KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOIČENEC**
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 SIK — 01^ \ celoletno: 4 SIK —
Za lugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100
Za Sneški prekop.
Vzporedno, s podvojenimi nemškimi napadi na osrčje Anglije, London, se vrši prodiranje italijanske armade iz Libije v smeri proti Sueškemu prekopu. Italijanska vojaška poročila zadnjih dveh tednov omenjajo srditost pomorskih, zračnih in kopnih bojev v tem predelu, prednjeazijskih držav se pričenja lotevati nek nemir in v Egiptu samem so si na jasnem, da se je na afriških tleh pričela vojna naj-dalekosežnejših posledic, vojna za Sueški prekop. Kdor pozna pomen jtega prekopa, bo vedel tudi za važnost započetega boja zanj.
Že pred davnimi tisočletji so se ukvarjali z mislijo, kako združiti dva oceana, ki bi tako postala uprav idealna pomorska pot med Azijo in Evropo. Že najmogočnejši vladar faraonske vladavine, Ramzes II., je leta 1350 pred Kristusom zappčel velikopotezno delo s tisoči sužnjev in tlako.
A ko so dospeli tik pred -Sueškim zalivom do Slanih jezer, katerih gladina je še danes 7 m nižja od gladine Sredozemskega morja, so delo iz strahu pred poplavami ustavili. Vodno pot so spet zasuli s peskom. Za Ramzesom se je zaman trudil za prekop mogočni Egipčan Neho. Šele leta 522 pred Kristusom je perzijski kralj Darij Histaspis po uklonitvi Egipta dovršil vodni prekop med Nilom in Rdečim morjem. Grški pisatelj Herodot pripoveduje, da je bil prekop 180 km dolg, 45 m širok in 5 m globok. Egipčan PtOluiiicj Filtrdcfus jc Kjjraxlil- nov, krajši kanal z zatvornicami, ki je služil z malimi odmori do 8. stoletja po Kristusu, ko ga je kalif Almansor spet razrušiti. Nato je izginila o vodni cesti k Rdečemu morju sleherna sled.
Avstrijec Negrelli je bil, ki je začetkom 19. stoletja izdelal nov načrt za prekop. Po njegovi smrti s,e je načrta polastil Francoz Lesseps in zapo-čel njegovo izvedbo. Angleži so Les-sepsa proglasili za goljufa, Francija pa je bila kmalu pridobljena za misel tekmovanja z Anglijo s pomočjo najkrajše zveze med Sredozemljem in Indijskim oceanom. Ustanovljena je bila sueška družba, večino njenih akcij si je pridobil zapravljivi egiptovski državnik Ismail paša, družbi pa je zagotovil upravo prekopa za 99 let. Dela so se pričela. Kmalu se je Anglija zbala za svojo pomorsko veljavo in začela z vsemi silami stremeti za tem, da si prekop osvoji. „Če se bo prekop res dogradil, bo angleški in ves dobiček bo tekel v naše žepe, četudi zanj nismo dali ničesar," tako je zapisal nek židovski časnikar v Londonu in — zadel pravo. Ismail paša je zašel v denarne zagate, akcije je ponudil v nakup Rotschildu in 25. novembra 1875 je prešel Sueški prekop v angleško last. To je hkrati pomenilo konec neodvisnosti Egipta. Angležem je postal prekop eden najvažnejših finančnih virov.
Italijanski general Oraziani se s svojo armado bliža Nilu. Napad na afriškem ozemlju zadobiva čim večji obseg in 'pomen. Anglijo skrbi usoda prekopa z vsakim dnem bolj. Prekop sam, ki meri 170 km, je 120 m širok in 12 m globok, so zavarovali s protiletalskimi baterijami. V Egiptu so osredotočili vse razpoložljive sile in ga bodo skušali braniti z vsemi sredstvi. Kajti če izgubijo Egipt, so izgubili prekop. Braniti ga skušajo iz Sudana, koder prodirajo Italijani iz Abesinije. V Palestini, Transjordaniji in na Sinajskem polotoku se bojijo vpliva arabskega kralja Ibna Sauda, ki je Angležem zbog njihove politike napram Ju-
dom zaklet sovražnik. Sosednjo Sirijo, ki je doslej pod pokroviteljstvom Francije, bi radi. imeli Turki in Iranci. Tudi Rusija bi svoje meje na jugu rada nekoliko raztegnila. Skratka: najnovejši vojaški razvoj na afriških tleh se dotika neštetih visečih vprašanj Prednjega vzhoda in odloča neposredno o tem, kdo bo bodoči gospodar dragocene pomorske poti iz Sredozemskega morja v Indijski oce-
an. Čim Anglija to vojno na vzhodu izgubi, je zadeta glavna življenjska žila njenega imperija.
Pomen Sueškega prekopa bi postal viden takoj na to, ker bi menjava njegovega gospodarja sprožila kopo vprašanj okoli delov britanskega imperija na'Daljnem vzhodu,, predvsem pa vprašanje Indije. Rana, zadana imperiju tod, bi nemara postala njegova smrtna rana.
Ftthrer in duce sta se vnovič sestala.
Nemški poročevalski urad javlja: Na Brennerju 4. oktobra. V okviru rednih nemško-italijanskih izmenjavanj mnenj sta se Ftihrer in duče danes opoldne sestala na Brennerju. V iskrenèm, v duhu osišča vodenem razgovoru, ki je trajal tri ure in sta mu prisostvovala oba zunanja ministra, so bila prerešetana vsa, obe državi zadevajoča vprašanja. Pri zadnjem delu razgovorov je bil navzoč tudi general-feldmaršal Keitel. Razgovor se je med zajutrkom v malem krogu nadaljeval.
Pri prihodu in odhodu obeh državnikov je italijanska godba igrala nemško in italijansko državno himno.
„V ò 1 k. Beobachter" je zapisal k sestanku sledeče: »Sestanek je vzbudil v inozemstvu tem večjo pozornost, ker se je vršil tik po sklenitvi trozve-ze Nemčija—Italija—Japonska. Anglija se nahaja v obrambi ne samo v vojaškem, marveč tudi v politično-diplo-matskem področju. Na tem dejstvu ne spremenijo. zatrdila londonskega propagandnega urada, češ da Angliji taka poslovna aktivnost ni tako potrebna kakor »diktatorjem", ničesar. Inicijativa za veliki, sadonosni načrt in s tem ključ do uspeha je pri državah osišča."
Navdušenje v Italiji.
Po sestanku Fuhrerja in dučeja na Brennerju so se vršila po vsej Italiji velika zborovania, na katerih so strankini funkcionarji poročali, o položaju
in .podčrtavali, .da. ie ltab.pi odločena, se boriti do popolnega uničenja angleškega imperija. Listi so se bavili z brennerskim sestankom ter poudarjali, da se Anglija že nahaja na koncu svojih moči, Italija in Nemčija pa sta si ohranili odločevanje o poteku nadaljnje vojne in končne zmage.
Trenje v Egiptu.
Po brennerskem sestanku so se duhovi v Egiptu močno razgibali. Dolžim se je egiptovska vlada posvetovala z angleškim poveljnikom za Bližnji vzhod, je opozicionalna Wafd-stranka na seji svojih voditeljev sklenila, da bo skušala z vsemi sredstvi preprečiti vstop Egipta v vojno in se bo v to posliižila v danem slučaju tudi demonstracij, kaiti »Egipt ne sme doživeti usode Poljske ali Belgije".
Anglija.
Angleška propaganda je s polno paro na delu. V radio-poročilih se pravi, da se je zasedba angleškega otoka izjalovila in da Italija v Sredozemlju in Afriki ne more napredovati. Reuterjev urad je razglasil, da je Anglija v septembru izgubila 319 letal, sestrelila pa 2161 nemških. Nemški poročevalski urad je te številke popravil in ugotovil, da je Anglija v dveh mesecih izgubila nič manj ko 2474 letal, dočim pogreša Nemčija le 706 lastnih. — »Volk. Beobachter" od zadnje nedelje priobča članek drž. prosvetnega vodje Alfreda Rosenberga, ki uvodno navaja nedavne Churchillove besede, da je treba »Zedinjene države in angleški imperij kakorkoli in v kateri koli njunih zadev medsebojno povezati", in ki ugotavlja, da namerava Anglija voditi vojno še več let v tej obliki, da združi Zedinjene države, svoje kolonije in dominije v nekako splošno anglo-saksonsko skupnost, angleški otok pa prepusti nemški nadoblasti.
Politične spremembe v Angliji. Iz
vlade je izstopil Chamberlain, ki se je istočasno odpovedal vodstvu konzervativne stranke. Za novega voditelja
stranke bo najbrže izvoljen Churchill. Nemški listi napovedujejo tudi odstop zunanjega ministra Halifaxà, dočim se vedno bolj imenuje delavski minister Bevin, kar znači, da prehaja politično težišče na delavsko stranko, katere jši Z-astopjùk le oplenjeni po-
Japonska in Amerika.
Japonski ministrski predsednik knez Konoy,e je minuli petek podal važne izjave, tičoče se japonskih odnošajev do Amerike. Poudaril je, da je trozveza Japonska—Nemčija—Italija odločena, da z orožjem nastopi proti vsakomur, ki bi ogrožal eno izmed pogodbenic. Mir na Tihem morju je zajamčen dotlej, dokler se bosta Amerika in Japonska razumeli in spoštovali. Amerika naj torej preudari svoj položaj in revidira svoje dosedanje zadržanje. Če pa je mnenja, da je trozveza naperjena proti njej, in bo hotela izzivati, potem
bo trozveza odločitev izsilila. Z Rusijo hoče Japonska najboljših odnošajev. S kitajsko vlado v Nankingu vodi Japonska zaključna pogajanja.
Rusija.
Vrhovni sovjet in svet komisarjev sta izdala ukrep, ki uvaja obvezno delo v vsej Rusiji. Letno bo zajetih nad 1 milijon mladih ljudi obeh spolov in bodo tvorili industrijsko delavsko rezervo. Ustvarjene bodo zanje posebne rokodelske, železniške in tovarniške šole. Po obveznem letu bodo mladi ljudje morali delati 4 leta v kakem velikem državnem podjetju. Drug ukrep uvaja šolnino za višje srednje in visoke šole, s čimer se bo dotok mladine v višje šole precej izožil.
Pregled vojnih dogodkov.
Izvleček iz poročil vrhovnega povej-stva nemške vojske:
V dneh od 3. do 7. oktobra so nemška letala napadala London in druga važna angleška oporišč^ z nezmanjšano srditostjo. Tovarne za vojni ma-terijal, letališča, petrolejski tanki, pristaniške naprave, doki so bili z bombami najtežjih kalibrov upepeljeni. V petek sta dve nemški podmornici potopili 9 angleških trgovskih ladij s 57.000 BRT. V nedeljo so letala razpršila dve ladijski skupini in dve ladji t.ežko poškodovala. Od 3. do 7. oktobra je nasprotnik izgubil 47 letal, *23 nemških se ni vrnilo. Zračno brp-dovj,e majorja Petersna je v 6 tednih-na Atlantskem oceanu potopilo 90.000 BRT ‘in 40.000 BRT pa poškodovalo.
ški cilji pri tem niso bili zadeti.
Na italijansko-afriški fronto:
Vršili so se zračni boji nad angle-ško-egiptovskim Sudanom. 4. oktobra so angleška letala napadala abesinske kraje. Pri Sidi Barani v Egiptu je prišlo do italijansko-angleškega spopada, v katerem so italijanske čete pognale v beg angleške oklopne vozove in tanke. Nad Malto se je vnela letalska bitka, v kateri je bilo sestreljeno 1 angleško in 1 italijansko letalo. Potopljeni sta bili dve sovražni podmornici. V sev. Afriki so ital. letala napadla več sovražnih postojank, v Rdečem morju je bil bombardiran otok Perim.
Teden ti t>esečlL
Minulo sredo je bil nad Adenom, važnim angleškim oporiščem na južnem koncu Arabije, izveden 32. zračni napad.
Bolgarski kralj Boris je v minulem tednu slavil obletnico zasedbe bolgarskega prestola. Fiihrer mu je brzojavno sporočil svoje čestitke.
Jugoslovanski notranji minister je razpustil beograjsko Zvezo jugoslovanskih emigrantskih društev.
Na Dunaju je umrl svetovnoznani zdravnik dr. Wagner-Jauregg.
V	New-Yorku se je sestal „Odbor 1 za obrambo Amerike1', ki si je nadel
nalogo, da bo preprečil vstop Amerike v vojno. V odboru so med drugimi generala Wood in Daves ter avto-tabrikant Henry Ford.
20. oktobra bo v Turčiji ljudsko štetje. Na ta dan bo prebivalstvo o-stalo v svojih domovih.
Francoski napadi na Gibraltar so terjali 300 smrtnih žrtev in sicer pretežno vojakov.
Najlepše tri ulice bolgarskega glav-| nega mesta Sofije so dobile naziv „Adolf Hitler", ,.Viktor Emanuel" in „Benito Mussolini".
Slovaški notranji minister je z ozirom na vojno, v kateri se nahaja Nemčija, odredil omejitev plesnih in sličnih zabav.
Število novoporočencev v Ameriki
se je letos v septembru dvignilo za 34 °o v primeri s septembrom minulega leta. Ta podvig je v zvezi z odredbo, ki izloča poročence iz obvezne vojaške službe.
Zedinjene države so odstopile Angliji večje število starih tankov. Pošiljajo jih preko Kanade.
Drž. ff-vodja in šef nemške policije Henrich Himmler je dosegel svoje 40. leto.
Minulo soboto se je španski minister Suner po daljšem bivanju v Nemčiji in Italiji vrnil v Madrid.
Šef angleške zračne vojske je postal Sir Algeron Portal. Šef francoske zračne vojske general Vuiltemin je od-
'Tr$uniut(a»Y«i vičtua je odredila obnovo procesa proti ustanovitelju Železne garde Codreanu in sicer je poklicala pred sodišče bivšega pravnega ministra, več sodnikov in pravdnikov.
V	nedeljo je knez-namestnik Pavel v Beogradu otvoril razstavo „Nova nemška gradbena umetnost".
V	Vzhodni Prusiji je bilo 2218 kmetij z 38.966 ha nanovo poseljenih.
13 družin je v Zedinjenih državah v posesti desetinke vseh ameriških akcij, med njimi so na prvih mestih družine Dupont, Mellon in Rockefeller.
V	kratkem bo otvorjena najsevernejša avtobusna zveza, ki bo vezala norveško glavno mesto Oslo s Kirke-nesom na skrajnem severu.
Podfistek
OTROCI SOLNCA
Novela.
Spisal Ivan Pregelj.
(3. nadaljevanje.)
Tedaj jè našel nekak izhod iz mučnega stanja in se zavedel nekake odrešilne besede, ki bi ublažila vtis zadnje opombe. Čudno iskreno mu je zagorelo v duši, njegove oči so se mirno uprle v Helenine, kakor da prosijo in tolmačijo: Tak sem, glej, kadar me ti prevzameš. Vso razsodnost izgubim; v zid bi se zaletel, ne bi ga videl. Ne vem, ali se te bojim ali me je sram. Dà, sram me je! Zato sem zmeden kakor paglavček.
Tako je čuvstvoval in se razvezal v neprisiljen, rahlo resen govor:
„Pa brez zamere, cenjena družba. Ko pride človek domov, skrbi, da si koj čevlje očisti prahu in blata. Jaz pa sem padel kar s ceste med omikano družbo, iz gorjanskih robatosti sredi v salonsko vzdušje. Dovolite, da najdem ravnovesje. Greha me sicer ni strah, če zakolnem, malo sirova navada pa je to vendar."
„Na mojo dušo, da je!"
Prijeten alt je zarezal, kakor slove-
Panamski prekop bo, tako poročajo italijanski listi, prehodno zaprt.
V Šanghaju na Kitajskem so imeli poplave, kakršnih ni bilo celih 30 let. Voda je porušila številna poslopja, tudi število človeških žrtev je zelo visoko.
Rumunska vlada je obljubila nemške župane v 10 sedmograških mestih, med drugim v Sibinju (Hermannstadt), Temešvaru, Orsovi, Gravici in Aradu.
Uprava vatikanske države je odredila, da se za jedilno olje, sirovo maslo in maslo uvedejo nakaznice.
sen „amen“ v njegovo besedo. Bilo je v teh besedah toliko neprisiljene dobre volje, da je kar trenutno vzdramila obilico veselega razpoloženja.
„Gloriosa!“ se je tedaj oddahnil učitelj Sivec, „duša verna" in tajni obo-ževatelj Koširjeve Slavice, kateri je bil po svoje prevel ime.
„Slavica, preglasna si!" je sestro pokarala Helena. Njene oči so počivale na geometrovem licu.
„Vse preveč glasna!"
„Na mojo dušo, da ne!"
Vihar smeha je zaglušil vzklik gospe notarke:
„Kaj, tako daleč —?“
Učitelj Sivec je ponovil tiho, a strastno:
„Gloriosa!“
Takrat se mu je Slavica doteknila ramena in rekla:
„Gospod Sivec, malce prostorčka! In potem bomo zapeli, dokler je še dan in solnce."
„Dokler je še dan in solnce," je jecljal zardeli učitelj; v srcu mu je pelo:
»Gloriosa, Gloriosa!"
Takrat sta si pogledala geometer Rožnik in Koširjeva Helena prav v dno oči: „Ali me razumeš?" „ »Ali misliš, da te ne bi mogel?"" „Če boš hotel!" „ „Če bom mogel!" “
Z njiju lepih lic je izginila senca in se
V	Budimpešto je dospela nemška kmetijska delegacija, ki bo izvedla predpriprave za sodelovanje z madžarskim kmetijstvom.
Carigrajsko pristanišče beleži rastoče nazadovanje svojega prometa. Dohodki so padli na četrtino lanske svo-te v istem času.
V	mestu Hannover je bila otvorjena italijanska umetnostna razstava. Otvoritve se je udeležil v Nemčiji bivajoči minister Farinacci, katerega je hano-veranska tehnična visoka šola imenovala za častnega doktorja.
razvezala trpkost. Drug drugemu sta se nasmehnila in povesila oči . . .
* * *
Stopali so po vijugasti cesti vse niže v dolino, vse globlje v večerni mrak, ki jim je rastel iz nižine navzgor. Bila je razigrana družba: gospod Košir z gospo notarjevo, gospod Feliče, čudaški Koširjev »stric", z bogoslovcem Tinetom Janičem, sodnikova Avrelija z učiteljem Sivcem, in za njima Slavica s poštarjevim Albinom, ki je poslušal pravo na dunajski univerzi. Zadnja sta bila geometer Rožnik in Koširjeva Helena. Od spodnjih ovinkov gori je bilo slišati smeh vesele Slavice. Zdaj-pazdaj je zakašljal polglasno Jamec; čuti je bilo trudni glas Koširjevega »strica":
»Ukvarjam se s presenetljivim načrtom, ampak stvar noče še dozoreti —“
Geometer in Helena sta molčala. Zarja, ki jima je ležala v obrazih, ju je nekako mistično izpreminjala. Zdelo se je, da ju ožarja od znotraj ven. Mirno ugodje jima je polnilo oči. Šele, ko sta stopila v ovinku v hladno senco, sta se nekako vzdramila iz sladke mirnosti, iz neprikrivane zadovoljnosti in sreče, da sta drug ob drugem.
»Načrt . . . dozoreti noče . . .'
I čijo židovski vpliv v šoli, gledališču in filmu.
Kralj Peter II. pri vajah za avtomobilsko tekmo.
Predzadnjo soboto so se vršile na Banjici prve skupne vaje motociklistov in avtomobilistov, prijavljenih za velike avtomobilske dirke, ki jih je v nedeljo navrh priredil Srbski avto-klub. Vajam je prisostoval tudi mladi kralj Peter II. Peljal se je dvakrat s svojim avtomobilom v ostrem tempu po dirkališču, pri čemur je pokazal izredno sigurnost. Publika in tekmovalci, ki so spoznali mladega kralja, so mu priredili navdušene ovacije.
Poljedeljska razstava v Nišu.
Ob navzočnosti ministrskega predsednika Cvetkoviča in velikega števila gospodarstvenikov je bila oredzad-njo nedeljo otvorjena v Nišu prva poljedeljska razstava Moravske banovine. .Na razstavi je bilo zastopanih 1800 razstavljavcev. Razstava je podajala verno sliko vsega tega, kar premore poljedeljstvo, sadjarstvo, živinoreja, mlekarstvo, ribarstvo i. t. d. v Moravski banovini. Poleg raznih drugih inozemskih odličnikov, je obiskal razstavo tudi ogrski poljedeljski minister grof Teleki.
Mesečna rudarska proizvodnja.
V mesecu avgustu je znašala jugoslovanska rudarska proizvodnja: črni premog 33.275 ton, rjavi premog 448.592 ton, lignit 134.928 ton, nafta 99 ton, železna ruda 57.000 ton, kromova ruda 7200 ton. bakrena ruda 88.000 ton, svinčena ruda 65.000 ton, boksit 35.000 ton, pirit 14.000 ton.
Višegradski most čez Drino popravljen.
Višegradski most, most paše Soko-loviča, spada med najbolj drzne in znamenite zgradbe v Bosni in Hercegovini iz turške dobe. Zgrajen je bil leta 1571 čez Drino, katero prehaja v li lokih, ki so 13 do 18.60 m vsaksebi. Med svetovno vojno je bil del tega slovitega mostu razdejan, nakar je bil most z železno konstrukcijo popravljen. Zdaj so to konstrukcijo odstranili in jo nadomestili s kamnom, tako daje dobil .most. zopet veličastno staro podobo.
Ladjedelnica na Donavi.
Društvo »Dunavsko brodogradilište" bo gradilo na Donavi moderno ladjedelnico. Delniška glavnica društva znaša 25 milijonov dinarjev. V teku 2 let mora društvo zgraditi ladjedelnico, ki bo imela vse moderne instalacije.
To in ono. Te dni je bil v Gorjancih pokopan 98 let stari kmet Stanko Poturek, ki zapušča 114 potomcev. — V Dalmaciji se j,e pričela ta teden vinska trgatev. Sodijo, da bo letošnja letina precej boljša kakor lanska. —-Sušak bo dobil novo monumentalno cerkev, ki bo zgrajena po načrtih Ivana Meštroviča.
Čisto blizu pod seboj sta čula Beličev trudni, tožeči glas. Takrat je vprašal geometer:
»Kaj je z gospodom Feličem?"
»Moj stric je vendar," je dejala deklica.
»Da, Vaš in Slavičin, vem, — ampak —“
»Slavičin- ni," je odvrnila Helena. »Slavica mi je le po poli sestra. Njena mama je moja mačeha."
»Razumem!" je odgovoril geometer. Po kratkem molčanju je vprašala Helena:
»Ali niste hoteli nekaj vprašati?"
»Sem! O njegovih načrtih. O kakšnih načrtih govori?"
Helena je vzdihnila. Nato je vpra-
S elici !
»Ali kar tako vprašate, ali pa res ne veste?"
»Ne vem, zares ne vem."
»Stric se malo meša," je odvrnila deklica tiho. »Dosti ve, a je brez razsodba. Naš papa mu je kurator. Stric ima namreč premoženje. Toda sam ne 4 ,ve.del- kai z ni*m- Če bi umrl, bi po določilih jaz dedovala. Pa meni ni zato in stric se mi smili. Ali ste videli, kako rad jé in kako mnogo jé? Zadnji je svojega rodu. Z njim bo izumrlo ime."
fDalje sledi.)
7} naso države
Osnutek starostnega zavarovanja.
Nemški listi prinašajo prve vesti o osnutku zakona, ki uvaja starostno zavarovanje. Po tem osnutku bi bil deležen ugodnosti zavarovanja vsak državljan, ki je izvršil svoje dolžnosti napram državi in narodu. Zavarovanje bi mu zajamčilo stanovanje in stalno prehrano, primerno njegovemu poklicnemu staležu. Vprašanje, kdo je ugodnosti zakona potreben, bi bilo brezpredmetno, ker zakon ne predvideva nikakih dobrot, marveč samo pravice. Prispevke bi dajal ves narod, s čemer bi odpadla običajna vplačevanja v obliki premij. Kdor bi se hotel tudi v starosti še zaposliti, bi mu država odkazala primerno lažje delo. O-skrba vojnih invalidov, ponesrečenih delavcev, mater s številnimi družinami, vdov in sirot bi bila posebej urejena. — Osnutek je bil predan Fiihrerju in bo predvidoma po končani vojni stopil v veljavo.
Minister Darre o oskrbi v zimi.
Kmetijski minister Darrè ceni letošnjo letino na 24.6 milj. ton, t. j. za komaj 2% nižje, kakor je povprečna višina. Krompirja bo okoli 5 milj. ton več ko v zadnjem mirnem letu, pridelek sladkorne pese presega uspeh zadnjega mirnega leta. Na osebo določene količine masti in mesa ostanejo v zimi nespremenjene, ker je stalež živinoreje povsem normalen. Oskrba,/ zeienjaajo uo Doijsa ou iam. i\eK<'tl-
ko slabše je s sadno letino. Računi nasprotnikov države, da nastopi' v Nemčiji prejkoslej lakota, so torej čisto napačni. S povečano intenzivnostjo kmetijstva v nekaterih doslej zanemarjenih predelih Evrope se bo gospodarski donos kmetijstva v bodoče še dvignil, kar bo imelo splošno zboljšanje prehrane za posledico.
Berlinski otroci na deželo.
Berlinski pokr; vodja - namestnik Gòrlitzer je v nedavnem govoru izvajal, da imajo berlihski starši, ki svojim otrokom ne morejo nuditi primernih zaščitnih prostorov ali ki se bojijo za zdravje svojih otrok, možnost, da pošljejo svoje otroke v manj ogro-
žene dele države. Od vseh strani prihajajo v Berlin ponudbe za sprejem otrok. Vendar se stariši odločijo povsem prostovoljno in svoj sklep lahko spet prekličejo. Stroške za preselitev otrok prevzame organizacija NSV.
Poset vojaških grobov.
Vrhovno vojaško poveljstvo javlja glede poseta vojaških grobov sledeče: Iz vojaških in prometnih razlogov obisk vojaških grobov na zapadu in v Norveški ni mogoč. Pod določenimi pogoji je dovoljen za Alzacijo, Lotaringijo, Eupen, Malmedy in Luksemburg, od slučaja do slučaja se dovoljuje poset grobov na vzhodu, če je znano, kje se grob nahaja in je vožnja tja mogoča. Znižanje voznih cen ni dovoljeno. Prošnji, ki se naslovi na »Wehrmachtsaus-kunftsstelle tur Kriegerverluste und Kriegsgefangene, Berlin W 30, Hohen-staufenstrasse 47—48, je treba priložiti policijsko potrdilo, da je prosilec v sorodstvu s padlim vojakom.
10. oktober je bil po odredbi pokr. vodje-namestnika dr. Pachneka in vladnega prezidenta v. P a w fo w sk i proglašen za delaynik, ker je v vojnam času treba zastaviti vse delovne sile in je torej delo najdostojnejši način proslave koroškega deželnega praznika.
Otroška podpora za družine z vsaj 3 otroki se dovoljuje ženam, katerih možje so pri vojakih, takoj brez odloga". ri eupugoj je, ua lenii annodici družine ne presegajo 8000 mark.
Vesti /5 Jugoslavije
Živahno delovanje jugoslovanske vlade.
Vlada je imela številna posvetovanja predvsem glede ljudske prehrane in prosvete. Ukrepi proti špekulantom so ozračje razčistili, položaj na živil-nem trgu se ustaljuje. V kratkem iz idejo novi vladni ukrepi, po katerih bo prehrana popolnoma zasigurana. Na predlog prosvetnega ministra dr. Korošca izda vlada tudi več ukrepov, posegajočih v javno-prosvetno življenje, med drugimi tudi odloke, *ki naj izlo-
Narod in država.
Ob 20. obletnici koroškega glasovanja.
Moderno državoznanstvo razlaga državo ne kot navadno društvo, slučajno nastalo iz potrebe zaščite ali skupne obrambe svojih članov, marveč kot najbolj dovršeno obliko narodnega življenja. Država je organiziran narod in skrb za narodno duševno in gospodarsko dobrobit je prva naloga državnega vodstva. Državljani tako pojmovane države niso dolžni svoji državi samo navadne pokorščine, marveč so istotako obvezani služiti blaginji vsega naroda ter skrbeti za čast in dobro ime svoje države.
Moderna država je torej najožje povezana z narodom. Zato je državljanska zvestoba kos zvestobe, ki jo terja narodna družina, in korenini v nravni sili ali kreposti državljanov.
Sožitje v državi je združeno z odpovedmi in pokorščino v mirnem času in še bolj v času, ko se država nahaja v vojni. Državi ni in ne more biti vseeno, če sta odpoved in pokorščina samo prisiljeni in zunanji ter če ju izsiljuje neizprosni kazenski zakon. Taka zvestoba je le navidezna in jo razvrednoti stremljenje poedincev, da se ji izognejo neopaženo za hrbtom države in njenih organov in nekako med vrsticami besedila njenih postav. Pravi državljan doprinaša žrtve na oltar svoje domovine prostovoljno in prostodušno, odpovedi prevzema kot prispevek, katerega dolguje občestvu, ki stoji nad njim in brez katerega je nezmožen osebne rasti in kulturnega podviga.
Narod je temelj in cilj moderne države. Teorije politične demokracije, ki so državo poniževale v orodje razrednih strank ali celo v sredstvo po-edinih oseb, so razveljavljene. Narod, to silno naturno občestvo, ki oklepa poedinca od rojstva do groba in mu nudi duševne in gospodarske predpogoje njegove rasti, je stopil na mesto strank in poedinih, boli ali manj zasebnim skupinam služečih politikov. Vzgoja v narodno občestvo je s tem predpogoj vzgoje v državno skupnost, krepitev narodne zvestobe je čvrstitev državljanske zvestobe. Narodna zavest in narodna zvestoba sta najtesnejše povezani z državljansko zavestjo in zvestobo.
4*	4*
Mi koroški Slovenci smo po glasovanju leta 1920 narodna manjšina. Če ocenimo naše zadržanje po glasovanju napram državi, smemo z mirno vestjo ugotoviti: Nikdar se nismo zavestno pregrešili nad državo, vsikdar smo bili njeni dobri državljani. Svojo državljansko zvestobo smo izvajali iz svoje narodne zvestobe. Tako po glasovanju, tako v bivši Avstriji in tako sedaj v Veliki Nemčiji. V šoli narodne požrtvovalnosti smo se učili državljanske požrtvovalnosti, veličina narodnega občestva nas je vodila k dobremu in pravilnemu vrednotenju državne skupnosti. Svojo narodnost pojmujemo kot nravno, kulturno, socialno in gospodarsko zapoved in s svojim prizadevanjem za nravnost, kulturnost in socialnost naših slovenskih vrst smo prispevali svoj posebni delež državi, kateri smo pripadali in kateri pripadamo.
Kot narodna manjšina si nismo lastili pravice, da bi kakorkoli določevali usodo ali obliko svoje države. To veliko odgovornost smatramo kot narodna manjšina v nemški državi za izključno pravico nemškega naroda. Pač pa smo od prvega dneva po glasovanju do danes poudarjali po nravnih in naturnih zakonih nakazano in v teoriji moderne države podčrtano povezanost narodne in državljanske zvestobe. Uveljavljanje te povezanosti je naš slovenski program in v tej službi je vse naše narodno delo, tisk, izjave in govori. Tako bomo držali tudi v bodoče.
Jasne, enoumne izjave vodje Velike Nemčije nas v tem zadržanju potrjujejo. Nemški narodni socializem, ki uči objektivno podano, krvno in kulturno utemeljeno narodnost, nas za to legitimira, da služimo svoji državi kot dobri člani svojega lastnega naroda. Hoteno nerazumevanje tovrstne naše na-
rodne volje bomo, danim prilikam odgovarjajoče, tudi v bodoče odklanjali, pri tem pa se zavedali, da mora dosledni razvoj narodno-socialistične države sam voditi do najožje povezanosti narodne in državljanske zvestobe
Pobratimija.
Simon Jenko.
Naj čuje zemlja in nebo, kar d’nes pobratimi pojo!
Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj.
In ko ločitve pride čas, na razne poti žene nas, tu nà, pobratim, roko mojo, ti mi podaj desnico svojo, da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj!
Beseda dana, vez velja, ne zemlje moč, ne moč neba in ne peklà ognjena sila vezi ne bode razrušila: saj srca zvesta kakor zdaj ostala bodo vekomaj!
Klagenfurt — Celovec. Po priključitvi okoliških občin šteje naše deželno mesto 53.516 prebivalcev. Od teh je 1800 zaposlenih v kmetijstvu, 15.500 oseb dela v industriji in obrti, 9900 si služi kruh v trgovini in prometu, javnega uradništva je skupno 12.900, samostojnih poklicev 11.200, doma zaposlenih 2200 oseb. Po teh številkah torej prednjačita v Celovcu industrija in obrt, število uradništva pa neznatno odtehta svoto samostojnih poklicev.
Villach — Beljak. Ruski pevski zbor „Bojar“ je kakor v Gradcu, Celovcu in drugod, v četrtek, dne 26. kimavca, nastopil tudi v Nikolajski dvorani v Beljaku. Dvorana je bila polna poslušalcev. Zbor obstoji iz dirigenta, osem moških ter osem ženskih glasov. Moški pojo stojé, dame sedè, vsi pa so v ruskih narodnih nošah, možje z orlom na prsih, žene z dragocenim nakitjem. Vse pesmi, — vse v ruskem melodioz-nem in samoglasnikov polnem jeziku, v marsičem zelo podobnem slovenščini —, zlasti „Slavček“, „12 roparjev'1 in „Večerni zvon" ter druge so žele splošno odobravanje, izraženo z dolgotrajnim ploskanjem. Sologlasovi — bas, tenor in sopran — ter g. pevovodja so prejeli od občinstva še posebno pritrjenje. Med odmorom so člani zbora prodajali slikanja zbora, napravljena v „Skali“ v Berlinu. Pripeljali in odpeljali so se s posebnim avtobusom. — Praščajtje! Spasiba! Da skorava svidanija!
Sodnijski edikt. Sodišče v Dobrli vesi je izdalo edikt, tičoč se dedičev pokojnega župnika Jožefa Pollaka iz Št. Lipša, umrlega 24. julija 1940. Edikt se glasi: Oporoka se je našla. V njej so imenovani sprejemniki zapuščine, katere je vsled neimenovanja dedičev smatrati sorazmerno za dediče in od katerih je sodišču nepoznano bivališče sledečih oseb: 1. Franz Brež-jak, 2. Franc Globočnik, 3. Anton Globočnik, 4. Anna Kobler, 5. N. Karicelj, bogoslovec, 6. Marija Križman, 7. Ivan Križ, 8. Albert Luschnig, 9. Karl Mi-klitsch, 10. Helena Pollak, 11. Karl Ravnikar, 12. Franc Ravnikar, 13. Boris Wider, 14. Dora Sommer, 15. Karl Urch, 16. Valentin Urch, ki se pozivajo, naj se jekom šestih mesecev javijo tukajšnjemu sodišču. Po tem terminu se uredi zapuščina z ostalimi dediči in s za odsotne imenovanim kuratorjem gospo Justizinspek-tor Ano Kostinger v Dobrli vesi. Sodnija v Dobrli vesi, dne 20. septembra 1940.
Suetschach — Sveče. Tik nad našo vasjo je bila dograjena lična zasilna železniška postaja. Otvoritev je bila prvotno predvidena za 6. oktober. Ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku pa je odredilo, da se postaja Sveče otvori šele v poznejšem terminu.
Wernberg — Vernberg. (Utopljenka.) V soboto, dne 7. kimavca, bil. je zelo topel dan. Radi imendana sestre
tudi med nami koroškimi Slovenci. Naša kulturna in zadružna samopomoč pa nam bo naše vodilo in v tej samopomoči hočemo zreti svoj posejbni, slovenski prispevek k dobri časti in ugledu naše države Velike Nemčije.
naso samfje
prednice so imele novinke misijonišča Vernberg popoldan kratek izlet v grajski, pod gradom nad Dravo ležeči gaj (park). Niti dva koraka od obrežja Drave je podvodni vrtinec, v katerega sta dve novinki pri kopanju zagazili. Ko sta zaklicali na pomoč, jima je tretja novinka, g.čna Voluntas Glas-macher, prihitela na pomoč ter obe rešila, pri tem pa sama zašla predaleč. Dravski mrzli kot jo je potegnil seboj in hipoma .je izginila pod vodnim površjem. Utonila je. Kljub naglemu in skrbnemu iskanju trupla ni bilo mogoče najti. Šele po 11 dneh je bilo naplavljeno v Podjuni nedaleč od držav-
Po otavi.	fot. Linhart.
ne meje. Preč. g. p. rektor samostana Vernberg je ob asistenci domačega preč. g. župnika izvršil za tako nenadoma umrlo na pokopališču župnije Žvabek pogrebne obrede. Oba duhovnika sta ji ob navzočnosti mnogih toplo sočutečih žvabeških faranov govorila ob grdbu v slovo ter samostanu in sorodnikom v tolažbo. Dve sestri vernberškega samostana ter mnogo farnih mladenk ondotne župnije je o-krasilo njeno rakev in njen zgodnji grob z nebroj cvetličnimi šopki in venci. Rajna je rodom iz Porenja in je dopolnila jedva 20 let. Bila je tudi učiteljica angleščine in za vzvišene v-zore navdušeno dekle. Veselila se je že zdaj, ko bi bila smela in mogla postati prava misijonska sestra in aktivna sodelavka širjenja krščanske vere zlasti v Južni Afriki, kjer ima ta red več naselbin. Z drugimi novinkami in sestrami je redoma do smrtnega dneva vsak dan prejemala angelski kruh. Slavni Žvabek pa sme sedaj do sodnega dne hraniti mlado truplo svetniške mladenke!
Lind — Lipa. Vedno češčenje, ki smo ga imenom vse škofije dne 25. kimavca zopet obhajali v Lipi, je bilo dokaz žive vere mnogih faranov, ki so kljub lepemu vremenu in mnogemu jesenskemu delu prišli in vztrajali pri vseh petih mašah in štirih pridigah, ki so jih imeli domači g. župnik in 3 sosedni duhovniki. Tudi popoldne je bilo vedno precej ljudij v cerkvi, v kateri je tudi 18 duhovnikov, ki so bili tam zbrani na dušnopastirski konferenci, pod vodstvom g. dekana opravilo lastno skupno molilno uro. Glavni oltar je bil lepo okrašen s številnim cvetjem in zelenjem. Ob bajni razsvetljavi in veselem petju cerkvenega pevskega zbora y krasno obnovljeni' cerkvi je župnik slovesnost končal z zahvalno pesmijo.
Gottesthal — Skočidol. (Obisk Škota z birmo) smo imeli tu v soboto in nedeljo dne 21. in 22. kimavca. Na sobotni večer je sledilo obnovljenje krstne obljube s petimi litanijami Ma-|,ere ^v°žje ter na nerazsvetljenem pokopališču opravilo za rajne.' V nagovorih je Prevzvišeni poudaril zvestobo krstni obljubi ter vero rajnih v Kristusa — križi na njih grobeh — ter dolžnost faranov, da skrbijo za dušni blagor v Gospodu počivajočih. Med jutranjo farno mašo je Prešvitli tudi sam spovedoval, na kar je sledilo birm-sko opravilo s slovesnim vhodom, po-
zdravom po župniku, škofovo mašo in vzneseno homilijo o posvečujoči milosti, ki jo je nato v slovenščini kratko ponovil dravski g. župnik. Po birmi, ki jo je sprejelo 42 otrok, rojenih v 21 župnijah, je škof bodril botre in stariše, naj čtivajo nad krščansko vzgojo svojih otrok, naj jih vestno pošiljajo k sv. mašam, k verskim uram in k svetim zakramentom. Kmalu po opravilih se je škof s tajnikom vrnil v Celovec.
Selpritsch — Žoprače. Smrt skrbne matere. V septembru smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Logo ves Magdaleno Dersola p. d. staro Pukličinjo na Žopračah. Rajna je ob strani že rajnega moža vzgojila štiri otroke, kateri so vsi vredni potomci svojih starišev in imajo trije lastne domove, sin Janko pa je zdravnik na Dunaju. Pri odprtem grobu je domači g. župnik orisal nevidno delo rajne mamice. Ostalim naše prisrčno sožalje! Rajna mati naj počiva po trudapolnem delu v miru!
Augsdorf — Loga ves. Ana Schwann, p. d. Mežnarca, je obirala jabolka. Pri tem se ji nasloni lestva. V hipu, ko se hoče prijeti za vejo, se dotakne z rokama za žico električne napeljave. V nezavesti pade na tla. Pri tem si je opekla precej eno roko in čuda, da ni bilo hujše nesreče. Zdravnik, kateri je nudil ponesrečeni pomoč, je izjavil, da jo je rešilo smrti le njeno zdravo srce. Torej pri elektriki povsod previdnost! Smrt je dne 25. septembra vzela koso iz rok in podala svojo vojnemu invalidu Juriju Moser. Kosil je na travniku, postalo mu je slabo in oprt na koso je umrl.
Zadnja pot dveh sester. (Fiirnitz — Braca.) Kruglovo družino na Braci je zadela izredno težka nesreča: na en sam dan je izgubila dve svoji pridni hčerki, 30 letno Mojcko in 26 letno Lojzko. Dobra Kruglova mama dolgo ne bo mogla preboleti bridkega udarca, ko pa sta bili rajnici njena velika opora v večeru njenega življenja. Veselje je imela z njima in smela se je ra-dovati uspeha svoje požrtvovalne vzgoje. Mojcka in Lojzka sta bili med najboljšimi brnških deklet, verni, zavedni in močno navezani na svoj dom. Gospodarske prilike so ju napotile, da sta že zgodaj odšli služit v tujino, odkoder sta se v mamino veselje redno vračali domov. V vrsti članic brnške-ga „Dobrača“ sta bili med prvimi, obe zelo čislani igralki in pevki. Njuna zadnja služba je bila v beljaških Toplicah. Tod so imeli do oktobra še visoko tujsko sezono in mlajša Lojzka se je morala za sezonski čas zadovoljiti s preprostim prenočiščem v bližini kopalnega bazena. Predzadnji pon-deljek zvečer je Mojcka po končanem delu spremljala mlajšo sestro v njeno spalnico, v nepregledni temi pa sta dekleti najbrže zašli s pota. V jutro drugega dneva so ju iskali in našli obe v kopalnem bazenu utopljeni. Sodi se, da je padla Lojzka v vodo, ki je tam nad 2 metra ^globoka, sestra ji je skočila na pomoč, a njuni poizkusi so bili zaman. Še v smrti sta se krčevito oprijemali druga druge. Vsa Braca se je zavila v žalost, ko so pripeljali utopljenki k stfti materi na dom in ju položili na mrtvaški oder. Dekleta so rajni vrstnici položile sredi cvetja in vencev in na dan pogreba je mladi žrtvi spremljala ogromna množica domačinov na zadnji poti. Iz Toplic sta došla počastit njun spomin gospodar in gospodinja s služinčadjo vred. Ob zadnjem slovesu na domu je zapel brnški pevski zbor pretresljivo žalo-stinko, nakar so krsti prenesli v farno cerkev in od tam na pokopališče. Po opravljenih cerkvenih obredih so prečastiti g. župnik Vrhnjak v lepem nagovoru orisali vedri in dobri značaj obeh sester in z mehkimi besedami tolažili mater, na katere življenjsko pot je Previdnost natrosila toliko trpljenja, ko je med svetovno vojno iztrgala iz Kruglove družine dobrega očeta in terjala sedaj še dražjo žrtev. Spet se je v slovo oglasil pevski zbor, nato pa je zemlja zagrnila, kar je bilo na rajnih dekletih njenega. Naj njuni duši bivata pri svojem Gospodarju, kateremu sta zvesto služili! Brnška farna družina naj ohrani spomin na značajnost in zavednost Kruglovih
(Sirom
deklet, mater pa naj tolaži zavest zopetnega svidenja z ljubljenima hčerkama!
Ostalo v par besedah. Višina posojil, ki jih dovoljuje država novoporočen-cem, je dosegla 2 milijardi mark. — Te dni biva v Celovcu delovni minister Seldte. — S 6. oktobrom je v veljavi novi vozni red. — V Celovcu je bil otvorjen prvi letnik za poslovodje občin in hranilnic. Slični šoli bosta otvorjeni tudi v Beljaku in Lienzu. — Na vožnji z Žihpolj v Celovec je prišel pod voz in si zlomil nogo 21 letni kmetijski delavec Mihael Kilko.— 33 letni cigan Seger iz celovškega predmestja se je bavil s kurjo tatvino. Zavil je vrat več ko 25 kokošim ter zakrivil še druge tatvine. Sedel bo R mesecev. — Na vožnji s kolesom se je ponesrečila 44 letna kmetica Ana Rabič iz Vetrinja. — Drž. poštni urad v Gradcu je dobil oddelek za sprejem in oddajo brzojavnih slik. Tak brzo-jav, po katerem se lahko pošlje fotografija brzojavnim potom poljubno kam v državi, stane 3 do 4 marke. — Iz Saške je došlo na Koroško 600 deklet vršit obvezno delovno službo. Razdelila so se na Zagorje, Pliberk, Miklavčevo, Kaplo ob Dravi, Bače, Drašče, Čajno, Grabštanj in še druge kraje.
v
Jlaso gospodarstvo
Kedaj se naturalne dajatve spremenijo v denarne terjatve?
Kmetje in posestniki so si še vedno na nejasnem, kako je s pogodbami oz. dolgovi, ki predvidevajo dajatve v na-turalijah. To zamorejo biti pogodbe z užitkarji, delavci, lastniki zemljišč, upniki i. dr., ki vsebujejo za dolžnika obveznost, da bo svoj dolg plačeval v obliki pridelkov oz. živeža. Ker je med vojno uvedena podrobna organizacija prehrane in oskrbe s prehrano, so tovrstni dolžniki zašli v zadrego. Naturalnih dajatev ne morejo več spolnjevati, vsaj ne oddajati onega živeža, ki je zajet po nakaznicah (moka, meso, jajca i. dr.) Zanje je v veljavi nova vladna odredba.
Z 29. julijem t. 1. je državna vlada odredila o terjatvah in pravicah na ponavljajoče se naturalne dajatve sledeče: Če se ponavljajoče se naturalne dajatve vsled javne uprave kmetijskih pridelkov ne morejo več spolnjevati, stopi na njihovo mesto dajatev v denarju. Če je v pogodbi o naturalni dajatvi omenjena tudi denarna svota, ki se izplačuje namesto kmetijskih pridelkov ali zahteva v izplačilo, potem je odslej v veljavi ta denarna svota. V vseh slučajih pa se smejo pogodbeniki zediniti, da bodo dajali oz. sprejemali naturalije ne v dénarju, marveč v pridelkih, ki niso na nakaznice (n. pr. sadje, začasna oddaja zemljišča v najem i. dr.).
Nova odredba določa tudi višino denarne svote, ki stopi na mesto v pogodbi omenjenih naturalij. Dolžnik izplača svojemu upniku toliko denarja, kolikor bi ga dobil, če bi v pogodbi omenjene naturalije drugje prodal. V pogodbi je naprimer omenjeno, da mora gospodar hlapcu dajati letno 10 kg slanine, odslej mu bo' plačal toliko, kolikor bi dobil denarja, če bi 10 kg slanine prodal na trgu. Važno je torej, da pride v poštev prodajna in ne nakupna cena. Le če bi se upniku pri takem obračunavanju godila očitna krivica in bi bila za dolžnika primerna višja denarna svota, se taista sme vpo-staviti. Vendar tako določena višina ne sme presegati svote, ki bi bila potrebna za nakup dolžnih naturalij.
Toplo se priporoča, naj se dolžniki in upniki medsebojno mirno zedinijo o spremembi naturalnih dajatev v denarne oz. v dajatve neupravljanih pridelkov. Če se kljub prizadevanju ne morejo zediniti, naj se najprej poslu-žijo posredovanja kakega uglednega soseda ali moža v občini. Če sporazum še ni mogoč, bo posredoval sodnik, ki bo skušal najti mirno rešitev in če se mu taista ne posreči, bo sporazumno z okrajnim kmečkim vodjem in uradom za nadzorstvo cen odločil sam. Vendar bo sodnik na ta preprosti način pomagal le, če je dajatev v
naturalijah nesporna. V drugih slučajih odločuje civilno sodišče v obliki procesov. Sprememba naturalnih dajatev v denarne se v zemljiški knjigi običajno ne zabeleži.
Po „K 1 e i n e Z e i t u n g“.
Razpošiljanje jabolk potom pošte ali železnice brez dovoljenja je prepovedano. Glavna zveza nemških vrtnarjev je zasegla vsa pri producentih se nahajajoča jabolka in si pridržala razpolaganje z njimi. Za Južno marko je dovoljena olajšava, da se smejo pošiljati jabolka po pošti ali železnici do 20 kg teže, če se sprejemnik nahaja na Koroškem ali Štajerskem, vendar je treba dovoljenja tudi za te pošiljke. Izstavljajo jih „Bezirksabgabe-stellen".
Državna podpora za izboljšanje podeželskih stanovanj. Izšla je odredba, po kateri dovoljuje država podporo za gradnjo in izgradnjo stanovanj za vsako v kmečkem domu zaposleno osebo. Pod stanovanjem se v tej odredbi razumejo prostori, ki tvorijo enoto, torej s kuhinjo, spalnico in ev. še drugo sobo ter po možnosti z lastnim vhodom. Priprava stanovanj v podstrešju je izrecno dovoljena. Stanovanje more biti namenjeno kmetijskim delavcem ali družinam z vsaj 3 otroki. Za novo stanovanje se dovoli, največ 800 RM, za izgradnjo ali dograditev pa največ 600 RM. Prošnja se vloži na okrajno kmečko zvezo. Dela morajo biti izvedena do konca tekočega leta. Tudi poprave stanovanj se od države subvencionirajo, tako pleskarska dela, obnova strešnih cevi, poprava oken, vrat, poda, stropa, stopnic, vodne napeljave i. dr. Torej zamore v okviru te odredbe vsak kmet svoj dom obnoviti. Smejo se izvesti tudi dopolnilna dela, tako napeljava elektrike, kopalnica, vodovod, kanalizacija i. dr. Stroški za dela morajo znašati vsaj 100 RM in jih krije država do 50% in izjemno do 75%. Podrobnosti pojasnijo krajevni kmečki vodje.
Vrednost prehranjevanja. Statistiki so izračunali, da je v posameznih pridelkih različna količina živilskih snovi ali enot. Po teh računih hrani 1 hektar rži 5 ljudi, 1 hektar pšenice 6 in en hektar krompirja 10 oseb, 1 ha sladkorne pese pa celo 20 ljudi. Krompir in pesa sta dragocen pridelek zato, ker služita ne samo neposredni prehrani, marveč tudi kot živinska krma, odkoder človek dobavlja mast, mleko in meso.
Kako zdravimo drevesne rane. Često se pripeti, da se rani sadno drevo, bodisi da se je odlomila veja ali je zadel ob drevo kak trd predmet. Drevesnih ran nikar ne zanemarjajmo, ker nas sicer lahko kmalu iznenadi sadni rak, ki je zelo nevaren in za drevo često usoden. Rano najprej gladko izrežemo in jo namažemo z mešanico ilovice, kravjaka in ječmenovih res ter dobro ovijemo s kako cunjo. V kratkem se zaceli, nakar lahko ovoj odstranimo. — Enako zdravimo drevesa, katera je napadel rak, če se še ni predaleč razje-del, in drevje, ki je delno osmojeno.
Idealna sadna shramba bi morala biti najprej temeljito očiščena. Stene naj bi bile sveže prebeljene. Temperatura naj se giblje med 4 in 8 stopinj Celzija. Dnevne luči naj v shrambi ne bo, vlada naj mrak ali tudi tema. Deske, na katerih je sadje, naj so gladke in sadje naloženo na široko stran, čim manj se v shrambi hantira, čim manj se sadja ljudje dotikajo, tem bolj sveže ostane.
Naši konji bolehajo radi na kopitih, ker si jih ogledamo le, če je treba s konjem h kovaču. Pravi konjerejci posvečajo konjskim^-kopitom veliko pažnjo, vedoč, da je tod konjska sila. Vsak dan jih pregledajo* iz spodnjega dela odstranijo vso nesnago, kontrolirajo podkve ter kopito polijejo z mlačno -vodo, da ostane vlažno in se ne kritji.
Kako je z apnom za gnojenje. Juž-no-nemška družba za gnojilno apno je objavila v glasilu Kmečke zveze, katere vrste apna ima za letošnjo jesen še na razpolago. V oktobru oddaja še apno v kosih in ogljikovo-kislo apno, v novembru pa poleg omenjenih dveh vrst tudi mešano apno. Naročila se izvršujejo v vrstnem redu.
Kako obvarujem krompir gnilobe.
Krompirjeva gniloba se pokaže že pri zelenju. V vlažnih dneh krompirjev-ka ovene in začne gniti, gnilobne glivice se prenesejo na gomolje in prej ali slej sadež oboli. Najprej bomo torej odstranili pri spravljanju krompirja vse nagnite ali sumljive sadeže. Krompir spravimo na suha tla, vlažni krompir naj se pred spravljanjem dobro osuši. Če se obeta bolj vlažna jesen, dobro služi prašek Karzan, katerega potrosimo po kupu in ki ugonobi vs,e gnilobne glivice. Zahteva se lahko v vsaki kmetijski zadrugi. Zelo važno je tudi merjenje temperature kupa. Čim doseže temperatura med gomolji gotovo višino, je to znamenje, da začenjajo poedini sadeži gniti. Enako škodljiv je mraz. Krompirjeva klet bodi končno suha in v stalnem prepihu.
Štedimo s krmo. Pašo bomo raztegnili, dokler bo le mogoče. Prvič si bomo s tem prištedili precej dela in še živini bomo storili dobroto. Tudi v hlevu bomo pokladali zelenje, dokler ga imamo še količkaj. S tem skrajšamo drago zimsko krmljenje.
Poglej se!
Za največjo in najmočnejšo ograjo živalskega vrta je star severni medved, ki je bil že dolgo ves siten in nadležen, vendar eden najmočnejših, kar jih je bilo kdaj na živalskem vrtu, hodil vsak dan od jutra do večera neumorno sem in tja po kletki.
„Kako nespametno izrablja svojo moč,“ se je začudil kit, ki co ga bili šele nedavno pripeljali na živalski vrt. „Ali misli tale stari ropar za rešetko, da bo nemara še odkril kje kako luknjo v ograji, da bi ušel in nato napadel živali v svoji okolici ?“
Ves v skrbeh je kit vprašal o tem nekega svojega starejšega tovariša.
„Nikakor, kletka je dovolj močna, in ne smeš misliti, da bi bil medved tak bebec," mu je tovariš odgovoril. „Nje-gov nemir je le spomin na daljave o-ceana in na neskončnost snežišč, ki jim je nekoč vladal. Tako si more pri tem romanju po kletki domišljati, da je še prav tako prost, kot je bil nekoč. Saj bi bil moral sicer v ujetništvu že zdavnaj znoreti ali celo umreti! Le nikar ne reci, da bi ne bilo mogoče živeti od domišljije! Mnogi med nami morajo tako živeti, če nočejo, da jih bo konec. Saj si tudi ne morejo dosti izbirati med pripomočki, ki bi jim u-tegnili olajšati njih usodo! Tu je srečna iluzija nemara še najboljše."
Mladi kit je menil, da tovariša ni prav razumel. „lluzija? Ali naj bi si nemara jaz domišljal, da je tale bazen, ki sva v njem, Severno morje?" je zaničljivo odvrnil.
,,Če to zmoreš, zakaj pa ne?“ se je glasil resnobni odgovor. „Mogoče bi ti to tudi pripomoglo, da bi tegale starega samotarja bolje razumel in se mu ne bi posmihal! Ali ne veš, da svoje bližnje najbolje razumeš tedaj, če spoznavaš sam sebe in se zamisliš v svojo lastno osebo?"	(š.)
Les v številkah. Največ gozdov imata Azija in Južna Amerika, vsaka približno po 850 milijonov hektarjev, ali 28% vseh gozdov na zemlji. V Severni Ameriki je okroglo 650 milijonov ha ali 20%. Afrika ima okrog 300 milijonov ha, kar da skoraj 10%, evropski gozdovi merijo tudi okrog 300 milijonov ha ali dobrih 10%, dočim je v Avstraliji le nekaj nad 100 milijonov hektarjev lesa in znaša to komaj 4% vseh gozdov na zemlji.
V Lipskem so ustanovili institut za fotografiranje z barvami. Zavod prične z delom 15. oktobra t. 1. Institut se bo s sodelovanjem že obstoječega fotomehaničnega zavoda bavil s problemom fotografiranja z barvami in njenega izkoriščevanja v grafični tehniki.
Pravico na naziv gospa imajo glasom odredb ministrstva za notranje zadeve zanaprej v jaVnem življenju tudi vse nezakonske matere ter vse iieomo-žene žene, ki so vzele kakšnega otroka za svojega.
Divji kostanj ni brez vrednosti. Govedo je treba nanj pripraviti in ga molznice lahko dobijo do 5 kg dnevno, pitalno govedo pa celo do 10 kg. Težje se privadijo na divji kostanj konji in ga smejo dobiti največ 3 kg na dan. Ovcam, kozam in svinjam dajemo največ pol kg dnevno, pri čemer je treba paziti, da kostanj za svinje sparimo skupno s krompirjem. Govedo, konji, koze in ovce pa bolj volijo sveži sadež.
Poljski polži so nevarni škodljivci mlade ozimine. Pojavijo se v noč in ostajajo na površju do ranega jutra, nakar zlezejo v svoje jamice. Podnevi vidimo njihove sledi v obliki srebrnih nitk, ki preprezajo cele njive. Poljdki polži so zelo občutljivi na-pram suši, zato potrošamo njive zvečer ali zjutraj z apnenim dušikom, kainitom ali sveže gašenim apnom. Ži- < vali se skušajo braniti z izločevanjem slinaste tekočine. Zato ponovimo trošenje po pol uri, nakar polži poginejo. Če se pojavijo v kleteh ali shrambah, si pomagamo tudi z živinsko soljo ali s posodico, v katero smo nalili nekoliko piva.
Vas, ki pije samo kislo vodo ter napaja z njo živino in jo priliva rastlinam, se nahaja pod Skoposko goro v Makedoniji in se imenuje Brnarce. Ker druge vode v bližini ni in ' je vrelec kisle vode jako močan, mora služiti vsem potrebam vaščanov.
Največji dinamo na svetu je bil te
dni natovorjen na ladjo v tokijskem pristanišču, odkoder bo odpeljan v Korejo. Dinamo je bil izdelan na Japonskem in bo postavljen v novi električni centrali Hondok na Teki Jali. Dinamo je težak 1100 ton, njegova kapaciteta pa znaša 120 tisoč kilovatov. Delali so ga polna tri leta in rabili tri mesece, preden so ga natovorili na ladjo. .	—	—
Par ja smoli
Muzikant. Perč igra v vaški godbi na pozavno. Nekoč priredijo vaški gasilski koncert. Igrajo „Ave Marijo". Perč pritiska na pozavno, kar le more.
,,Pianissimo, pianissimo", miga kapelnik k pozavni. Perč vzdihne: „Ne morem. Te krasne note moram glasno zatrobiti!"
Pogodil ga je. Mlečnikove kokoši so vedno v sosedovem vrtu. Sosed Mrak se jezi na vse pretege, končno jo pogrunta. Drugi sosedje ga vprašujejo, kako da Mlečnikovih kokoši ni več na njegov vrt. Mrak veselo pojasni: „Odkar sem neko noč položil na vrtne grede dvanajst jajc in jih zjutraj spričo Mlečnika pobiral, imam mir."
Nepotrebno delo. Sodnik sprašuje obtoženca za osebne podatke. Obtoženec pripomni: „Ali ni škoda časa, gospod sodnik, ko se vendar že tako dolgo poznava?"
Dober odgovor. „Tako, s sekiro ste ubili psa", je rekel sodnik kmetu. „Za-kaj pa niste šli nadenj s toporiščem, ko vas je napadel?" —’ „Saj bi, gospod sodnik, pa pes tudi mene ni z repom napadel".
Delna obljuba. „No, ti je sedaj obljubila?" — „Samo deloma. Odložila je odločitev za nekaj časa". — „Kako pa?" — „Rekla je, da sem jaz zadnji, ki bi ga vzela za moža."
Junak. Janezek je šel namesto v šolo v gozd. Domov vračajočega sreča sestra in ga karajoče vpraša: ,,Pa se nič ne bojiš očeta?" — Janezek odvrne:	,,Nič, saj so si včeraj zlomili
roko."
Pri zdravniku. „Torej, gospodična, preiskal sem vas in nisem našel ničesar resnega. Vesel bi bil, če bi imel vaše srce." — Gospodična zardi in zajeclja: ,,Pprossim, gospod doktor, jje * še prosto".
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17. Veljavna je inseratna tarifa 1.
Sanimivosli fj vsega sveta.