eva Mac Head Vohr je včasih rada posedala na teh klopeh. Njeno vitko telo se je v dobro preračunanih legah dobrikalo razgretemu mramorju. na katerem se bolje spoči-ješ, kakor na divanu.
Toda njena fantazija se je danes sjirehajala drugod:
«Ne, guverner!* mu odgovori . . . (očetu je vedno rekla »guverner*, ker je iz |tonosa in laskanja rada v razgovoru sjiominjala na visoko mesto in moč tega moža, svojega očeta, ki pa jej noče biti nič druzega. kakor poslušen suženj)... — »Ne, guverner! Raje bi . . . pa le. če ti ni neprijetno ali če te ne zadržujem . . .» »Kaj pa, ljubček?* »Raje se vrniva po prirodnem par ku in se ustaviva na visečem mostu, med obrežji, da se nasrkava 6vežosti reke . . .»
Mac nead Vohr pogleda na uro. Niti pri svoji hčerki ni pozabljal, da se sestane ob 7. in [»etnajst minut Vrhovni svet šefinženerjev v Veliki palači. Toda povratek po levi obali bo jedva daljši, kakor po dosni. in konji so še sveži. Guverner se s koncem svoje pa lice dotakne voznikove rame in ukaže: »Priro lni park!*
Kadar je Mac Head Vohr govoril s svojo hčerko, je glas zvenel poln miline. Tako govore zaljubljenci, kadar si najbolj zaupajo. Kadar ie r« ukazoval, je guverner govoril, ne da bi sam to hotel, s svojim običajnim glasom, krep kim kakor bron in rezkim kakor jeklo. Z glasom, ki era še ni nikdo slišal, ki bi pri tem ne bil občutil strahu ali ne-
ugodja. Ko je izrekel svoj ukaz, so konji kar sami potegnili, brez biča, kakOT da žele pobegniti.
2. Bloki.
Kočija je za vozila na viseči most, ne da bi zmanjšala svojo brzino. Most se je zazibal, kakor struna in voz je za-brzel čezenj, kakor lok. Jasen glas je zazvenel nad reko.
Čez osmi izliv ni vodil most v navadnem smislu besede. ?aj bi delal le napotje parnikom. Trideset podvodnih tunelov je spajalo obe nabrežji. Zvrtali so jih za potrebe prometa. Odpirali so se v najnižjem delu umetnera parka, v bližini nabrežij in nakladališč. Guverner se je na svojih izprehodnih vožnjah podajal navadno na nasjtrotno stran svoje državice, najraje na svoj umetni irrič. Da so prej«lje na nasprotni brecr. bi «e bil toroj moral posluževati enega od tridesetih tunelov ter «p enolično voziknti navzdol in navzgor Da =i prihrani to prometno sredstvo, si dal naiioti čez reko oirromen viseči most.
Pred štiridesetimi loti. še pred »lavnoznanimi štrasburškimi poizkusi, ki so tako razvili radiotelinično znanost — takrat torej, ko je še vse verjelo na uspešnost visokih anten — so na starem ostrovu, pozneje imenova nem »prirodni park*, zgradili sedem sto metrov visok jeklen stolp, mnogo jačji, kakor bi bilo j>otrobno po njegovem namenu. Ta stolp, za tretjino višji od umetnega griča samega, je bil v zračni črti oddaljen kakšni dve milji od njega. Problem je bil torej, kako napeti z vrha crrie.T na dmrega stol-jKivega nadstropja na daljavo dveh milj lok. pravzaprav votlo jekleno cev. ki 1*1 nosila most in ki bi brez vsakršnega stebra, samo z močjo svoje lastne na|»etosti kljubovala vsem naj
"hujšim meksfkansktm ciklonom. Sitrir-gicovi inženjerji so ta problem rešili brezhibno. Zvezno brv so sestavili iz jekla, otrjenega z marcijem, in iz kristala, izpostavljenega na tri pro mille zlatemu izžarevanju. Iztočni konec brvi. na prirodnem brega, so naslonili na jekleni stolp ter v to svrho še poja-čili njegovo armaturo. Zapadni konec pa so zasidrali med dve marmorni ha-lustradi pod svetiščem Evo vrh razglednega griča. Drznost in elecranca te konstrukcije je navdušila celo gospodično Evo Mac Head Vohrovo, čeprav se ona navadno ni ogrevala za novo-tarije. ampak le za starine. Graditelja te jeklene brvi sta bila brata Ferrali. inženjerja. Peter in Andrej, pravzaprav polubrata. Pričela sta s tem svojim delom karijero. ki bi bila lahko postala sijajna in vsaj eden niiiu se je potem zares [>odaI na to p0*-*)
*) Po naziranjih in ženjerjev iz leta 1020. je bil seveda takšen most gol nesmisel ali nemožnost. Toda že dolgo pred letom 1990. se je takšna konstrukcija že uresničila. Nič ni logičneje, ko da si mislimo iznajdbo nove kovine, marcija, ki se bo v majhnih množ:nah primešavala jeklu in mu potrojiia trdnost. Nič ni prirodnejše, ko da si predstavljamo iznajdbo kristala, kateremu jo z neko vrstjo radijeve elektrolize primešana malenkost zlata. S tem bo dosežena leta 1920. še neznana trdnost in otvorjene bodo čisto nove konstrukcijska možnosti. Francoski um je na svojih slavnih poizkusih v Ptrafebourgu in Nancvju utemeljil novo znanost, radio-tehniko, ki je leta 1920. sploh še niso poznali, leta 1990. že prav dobro. dane?, ko pišemo 2130., je pa ona splob temelj vsega človeškega znanja
(Dalje prihodnjič)


m.

ZtoAo Predan
MdUČllBll
Fanči Preflan mi. MlJlGiClCBV3
n6 tellica poročfna 19. novembra 1922 Ptuj® eora
4053
rt^jisi
Razno perilo
za dame, gospode in deco
84'l	priporoča tvrdka
il.SE.Skali rak «35"™ m
POTNIK
dobro vpeljanega v galanterijski stroki, sprejme veletrgovina. Ponudbe pod ..Guma" na Anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.
ASKIND MORPURGO.
Cašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Oalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija
V. IVSORPURGO, SPLIT ™
Zastopnik: Adolf Kordin. Ljubljana, Beethovnova 9.
Avtomobili
kolesa, motorje
pnevmatiko vseli vrst
olie, bencin
n drage potrebščine ima vedno i lalej
F. Fiorianciš
j4 Ljubljana.
Do 250.000Din
posojila išče proti dobremu obrestovanju ali na soudeležbo industrijsko podjetje. Ponudbe pod „Dobro jamstvo* na Aloma Company anončna družba z o. z. v Ljubljani, Korgresni trg 3./I. 407i
ZAHVALA.
Ob priliki prebridke izgube naše nepozabne soproge in dobre uiainice, gospe
Marije Tramšek, roj. Favličie
se nam je izkazalo toliko iskrenega sočutja, da ni mogoče izreči posamezniku naše zahvale. Zato se tem potem najsrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, in vsem, ki so v slovo položili krasne vence in šopke na njen prezgodnji grob.
Sv. Miklavž pri Ormožu, dne 25. nov. 1922.
Žalujoči ostali.

pilili............................................HmnmitmmnnH-Mn.immiin .
Dne 26. t. m. ob 3. uri zjutraj je nas in našo dolino solz ostavila po dolgi, mučni bolezni, v starosti 64 let, naša ljubljena in ljubeča mati, stara mati in tašča, gospa
MARIJA GRUDEN
lesna Industrijalka v Sodražici - Vince.
Pogreb bo v torek, 28. t m. ob 8. nri zjutraj iz Vinic na pokopališče v Sodražici. Blag ji spomin!	... __ .
Rodbini Brtoncelj in Koder.
4062
kipite
t
Kmetijska družba za Slovenijo sporoča tužno vest, da je njen uradnik, strokovni ad;unkt, gospod
Ciril Prijatelj
po dolgi, mučni bolezni v nedeljo ponoči preminul.
Pogreb se vrši v torek 28. novembra ob 4. uri popoldne ir hiše žaicsti, Dalmatinova UliCa Št. 1.	4064
V	pl..bold žalosti nazmnjamo vsom sororinikom ra znancem tužno vest, da je nas prdjubljeni in dobri soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Ciril Prijatelj
strokovni uradnik Kmetijske družbe
danes dne 27. novembra 1922 ob 4. uri zjutraj po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv vere, v 30 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
IN.grrb nepozabnega pokojnika se bo vršil v lorek dne novembra !922, ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin !
V	L ubljani, dne 27. novembra 1922.
Fran in Marija Prijatelj
starši
M.ca roj i<enda
eoproga
Ivanka Omahen
pestra
Franc, Jožko. Stanko, Tonček
bratje
Mihael Omalen
srak
Duško Omahen, Miklavžek Prijatelj
nciaka
Prosi se tihega sožalja.
Jlfe^,> j