37. strnim. 9 Liubljanl, i petni, 11 filmrla 1913. XLYI. leta. • .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto....... K 24'— pol teta • 12- četrt leta •••••• „ 6*— na mesec ••»•.. • 2*— v upravniitvu prejeman: celo leto. ...... K 22*— pol leta • m 11*— Čctrt leta • . # . # . . 9 550 na mesec ..... . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. Uhaja viak dan ivačar livsamšl nadelfa bi praialke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat a!i večkrat po 10 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka valja tO vinari« v. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakarnau talelon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo; celo le'j.......K 25-- pol leta . 13-— četrt leta.......650 na mesec ..«•*. . 230 celo leto K 30-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št. 5, telefon št 85. Nepoboljšljivi. Dunaj, 13. februarja. V »Fremdenblattu«, ki je včeraj organ železarskih kartelistov, danes glasilo najvažnejšega urada, zunanjega ministrstva, je izšel veleofici-!i članek o uspehih peterburške misije princa Hohenlohe. Izredno podamo najvažnejša me-iz izvajanj literaričnega biroja na hallhausplatzu, bodi konstatirano, da ;-utrjuje članek skoraj odkrito vse iiie vesti, ki so govorile, da potova-nje cesarskega sela na peterburškl u\or ni uspelo in da se nade v skorajšnjo popolno razbistrenje položaja, ki da naj bi bilo posledica ljubeznji-v e korespondence med obema vla-J.ujema, žal niso uresničile. Fremdenblatt« piše: Princ Ho-henlohe je bil na ruskem dvoru silno teljsko sprejet. Njegova misija e splošno tolmačila kot simptom ru. In res je imela namen prepre-iti, da se ne prenesejo politična ne-': sla na medsebojno razmerje dvorov. Z zadoščenjem konsta-"amo, da je misija princa liohen-i v tem oziru uspela ter dokazala, prijateljski stiki med obema dvoma niso bili skaljeni. Kar pa se tiče političnih vprašanj, ki so se pojavila v zadnjem Ča-j me J rusko in avstrijsko vlado, bo-našli, da glede morebitnih diver-:c ne gre več za realna interesna nrotstva, temveč za preostanek iz klih Časov, ki pa so zaostali za :ovei>;mi dogodki zgodovinskega . Preko starih rusko - avstrij-rivalitet na Balkanu so se osvo-balkanski narodi, ki stoje se-"! lastnih nogah in uravnavajo ^oiitične, gospodarske, narod-" kulturne zadeve po lastnem darku, ne da bi jih mogel kedo fcm ovirati in motiti. S tem pa zasuti nekdanji viri peter--"1 a - dimniškega spora. Naš balkanski program se je s približal uresničenju in našemu '"c-nij sodelovanju je pripisati v vrsti, i1a prihaja princip »Bal-balkanskim narodom« do velja-Bodočnost ra Balkanu je balkan-rodov. V r»or>o!ni neodvisnosti 'o ti narodi lahko posvetili svo-teresom in se razvijali svo-' !no. ho merodajno tudi za niiho-razmer'e napram ostalim drža-Avstrija je edina velesila, ki je »»nj, haMcancka drsava. Bal- I kanski polotok vstopa v družbo zahodnoevropejske rodbine narodov. Soseda — Avstrija bo spremljala kulturne potrebe teh ozemelj s toplim zanimanjem in jih podpirala. Vsled novih razmer ginevajo vzroki avstro - ruskih nasprotstev. Prijateljski odaošaji med dunajskim in peterburškim dvorom bodo ta razvoj gotovo bistveno pospeševali. Tako se glasi glavna vsebina oficijoznega članka. Principijelno konkluzijo sjno že v naprej poudarili. Akoravno spada po mnenju »Fremdenblatta« avstro - ruski spor takorekoč v podstrešje preteklosti, ker je zginil predmet tega spora: nesvoboda, antagonija, odvisnost balkanskih držav, akoravno ne gre več za »realna interesna nasprot-stva«, med Avstrijo in Rusijo in je torej — seveda po mnenju oficijoza — avstro - ruski spor le še značaj nepraktične, takorekoč teoretične tradicijonalne diference, trajajo nesoglasja naprej in Hohenlohejeva pot jih ni odpravila, temveč le omogočila niih uspešnejšo rešitev. To je predvsem odkrito priznanje, cia živimo politično tudi še danes v isti nejasni, mučni situaciji, kakor takrat, ko so velike vojaške priprave vznemirile cel svet, precločivši mu neposredno nevarnost svetovne vojske. Prav malo tolažilno je nasproti temu obečanie, da bo javna konstatacija prijateljskega razmerja m d obema dvoroma pospešila razrešitev spornih vprašanj. Tem manj tolažilno, ker skuša -Fremdenblatt« v isti sapi ustvariti za ta bodoči avstrijsko - ruski sporazum podlago, katera, kakor se bojimo, v Peterburgu ne bo našla tal. Simpatično bi pozdravili predlog, da se naj obe državi za bodočnost spo-razumete na podlagi političnega des-interessementa, popolnoma v smislu onih >;Fremdenblattovih<- izvajanj, ki kulminirajo v stavku: Balkan balkanskim narodom. Toda /■Fremdenblatt - šteje takoj tudi Avstrijo med balkanske države in Če proglaša potrebo desinteressementa za druge velesile, si pridržuje za našo monarhijo ex titulo, da smo končno vsaj po eni devetini tudi Balkanci, pravico »sodelovati pri svobodnem razvoju balkanskih narodov«. Tn da ta naša pravica tem bolj izključuje eventualne ruske aspiracije, poudarja oficijo-zus ostentativno, da so balkanski narodi sedaj »člani zahodnoevropejske narodne družbe«, pomnite dobro, za- hodnoevropejske, ki se razvija neodvisno od vzhodre Evrope. Z avstrijskega stališča bi bilo končno odobravati, da si monarhija za bodočnost pridobi na Balkanu oni vpliv, ki je za naš gospodarski razvoj potreben in ki bi bil naravna posledica dejstva, da veže krvno sorodstvo brate tu in onkraj Save. Toda naša politika v preteklosti in še v sedanjosti je taka, da nam sme vsak objektiven človek oporekati upravičenost tega stremljenja. Kdo je tudi na Balkanu vedno prakticira! politiko: divide et impera? Avstrijska diplomacija — če tudi ne z velikimi uspehi. Kdo je nastopal tam kot gospod, zatiral in teroriziral, kadar in kjer je mogel? Kdo je izzval dolgoletne gospodarske boje s Srbijo, kdo tepel lastne podanike z irredentovskimi izmišljotinami? Kdo je bil do zadnjega trenutka prijatelj Turčije za vsako ceno? Kdo je posegel v Balkansko zvezo z albanskim vprašanjem? Mi, mi, in vedno le mi. In kdo se da hvaliti, da je sodeloval pri ustanovitvi Balkanske zveze, kdo zastopa tudi danes interese balkanskih držav v delimita-čnem vprašanju? Rusija . . . »Fremdenblatt« pravi, da je izvedba programa: »Balkan balkanskim narodom« bistveno tudi naša zasluga. Ta trditev frapira, šele pred par meseci smo se odrekli Solunu, in od nekdaj smo bili najgorečnejši zastopniki status quo principa. V zvezi s »konstatacijo«, da smo balkanska država, (odkar pripadajo, kakor poudarja »Fremdenblatt«, tudi balkanske zaveznice okcidentu in ne več orijentu, nima to dejstvo za nas ničesar ponižujoč ga), pa postaja tudi zgorajšnja neverjetna trditev razumljiva . . . Facit je torej ta: Sporazum med Avstrijo in Rusijo naj se ustvari na podlagi principa: »Balkan Balkancem«, med katere spada tudi Avstrija. Nam in pa Balkanski zvezi naj prepusti Evropa in zlasti Rusija, da si vse potrebno po lastni preudarnosti uredimo. To nai bi bila podlaga, da odpravmio še obstoječe diference med Rusijo in Avstrijo . . . Tako naziranje se seveda ne more drugače označiti, kakor je to storil dunajski večernik, ki označuje članek Fremdenblatta« za izliv politike ptiča noia . . . Nepoboljšljivi so naši diplomati, oni ne vidijo, ne slišijo — mi ostali pa moramo čutiti in trpeti. Fporačunsfti odseli. V proračunskem odseku se je včeraj nadaljevala debata o italijanski pravni fakulteti. Posl.Verstovšek je utemeljeval stališče kluba, ki odklanja Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Govoril je tudi o zunanjem položaju ter stavil končno več izpreminjevalnih predlogov. — Posl. Dulibič je izjavil, da pomenja nekako perverziteto v delovanju in mišljenju, če danes parlament in vlada z vsemi silami na to delujeta, da se kakor hitro mogoče reši italijanska pravna fakulteta. Govornik se je tudi pritoževal čez Cehe, ki so Jugoslovanom v vprašanju italijanske pravne fakultete odr kli svojo pomoč. Predlagal je dodatni predlog kot § 5., naj se jugoslovanskim dijakom za v Zagrebu dovršene študij?, za izpričevala in diplome prizna v Avstriji pravna veljavnost. Posl. pl. Pantz se je izjavil proti ustanovitvi montanistične visoke šole v Krako-vu ter predlagal resolucijo, v kateri poživlja vlado, naj pri ustanovitvi novih visokih šol vedno za to skrbi, da dobi dovoljenje državnega zbora za tako dovolitev, kakor to zahteva ustava. — Posl. Gostinčar je predlagal, naj odsek preide čez predlogo o ustanovitvi italijanske pravne fakultete na dnevni red, ker vlada še ni ničesar storila za ustanovitev slovenske fakultete v Ljubljani. Stavil je ve5- izpreminjevalnih predlogov. — Posl. Stanek je urgiral ustanovitev drugega češkega vseučilišča v Brnu, ter se nadalje bavil z vprašanjem Komenskega šol na Dunaju. — Prihodnja seja se vrši danes ob 10. dopoldne. _ Volna na Balkanu. Oficijalna poročila iz bolgarskega glavnega taborišča pač nedvomno dokazujejo, da so Turki na gali-poljskem polotoku doživeli več težkih porazov. Tudi prvotno poročilo, da so Turki v boju dne 8. februarja izgubili 6000 mrtvih, se potrjuje. Vsi turški poizkusi izkrcati se so se izjalo vili. Vsa s verna obal Marmarskega morja od Siliorija do Bulaira je v bolgarskih rokah. Težke izgube so povzročile, da je postal položaj Turkov zelo težaven in to tem bolj, ker so Bolgari začeli postavljati težke oblegovalne topove. Turki še lahko po morju dovažajo vojaštvo, seveda le z največio težavo. Vendar pa bo treba precej časa, da se izpopolnijo in nadomeste sedanje izgube. Če vračunamo tudi ranjence, tedaj so Turki izgubili v bojih od 4. do 9. februarja od svojih čet na galipoljskem polotoku čez 15.000 mož. Gre zdaj pred vsem za to, ali se more Bulair še dolgo držati. Če pade ta pozicija, tedaj je mesto Galipoli neposredno ogroženo. Če pa je Galipoli v bolgar. rokah, tedaj je dova-žanje novih turških čet zelo otežko-čeno, če ne onemogočeno, ker so Pardanele r>ri Galipoliju široke le 2Vs km, tako da bi torej morala vsaka transportna ladja pasirati bolgarsko obstreljevanje. Proti takim ladjam učinkujejo tudi navadni poljski in gorski topovi. Kakor se iz najnovejših poročil razvidi, bo končna odločitev padla na galipoljskem polotoku. Turška poročila. Turško oficijalno poročilo z dne 12. februarja pravi, da so Bolgari v ponedeljek dopoldne od vzhodne strani napadli okolico Maltepe. Boj se je razvil proti fronii in je trajal poltretjo uro. Situacija se vsled tega ni prav nič izpremenila. Bolgari Odrin še vedno obstreljujejo, toda bolj slabo. V ponedeljek so prišle nove srbske čete pred Odrin in so se porazdelile med reko Maraš in zahodno fronto. V ponedeljek je pasirala grška torpedna flotila kanal pri otoku Gajdaro ter odposlala dve tor-pedovki proti otoku Tenndos. Sovražniki vedno stražijo ožino med Tenedosom in Gajdarom. Pri Bulairu in Čataldži je položaj neizpremenjen. Milanski »Secolo« je dobil dne 12. februarja sledeče poročilo iz Carigrada: Danes zjutraj se je v Bulairu razvil oster boj katerega rezultat še ni znan. Nadalje poročajo o bojih pred-straž severno od Rodosta. Tam pričakujejo v par dneh veliko bitko. — Preteklo noč se je izvršil od severa oster napad na Odrin. Bolgarska in-fanterija, ki jo je podpirala artilerija s hudim ognjem, je prodrla prav blizu turških utrdb, tako da turška artilerija ni mogla učinkujoče operirati proti napadalcem. Nato pa je izvršila turška infanterija izpad ter naskočila Bolgare z bajoneti. Ob luči reflektorjev se je boj razvil v krvavo klanje. Bolgari so bili z velikimi izgubami pognani nazaj (?) LISTEK. Skrivnost hiše št. 47. Roman. Angleški spisal J. Storer Ciousten. (Dalje.) napel ima pač pod streho ka-. si je rekel >-in to ni tako 0, kakor sem prvotno mislil.« V tem trenotku ga je čut njego-dolžnosti popolnoma prevzel; :dil se je le, da je sploh nekaj minut i ho val. Če je v tej hiši kaj raz-iti. potem je bil James Buffington m, da to razkrije; to je bil dol-sam sebi in svojemu šefredak-ospodu Cadburvju. Klicati po-— to bi lahko postalo usode-Polno. Vestni mladi mož ni izgubil no-ra trenotka več z razmišljeva-Vzel je lestev, jo nesel na hodnik, prislonil k zidu in šel po njej do i in poskusit dvigniti vrata. Ta se niso dvignila: moralo je nekaj ' njih ležati. Pritisnil je močneje, so se vrata najprej nekoliko t, koj potem pa so z lahkoto 1. Buffington je pogledal v podle. Slišal je šumenje ženskega i!a in zagledal žensko bitje, ki je želelo v Dolutemi ooletf velikega so- da. Oziral se je toliko Časa, da so se njegove oči navadile teme in je videl, da ni nikogar drugega pod streho. Tedaj je hitro splezal v podstrešje in se bližal dekletu. V svojem zasebnem življenju ni James Buffington nikdar zatajil tiste* ga viteštva, ki odlikuje malone vse energične može. Tudi mu ni manjkalo smisla za slabosti in razveseljeva-nja moškega spola. Toda zdaj je bil James Buffington v službi. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal s strogim glasom dekle. Nič odgovora. »Stopite sem,« je ukazal. Dekle se ni ganilo. »Če prostovoljno ne ubogate, vas bom moral prisiliti.« Dekle ni nič odgovoriilo in se ni ganilo z mesta. »Tudi prav!« Buffington je stopil še korak bližje, je prijel dekle za roko in jo peljal k podstrešnemu oknu, kjer je bilo nekoliko svetleje. Dekle se je v začetku malo ustavljalo, potem pa je ravnodušno sledilo časnikarju. »Prosim — ščipati se pa ne pustim.« je rekla energično. Njen glas je napravil na Buffing-tona jako prijeten vtisk, vendar tega ni izdal. • »Tako, gospodična,« je rekel, ko jo je postavil k oknu, »zdaj pa se pustite malo občudovati.« Pogledal ji je v obraz — naslednje besede je pa že izustil iz daljave več korakov, tako daleč je bil odškočil. »Eva Wilson,« je zaklical. Njej je ocividno ugajalo, da je bil tako prestrašen. »Da,« je rekla in mu se nekako grozilno pogledala v oči. »Kje — kje je pa Molyneux?« »Ali hočete, da vas tu zasači in prime?« je mesto odgovora ona vprašala. »Mene prime?« je malo zbegan vprašal Buffington. »Tu se gre pač zato, da bom jaz njega prijel?« »Ali ste. tega popolnoma gotovi?« Njeni pogledi so ga vznemirjali in začel se je umikati proti vratom. »Bomo že videli,« je dejal Buffington v razumljivi zadregi. »Kaj hočete mene tukaj pustiti?« je vprašalo dekle. »Jaz — jaz — se kmalu povrnem.« »Slišite, jaz na vašem mestu bi se zdni še ne unala od tod.« »Zakaj ne?« »Lahko padete njemu v roke!« »Pa vendar ne mislite, da se ga bojim?« je rekel, a je takoj odstopil od vrat na stran.. »Pst,« se je zdaj zaslišalo od zdolej, »ali ste tu?« XXXV. Kakor okamenel je James Buffington gledal na vrata, pri katerih je moška postava plezala v podstrešje. V naslednjem trenotku je moža spoznal. »Chapel!« je zaklical in dasi ga ni bilo prav nič strah — za to jamči njegova častna beseda — vendar mu je tedaj postalo nekoliko laglje pri srcu. Feliks Chapel se je prestrašen zganil in v tem trenotku je bilo Buf-fingtonu vse jasno: ta je bil morilec in James Buffington je bil zdaj sam ž njim in z njegovo sokrivko v temnem podstrešju, kjer je stal velik sod vode. Irvinu se je kar vrtelo v glavi; poskusil je, pomagati si z besedami. »Ljubi Buffington,« je začel, »vi ste gotovo presenečeni, da ste to damo tukaj našli.« Buffington je nekaj zaječal, kar je bilo podobno pritrjenju. »Ta dama je — ali jo morda poznate?« 2urnalist je nekaj zajecljal, česar nikakor ni bilo razumeti; namesto njeea se je oglasila dama: »On ve, kdo da sem!« »Res!« je zaklical morilec in Buffington je imel vtisk, da se ž njim igra kakor mačka z miško. »Škoda! Kaj ne — haha — kaj ne, to je sumljivo.* Morilec se je zasmejal, da se je Buffingtonu kar kri v žilah strdila. »Ta dama,« je nadaljeval morilec, »pa ni Eva WiIson, marveč njena... sestričina . . . zato ji je tako podobna.« Pogledal je proseče na svojo sokrivko, a ta se zanj ni zmenila, ker je že opazila, kako zdravilen vpliv imajo njeni pogledi, če jih prav srepo upre na Buffingtona. »Seveda ... kajpak ...« se je oglasil James Buffington. »Jaz jo časih imenujem Eva,« je nadaljeval Molyneux, »toda samo v šali. Hahaha — koliko sva se že smejala zaradi tega umora... ne zaradi umora... marveč zaradi te ideje ...« Ta strašna veselost, ki jo je kazal morilec, je Buffingtona tako pretresla, da je v svoji grozi nehote zaklical : »Molyneux!« Zdaj se je Molyneux ves prestrašen stresel. »Vi — vi me poznate?« je vzkliknil in njegov obraz je dobil tak izraz, da je Buffington hitro izjavil: »Ne... ne... jaz vas nič ne poznam .,. jaz sem se le šalil.« »Ker ve, kdo da sva,« se Je zdaj oglasila Eva, »ga ne smeva od tod pustiti.« (Daljo prihodnjič.) Odrin. Kakor poročajo iz Sofije, bo skt>. to gotovo bolgarska vlada dovolila, Evropejcem v Odrinit, da odidejo iz mesta. Pri tem se od bolgarske strani opozarja, da so razni zastopniki Bolgarske v inozemstvu že med premirjem stavili to vprašanje in da je bolgarska vlada izjavila, da hoče Evropejcem dovoliti, da zapuste Odrin, če bi velevlasti izrekle to željo, še predno so se začeli nov« boji. .Vendar pa se to ni zgodilo. Neki Oger, ki je ravnatelj filijal-ke neke velike evropske banke v Odrinu, je te dni pisal iz Odrina svojim staršem pismo, ki je Je neki dobri prijatelj utihotapil skozi oblegovalne čete. V pismu, ki Je datirano z dne 27. januarjem, pravi med drugim: Tu smo preživeli jako interesantne čase. posebno med bombardementom mesta. Sedaj vznemirja prebivalstvo ne-dostajanje živil. Meni samemu še ničesar nedostaja, vendar pa me skrbe moji uradniki in njihove rodbine. Sladkorja, soli in petroleja je že popolnoma zmanjkalo, dočim imamo Še mesa in sira. Kruha je še za kakih 10 dni. Ta pa je že popolnoma črn, kajti dJajo ga iz koruzne moke, kateri primešavajo rženo moko. Siromašno ljudstvu trp *e !ak- to in sovsod je polno ljudi, ki prosijo hr^ne. Trdnjava se bo težko še delj časa vzdržala, kajti zdravil in obvezil sploh ni več. Provianta je morda še za en mesec. * Čataldža. Iz Belgrada poročajo, da so se Bolgari za nadaljnih pet kilometrov umaknili od Čataldže. V ofenzivo za zdaj še ne mislijo preiti in se bodo še več nego za 30 km umaknili proti Odrinu. To delajo Bolgari iz taktičnih ozirov, katerih pomen je seveda neznan onim. ki ne poznajo bolgarskih načrtov. Iz Sofije poročajo: Pri Cataldži je prišlo v sredo le do posameznih spopadov med turškimi in bolgarskimi predstražami. Pri Galipoliju se je sovražnik pri Bulairu utrdil, ne da bi začel streljati. Ko so se Turki umikali, ker se niso mogli pri Šarkeju izkrcati, so poklali in ranili 150 krščanskih prebivalcev, večinoma otroke in žene. Pokazano je. da je bil Enver beg med izkrcanimi Četami. a Srbska pomoć Bolgarom. Iz Belgrada poročajo, da so eno divizijo artilerije in vso kavaleriio, s katero morejo razpolagati, poslali v Niš in okolico. Včeraj se je vršil ob navzočnosti srbskega poslanika Spa-lajkoviča v Sofiji ministrski svet, nakar se je Spalajkovič odpeljal v Sofijo. Njegova misija je v zvezi z n£-daljnimi transporti srbskih čet na bolgarsko mejo. Čete bodo. Če bo treba, na razpolago bolgarskemu višjemu poveljništvu. Izpred Skadra. (Pismo črnogorskega vojaka.) Vsa naša vojska ie oživela, čim Je izvedela, da so mirovna pogajanja ustavljena in da se bo vojna nadaljevala. Konec je premirja in sedaj bo svet videl, kaj je vredno junaštvo Črnogorcev. Sjdaj lebdi en edini cilj vsem pred očmi, da osvojimo Skader. Vse se zadovoljno pripravlja na žrtve, ki bodo potrebne, da zavzamemo to nekdanjo prestolnico srbskih prestolonaslednikov. Tako je v naših vrstah, v Skadru pa vlada obup. Prepečenec — to je poslednja tolažba tako vojalrov, kakor prebivalstva. Ni se tor « čuditi, da so se v Skadru doigrali Krvavi prizori. liasan Riza bej je namreč dal nedavno tega postreliti več častnikov in vojakov, ki so zahtevali predajo Skadra. Toda, to Hasanu Rizi še ni bilo dovolj: Dal je obesiti več meščanov, katere je imel na sumu, da so pristaši predaje. Poleg drugih je dal obesiti tudi te - le: hotelirja Tozlija, (Irka, o katerem je vedel, da je prijatelj Crne gore, fotografa Marubija in Srba Jančo Cernekoviča, trgovca. Vzpričo takšnega postopanja se ni čuditi, da se je pred kakimi osmimi 'dnevi razširila govorica, da je neki črnogorski emigrant v Skadru ubil Hasan Rizo beja. Dočim se ta vest ni potrdila, se sedaj širi resna vest, da so pred par dnevi ubili Rizo beja sami vojaki. Ta vest je verjetna in najresnej-ši višji častniki so prepričani, da Je Hasana Rizo beja šteti med mrtve. Ni dvomiti, da je obupno stanje v Skadru prisililo dotičnika in naj je bil vojak ali meščan, da Je posegel po orožju in na ta način spravil s sveta Hasana Rizo, ki je s svojo tr-dovratnostjo povzročil prebivalstvu toliko gorja. Ko bomo, ako bog da, osvojili Skader, bomo videli, koliko Je resnice na teh vesteh. — Včeraj smo z naskokom zavzeli silno utrdbo BardanjoL na vzhodnji strani od Skadra. Borba za Bardanjol Je bila nemara najbolj krvava, kar jih Je bilo doslej pred Skadrom. Boj je trajal dva dni in eno noč. Borbo je započela zgoda] zjutraj artilerija s silnim ognjem. Okrog poldneva je kralj Nikola izdal povelje, naj naskočijo sovražnika 1. in 2. brigada prestolonaslednika Danila in 3. brigada generala Petroviča. Največ je trpela pod silnim ognjem Petrovičeva brigada. Vojaki so padali kakor snopje in preko njih so hladnokrvno dalje prodirali njihovi tovariši. Najljutejša borba je bila ob žič-nastih okopih. Crnogorci so porezali bodeče žice ter naskočili Turke z bajoneti. Razvil se je boj na življenje in smrt. Naenkrat je došla Turkom na pomoč nova četa, ki je metala ročne bombe. Učinki teh bomb so bili strahoviti. Mahoma so se zredčiie naše vrste in že so se jeli naši voji polagoma umikati. V tem trenotku se je pojavil general Gjorgje Petrovič, kraljev bratranec, jahajoč krasnega belca, ter z mogočnim glasom zaklical: »Kdor je Črnogorec, se ne umakne, raje umrje na mestu!« Eno uro kasneje so se jeli Turki na vsi črti umikati, niso mogli več vzdržati zadnjega naskoka naše vojske, ki se je zakadila kakor razjarjeni levi v turške pozicije. Nad Bardanjo'om je zavihrala črnogorska zastava, pod njo pa je zavladal mir. Zmaga, sijajna zmaga je sicer bila na naši strani, toda plačana je bilo dra^c, silno drago. Kamorkoli se ozre oko, povsodi mrtva trupla, na stotine, na tisoče ... Strašno! Tu doli v okopih ie izkrvavel marsikateri mojih prijateljev in tovarišev. Bog z vami, junaki, ki ste padli za domovino, kakor Rimljanu, tako je tudi Crnogorcu sladko umreti za domovino. Kje je sedaj naša hrabra četa, ki je doslej prednjačila v vseh bojih? Ni je, izginila je, samo jaz sem še ostal kot edmi zaostali ptič! Sto jih je bilo ob moji strani, a sedaj sem sam, samcat, vsi so padli pred mojimi očmi. Verjemite mi, da so bili to najstrašnejši trenotki v mojem življenju: Videl sem pasti prijatelja, videl sem, kako mu je čelo orosila gorka kri, srce mi je velevalo, da bi skGčil k njemu ter mu zbrisal s čela krvave smrtne srage, domovinska dolžnost pa mi je ukazovala: Naprej, naprej! In šel sem ter drvil naprej, za mano pa so mrli prijatelji v okopih, daleč od domovine, daleč od svojcev. Vsi, prav vsi so padli, edini jaz sem preostal od te čete! Čudno naključje, čemu prav jaz? Morda že danes, morda Šele jutri pričnemo s splošnim naskokom na TaraboŠ. Četa, kateri so me sedaj pride-lili, bo med prvimi, ki bodo poslan? proti Tarabošu. Ce bodo dva, trije ostali od nje živi. bo veliko! Ali bom tudi med tem; jaz? Ne verjamem, ker bi bil to slučaj, ki bi ne bil več slučaj! Ako pa bi se vendarle zgodil ta slučaj, potem se zopet oglasim prav v kratkem, sicer pa zbogom na veke! Štajersko. Štajerski deželni šolski svet izdaja od novega leta svoj naredbeni list. Cujte, strmite in učite se, kako lepo slovenščino znajo v Gradcu. Nemško: Auf Grund gemachter VVahrnehmungen findet der k. k. Landesschulrat in Erinnerung zu bringen ...« Slovensko: Na podlagi napravljenih doznanj najde c. kr. deželni šolski svet poklicati v spomin. Ta prestava diši po kakšnem nem-čurskem »šolmaštru«, ki je dosegel čast. da sme biti za diurnista pri gospodu Petru. Iz Celja. Dramatično društvo v Celju naznanja, da je predstavo »Rdeči talar«, ki bi se imela vršiti prihodnjo nedeljo, dne 16. t. m., preložilo na nedeljo, dne 23. t. m. »Straža« in »Slov. Gospodar«, ki ima dr. Korošca za glavnega urednika, je oznanjal v predzadnji številki, da je obstrukcija v štajerskem deželnem zboru strankarska zadeva klerikalcev, ki liberalcev in slogašev nič ne briga. »Sami smo obstrukcijo začeli in sami jo bomo vstavili, ne da bi koga kaj vprašali...« je samozavestno pisal »Slov. Gosp.« Narodna stranka je strankarski značaj klerikalne obstrukcije v Gradcu že davno pribila in dokazala; vzeli smo torej v »Slov. Nar.« izjavo »SI. Gosp.« z zadovoljstvom na znanje. Sedaj pa »Straža«, katere glavni urednik Je isti dr. Korošec, Jamra, da klerikalna obstrukcija v Gradcu ni strankarska, temveč narodna zadeva... »Straža« Je vobče bolj »narodna«, ker se Ji idi, da bi na ta način laglje vlovila kakega naročnika ali inserenta; »SL Gosp.« pa »narodnec strani klerikalne obstrukcije v Gradcu niti ne omeni, temveč piše, da klerikalni poslanci obstruirajo v Gradcu zato, da bi se učiteljem ne zboljšale plače. Kdo ima prav, »Slov. Gospodar« ali »Straža«? Po našem mnenju »Slov. Gospodar«. Iz Št Jurja ob J. ž. (Občinske volitve v okoliški občini.) Nismo mislili tega umazanega perila vlačiti v javnost in govoriti o njem, kakor sicer zasluži. A nesramna poročila in čvekanje nasprotnikov nam sili pero v roke. Pribijemo pa pred vsem, da se za sedaj držimo samo suhih dejstev —r pripombe še pridejo. Naj svet v prvi vrsti izve — gole Čine onih nesramnosti in nasil-stev, ki so jih zmožni samo ljudje brez viake vesti — in časti. Hudo mora biti dolžnemu, naravnost pobiti pa bi morali ti nesramni čini one, ki so storili obljubo, biti napram vsakemu pravičnim, poučevati narod v ljubezni do bližnjega ter ga navajati k treznemu in poštenemu življenju. Vi, ki ste prisegli na sv. pismo, služiti nesebično za oltar in nebesa, vse v prid svojih vernih ovčic, ste danes krivoprisežniki, ker delate nasprotno, kakor uči Kristus in njegova vera. In potem pa še drzno trobite v svet, da vera peša! Da — vera v vas gineva — in bode izginila enkrat za vselej! Za to skrbite v prvi vrsti sami. Naše občinske volitve nam govore cele knijge. Naprednjak ne bi smel storiti ničesar — vse je greh, a klerikalcu — je dovoljeno vse. Laži, goljufaj, kradi, ubijaj — vse smeš — a »katoliški« moraš b:-ti! Lepa morala — a prava Je, ker je »katoliška«! To se je prav videlo pri novih obč. volitvah. »To niso volitve, to je pravi seim,« so govorili ljudje — in govorijo še danes vedne glasneje. V komisiji je imel prvo in zadnjo besedo kaplan Zgank, še Bla-žek si je brusil jezik, akoravno ni bil nobeden njen član. Zavračali so poljubno pooblastilo, sprejemali, kar se jim je zdelo v korist, volili so pravi in živi mrtveci, skratka vršile so se volitve v turškem vilajetu Mikuš-paŠe. Trije kaplani v volilnici, župnik pri vhodu, dva kapucina tri dni v cerkvi, ne bi bil vrag da pomaga. Dva dni pred volitvami in prvi volilni dan sta razbijala dva celjska ka-pucarja po prižnici in titulirala ljudi z brezverci, bedaki, nesramnimi lar-fami itd., da sta popolnoma izpraznila svoj kapucinski leksikon. In zdaj kričijo v svet o svoji »sijajni« katoliški zmagi in obrekujejo one, ki so delali pošteno za pošteno stvar. Pokažite številke! Za sedaj vas samo vprašamo: zakaj pa prigovarjate, da se naj rekurz odtegne? Zakaj lovi Zgank ljudi, jim kaže in čita rekurz —, prosi, da prekličejo podpise? Zakaj se razburjate, če imate čiste roke! Kaj ne — lastni Čini vam že smrdijo! No o tem prihodnjič natančneje! Družba sv. Mohorja in učitelj-stvo. »Slov. Gosp.« naznanja — radi v Mohorjevem koledarju se nahajajoče povesti »Preslepljeni in oteti« in vsled tega izvirajoče neprijaznosti napram družbi od strani učitelj-stva — svojim vernikom, naj priuro preiščejo in prebrskajo imenik članov »Družbe sv. Mohorja«, da najdejo, kdo izmed učiteljstva je ud družbe, in s tem spoznajo, pri čem da so. Naj le pridno iščejo in brskajo, zavednega učiteljstva ne bodo našli med člani, ker kot državljani pač tudi učitelji niso dolžni polagati računov o svojem mišljenju. Je-li mogoč> da bo duhovnik naročil knjige, ki se norčujejo iz njegovega stanu? Še »Družbi sv. Cirila ir« Metoda« nasprotujejo samo vsled tega, ker pri družbi nimajo več sami odločevati! — To iskanje in brskanje v imeniku družbenih članov bo pač veljalo samo za dušne pastirje« da spoznajo, imajo li v svojem delokrogu tako učiteljstvo, ki še pljuje v svojo lastno skledo, ali ne, kajti v zadnjem slučaju ima take upornike gotovo že hudobec v krempljih. Iz konjiške okolice. V zadnji številki »Slov. Gosp.« se spravlja obstrukcija v konjiškem okrajnem zastopu v zvezo z obstrukcijo v deželnem zboru. Je res precej sličnosti — razMka obstoji po našem mnenju samo v tem, da prvič obstrukcijoni-sti v konjiškem okrajnem zastopu vedo zakaj obstruirajo, drugi, da so nezadovoljneži v konjiškem okrajnem zastopu dali svoji nevolji duška s tem, da so odložili svoja Častna mesta. Ker hočejo imeti slovenski klerikalni poslanci v novejšem času vzroke obstrukcije v deželnem zboru dovolj dokazane, jim pristaja samo še to, da odložijo svoje mandate. Naj bo — tudi mi smatramo vzroke obstrukcije dovoli tehtne in se popolnoma zadovoljimo, ako le slov. klerikalni deželni poslanci kot taki odstopijo! Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši 2, marca ob 3. oziroma 4. uri popoldne v i gostilni gospoda Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. Tokrat se vrše tudi volitve za prihodnja 3 leta. — Odbor. Od Sv. Benedikta v Slov. gor, nam pišejo: Zadnja »Straža« ponuja v najem tukajšnje posojilnične prostore za kakega trgovca. Ljube duše, ali hočete zopet spraviti na lim in v nesrečo kakega človeka, kateremu tukajšnje razmere niso znane, samo, da vara prostori ne stoje prazni in da imate od tega ie svoj dobiček? V tem gnezdu, ki nima dosti nad pet hiš, je prišel že marsikateri trgovec na nič. Sedaj sta tam že itak dva trgovca, kaj torej naj počne še tretji? Iz Fale nad Mariborom nam pišejo: Tukaj ni nič opaziti, da bi se že spomladi začela graditi velika električna centrala. Ugodna tla, namreč živa skala, so se našla, kjer se bode začel graditi mogočen jez. Gotovo imajo na taka podjetja svoj vpliv tudi sedanji kritični časi. Drava je zdaj tako majhna, da skoro ni verjetno, da bi dala zajezena 30.000 konjskih sil. Iz Maribora. Slovensko gledališče. Dne 9. svečana so vprizorili naši diletantje dramo »Čarovnica ob iezeru«. Naslovno vlogo je igrala gospa Danilova kot gost z ljubljanskega odra. Obisk ni bil baš slab, toda občinstvo se je razhajalo brez navdušenja. Opazovalec je nehote primerjal igro gosta, igralke po poklicu, z igro naših diletantov in tako primerjanje je izteklo za nekatere diletante neugodno, dasi presojamo svoje prostovoljne moči z drugega stališča. Naši diletantje so nam nudili večkrat precejšen umetniški užitek, ki je tokrat izostai. Drama sama ob sebi ni hvaležna, to je bila obča sodba, a tudi vloge niso bile vse srečno razdeljene. Gospe Danilovi izrekamo občudovanje, ker je igrala težavno vloge čarovnice krasno, s čutom in temneramentom. Lepo je igral tudi g. Pajnhart vlogo mlinarja, gospa M. (mlinarica), gdč. RadoliČeva (Minka). gospa Planinškova (dekla) in g. Novak (Martin). G. Jurovič je nastopil prvič v veliki ljubimski vlogi (France); izrekamo upanje, da se bo izuril gotovo sčasoma tudi v Iju-bimskih vlogah v dobrega igralca. Kmetje v gostilni in nekatere manjše vloge, ki bi morale izpopolniti igro, niso zadovoljile občinstva. Tudi majhne vloge je treba dobro študirati, ker je od njih odvisno često življenje na odru. Prihodnja predstava bo 28. t. m., ljudska igra »Ro-kovniačf«. P. Drobne novice. U m r I j e na Dunaju bivši znameniti profesor rimskega prava na graškem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Avgust nI. Te-wes. — T z Celja. Namestniški tajnik dr. Rudolf Breschar v Celju je poklican k službovanju v ministrstvo za notranje zadeve. — Iz Šoštanja poročajo, da sta prišla dne 7. februarja v Gavčah kmečka fanta Peter in Jernej Napotnik pijana domu. Doma sta se začela z materjo prepirati in ko je ta pred svojima Iju-beznjivima sinovoma bežala k sosedu, sta streljala za njo. Potem sta razbila peči in hišno onravo ter napravila 800 K škode. Naznanili so ju sodišču. — Iz Trbovelj prihaia-io nova poročila o neprestanem šir-ieniu legaria. V malo dnevih le zbolelo nad 100 oseb. Več kot 100 otrok ie moralo biti zaradi leearja v rodbini začasno iz šole izkHučenih. Stanovanjska mizerija v Trbovljah je veliko kriva na razširjanin te kužne bolezni. — Iz S1 o v. B i s t r i c e poročaio, da je župan Albert Stiger v seji dne 11. februarfa odložil svoje mesto. Mož se bo malo kujal, potem bo pa zopet vse dobro. Koroško. Dve novi orožnlški postaji bodo ustanovili s 1. marcem v Picblu in v Skoficah ob Vrbskem jezeru. Vsaka postaja bo imela po 3 može. Tatinska družba, ki se je pojavila v zadnjem času v Beljaku in okolici še vedno izvršuje predrzne tatvine. Družba mora imeti dobre zveze, kajti do sedaj še niso razun nekaj osumljencev nobenega prijeli. Tatovi kradejo denar, obleko, jedila, sploh vse, kar jim pride pod roko. Kradejo v trgovinah, v izložbah in tudi iz zasebnih stanovanj. Nesreče. V Milstatu se je ponesrečil pri razstreljevanju skal 501et-ni delavec S. Baumgartner. Ko so spustili po jarku v dolino veliko skalo se ni pravočasno umaknil in ga je skala zadela tako silno, da je obležal nezavesten in je čez par ur umrl. — Pri Šentjurju se Je ponesrečila dekla Marija Karfova iz Kranjskega. Vnela se Ji je pri ognjišču obleka in je pri tem dobila tako težke opekline, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Njeno stanje je brezupno. Primorsko. Iz državno - stavbne službe. Stavbni svetnik Hugo R u d a n v Trstu Je dobil naslov in značaj stavbnega nadsvetnika. K občinskim volitvam v Gorici Kakor smo že poročali, ie namestni-štvo odvzelo goriškemu magistratu vse predpriprave za občinsko volitev in bo tudi volitev vodilo namest-ništvo samo. Tudi vzroke smo že navedli, vzroke, ki niso nič kaj častni za laške gospodarje na goriškem magistratu. — V seji goriškega mestnega sveta, ki se je vršila dne 10. t m„ je na poziv obč. svetnika dr. Ve-niera, da naj zastopnik vlade pojasni tozadevni namestniški odlok, posebno v zadevi vpisanih laških volilcev, ki nimajo volilne pravice in izpuščenih volilcev, ki imajo volilno pravico, pa so bili zavrnjeni, odgovoril namestniški svetnik g. Rebek sledeče: Po nalogu namestništva sem pregledal volilne liste ter se prepričal, da se magistrat pri sestavi istih ni držal določb § 21. Glede števila oseb ne morem sicer dati momentano točnega pojasnila, mislim pa, da se ne motim, če rečem, da od 500 volilcev jih ni nad 400 imelo volilne pravice. Slovenci! to je dovolj, pobrigajte se za svoje pravice! Samomor vojaka. Ustrelil se je v Gorici vojak planinec Franc A fini č iz Kočevja. Ahnič je bil podvržen kleptomaniji in je bil že večkrat kaznovan. Samomor je izvršil iz strahu pred novo kaznijo. V papirnici v Podgori pri Gorici si je zlomil pri delu nogo delavec Henrik Lužnik, star 38 let, doma iz Ločnika. Veteran — tihotapec. V Srednji Kanomlji je umrl daleč okrog znan 901etni starec Janez Podobnik. Mož je bil tihotapec in je prenašal po naj-grših in najbolj skritih potih tobak, kavo, sol in drugo prepovedano blago v tolminsko dolino. V starejših letih pa je prodajal po Goriškem razne domače pridelke. Na smrtni postelji je vse to pripoznal in izrazil malo pred smrtjo, da ga veseli, da je tekom toliko mučnih in težavnih let vedno srečno in brez neprilik utekel »jeb-lajtarjem«. To bo menda zadnji od znanih zgodovinskih tihotapcev, o katerih nam ve toliko povedati primorska domača zgodovina. Mož je bil v stiku tudi s kranjskimi tihotapci. Zločin. V gozdu blizu Rocola pri Trstu so našli skoro popolnoma sežgano truplo neznanega človeka. Na glavi so konstatirali strel iz samokresa. Do sedaj niso mogli o zagonetni zadevi še prav ničesar dognati. Nesreče pri vojni mornarici. Strojni mat Casnv na torpedovki »Turul« je 4. t. m. napredoval in se je v ta namen precej opijanil. Ušel je s svojim tovarišem skrivaj na krov, odkoder je padel v morje in ga še do sedaj niso našli. — Strojni mat Sater na torpednem čolnu VII. pa je padel tudi isti večer med službo v morje. Bilo je ob 10. zvečer in kljub temu, da so nesrečo takoj opazili, ga niso mogli rešiti. Sumljiv slučaj. Zdravnika rešilne postaje v Trstu dr. C: 4 arija so poklicali včeraj k nekemu bolniku Ambrožu Aspruciju. pri katerem je konstatiral zdravnik simptone kolere. Bolnika so odpeljali v infekcijsko bolnico. Bakterijologična preiskava je dognala, da mož nima kolere. Cez kratek čas pa je bolnik umrl. Obdukcija je dognala, da je bil vzrok smrti »Cholera nostras«. V infekcijski bolnici so obdržali za nekaj časa tudi 5 oseb, ki so bile v zadnjem času pri bolniku. Stekel pes. Nekega finančnega komisarja in njegovo deklo v Cervi-njanu je popadel domač pes, ki je stekel. Pes je pobegnil in ga še niso mogli ujeti. Popadel je tudi drugega psa, katerega so takoj ubili. Komisarja in deklo so poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod. 2 njima se je peljal tudi neki občinski Čuvaj iz okolice, katerega je popadel neki sumljiv pes. Nesreča avijatika linijskega poročnika Klobučarja v Puliu. Dne 5. t. m. se je dvignil v Pulju s hidropla-nom Št. 12. linijski poročnik Klobučar s pasažirjem linijskim poročnikom Olafom Wulfom. V višini 500 metrov je nenadoma odpovedal motor, nakar je aparat s strašno hitrostjo začel padati. Tik nad vodo pa se je pokvarilo višinsko krmilo, aparat se je prekucnil nazaj in padel navpik v morje. Klobučarja je vrglo ob steno tako silno, da se je onesvestil in potopil. Pasažir Olaf se je lahko ranil na glavi, ostal je pri zavesti, skočil s sedeža in se nato trikrat potopil, da bi rešil Klobučarja. Tretjič se mu je posrečilo, da ga je potegnil na površje. Klobučar, ki se je kmalo zavedel je samo lahko ranjen. K stavki v tovarni za torpede na Reki. Stavka se še vedno nadaljuje, delavci vztrajajo pri svojih zahtevah. Včeraj so imeli v Ljudskem vrtu delavci shod, na katerem so ponovno sklenili, da vstrajajo. Dvajset odposlancev je šlo na to k vodstvu tovarne, kjer so ponovili delavske zahteve, obenem so se ponovno pritožili proti inženirju Durksu in zahtevali, da ga tovarna odpusti. Vodstvo je delavcem odgovorilo, da prične z delom, če sprejmejo delavci pogoje 87. štev SLOVENSKI NAROD. Stran o. tovarne in Durks seveda ostane. Vodstvo upa, da se bodo delavci udaii, in da bo tovarna v kratkem zopet pričela obratovati. K vprašanju reške škofije. Vprašanje reške škofije še ni rešeno. V zadnji občinski seji mestnega sveta v Zagrebu je stavil svetnik dr. Juri V r b a n i č tozadevno sledeči predlog: V očigled temu, da je hrvaško ljudstvo globoko uverjeno, da pripada mesto Reka zgodovinsko kraljestvu Hrvaškemu, Slavonskemu in Dalmatinskemu, da se ni tej zgodovinski pravici nikdar odreklo in se tudi ne bo odreklo, v očigled temu, da je mesto Reka pripadalo vedno v cerkvenem oziru senjski škofiji in zagrebški metropoli, v očigled temu, da bi imela ločitev Reke od senjske šofijc ne samo v narodnostnem marveč tudi verskem in cerkvenem oziru lahko nedogledne usodepolne posledice, predlagam, da se pošlje Vatikanu sledeča brzojavka: Vsled ponovnih vestu da se namerava Reka ločiti od senjske škofije, h kateri je vedno pripadala, prosi mestni zastop v svojem imenu, v imenu mesta in v imenu celega hrvaškega naroda, da naj rimska prestolica ne dovoli, da bi se / godila hrvaškemu narodu taka krivica. Ločitev Reke od senjske škofije ni umestna niti iz cerkvenih ozirov, niti bi ne bila ta ločitev ugodna za vero in cerkev, marveč nasprotno usodna bi postala ta ločitev. Tako ločitev, ki žali najsvetejši narodnostni in verski čut hrvaškega naroda morejo zahtevati samo sovražniki hrvaškega naroda in to gotovo ne iz verskih in cerkvenih ozirov, marveč edino le iz političnih vzrokov. Ta predlog je bi! v občinskem svetu soglasno sprejet. — Ta predlog ie tudi tako točen in jasen, da ni treba nobenega komentarja in če rimska stolica te argumente zavrne in ne vpošteva verskih, cerkvenih in narodnostnih pravic, ki lih zahteva hrvaško ljudstvo do vseh pravicah, se izpostavi nevarnosti, da se očividno osumi, da se strinja s politiko onih, ki žele hrvaški narod oropati svojih pravic, da se postavlja kot naivišja cerkvena oblast na bolno stališče rolitično in pomaga ubijati cerkveno, nolitično in narodnostno hrvaški narod. XXifi. redna s&pSrina društva „Pravnih". V sredo zvečer se je vršil v restavraciji »Zlatorog« 26. redni občni zbor društva Pravnik-. Predsednik dr. M a i a r o n je otvori« občni zbor. pozdravil navzoče društvemke in oba zastopnika časooisja. Nato je poudarjal, da bo društvo letos obhajalo jubilej svoje petincvajsetletnice. Spominjal se je v tonlih besedah umrlega drušrveneea blagajnika okr. glavarja v p. Štefana L a p a j n e t a, ki je tudi mnogo deloval na polju pravniške literature. Nato se je predsednik snominial tudi ostalih umrlih društvenikov in prijateljev društva. Pred dnevnim redom je poročal c, kr. dež. sod. svetnik R e g a 11 v iz Radovljice o prestavi in prireditvi obč. državljanskega zak. Povedal je. kaj ga ie zadrževalo, da ni mogel dozdnj dela končati. Obenem pa je zacotovil. da bo delo nedvomno letos še dokončal. Predsednik dr. M a-j a r o n se mu je zahvalil za njegovo pojasnilo ter izrazil željo odborovo, da bi bilo to delo še letos dokončano, kar ie dež. sod. svetnik opetovano obljubil. Prešli so norem na dnevni red. Tainik dr. 1. C. O b 1 a k je podal tainikovo poročilo, iz katerega posnemamo: Med letom je umrl blagajnik g. glavar Lanajne in ie prevzel vsled prošnje odbora večletni bivši blagajnik g. dr. Svigel biagajništvo, da dokonča račune in sestavi blagajniško poročilo za leto 1912. Gospod dr. Svigelj je bil že enkrat tako požrtvovalen, da je biagajništvo, katero je že odložil, zopet med letom prevzel tudi za leto 1911, kar se mora tudi v tajniškem poročilu s hvaležnostjo poudarjati. Kar sc tiče statistike, je poročati, da je tekom lanskega leta društvi: pristopilo 8 novih članov, odpadlo pa jih je tudi 8, tako da je ostalo natančno isto število članov, kakor lansko leto: 201 redni član in 1 častni član. Umrli so dolgoletni člani gg. višjesodni svetnik Blaž Dolin šek v Novem mestu, dr. Janez Mencinger, odvetnik v Krškem, dr. Alojz B r e n č i č, odvetnik v Celju, Štefan L a p a j n e, okr. glavar v p. v Ljubljani, dr. Janko Vilfan, odvetnik v Radovljici, dr. Vlad. D e r č in Fran Korošec. Vseh teh se je društveno glasilo bolj ali manj obširno spominjalo. Spominjalo se je pa tudi smrti nekaterih nečlanov, ki so stali v tesnih stikih z našim društvom, aH pa imeli zasluge na polju domaČega pravnega slovstva, odnosno terminologije; to so bili vladni svetnik Anton GloboČnik pl. Soro-dolski, dvorni svetnik Fr. Tomšič, prof. dr. K. Strekelj in Peter pl. Ra- dies. Odbor je imel tekom leta 4 seje, katere je večinoma izpolnilo obravnavanje in sklepanje glede dr. Volči-čeve zapuščine. Pok. dr. Volčič je namreč volil v svoji oporoki svojo pravno knjižnico društvu »Pravnik«. Po vsestranskem posvetovanju je prišel odbor do sklepa, da se društvo »Pravnik« z ozirom na zapletene razmere odpove volilu ter izbere iz knjižnice le tiste knjige, ki so »Pravnikova« last — znano je še iz lanskega poročila, kako požrtvovalno se je trudil dr. Volčič, da spravi od »Pravnika« založene knjige v denar — in pa nekaj starejših knjig, ki imajo radi redkosti večjo vrednost. Pokojni glavar Lapajne je prevzel posel, da uredi glede knjižnice v Novem mestu vse potrebno, a ga je prehitela smri. Končna ureditev te zadeve z dr. Volčičevo knjižnico bo naloga prihodnjega odbora. Ravnotako kakor knjižnica je bil glavni predme' lanskih odboro-vih posvetovanj postavitev nagrobnega spomenika dr. E. Volčiču, ki se je sklenila na lanski glavni skupščini. »Slov. Pravnik« je na to v svoji 2. številki objavil prošnjo za prispevke k nagrobnemu spomeniku. Ta prošnja je imela uspeh, da se ie tekom leta nabralo denarja okolo 800 K. Spomenika pa ni bilo moči postaviti že lani na pokopališču v Novem mestu, ker je bilo treba dogovorov, ki se pa niso mogli pravočasno dognati. Ena prvih nalog bodočega odbora bo pač ta, da spomladi da izdelati in postaviti primeren spomenik. Poleg tega se je odbor v svojih sejah bavil tudi s pospešitvijo slovenske izdaje obč. drž. zakonika. Glavno svojo nalogo pa je društvo »Pravnik« iznolnilo s tem, da je izdaialo »Slov. Pravnika* XXVIII. letnik. Uredništvo lista se je bolje organiziralo. Glavni urednik g. dr. Ma-jaron, ki je 15 let opravljal sam vse uredniške posle, želel je naposled razbremenjenia. Pristopila sta torej v uredništvo kot stalna sotrudnika in sourednika gg. okr. sodnik dr. vit. pl. Orasselli in deželnosodni svetnik Bežek. Končno je še poročati, da je odbor čestital vseletnim društvenikom dr. Ivanu Tavčarju na izvolitvi za župana deželnega stolnega mesta, dr. Ivanu ŠusteršiČu na imenovanju za deželnega glavarja kranjskega in dvor. svetniku dr. Janku Babniku na odlikovanju z vitežkim križcem Leoooldoveea reda, ter da se je po svojem predsedniku udeležil Droslave 251etnice društva zdravnikov na Kraniskem. Blagajnik dr. Svigelj je podal blagajniško poročilo, iz katerega nosnemamo. da ie imelo društvo dohodkov 5288 K 52 v, izdatkov 3104 kron 12 v. Aktiva znašajo 7666 K 44 v. nasiva pa 3781 K. Knjižničar c. kr. okr. sodnik dr. M o h o r i č ;e nodal svoie noročilo ter omenjl, da je maeistratni ravnatelj v n. Sesek daroval več dragocenih knjih društvu. Deželnosodni nadsvetnik V i š -nikar je podal reviziisko poročilo ter predlagal absolutorij odboru. Nato je bil izvoljen per aeclamatio-nem in sicer: za predsednika dr. Danilo M a j a r o n , v od-or pa dr. Josip L a v r e n č i Č , dr. Fran M o -h o r i č , dr. Oton Pape ž. Ivan Š k a r j a . dr. Anton Svigelj, nanovo pa Božidar Bežek in Mirko vitez pl. G r a s e 11 i, kot zunanji člani dr. Janko B a b n i k . dr. Juro H r a š o v e c in dr. I n c c o n. Preglednika sta dr. M u n d a in nadsvetnik V i š n i k a r. Pri raznoterostih ie predlagal dr. F e 11 i c h - F r a n k-h e i m , naj se priredi tudi mala izdaja obč. drž. zakonika, kar se je vzelo na znanje, na kar je je predsednik zaključil občni zbor. Dnevne vesti. + Stavka v Vevčah. Delavci vedno bolj spoznavajo, kako lahkomiselno so jih zavedli klerikalni politični komedionti v stavko. Lakota in beda se je pojavila med delavstvom. Klerikalci si zdaj ne morejo pomagati iz te zagate drugače, nego da so začeli prirejati demonstracije pred vladno palačo. V torek je župnik pripeljal 56 delavcev, med temi več žensk in enega Makedonca, v deželni dvorec, od koder sta jih dr. Lampe in dr. Zajec peljala pred deželno palačo. Dr. Lampe in dr. Zajec in par delavcev je šlo v palačo, da bi govorili, menda z deželnim predsednikom. Toda dr. Lampe in dr. Zajec sta šla sama k dvornemu svetniku Chorin-skemu, dočim so morali delavci čakati na hodniku. Sumljivo je, da se vsa pogajanja, ki jih vodijo klerikalni povzročitelji stavke, vrše brez delavcev, ki so vendar pred vsem prizadeti pri stavki. Kaj sta dr. Lampe in dr. Zajec opravila pri grofu Cho-rinskem, seveda nista povedala. Da pa delavci niso bili zadovoljni, je pač razvidno iz tega, da so bili pred »Ka7 toliško tiskarno« zelo razburjeni ter kldi one klerikalne mogotce in prvake, ki so jih nagnali v to nesrečno stavko edinole v ta namen, da rešijo dr. Šusteršičev mandat. Po našem mnenju bi bilo bolje, da bi šlo delavstvo v deželni dvorec ter tam povedalo, da noče več biti vprežna živina v jarmu voza, ki vozi klerikalni državnozborski mandat ljubljanske okolice. Tako frivolne igre menda še ni kaka stranka igrala z delavstvom, kakor jo igra klerikalna stranka z delavstvom v Vevčah. Prepričani smo, da bo ravnoisto delavstvo, ki je šlo take ubogljivo na klerikalne lima-nice, prav v kratkem napodilo svoje klerikalne zapeljivce tja, kamor spadajo. + Hitro Je šlo. V sredo je »Slovenski Narod« priobčil poročilce o obiskih, ki jih dela ljubljanski škof vpokojenemu župniku Nacetu Šale-harju v asilu kranjske šparkase v Vodmatu. Nace Šalehar je mož, ki je s tako vnemo in gorečnostjo duše pase!, da se mu je napolnilo par žak-Ijev z denarjem. V sredo izrečeno mnenje, da obiskuje Škof blizu groba stoječega Šaleharja, da bi dobil kaj denarja, se je izkazalo za resnično. V sredo smo to zapisali, včeraj v četrtek, je pa škofijski ordinarijat že začel dvigati tisočake, ki jih je imel Šalehar naložene . . . Res, hitro je šlo! + Šolske vesti. Strokovni učitelj na ljubljanski obrtni šoli gosp. ilrnest C i g o j je pomaknjen v VIII. činovni razred. — Profesor na mariborskem učiteljišču gosp. Luka L a v t a r je dobil naslov šolskega svetnika. — Žrtev svoje zvestobe. Strojevodja Josip K a s c h, o čigar občudovanja vrednem postopanju pri železniški nesreči kraj Zagorja smo včeraj poročali, je že snoči ob pol 6. umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Operacija inu ni pomagala; ranjen je bil na glavi, črevesa je imel raztrgana in prsi udrte. Svojo zvestobo v izpolnjevanju prevzetih dolžnosti je plačal z življenjem; rešil je z izrednim heroizmom kdove koliko ljudem zdravje in življenje, sam pa mora v grob. V časih, ko je postala zvestoba tako redka, je ta slučaj nadčloveške požrtvovalnosti toliko bolj pretresljiv. Truplo pokojnikovo prepeljejo v soboto ob 3. popoldne iz deželne bolnišnice na južni kolodvor in potem v Maribor. Pokojnik je zapustil vdovo in hčerko. — Nov regulačni načrt za severni del mesta Ljubljane. Jury za presojo konkurenčnih načrtov je v svoji seji dne 13. februarja sledeče odločil: 1. razpisano nagrado v znesku 1000 kron je prisodil gosp. inženirju H e y-deju iz Nauena pri Berolinu; 2. nagrado v znesku 600 K arhitektu Fri-cu Schmiedingerju iz M onako vega (projekt ima moto »Progr s-sus«); 3. nagrado v znesku 400 K projektu »Salus publica«, katerega izvršitelja sta arhitekta Begu e lin in S c h w e g 1 e r iz Dtisseldorfa. — Načrt inženirja Gustava M e n n i n -g e r j a iz Gradca se priporoča v nakup. — Pohvala se izreče projektantom načrtov: »Slovanska Lublan«, »Zukunftsbild« in »Suum cuique«. — Vloženih je bilo do razpisanega roka 15 ofertov. — Izvažanje ledu iz Ljubljane. Mati narava je bila letos dobra: ledu je dovolj. Ljubljanske ledenice so vse polne in preskrbljene, pa naj pride še tako vroče poletje. Letos pa se je zgodilo — prvič v Ljubljani — da so začeli led izvažati v druge kraje. Eksportiranje ledu iz Rateč na Gorenjskem je nekaj navadnega, v Ljubljani pa to doslej ni bilo znano. Včeraj so odpeljali deset vagonov ledu v Novo mesto, pošiljali ga bodo najbrže tudi v Zagreb. Največ tega ledu je bilo nasekanega v Šiški in v Dravljah; seveda so ljudje novega zaslužka prav veseli. — Legvartova mlekarska zveza je pošiljala menda precej mnogo mleka v Trst, a zdaj se govori, da so nastali konflikti, vsled katerih v Trstu tega mleka več ne marajo. Kaj pa je na tem? Ti klerikalni mlekarji bodo naposled še kranjsko mleko pripravili v Trstu ob dobro ime. Uršič je v tem oziru že svoje storil, v polni meri..., ali mu hočejo slediti še drugi? — Dobitki efektne loterije »SIoš-nega slovenskega ženskega društva« v Ljubljani obstojajo iz 200 umotvorov, slik in kipov, v skupni vrednosti 12.000 kron, in sicer: prvi glavni dobi ek v vrednosti 1500 kron; drugi v vrednosti 1000 K; tretji 800 K; četrti 600 K. Nadaljni štirji po 400 K. nadalj-nih pet po 300 K. Sedem dobitkov je po 100 K, 20 po 80 K, 30 po 30 K, 50 po 20 K in 80 po 10 K. O igralnem načrtu poročalo se bode prihodnjič. — Državno pravdništvo in zeljar Kačar. — Praes. 47/10/13. Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na notico: »C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani in zeljar K a č a r« v št. 35 Vašega lista z dne 12. t. m., naj se v zmisiu in po § 19. tisk. zak. v prihodnjo številko »Slov. Naroda« sprejme ta-le popravek: Ni res, da bi bile v kazenski zadevi zelarja Kačarja pri c. kr. državnem pravdništvu intervenirale »klerikalne korifeje«, res pa je, da za imenovanega, kojega državno pravdništvo niti po imenu ni poznalo, nihče ni interveniral, in da so v tej zadevi, kakor v vsaki drugi, merodajni bili zgol stvarni razlogi. — C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani, dne 13. svečana 1913. — C. kr. državni pravdnik: L u s c h a n. Razstava regulačnih načrtov severnega dela Ljubljane se otvori te dni v Jakopičevem paviljonu. Zato se mora razstava umetniških dobitkov (slik, risb in kipov) loterije Splošnega ženskega društva na korist domačim umetnikom za nekaj Časa odložiti. — Koncert Slovenske Filharmonije. V nedeljo, dne 16. t. m. priredi Slovenska Filharmonija pod vodstvom kapelnika g. C. M. Hrazdira velik ljudski koncert v Unionovi dvorani pri pogrnjenih mizah. Spored priobčimo jutri. Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. — Umrla je v Trstu gospa Je-dert P r e t n e r , stara 79 let, mati ravnatelja tržaške pripravnice za srednje šole gospoda Miroslava Pretnerja. Pokojnica, rojena Vodnik, je ena zadnjih potomk daljnega sorodstva slovenskega pesnika iz Napoleonovih časov Valentina Vodnika. Pokojnica je bila vrla in zvesta rodoljubkinja in vneta Slovenka. Bodi ji blag spomin! Graščino v Kranju, kjer sta nastanjena okrajno glavarstvo in davčni urad, je od sedanjega lastnika zasebnika Pavla Del Negro v Solno-gradu kupil erar za 80.000 K. Redni mesečni sestanek učiteljstva radovljiškega okraja si vrši dne 16. t. m. popoldne v Podnartu pri g. A. Pogačniku. Nemški napisi po Slovenskem. Slovenski potnik nam piše: Vozeč se pogosto z železnico, naletim na potnike, ki potujejo prvikrat semkaj na jug. Gledajoč napise na postajah, vidijo, da se na južni železnici začne šele pri postaji Zagorje slovencko-nemŠka meja. Večkrat že sem imel priliko pojasniti, da to pač ni prava meja in če bi Šlo po pravici, morale bi še postaje od Maribora proti Gradcu imeti dvojezičen napis. Tako pa čitamo: Samo: Trifail, Stein-briick, Romerbad, St. Georgen itd. Ravno tako je na progi proti Zagrebu. To je naravnost sramota za nas in pa tudi nesramnost južne železnice. Lansko leto otvorila se je postaji-ca Loke pri Zid. Mostu ter nekaj prej Radeče, a vse samo nemško. Laack, Ratsehach. Ravno tako so nemški vsi drugi napisi, kakor Signal, Mittel-Depot - Stelle, Dienst - Raum, War-te - Raum itd. Nemški so dalje tudi vsi napisi po Savinjski dolini do Velenja ter le od tam do Slov. Gradca dvojezični. Jeseni sem se vozil slučajno v vlaku, s katerim so se peljale češke učiteljice v Ljubljano. Kako so jim žareie oči veselja, ko so ugledale v Podroščici poleg nemškega tudi slov. napis. Ali ne bi bilo pri dobri volji tudi na prej omenjenih postajah mogoče doseči dvojezične napise? Akorda pa le. Nekateri napisi oziroma imena, prešla so takorekoč že v meso in kri naših sosedov Hrvatov, kateri večkrat govore idemu u Lichten\vald ili u Rann. Da, še celo v hrvaškem vožnjem redu našel sem samonem^ka imena za take slov. postaje. Videl sem dalie samo-nemški napis na pošti na Vranskem noleg napisa »Gasthof zur Post«. V Kostanjevici je videti nanis: »Magazin der k. k. priv. Biirgergarde Landstrass«. Sodnija v Laškem tr. zvečer, vstopnina: sedeži po 1 krono in po 80 v, stojišče 40 vin. Rniižssnost. — Foma Gordjejev. V naznanilu, đa je izšel ta sloveči roman Maksima Gorkega v slovenskem prevodu* je slučajno izostalo, da velja vezan 3 K 60 vin., s pošto pa 20 vin. več. — V burji in viharju. Zgodovinski roman iz hrvaške preteklosti, spisal D. Velimir Deželic, prevel Starogorski. Pisatelj tega romana popisuje dobo posavskega kneza Braslava. Roman je okrašen s 33 ilustracijami. Založilo upravništvo »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Cena s poštnino vred 3 K 30 v. Telefonska in brzojavna poročila. Vojna na Balkanu. Srbski oficijozni list proti italijanskemu. Belgrad 14. febreuarja. (Izvirno poročilo.) Oficijozno glasilo srbske vlade »Samouprava« priobčuje članek v katerem odgovarja rimski »Tribuni« na njeno pripombo, da je »brezkoristno nadaljne prelivanje krvi pri Skadru, ker bodo o usodi tega mesta itak odločevale velesile, ne pa vojna okupacija, ki da je baje ne-merodajna. — »Samouprava« pravi med drugim: »Ako se kdobodisi ča-soois, država ali državnik — nahaja ▼ neprirodnem položaju, se ne more ubraniti smešnih situvacij. Ako ie že italijanska vlada vezana s tajnimi pogodbami, da mora delati ono, kar bi sicer ne delala in kar ie v nasprot-stvu z vso njeno prostostjo, ni treba, da bi radi tega prišlo v lažen in smešen položaj tudi javno mnenje. Italija je proglasila aneksijo Tripolisa pred koncem vojne, torej vnaprej, ni si je prilastila mnogo več ozemlja, kakor ga je osvojila njena vojska. Zato je neumestno s te strani podučevati Balkance, da zmagovalec nima pravice do vse osvojene zemlje. Ako to načelo velja za medsebojne odnose evropskih držav, ne velja to za turške teritorije, kakor to dokazujejo vse velesile s svojim postopanjem. Rešitev vprašanja o osvojenih pokrajinah ne moremo nikomur prepustiti, da bi to vprašanje rešil brez nas, z velesilami pa imamo slabe skušnje. Saj je znano, da vzdržujejo velesile Turčijo že celo stoletje proti Balkancem in da bi, ako bi šlo po njihovi velji, Turki in Arnavti še nadalje klali in iztrebljevaii Srbe, Bolgare in Grke. Argument ravnotežja na Jadranskem morju se ne tiče Balkancev. To ravnotežje ne more ugrožati svoboda balkanskih narodov in končna odločitev velesil da se ne bodo več vmeševale v balkanske razmere. To ravnotežje je ne morejo ugrožati Srbi. Njihov dostop k morju bi samo učvrstil ravnovesje in svobodno plovstev na Jadranskem morju. Ako v Rimu in na Dunaju žele samo ravnovesje in svobodo morja, zakaj se potem ne zavzemata za nevtralizaci-jo in za internacijonalizac^o Jadrana, čemu izljučujejo potem velesile od morja samo male in slabe, čemu protežira potem Cavourjeva in Mazzonijeva Italija s »Fremden-blattom« poldivje Arnavte?!« Članek se končuje z besedami: »Boljše, lepše in dostojneje bi bila, da bi molčali, ako ne smete govoriti tako, kakor bi pristojalo pravim Italijanom!« Odrin. Sofija, 14. februarja. Blagajnik neke velike evropske banke v Odrinu, kateremu se je posrečilo ponoči oditi iz Odrina, poroča, da pozna sam več nemških častnikov, ki se nahajajo še sedaj med mestno posadko. Med njimi je poveljnik artilerije polkovnik Thomas in neki inf. častnik Wagner. Poveljnik Šukri paša skuša ohraniti posadko pri dobi volji s tem, da razširja napačna poročila, češ, da prihaja iz Carigrada turška vojska, ki bo Odrin osvobodila. Pariz 14. februarja. Listi poročajo iz Sofije da se bolgarski generalni štab upira izvesti sklep bolgarske vlade in dovoliti tujim kolonijam, da zapuste Odrin. To je baje iz taktičnih ozirov nemogoče. Bolgarski generalni štab pa je pripravljen ustvariti v predmestju Karagač nevtralno zono, kateri bi bilo mogoče prizanesti, da-siravno je tudi to predmestje obkoljeno z vojaštvom. Turško priznanje. Carigrad, 14. februarja. Sedaj že tudi turška vlada sama priznava, da se je poskus Enverja beja pri Rodo-stu izkrcati 20.000 mož in z njimi obiti bolgarske pozicije, popolnoma ponesrečil in da se je morala vsa Enverjeva armada z velikimi izgubami umakniti na ladje. Pred odločilno bitko. Carigrad, 14. februarja. Uradno se naznanja, da je prišlo pri jezeru Derkos do hude bitke. Tudi pri Sar-keju je prišlo do ljutega boja med Turki in Bolgari. Pričakovati je v najkrajšem času odločilne bitke med Turki in Bolgari. Uradni komunike zopet zatrjuje, da so bili Grki pri Janini hudo poraženi. Albanija — Skader. Belgrad, 14. februarja. V tukajš-nih političnih krogih se potrjuje vest, da je tudi Rusija zadovoljna, da se sestane posebna konferenca, ki naj določi meje bodoče samostojne Albanije. Rusija je baje že imenovala za svojega zastopnika pri tej konferenci konzula v Bitolju Petrajeffa. Poudarjajo pa tudi, da Rusija ne bo nikakor privolila, da bi prišel Skader pod Albanijo. Skonlje, 14. februarja. V tukajš-nih vojaških krogih vlada stra? nasprotstvo proti Albancem. Srbski častniki so izjavili, da so pripravljeni s svojimi četami vred, da store vse, dokler ne bodo Albanci mirovali. Vse srbske čete, ki jih posadka v Skoplju lahko uirpi, odidejo v kratkem tudi prostovoljno proti Albancem. Pomanjkanje zdravnikov v Črni gori. Dubrovnik, 14. februarja. Na brzojavno prošnjo črnogorskega »Rdečega križa« so odpotovali iz Dubrovnika danes dr. Smolčič, ravnatelj bolnišnice v Dubrovniku, dr. Martekini, občinsik zdravnik, dr. Dražič in zdravniški poverjenik dr. Košić z dvema strežnicama. Avstrija, Rusija in Balkan. Petrograd, 14. februarja. Na izvajanja dunajskega »Fremdenblatta« priobčuje oficijozno glasilo ruske vlade »Kossija« članek, v katerem pravi med drugim, da pozdravlja stremljenje, da pride do prijateljskega sporazuma med obema državama. Na drugi strani pa temelji političen program Rusije na globokem prepričanju, da mora Balkan pripasti balkanskim narodom. Ako tudi Av-stro-Ogrska prizna to načelo kot za se veljavno, potem bo kaj lahko odstraniti vsa sedaj obstoječa nasprot-stva med Rusijo in avstro-ogrsko monarhijo ter pripraviti pot popolnemu sporazumu. Dunaj, 14. februarja. Oficijozni krogi smatrajo današnji članek »Rossije« kot dobro znamenje zbli-žanja med Avstrijo in Rusijo. Konferenca veleposlanikov. Dunaj, 14. februarja. Danes opoldne se sestane v Londonu konferenca veleposlanikov, da se bavi še enkrat s turško prošnio za intervencijo v prilog miru. Potem bo razpravljala konferenca še o vprašanju določitve meje prihodnje Albanije. Na predlog trozveze je lahko mogoče, da pride na razpravo tudi bol-garsko-romunski spor. Velesile nečejo intervenirati. Carigrad, 14. februarja. Z avtentične strani razglašajo, da so ostali brezuspešni vsi koraki turškega poslanika Tevfika paše v Londonu nri Siru Edvardu Grevu, da bi velesile še enkrat poskusile intervenirati v prilog miru. O tei stvari se je bavil tudi vČerajšni ministrski svet. Kakor se zdi, niso turški vladni krogi nrav nič presenečeni, da je Grev odbil vsako posredovanje, kakor bi bilo to že vnaprej pričakovali, na drugi strani pa se Oreveve zavrnitve naravnost vesele tisti, ki gore za vojno. Turško notranje posojilo. Carigrad, 14. februarja. Listi se bridko pritožujejo, da novo turško notranje posojilo ni uspelo in da so bili subskribenti zelo redki, še ti pa so podpisali le majhne vsote. Srbska pomoč Bolgarom. Belgrad, 14. februarja. Ministrski svet je sklenil, da odpošlje v Tracijo še dve srbski diviziji. Srbski poslanik v Sofiji Spalajkovič je prisostvoval temu ministrskemu svetu, ter nato zopet odpotoval v Sofijo. Za bolgarski Rdeči križ. Dunaj, 14. februarja. Na prošnjo bolgarske vlade je odpotovala ekspedicija dunajske klinike na Bolgarsko. Med ekspedicijo je tudi Slovenec dr. Črnič. Skader in papež. Rim, 14. februarja. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« de-mentira vesti, da bi se zavzemal papež za to, da bi pripadel Skader Albaniji. Grška zbornica. Atene, 14. februarja. Ministrski svet je sklenil sklicati prihodnji teden grško zbornico, da ji predloži proračun in zahteva nove voine kredite. Bol^arsko-romunska pogajanja. Sofija, 14. februarja. Bolgarsko-romunska pogajanja ne morejo na-. predovati, ker smatra vsa bolgarska javnost romunske zahteve za pretirane, vsled česar si bolgarska vlada ne upa obljubiti kakšnih posebnih koncesij. Ako bo Romunska vztrajala na svojem intranstingentnem stališču, bo Bolgarska prisiljena prekiniti nadaljna pogajanja. Sultan nI prosil nemškega cesarja. Carigrad, 14. februarja. Inozemski listi so poročali, da se je sultan Mehmed V. obrnil na cesarja Viljema s prošnjo, da bi on posredoval, da bi se čim najpreje sklenil mir. Porta te vesti odločno dementira, ^eš, da sultan niti nemškega, niti koga drugega ni prosil kake intervencije. Obisk nemškega cesarja na Dunaju. Dunaj, 14. februarja. Nemški listi poročajo, da obišče letos še spomladi nemški cesar Viljem cesarja Franca Josipa v Schonbrunu. Obiskal bo nemški cesar našega cesarja povodom svojega potovanja na Krf. Nekateri listi pa poročajo, da se bo vršil poset šele na povratku nemškega cesarja iz Krfa. Car Ferdinand Skogarevskemu. Sofija, 14. februarja. Car Ferdinand je poslal predsedniku slovanskega banketa, generalu Skogarevskemu za njegove brzojavne čestitke o priliki bolgarskih zmag, zahvalno pismo, v katerem pravi proti koncu: Vaši uspehi so dokaz, da Velika Rusija ni zastonj žrtvovala mnogo svojih sinov za našo osvoboditev. Ločitev cerkve in države. London, 14. februarja. Zbornica lordov je odbila zakonski načrt o ločitvi cerkve od države v Walesu. Državni zbor. Dunaj, 14. februarja. Proračunski odsek končava danes debato o italijanski pravni fakulteti. Poslanec Markhl se zaletava v slovanske kulturne zahteve. Češ da so vse slovanske pritožbe neosnovane, saj je vlada darovala Slovencem obrtno šolo v Ljubljani. Tudi češke in poljske zahteve označuje Markhl kot neosnovane. Markhl pravi, da je država za slovanski jug monarhije že preveč žrtvovala s tem, da je uvedla gospodarske in finr.nčne sanacije v teh deželah in da bo zgradila tudi bosanske železnice. Najmanjših nemških zahtev, kakor n. pr. ustanovitev pa-ralelk na navtični akademiji v Trstu pa vlada ne usliši. Markhl dokazuje na to, da Slovenci niso vredni lastne visoke šole. Za njim govori nato še poslanec Erler. Končno govori poročevalec Rossner, ki se ogreva'za Trst kot sedež italijanske fakultete. Slede nekateri stvarni popravki. Imenovanje. Dunaj, 14. februarja. Naučni minister je imenoval vadniškega učitelja na učiteljišču v Mariboru Sdhmo-ranzerja za glavnega učitelja. Zveza čeških tipografov. Praga, 14. februarja. Listi poročajo, da je največja češka soc. dem. zveza »Zveza Čeških tipografov« sklenila se zopet pridružiti centralni organizaciji na Dunaju. Češko-nemška sprava. Praga, 14. februarja. Cirkulandum mladočeške stranke se bavi s češko-nemškimi spravnimi pogajanji. Članek pravi med drugim: Sedaj bo vlada označila svoje stališče glede jezikovne rabe pri deželnoknežjih uradih. Vlada bo imela zelo težavno stališče. Toda češke stranke imajo staviti na vlado še mnogo drugih vprašanj, da dože-nejo, če ima vlada resni namen doseči pošteno spravo. Nemogoče pa je zahtevati od čeških strank, da bi v katerikoli obliki kupili delazmežnost češkega deželnega zbora ali da bi zapustili princip popolne enakopravnosti obeh deželnih jezikov. Poljaki in Rusini. Dunaj, 14. februarja. Poljaki in Rusini so se pogodili, da se sestane 24. t. m. odsek za volilno reformo gališkega deželnega zbora, ki naj skuša doseči sporazum. Če bo prišlo do sporazuma, se skliče nato deželni zbor. Nasprotstva, ki še danes niso rešena, zadevajo razdelitev mandatov in sestavo okrajnih odborov. Dalmatinski namestnik. Zader, 14. februarja. Dalmatinski cesarjev namestnik je bil imenovan za cesarjevega tajnega svetnika. Razmere na Ogrskem. Budimpešta, 14. februarja. Ministrski predsednik Lukacs je konstatiral včeraj z zadovoljstvom, da so vsi govorniki priznali vladno predlogo volilne reforme v glavnih principih za pravično. Glede oporekanja nekaterih nasprotnikov, da sedaj ni pravi čas za posvetovanje o predlogi, je izjavil Lukacs, da ne zadene v tem oziru vlade prav nobena krivda, češ da so vlado privedle do tega koraka razmere, ki to zahtevajo. Vlada je že preje vse poiskusila, da bi ublažila nasprotstva; to pa se ji ni posrečilo. In sedaj je nemogoče še nadalje zavlačevati tozadevno vladno predlogo. Nato je Lukacs pač grajal nekatera posamezna določila predloge, ki se bodo pač lahko izpremenile v celoti pa vztraja pri predlogi. — Za državnega tajnika v na-učnem ministrs^u imenovani poslanec Bela Jankovič je odložil državnozborski mandat in se podvrže novi volitvi. V okraju Bihar je bil izvoljen z veliko večino namesto umrlega poslanca dr. S. Varadvja za poslanca kandidat nacionalne delavske stranke dr. S. Moravy. Ruska pristanišča. Petrograd, 14. februarja. Ministrski svet je sklenil predložiti gosu-darstveni dumi zakonski načrt glede preskrbljevanja vseh ruskih pristanišč z lomilci ledu. Sedaj je vlada naročila 7 takih lomilcev, ki bodo stali 4 in pol milijona rubljev. Zaroke ruskih velikih kneginj. Bero In, 14. februarja. „Berliner Tageblatt" javlja, da se takoj po končani balkanski vojni in ureditvi vseh iz vojne izvirajočih vprašanj zaročita srbski prestolonaslednik Aleksander in bolgarski prestolonaslednik Boris z ve likima kneginjama Olgo in Tatjano, hčerkama carja Nikolaja. Pogodba med Zedinjenimi državami in Francosko. Washington, 14. febiuarja. Med Francosko in Zedinjenimi državami se je obnovila za 5 let pogodba, po kateri se odkažejo vsa sporna vprašanja med Francosko in Zedinjenimi državami posebnemu razsodišču. Revolucija v Mehiki. Mehika, 14. februarja. Boji med vladnimi pristaši in revoludjonarji se še vedno nadaljujejo. Vladna armada, ki šteje 7000 mož je včeraj ves dan bombardirala pozicije upornega generala Feliksa Diaza. Diaz ima pod seboj 3000 mož. Šrapneli so padali v mesto ter povzročili znatno škodo. Mncgo oseb je bilo ranjenih. Mnogo strelov je zadelo tudi palačo ameriškega poslaništva. V mestu je izbruhnila lakota in obstoja nevarnost, da postane položaj usodopelen ne samo za domačine, marveč tudi za tuje kolonije. Te so poslaniki rešili samo na ta način pred ognjem, da so jih na avtomobilih popeljali iz mesta. General Dias je osvobodil kakih 3000 kaznjencev, ki so mu obljubili, da se bodo pridružili upornikom, tega pa niso storili. Kaznjenci sedaj nadlegujejo okolico in ropajo in plenijo. Oplenili so že več tovornih vlakov. Od torka sem pogrešajo tudi neki osebni vlak, ki se je bil odpeljal proti severozahodu. Boje se, da je ta vlak padel roparjem v roke. Vlada Zedinjenih širžav je nakazala svojemu poslaniku Wiisonu 10.000 dolarjev, da jih' razdeli med podpore potrebne ameriške podanike in inozemce v Mehiki. Anarhija v Mehiki. . Berolin, 14. februarja. Iz New Yorka poročajo: Mehikanski uporniki bombardirajo okrožje Mehikanskega kabelskega biroja, katero so že popolnoma razbili z granatami. Vstaši so pričeli po celem mestu pustošiti. Včeraj okoli 9. ure dopoldne so naskočili uporniki naciionalno palačo in jo zažgali. Več večjih poslopij so zažgali. Napravili so ogromno škodo. Kabinet v V/ashingtonu je odredil, da odidejo na mejo takoj 3 pešpolki in en oddelek topničarstva. VVashington, 14. februarja. Vstaja se širi in narašča vedno bolj. Državni departement je naznanil, da so potrgane vse brzojavne in telefonske žice južno od Montereya. Med pouličnimi boji je bila usmrčena tudi ena Amerikanka. Nekatera poročila pripovedujejo celo, da so bile ubite 3 Amerikanke. General Diaz je baje dosegel proti upornikom nekak uspeh s tem, da je otvoril proti mestu strašen ogenj. Med obstreljevanjem je delal Madero nove načrte v vladni palači. Dosedaj so konstatirali, da je padlo v včerajšnjem boju čez 300 oseb, več kot 1500 oseb pa je težko ranjenih. Večina ranjencev se nahaja v zasebni oskrbi. Noua noross pr! postni hranilnici. Urad poštne hranilnice je po* trebno ukrenil, da bo mogoče z enim samim nalogom nakazati plačila,ki se periodično ponavljajo, toda s tem pogojem, da se imajo dotična plačila izvrševati z istim zneskom, istemu prejemniku in istega mesečnega dne. Ob katerih rokih (ali mesečno ali vsaka dva meseca, ali vsako četrtletje itd.), se imajo zneski izplačati, ter — se ima li plačilo izvršiti v gotovini ali z dobropisom, to ne dela razločka. Nalog se daje po navadi s čekom. Odredbena opomba na čeku se glasi na primer: »Naj se dne 15. vsakega meseca do preklica nakaže v gotovini A. B. v N.« ali pa: »Naj se dne 1. februarja, 1. majnika, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta do preklica pripiše računu št.... X. Y. v Z.« — Poštno-hranilnični urad bo te naloge sprejel na razpregled ter bo o svojem času, ne da bi bilo treba imetniku računa za to skrbeti, tako dolgo izvrševal nalog, dokler mu ne bo došel od imetnika preklic. Ako se plačilo nameri pri tem na nedeijo, izvrši se prihodnji dan. Izvršitev se izkaže, kakor po navadi, vselej v računskem posnetku. Prejem preklica se bo imetniku računa pismeno potrdil. Zato pa, da se nalog, katerega je dal poštnemu hranilničnemu uradu, v danem slučaju o pravem času prekliče, mora zaukaznik sam skrbeti. Za morebitno škodo, ki bi utegnila nastati iz tega, da ie zaukaznik zamudil preklic o pravem času, poštno-hranilnični urad ne odgovarja.. Poštno-hranilnični urad si pridržuje tudi pravico, da sme do okolščinah izvršbo trajnih plačil odkloniti ali pa ustaviti. Ta novo vpeljava dobi takoj svojo moč. Poštno-hranilnični urad je vsak čas pripravljen podati podrobnejša pojasnila. • Prečitnne napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke, fiasopisje je danes najmočnejša idejina moe. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redw> vsak četrtek precitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Vvolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krn jevna politična društva prečitane easonise •* |> oiem okraju I 87. Ilev. SLOVENSKI NAROO «5tran o. Presveta. Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 15. februarja, se ponovi opera >Madame Butterflv za nepar. — V nedelo popoldne velika tujska predstava opereta »Orpheus v podzemlju« (izven abonnementa, lože nepar; v nedeljo zvečer prvič v sezoni Schweyerjeva tragedija iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti«. V vlogi dijaka Feliksa debutira Josip šest. Režira gosp. Skrbinšek. Prihodnji teden opereta »Grof Luksemburški« z gosp. Iličičem iz Trsta kot gostom. Slovensko gledališče. »Madame Buterfly« je čarobno delo italijanskega mojstra Puccinija, ki se ponaša z vsemi najboljšimi lastnostmi ženijal-nega sodobnega skladatelja. Finoča, pestrost in diskretnost instrumentacije nam podaja melodijo na melodijo vse je izlikano in izdelano do popolnosti in se nam razglaša v treh zanosnih muzikalnih skupinah. Te tri akte izpolnjuje in izpopolnjuje presrČ-no tragičen libreto, ki nas s svojo globoko lirsko žalostjo potegne za seboj in omami s svojo toplo in nežno čuvstvenostjo. ne da bi imeli časa za premišljanje, kako malo utemeljena je verjetnost v ljubezen in zvestobo japonske gejše ali evropejske kurtizane. Opera je Še publiki v dobrem spominu — če se prav domislim — iz predzadnje sezone, ko je pela in Še zlasti izborno igrala naslovno vlogo gospa Nordgartova,, tedanja primadona— in ko je vodil orkester eden najboljših kapelnikov, kar jih je imelo kdaj naše gledališče, namreč gospod Talich. Včeraj je pela naslovno vlogo gdčna. Richterjeva in bila, kar se petja tiče, simpatična. Scene v drugem in tretjem aktu, ko ljubkuje z otrokom, niso izgrešile globokega vtiska. Poročnika Pinkertona je pel g. Harfner v češkem jeziku. Razumevanju opere to sicer ni bilo v prid. ali pel je dobro. Oosp. baritonistu Fej-forju se je vloga glasovno jako prilegala in uspel je najlepše. Gospodična PerŠlova je pela Suzuki kakor pred leti. Ugajala je v pevskem in igralskem oziru. Zelo živahno igro je razvil gosp. Bohuslav kot mešetar Goro. Posrbe je omenjati Še gosp. Križala in gosp. Povheta. Obisk je bil dober in aplavza dovolj. izpred sodišča. Izpred upravnega sodišča. Posestnik E. G m e i n e r in tovariši v Radečah na Kranjskem so se pritožili zoper izvolitev Jakoba R i ž-n a r j a, ker je kot predsednik kraj-nega premoženjskega odseka s svojim tozadevnim občanom v zastan-ku. Deželna vlada je to pritožbo zavrnila, češ, da prepoveduje § 10. občinskega volilnega reda izvolitev v občinski odbor le upravitelje občinskega premoženja, v slučaju da še niso položili računa, izključuje pa od te prepovedi upravitelje krajnega premoženja. Pritožniki trde v svoji pritožbi, da služi oboje premoženje javnim upravnim namenom. Vrhtega se imenujejo na Kranjskem vse krajevne zveze kratko »podobčine«, in ima upravitelj premoženja podobčine iste obveznosti kot upravitelj občinskega premoženja. Jasno je torej, da tudi upravitelj javnega denarja podobčine ne sme biti voljen v občinski odbor, če še ni položil računskega zaključka. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo in se pridružilo mnenju deželne vlade. Razne stvori. * Umrl je včeraj dopoldne na Du naju v sanatoriju kirurg, universitetni profesor primarij dr. Rudolf Franck v starosti 51 let. * Dobrotnik. Set banke Bleich-roder v Berolinu je daroval povodom svoje GOletnice en milijon mark za zgradbo sanatorija za revne osebe, ki šc niso bile zaradi hudodelstva kaznovane in sicer brez ozira na ve-roizpovedanje. * Žrtev poklica. Pri \Vaidbrucku so našli kakor poročajo iz Inomosta, v bližnjem gozdu orožniškega posta-jevodjo Ivana Rotterja. Rotter je šel ponoči v službo, zgrešil v hudem snežnem zametu pot in onemogel v gozdu padel, kjer je zmrznil. * Poneverba. Ravnatelja banke v Strassburgu I. Mtillerja so aretirali, ker je poneveril več kot pol milijona mark. Mtiller je hotel pobegniti, toda policija ga je prijela že na kolodvoru. Kot sokrivca so aretirali tudi blagajnika in prvega knjigovodjo banke. * Sufragetke v Ameriki. Iz No-vcga Jorka poročajo, d-\ se je napotilo 17 ameriških sufragetk peš v Wa-shington, da čestitajo tam novoizvoljenemu predsedniku Wilsonu. Obenem bodo skušale sufragetke pndo-biti novega predsednika za idejo ženske volilne pravice. * Tragična smrt raziskovalca polov. Iz Omaruja v Novi Zelandiji so prišle tri kratke brzojavke o smrti raziskovalca Južnega pola, Scotta. Central News poroča, da le »Terra nova«, Scottova ladja, prišla en mesec prej nego se ie pričakovalo. Eks- & iC!ia ,e baie d°2iveia več nezgod. i oslednja tri poročila iz Nove Zelandije pravijo, da je kapitan Scott 18. januarja 1912 dosegel Južni pol. Na Povratku pa je sneženi vihar iznena-aii bcotta in njegove spremljevalce, vsi so poginili. Koliko oseb je poginilo, se natančno ne ve, vendar pa mislijo, da jih ni bilo več nego šest. Scottova soproga je na potu proti Novi Zelandiji in se je hotela tam sniti s svojim soprogom. Zadnje vesti o Scottu so došle 19. novembra. Datirajo z dne 4. januarja 1912 in pravijo, da je neki član ekspedicije, ki se je novembra vrnil na Angleško, zapustil Scotta 145 angleških milj od tečaja. Scott je napravil to napako, da je vzel namesto psov devetnajst ponijev, od katerih jih je devet kmalu poginilo. — Nadalina poročila pravijo: Kapitan Scott je dosegel južni pol 18. januarja 1912 ter je našel tam šotorje in zaznamke norveške ekspedicije. Na povratku je zašel v sneženi vihar. Scott, dr. Wilson in poročnik Bowers so umrli vsled oslabelosti in pomanikania 29. marca, oddaljeni kakih 248 kilometrov od glavnega depoja Cap Evansa. Rit-mojster Oats ie umrl 17. marca, mornar Fdgar Evans pa 17. februarja. Vsi drugi člani ekspediciie so po iz-javi poročnika Evansa zdravi. Sospodarstvo. — Zivljensko zavarovanje postaja čedalje bolj popularno, ker vsakdo uvideva, da se le z njim doseže naj-nrikladneji način varčevanja in najugodneje vsestransko preskrblienje za starost, kakor tudi za slučaj smrti zavarovatelja. — Glede velikega pomena življenskega zavarovanja omenjamo, da je bil tudi pred kratkim umrli gosp. Avgust Praprotnik, trgovec v Lokvi na Krasu, zavarovan za večji znesek in sicer pri banki »Sla-viji«. Opravičeni prejemnik zavarovanega kapitala je pokazal svoje ro-doljubje s plementim Činom, da je daroval tisoč kron v korist družbe sv. Clnla in Metoda. — Da bi bilo mno-rro posnemovalcev! Damsnii list obsegi 6 straif. Izdajatelj h\ crisrovorn? urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Namdnp tiskarne Umrli so v Ljubliani: Dne 11. februarja: Janez Beden-čič, sin hišnega posestnika, 1 dan. Veliki stradon 7. V deželni bolnici: Dne 9. februarja: Ana Hafner, delavčeva žena, 30 let. — Janez Kožuh, hlapec, 14 let, — Franc Grego-rin. dninar, 55 let. OariSo morja bi mogli imenovati ribje olje, vendar ea je treba, da ga pravilno izkoristimo, še podvreči nekaterim izpremembam. Ribjemu olju morajo po Scottovem ravnanju odvzete biti njegove slabosti kakor težka prebavnost, neprijeten duh, zoprn okus, d* ga napravimo prijetnejšega za uživanje in s!n>tnejšega. Tako pripravljena SCOTTOVA EMULZIJA ima vse prednosti navadnega ribjega olja v zvišani meri, pospešuje tek, je izredno redilna in slastna, tudi za občutljiva usta in želodec. Ob redni rabi Scot-tove emulzije se pogosto opazi splošno zboljšanje moči. Kdor si tega 2eli, naj čimprej tem bolje prične z zdravljenjem s Scottovo emulzijo. Cena orpnalni steklenici 2 K So v. dobiva «e po vieh le arnah Proti vpošiliatvi "o v. v pismenih snarnKih dobite od tvrdke SCOTT & BRO\VNE d. o. z. na Dunaju VII sk'icevaje »e na nal list enlr tno vpoStljatev pcvskuSnje od kake lekarne. 200 jih je kašljalo ^mmm^ in vsej hiši so pokvarili užitek s ■b B ka§',ern v vsen rnogočih legah Ako ■Efsro bi bo pa?, dame hotele navaditi, da " bi razen bonbonov dajale v bobonjero tudi par pristnih Favevih sodenskih mineralnih pastilj. Same bi se rešile kašlta in tudi drugim bi ne kvarile užitka. Faveve pristne sodenice bi moral vsakdo, da se le nekoliko pre-hlaienega čuti redno jemati seboj v gledališče, h koncertom in v družbo — dobrota, ki jo s ten. izkaže samemu sebi, ga bo stalno sprijaznila s Favevimi sodenicami. Pri nakupu pazite na ime »Fay« in varujte se ponaredb HeiBoroloSHno norofilo. Višina nad morjem 306*2 Sredili načnl tlak 73« ran N 2 čas opazovanja Štanjel gb baro- «» metra s g Vetrovi Nebo 13 »» 14 2. pop. 9. zv. 7.zj. 741*5 736 8 5*7 0-8 7353 00 si. iug si. starši, jug del.oblač. poi oblač. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 1*5 . norm. —-0*4" Padavina v 24 urah 0*5 mvn. Pon oči je padlo malo snega. Bonna poročila. LfmMifUMk« .Kreditna banka ? Ljubljani-. Uratfil karti iaaajcke torti 14. februarja ttlt ■•lr»i*«-»f »«pN>}l. 4*/9 mtfeva renta .... 4*2»/, srebrna renta .... I9/, avstr. kronska renta . . i*U ojrr. h » • • 4% kranjsko deželno posojilo 4V. k. o. če*ke dež. banke . Sr*AkO. c:*?ke !i I. 1**0 '/i . . n || 18fi4 • • • • tiske...... zemeljske T. Izdaje . oerske hlpotecne . . dnn. komunalne . avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. krila . . ojrr. n n • • b«**,f!k«..... rnrike...... (juhilanske kreditne bstik* . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe , . Tnžne železnice..... Državne Železnice .... Alplne-Montan..... CeSke sladkorne družbe . . Zlvnostenske banke. • • • *i tt i* ti t* m Pl II h II m II Valute. Celdnl Marke Franki Mre . Rithlif Beaar«! Starava i 84*25 84 45 87 50 8770 84 35 84 55 84 — 84 20 —•— 94*50 8875 89 75 462 - 474 — 624 — 636 - 2 4 _ 304 — 278 — 29 — 248*— 26'>— 234 — 244 — 480 — 4Q2 — 474-- 486 — 65 — 70 — 52 — -7 — 3250 37 50 28 25 32-25 22225 225'25 '24- 427 - 619 75 620 75 5n« 25 505*25 11330 11430 70225 703 25 1027-75 1028 75 357 - 316 — 266-50 26750 11-42 11-45 118 — 118-30 95-90 P6 f 5 94 10 9430 254 — 255- 100 lepih, nad 1 lh metra visokih rek za nasaditev parka 607 ima poceni naprodaj Ivan lomi na Vrtini. Učenec :: za modno trgovino :: se sprejme. 625 Ponudbe na poštni predal štev. 92. Spretne m v loteriji imftena pijanca vešča slovenskega in nemškega jezika. Nastop takoj. Marila Welnherger, Zagorje ob Savi. 615 Prve vi*ste 632 ftiisli avtoBiiii! I najboljšem stanja, se primeroma jako ceno proda. Vprašanja pod šifro yi6orioa 35.$00* na upra-rništvo »Slovenskega Naroda«. G. kr. avstrlfske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1« maja 1912. Posta|a t LjubU&na iuini kolodvor. Odhod. 0-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj. 7«32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3a32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec, 6- 3B zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, fnomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj 7"44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št. Janž. Rudolfovo. 10-00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7-"23 zjutr-aj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždfn, Prage, Linca, (Londona) VHssingena, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Beljaka). Tržiča. Kranja. 8°59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka. 11*14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuoljega. 4- 20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postala; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-90, 3-12, 7-15| (11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 0-42» 11-00, 2-41« 6-IJi (10-30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu. svetu že povsod poznajo izborno razkužilo Ivsoform (orig. steklenica 80 vin.) za umivanje rok in instrumentov, za vsakdanjo intimno damsko toaleto, dalje za vsake vrste odpravljanje duha, vendar vlad a še povsod nevednost o tem, da izdelujemo tudi izborno razkužilo za usta, ki je znanstveno preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta orm s rovo meto Poizkusite enkrat! se prodaja v 100 gramskih steklenicah po K 1-60. Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo, ki takoj odstrani disanje iz ust in konservira zobe. Silno izdatno, zatorej jako ceno. Ena steklenica zadostuje ob vsakdanji dvakratni rabi za okoli 3 mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnem katarju, kašljanju, izborno preizkušen. Poučno in od odličnega zdravnika spisano brošuro o »Zdravju in desin-fekciji« Vam pošlje kemik HUBMANN, referent »Lysoform\verke« Dunaj XX., Pe-traschgasse štev. 4, takoj gratis in franko. Narodno-sociialna zvezo (N. S. Z.) v Ljubljani. Članski prispevki in podpore določene na občnem zboru dne 6. oki. 1912« Vpisnina 50 v. — Knjižica 20 v. Razred I*. Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 lelo ( 52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 8 K. „ 3 leta (156 „ ) „ „ 10 „ „ 5 K, „ „ 5 „„ 9 K in 1 teden 5 K. „ 5 let (260 „ ) „10 „ „ 6 K, „ „ 6 „ „ 10 K- Na potovanju nad 1 leto do 20 K, nad 3 leta do 30 K, nad 5 let članstva do 40 K. Pogrebščina „ 1 „ „ 30 K, „ 3 „ „ 40 K, » 5 „ „ „ 50 K. Razred II. Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po 8 K, „ 3 leta „ „10 „ „ 9 K, in 3 ted. po 7 K, „ »> r „ 5 let „ „ 10 „ „ 10 K, „5 „ 8 K 6 Na potovanju nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta do 50 K, nad 5 let članstva do 60 K. PogrebšCina „ 1 „ „ 50 K, „ 3 „ „60 K, „ 5 „ „ „ 70 K. ali v brezposelnosti 5 ted. po 9 K, in 5 ted. po 7 K. „ 11 K, 12 K, j* 8 „ j* „ 9 K. „ 8 K. Razred III- Članarina 60 vinarjev na teden. — Podpore: Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 tedn. po 10 K, aH v brezposelnosti 5 ted. po 12 K in 6 tedn. po 10 K. „ 3 leta „ „ 10 „llK,in 6ted.polOK, „ „ 10 „ „ 13 „ „ 4 „ „ 10 K. i; 5 let „ „ 10 „ „ 12 K, „ 10 „ 10 K, „ 10 „ „ IS „ „7 „ „ 10 K, Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K. PogrebSčina M 1 „ „ 70 K, „ 3 „ „ 80 K, „ 5 „ „ „ 90 K. 1. Vstopivši član je dolžan plačati vpisnino in knjižico, ter se odločiti v kateri razred vstopi. 2. Prispevki se vplačujejo le tedaj, ako je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti odpadejo. Neplačevanje prispevkov sme trajati največ 26 tednov v letu. 3. Vplačanih zaporednih 52 tednov se smatra da Je član 1 leto včlanjen pri »N. S. 2.«, ter ima pravico do podpor. (Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno). 4 Član sme zaostati s prispevki največ 4 tedne; ako Je dolžan »N. S. Z« za 5 tednov, dobi še podporo, a Sele 2. teden; ako je dolžan 6 tednov. dobi še podporo, a šele 3. teden; aKo pa dolguje nad 6 tednov nima sploh več pravice do podpore. 5. Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje, ako traja slučaj bolezni ali brezposelnosti nad tri dni. — V tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo. 6. Ako Je član zbolel ali postal brezposeln, mora to v teku 3 dni naznaniti »Narodno socijalni zvezi«. 7. Ako Je Član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo šč le po vplačilu in preteku 39 tedenske članarine. 8. Podpora pri potovanju (4 vin. za 1 kilometer) se plača, ako član nastopi delo na drugem mestu, odda- ljenem najmanj 50 km od prejšnjega bivališča. 9. Potrebščina za člana se plača potomcem po doprinesku smrtnega lista. 10. Vsak član ima pravico do pravovarstva in posredovalnice dela. • Odbor »N. S. Z*« Društveni prostori »N. S. Z.« so v Narodnem domu (pritličje) v LJubljani. Uradne urd so: Ob nedeljah od 9. do 12 dopoldne, ob sredah In sobotah od 6. do 8. zvečer. Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16 »542 izvršuje šopke, vence in bukete a» run« prilik«. - Delo umetm&ko okusno In po solidnih conah. piramidna in kroglasta lavorjeva drmsa ter dekorativne cvetlice v ¥oliki mnoilnl po šmarnih cenah. - Naročila na deželo hitro tn vestno., 626 i« negi Povest. — Spisal Blaž Po h lin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev več. i w i Zgodovinska povest. Spisal iy. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje JlaroJna knjigarna v f jubljani Dr. Milan c. kr. rudn. zdravnik v Idriji mr izvršuje kakor dosedaj tudi še nadalje -vi vsa zobozdravniška in zobotehniška dela kot plombiranje zob, ustavljanje umetnega zobovja v kavčuku in brez kavčuka, izdelovanje zlatih kron in mostičkov itd. 620 Št. 3422. 2 634 Prav lepa knlUnisKa kredenca, i nalet a mi m se ceno proda« &06 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Učenka se sprejme v trgovino 570 i mešanim blagom, dež. pridelki in jajci. F. Skušek v Metliki. Zobotehnlk 617 Prešernova ulica št. 5, zopet ordinira. Uče se zanesljiva ln poštena ženska, da M vodila Biti mora dobra kuharica, stara 24 do 40 let. Mesečna plača 18 do 28 K. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda pod „CtospG&nja 55S1". 556 pri Ljubljani Za zgradbo kapnice z vsebino 250 m3 v V&si Smer]8, pol. okraj Postojna na 14.287 44 K prora-čunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do 8. marca 1913 ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru. Ponudbe, katere morajo biti koMcovane s kolkom za ?no krone, dopo- slati je zapečatena z napisom: „Ponurltaa za prevzetje gradbe kapnlce v vasi Smerje". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini aH pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pegoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu za znesek 1 50 K. Deželni odbor kranjski v LJubljani, dne 12. februarja 1913. k a umetniške/, in pokrajinske ae dobe vedno v veliki izbiri v in Prešernova ulica 7. Krasna umetniška reprodukcija v več barvah w,xani:\iti: &rohakjkve slik* PRIMOŽA TRUBARJA — USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka 66 cm in alroka 55 om je naj« lepa! okraa vaake slovenske hiše. Ta reprodukcija ja aploh najlepša tn naj« doTrsenejsa kar jjfc Imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3-20 I ilAKUil a»»as<*ss KAR09HA KNJIGARNA U» JfEi EMSKA VVODA fza pitno zdravljenje in izvrstna namizna pijača. EMSKA VRELSK&50L dbotmmski mm mi ust Kwntn* iwwj wi> Narodna knjigarna v Ljublj priporoča sledeče knjige: Cez trnje do sreče. AleŠ iZ R3Z0T2L |vaneCankalSaI Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Ana Kronina-ST^rr8?!: stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krtzantema. r&.o*:i broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Poli rniaVi Povesti. Spisal E. Gang. D6U rUJ4&l«Cena broš. 2 K 50 vin., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več. TJAti U ni« Roman iz Kristusovih časov. D C11 talir. Spisal L. VVallace. Cena vez. 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Brodkovski odvetnik. £°"n. Češki spisal V. Beneš-Sumavskv. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Roman Spisal F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez- 2 K 20 vin., s poŠto 20 v več. Dvajset let pozneje Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 k, vez. 8 K, s pošto 20 v več. Gospa Judit SS^: 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Greh in smeh. Hene kratkočas-nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 k, s pošto 10 v več. Groi Monte Christo. %™r A. Dumas. Cena broš. 8 k. vez. 12 K, s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 k, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova nniirini Spisal Ivan Cankar. Cena pidVIbd. broš. 1 K 40 v,vez. 2 k, s pošto 20 v več. Izlet v Carigrad,Sp,saI Anton « Aškerc. Cena 80 v, s pošto 90 v. r<'~-m *aioga: Mihael Kastaer v Ljubljani Kako pišejo ženske F™£ spisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne lin i!i Spisal Ivan Cankar. Cena broš IJUUI. 2 K - 0 vin., vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več. IT 1*3.1 Motifl7 Zgodovinski roman, firdlj Jlldljda. Spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več Libera nos a malo. K" roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. Ljubeseu in junaštva strahopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Ljubezen Končanove .'. IT 1*11*a Zgodovinski roman. Spisal IVldl B* Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Mali ljudje gfcSftRS 4 K, s pošto 20 v več. MrK 1ai.iI Roman za mladino in od-dll lUrU rasle. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Moli VItov Zgodovinski roman H. Uld* VllO*. Sienkievvicza. Cena broš. 7 K, vez. 9 K 50 vin., s pošto 20 v več. It/f if-i Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. IH d 11. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več. 1Win«i Socijalen roman iz ljubljanskega 1711U d. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. ! K 20 v, vez. 2 K, s poŠto 20 v več. Mu n nI)nuni Spisal Fr. Milčinski. Cena mUnODOTCL broš 2 K 50 v, vez 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Najhujši sovražniki. ipa|0a' Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- i*n£lro spisal Ante Beg. Cena 60 v, lU&fkG* s pošto 70 v ATfiŽi rrnc* Spisal A. Novačan. Cena lldSd V dO« broš. 3 K, vez, 4 K 50 v, s pošto 20 v več. rtfinn Spisal Ivan Cankar. Cena broš. U111 d. 2 K, vez. 3 K 50 vin, s pošto 20 vin. več. Ob zori. ITs X 2o Oliver TwisUsg,eD^ broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več. 0 dostojnosti. ^^T&to 80 vin. Opatov praporščak. zvtt roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. It rin. Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v. Pol litra Vipavca, ggg broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Polniti Zgodovinski roman iz nemško-4 ViUlII francoske vojne. Spisal E. Zola Cena broS. 5 K 60 v, vez. 6 K 80 vin., s pošto 30 vin več. Ponižani in razžaljeni Roman. Ruski spisal P. M. Dostojevski. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 v več. Pntnn Zgodovinski roman H. Sienkie-17 U lilU, wicza. Cena brol 6 K 40 v. v«. I K 40 v, s pošto 20 v več. Cankar. Cena v več. Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevanju poti za silo K —40- II. in lil, zvezek: Predpisi o železniških in rud- niških knjigah K — 80. IV. in V. zvezek: Pristojblnske olajšave ob konverziji v knjižnih terjatev K —80. VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zložbi zemljišč K 2*—. XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko. Koroško, Goriško, Istro. Trst in Štajersko K -.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K -.80. XV. zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč K —-40 XVI. zvezek: Pristojbine o zapuščinah K —'80. Povesti dr. Iv. Tavčarja. Pet knjig Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s pošto 20 v več. Prava i*i neprava ljube- ■vati Povest. Spisal Blaž Pohlm. Cena /idil. broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 v več. Prešernov album.5K!cew 2 K 40 v, s pošto 2 K. 6u vin. Quo vadiš ^ zgodov Sienkievvicza. Cena vez 5 K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneških. z,tt roman H. Sienkievvicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. Pilani CT31 ah Ruski spisal Leonid IlUCuJ. OlllCil Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več. Skušnjave Tomaža Kr- m&7liairnlr*l sPisal Sepetavec, 2 lUG&ljjdVUlkd. zvezka Cenabroš.2K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več Slike in revolucije. s%sai M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Slovensko gledališče. sspar A. Trstenjak. Cena 2 K, s poŠto 20 v več. Slovensko-nemška meja na Koroškem. B^ceratoš. 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Cfirniall^am sPisal v- KnafliČ. Cena OUUlJdll&Elll, 4 K, s pošto 30 v več. Stara devica. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Strahovalci dveh kron. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več. Štiri ruske slike. 60 v, s pošto 20 v več. 60 v, vez. 1 K. Volj Trije mušketirji. SKŽ^ A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v, s pošto 20 v več. TTdntrinn. Povest iz 18. stoletia. Spisal UUUVlUd. l P. Tomić. Cena 1 K 60 v. s pošto 20 v več. TThn in aln.li Poljudno znanstvena UiiU lil Dlllll. razprava. Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v. TTvifiivia Povest. Francocl,; Andrž UilUlUd* Thevvuet. Cevr 90 vs pošto 1 K. Ustoličenje koroških voj- vrn.#f Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUU pošto 40 v. Vaška kronika. lenjske preteklosti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. 17iniota Spisal Ivan Cankar. Cena broš. ¥ 111 {C Id, 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več. VMnnnm Izbrani spisi Frana Erjavca, Uđi d VI. uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v. vez. 1 K 70 v, s pošto 20 v več. V študentovskih ulicah. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s poŠto 20 v več. ai vi mnn Spisal Ivan Cankar. 111 UIUU Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. 7q Irrirrcvn Spisal Iv. Cankar. Cena £ld AJ.14c111. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7anril inh«a Povest. Hrvatsk* spisal F. UaUUlJUKJa. Becić. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zadnji rodovine Benalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov in aforiz- m ATT Uredil Slavko Klepec. Cena broš. I**« V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem roman H. Sienkievvicza. Cena 4 k 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- AJnn H zvezkov. Cena vsakemu Ulud« zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s poŠto 20 v več. Zbrani spisi Janka Kers- tlita Pet kftjifr Cena broš. 25 K, UilLa. Yez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Frana Lev- afilro Pet knjig. Cena broš. 21 K, dUfea. vez 27 >K, s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline šentfior- i a ne V n Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. Zločin in kazen. Dostojevski. Cena bros 10 K 50 v, vez 13 K* s pošto 20 v v«č. 98 97