Izdaja Okretni odbor SZDL Trbovlje — UreMe uredniška odbor — Odsovorm urednik Stane SuStar — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavska tednik« Trbov-*4* L Trg revolucije 38 — Telefon štev. Sl — Račun pira Komunalni banici. Trbovlje 62-KB-10-146 — List Izhaja vsak petek — Letela naročnina 400 din. poletna 200 din, četrtletna 100 din mesečna 40 dinarjev — Tiska tiskarna C-»up' rga Podjetja »Sfovensfct poročevalec« v Ljubljenj — Cen« larvodu 10 d!n - -,Ci« lot morai>o biti v uredništvu BStRcaaneje vsaot torek, ne vračamo. . - ,
TEDNIK
V- N V	_v	^ \ \J \	\1
Štev. 20
TRBOVLJE, 16. MAJA 1958
Lete XI
Izmenjava pisem med ameriškim predsednikom Eisenho-toerjem in sovjetskim premierjem Hruščevom se nadaljuje. Posebno velik odmev je imelo zadnje pimo Hruščeva, V katerem je Eisenhoiverju dal soglasje o tehničnih ukrepih za
kontrolo opustitve
VOJAŠKIH
JEDRSKIH POSKUSOV Čeprav Hruščev v prvem delu obžaluje, da se ZDA niso odzvale na sovjetski poziv, naj bi opustile poskusne jedrske Poskuse, se v drugem delu pisma, kljub nekaterim dvornem strinja, naj bi strokovnjaki obeh strani takoj začeli proučevati načine, kako bi bilo moč ugotoviti morebitne kršitve sporazuma o opustitvi vojaških atomskih poskusov Pod pogojem, da bi bilo'to delo zaključeno v najkrajšem možnem roku. Ameriški zunanji minister Dulles pa je pred kratkim izjavil, da zadnja zovjetska nota predstavlja določeno približevanje stališč zahodnih sil v razorožitvenem vprašanju.
LIBANONSKO LJUDSTVO
SE UPIRA
dosedanjemu režimu in Ljudska fronta zahteva odstop Predsednika republike Samu-na. Največji val upora se je dvignil v glavnih mestih Libanona. Demonstracije, ki so bile v Tripolisu in Bejrutu, so zahtevale tudi žrtve, ker je nastopila policija in vojska. Ljudska fronta je po vseh večjih mestih raztrosila letake, v katerih je pozivala ljudstvo na stavko. Povod za upore je bil Umor nekega opozicijskega novinarja.
VOLITVE V GRČIJI
V	Grčiji so bile nedavno Parlamentarne volitve. Zma-Oala je radikalna unija Kara-ntanlisa, ki je dobila 173 od skupaj 300 mandatov v skupščini. Druga stranka v parlamentu pa je postala združena demokratična levica, ki ima 78 Poslanskih mest. Precejšnje Presenečenje je poraz liberalne stranke, ki je na teh volitvah dobila le 36 mandatov, ko je prej imela 78 poslanskih nest.
„ SODELOVANJE MED POLJSKO IN MADŽARSKO Pred dnevi se je vrnilo v domovino poljska partijska in vladna delegacija, ki je po obisku v Bolgariji bila tudi •Ul Madžarskem. Po uradnih izgovorih je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da je prišlo do izraza Popolno soglasje o vseh vpra-
o katerih so govorili. Kor zadeva mednarodne od-Jo*e, so znova poudarili nadela mirne koeksistence kot Podlago zunanje politike obeh °*iel. Obe vladi podpirata sovjetske pobude in poudarjen, da bi privolitev v pred-mge SZ o konferenci na najvišji ravni omogočilo popušča-j^sedanje mednarodne nape-
UTRJEVANJE
NEODVISNOSTI
V	Maroku je prišlo nedavno ~o Politične krize, ker so mi-n‘Strt Istiklala kolektivno od-**opUi zaradi spora z bivšim mmistrskim predsednikom ma-JoSfce vlade o smereh maro-:** notranje in zunanje poli-;‘ke. Zdaj je novo maroško vlado sestavil generalni sekre-, Istiklala, ki si bo prizade-
uveljaviti načelo, ki zah-*va popolno neodvisnost Majska in umik francoskih čet
federalno zvezo z Alžirijo 7* Tunizijo. Ena od osrednjih ?®*op zunanje politike moro-** vlade bo podpora alžirskemu osvobodilnemu gibanju. V jVyi vladi je predsednik ozi-generalni sekretar Istimi0 tudi zunanji minister.
VREME
** Čas OD 16. DO 25. MAJA tekočega tedna ali v prihodnjega tedna bo JJJJ* Slovenijo tetko neurje 1 JJteUmj padavinami ln motno' ^•Altvljo. Sicer bo . prevlado lopo ln toplo vreme, četu Mine predvsem v alpakam pogoate krajevne nevihte.
Štafeta mladosti po Zasavju
V	četrtek in petek je bila na poti po Zasavju letošnja štafeta mladosti ob rojstnem dnevu našega dragega voditelja tovariša Josipa Broza - Tita. Povsod, koder je šla štafeta mladosti, so jo prisrčno pozdravili.
V	četrtek, natanko ob deseti uri in štiri minute, so prevzeli štafetno palico zastopniki trboveljskega okraja od celjskih tekačev na okrajni meji pri Grač-nici. V ZIDANEM MOSTU jo je pričakalo okoli 200 ljudi, v imenu tamošnjih prebivalcev pa je nosilce štafete pozdravil tovariš Božič. Nad 1.000 ljudi je pričakalo nosilce štafete mladosti v HRASTNIKU, govoril pa je predsednik občinskega odbora S7.DL, tovariš Jože Klanjšek. Posebno lep sprejem je bil v
središču zasavskih revirjev — v TRBOVLJAH. Na Trgu revolucije se je zbralo nad 3.000 ljudi in prisrčno pozdravilo tekače. Govorila pa sta predsednik občinskega ljudskega odbora, tovariš Franc Kralj — Cink, in zastopnik pionirjev Trbovelj.
Preko Slačnika je štafeta nadaljevala pot v ZAGORJE, kjer jo je na križišču pri Grčarju pričakalo nad 1.000 ljudi. Pozdrave za našega dragega maršala Tita pa je nosilcem štafetne palice izročil v imenu mladine in vsega delovnega ljudstva predsednik občinskega odbora, SZDL, tovariš Rudi Bregar. Mimo Lok. Izlak in Mlinš je potem štafeta nadaljevala pot proti VAČAM. Natank0 po časovnici — deset minut pred eno — je na Vačah podpredsednik okrajne zveze »Partizan« Trbovlje, tovariš Vinko Kramar — Krištof, izročil pozdrave prebivalcev trboveljskega okraja in predal štafetno palico predsedniku občinskega ljudskega odbora Litija.
V petek pa so ob 10. uri in 42 minut začeli teči s štafetno palico tudi v SEVNICI. Na sprejemu na trgu se je zbralo okoli 1.000 ljudi. Na SENOVEM so pričakali tekače le šolarji, pozdrave za tovariša Tita pa je izročil tekačem predsednik občinskega komiteja LMS. VVIDMU-
Praznovcmje dneva mladosti v Radečah
V POLNIM lihi
Ze mesec dni je minilo, odkar so v radeškl občini pričeli s praznovanjem dneva mfcadoeti. Do sedaj je bilo že več kot petdeset prireditev večjega ln manjšega obsega. Zelo razveseljivo je, da je tudi že sleherna vas aktivno posegla v praznovanje. Gonilna sila celotnega praznovanja je prav gotovo mladinska organizacija, ki iz dneva v dan preseneča Javnost z vedno novimi uspehi. Priznanje pa gre tudi ostalim društvom in organizacijam za njihovo marljivo sodelovanje in plodno delo. Brez dvoma bo letošnje praznovanje dneva mladost; še dolgo v spominu vsem delovnim ljudem v občini. še posebno pa mlademu rodu.
Prostor ne dopušča, da bi opisali vsako prireditev. Potrebno pa je, da omenimo najvažnejše. Za oflcialno otvoritev je bil organiziran kultumo-zabaven program »Pokaži kaj znaš«. Naetopiilo Je deset neznanih talentov ln dvanajst mladinskih ekip, ki so odgovarjalo na vprašanja posebne komedije. več kot tri ato poslušalcev jc bilo s prireditvijo zadovoljno.
Izredno Je nadalje uspel pohod partizanskih patrulj na 16 km dolgi progi s ciljem na GorenJ-cah. kjer je bil pripravljen tudi zelo dober kulturni spored Prebivalci vasi Breg pa so bik' priča uspelt Paradi mladosti, na kateri je sodelovala mladina lz vse občine. — Posebnost so športna tekmovanja, ki so najboHJ številna ln se odlikuje po velik množičnost! Mladi lahkoatlitjlkl, odbojkarji. Igralci namiznega tenisa, kegljači lu strelci iz vse občine so ee že mnogokrat srečali In pokazan svoje sposobnosti. Športnemu tednu, ki Je bil zaključen pred dnevi, »ledi v Radečah še občinsko prvenstvo v odbojki in namiznem tenisu.
Zolo uspel je prav tako planinski teden z množičnimi izleti, obiski prt partizanskih materah ln ustanovitev mladinske planinske sokolje, v katero Je vstopilo 80 mladih plonlnoev. Mnogo aktivnosti Je bilo opaziti tudi pri političnem ln izobraževalnem delu mladine. Stsviln« predavanja iz različnih področij so prav gotovo vredna pohvale. Mnogo pozornosti so vzbudili tudi taborniki z uspelim Javnim nastopom rodu »Savških brodarjev«
V nedeljo se bo mladim la vse občine zbrala na Dolah pri Litiji,
kjer bo Parada mladosti, hkrati pa se bo pričel še Teden slovenskega filma za vas in pionirski teden. Prepričani smo da vse preostale prireditve, zlasti še centralne v Loki In v Radečah ne bedo zaostajale za dosedanjimi in da bo mladi rod ob nadaljnji pomoči vseh družbenih enot dosegel še nove uspehe, ki bodo v ponos vsej občini.	-ik-
KRSKEM ,ie na manifestaciji govoril predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Stane Nunčič. Na prostoru pred tovarno roto papirja pa se je zibralo okoli 1.000 ljudi. Iz Vidma-Kr-škega je štafeta mladosti nadaljevala pot proti BREŽICAM. Tja je prispela natanko ob trinajsti uri. pozdravila pa sta jo sekretar občinskega komiteja ZKS Brežice tovariš Martin Bajc in zastopnik JLA. Po krajšem sestanku je štafeta krenila proti mladinskemu naselju v Prilipah. V PRILIPAH so štafeto pričakali mladinski brigadirji, sirene na strojih so tulile. brigadirji pa so peli udarne in partizanske pesmi. Med drugimi je tu govoril tudi član Glavnega štaba MDB tovariš Dušan Lipinovič. Lep sprejem so pripravili nosilcem štafete mladosti tudi v BREGANI, v bratski ljudski republiki Hrvat-ski. Od tam pa je štafeta šla proti SAMOBORU. Po krajšem' počitku je ob šestnajsti uri in petdeset minut štafeta mladosti prispela ■ v Samobor. Se pred tem pa so na glavni trg prinesi; tekače še 20 lokalnih štafetnih palic, v katerih so tovarišu Titu čestitali pripadniki društev in organizacij, kmetje, delavci in drugi za 66- rojstni dan.
Štafetno palico je predsedniku občinskega ljudskega odbora Sa. mobor predal v imenu delovnega ljudstva Slovenije predsednik občinskcib ljudsko odbora Brežice tovariš Ivan Kolenc. Po krajšem pozdravnem govoru predsednika tamošnjega obč. ljudskega odbora, je štafeta mladosti krenila iz Samobora proti Zagrebu. Nad 2.000 prebi-
valcev Samobora in okolice je tekače navdušeno pozdravilo.
Še posebej letos so prebivalci vseh zasavskih občin pripravil; lepe sprejeme nosilcem štafete mladosti, na zborovanjih pa so jim izročali lepe pozdrave za našega dragega tovariša Tfta ob njegovem 66. rojstnem dnevu.
(ma)
MLADINSKEM NASELJU PRI LIPE SO POZDRAVILI TEKAČE.
BRIGADIRJI TOPILO
Občinska konferenca SZDL Trbovlje
Ni ločenih problemov
Pred kratkim so se zbrali v Trbovljah delegati osnovnih orgianizaoij SZDL, da napravijo obračun dela v pretekli poslovni dobi in sd izvolijo novo občinsko vodstvo.
Poročilo predsednika Slavka Borštnarja i.n razprava, k,i je sledila, je pokazala, da si je občinsko vodstvo SZDL Trbovlje izbralo pravilno pot. Pred nedavnim izvršena reorganizacija osnovnih organizacij Socialistične zveze na terenu se je pokazala kot prav dobra. Poprejšnja razdelitev kraja na rajonska vodstva in ulične odbore ter krajevne odbore na vasi ni bila posebno posrečena. Organizacijska ureditev je sedaj taka, da so odbori osnovnih organizacij SZDL nekoliko večji ter so direktno povezani z občinskim odborom organizacije Občni zbori osnovnih organizacij so bili najbolje izvršeni v Zasavju, na Dobrni, Zabjaku in Centru. Sedaj je na območju
'wsm
občinskega odbora SZDL Trbovlje 17 osnovnih organizacij, v katerih je1 skupno 10.236 članov ali 86% vseh volilnih upravičencev.
V razpravi so delegati dali poseben poudarek vprašanju družbenega upravljanja .ter naglasili potrebo kar najbolj tesnega sodelovanja komune in vseh. gospodarskih organizacij. Komunalni problemi niso samo stvar občine — je pravilno dejal tov. Franc Kralj, ampak so vprašanje vseh delovnih kolektivov. Le-ta je opozoril na težave z vzdrževanjem doeluženih stanovanjskih, hiš v Trbovljah, ki jih je okrog 70*/o, a jih moramo očuvaiti prid propastjo, v zvezd s tem vprašanjem pa na pomanjkanje usluinostnih obrtnih delavnic, kjeT bi lahko mnogo pomagala komuni naša gospodarska podjetja. Tudi avtobusni promet v Trbovljah je zelo pomanjkljiv. O vsem tem smo že pisali v zadnji številki našega tednika ter navedli, kako bi najlaže in najceneje lahko -ešilii vsa ta pereča vprašanja.
Prav tako so v razpravi govorili o naših potrošniških svetih, ki so bili sicer izvoljeni, a še vedno slabo delajo. Še več pomoči bo treba nuditi organom družbenega upravljanja, potem ne bo težko reševati raznih komunalnih vprašanj. Poseben problem kraja je mladina v samskih domovih, ki je bila do sedaj brez organizacije in vodstva. Razpravljali so, kako bi pomagali tej mladini, da bo zavzela tisto mesto, ki ji gre. Tudi pri vključevanju novih 'lanov v SZDL bodo v bodoče posvetili večjo skrb sprejemu mladincev v organizacijo, ki so dopolnili 18 let starosti. V lo-doče bodo sprejemali nove člane na zborih SZDL, in to vsaka dva meseca na najbolj slovesen način.
Po Izvolitvi novega občinskega vodstva SZDL in delegatov za okrajno konferenco je plenum izglasoval, da se občina Trbovlje po razpustitvi okraja Trbovlje v celoti priključi okraju Ljubljana.
Jha$HOvanic
dneva mtado&ti v Vidmu - Hržkorn
NAD 2.000 TRBOVELJČANOV JE NAVDUŠENO POZDRAVILO NOSILCE ŠTAFETE MLADOSTI
Ljubljana je spet oživela
PREMIERA V VIDMU-KRSKEM
Dramska sekcija »Svobode« v Vidmu-Krškem je pripravila novo gledališko delo »Vselej sta dve motnosti«. Premiera bo >3. maja.
Avtorica Anny Tiohy pravi o tem svojem delu, da Je dala Jedilno žlico hudobno servirane resnosti na dve žlici ljubeznivosti In humorja. To JI Je nedvomno dobro uspelo.
Igra Je zahtevna tako igralsko kot scensko, toda Igralo! in režiser jamčijo, da bodo kos lej nalogi. Da bo Igra ie bolj posivljena, bodo poskrbeli zvoč-nl efekti, ki bodo na odru vi-demsko-hirike »Svobode« prvič uporabljeni.
Upamo, da bodo gledalci napolnili dvorano in tako nagradili Igralce sa večmesečni trud
V nedeljo je ob praznovanju osvoboditve našega glavnega mesta stopilo na partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane okoli Tudi iz Zasavja je nastopilo 20 moštev.
— Ljubljane — na-2.000 udeležencev.
Vsem neznanim junakom, ki so žrtvovali svoje življenje v partizanski Ljubljani, prav tako pa tudi vgem 'tistim v počastitev, ki kljub besnenju okupatorja niso klonili in so boj za osvoboditev nadaljevali tudi znotraj bodeče Žiče, je bil namenjen nedeljski -Pohod ob žici okupirane Ljubljane«.
V nedeljo zjutraj je v Ljubljani že ob šesti uri zjutraj začelo pokati. Kmalu potem se je začelo. Na pohod so odšli tudi stari ljubljanski ilegalci in člani okrožnega komiteja Partije. Sami stari, prekaljeni borci, partijski funkcionarji In vosovci. Vsi ti so odšli na pohod, da obudijo spomin na težke, toda vendar lepe čase. Tudi žene-borke so šle na po hod, tako kot nekdaj v partizanih. Dobre volje in nasmejane.
Partizansko tovarištvo je res nekaj zelo lepega. Množico takih primerov je bilo videti v nedeljo, na partizanskem pohodu. Tovariš, ki je omagal, ni ostal sam. Na vrvi, na puški in na sto drugih načinov so mu tovariši pomagali, da je lahko šel naprej. Morda so bili taki prizori pri ženah še bolj pretresljivi. To je nekaj novega v naših ljudeh. To nam je dalo partizanstvo. Namreč, nikdar in nikoli zapustiti tovariša, ki je v stiski. In obujanje takih čudovitih humanih pridobitev borbe pomeni zlasti za mladi rod nekaj izredno dragocenega.
Treba pa je še posebej poudariti, da je tako tovarištvo odsevalo tudi pri najmlajših udeležencih partizanskega
-Pohoda ob Žid okupirane
Ljubljane«, ki niso poznali borbe. Prav tako so nosili onemogle tovariše na nosilih ali jim kako drugače pomagali. Svetli vzor starejših jih je vodil pri tem.
Od zasavskih ekip so se najbolje odrezale pripadnice društva za telesno vzgojo -Partizan« Radeče-Hotemež:	Iršič,
Franko, Bednašek, Kostanjšek in Slapar, ki so v skupini ekip družbenih organizacij dosegle tretje mesto. Poudariti pa je treba, da so se tudi vse ostale zasavske ekipe dobro odrezale.
Letošnji partizanski -Pohod ob žici okupirane Ljubljane« je bil politična manifestacija naših delovnih ljudi, ki jim je spomin na težka partizanska leta še svetal. Tudi po trinajstih letih ni zbledela podoba tovarištva, samopremagovanja in odpovedli
Vsi mladinski aktivi in pionirski odredi v občini Videm-Krško so že pričeli praznovati dan mladosti. V vseh večjih krajih so mladinci pripravili kresove v spocnln na bitke na Sutjeski in za 1. maj,
V prvi polovici maja so bila športna ekipna tekmovanja po aktivih in društvih, in sicer v odibojkd, nogometu, namiznem tenisu, rokometu, streljanju, šahu in lahki atletiki. V drugi polovici maja se bodo srečale najboljše ekipe in odločile zmagovalca.
Mladina je sodelovala pri lokalni Titovi štafeti, ki je potekala lz Vel. Trna, Rake in Zdol v Videm-Kržko, kjer se je pridružila glavni štafet) pred tovarno celuloze.
Prav tako so pretekli teden pionirji iz Vidma-Krškega in Leskovca praznovali na leskov-ški gmajni Zelenega Jurija. Ob tej priliki so izvedli spomladanski kros ter nastopili pevski zbori. Pionirji z Rake in Vel. Trna bodo praznovali dan pomladi skupno z mladinskimi brigadami na Gmajni, medtem k«j se bo odred z Zdol srečal s pionirji s Pečic.
RAZSTAVA V BREŽICAH
V nedeljo je bila ob priložnosti zastopnikov kulturnega in javnega življe. nja v Posavskem muzeju v Brežicah slovesno odprta razstava »Slovenija na geografski karti«, ki jo je pripravil v sodelovanju s Posavskim muzejem Zemljepisni muzej Slovenije.
Razstava je zanimiva In sl jo je ogledalo že lepo Število Brežičanov ln okoličanov.
Mladinci in pionirj. bodo v počastitev dneva mladosti izvedli skupinski izlet k spominski plošči narodnega heroja Mil. ke Kerinove in k spomeniku prvim padlim borcem v Krakovu.
Zaključno praznovanje bo 25. maja. in sicer mladinska in pionirska parada ob sodelovanju ostalih društev. Na ta dan bodo priredili športni program in podelili najboljšim mladinskim ekipam diplome in nagrade.
Priprave za občinski praznik v Trbovljah
Praznovanje letošnjega občin, skega praznika v Trbovljah bo zelo bogato in pisano. Na posebnem sestanku, ki je bil v ponedeljek, 12. maja, so se pogovorili o tem vprašanju ter bodo praznovanje dneva mladosti podaljšali do 3. junija in vključili prireditve v okvir občinskega praznika. Natančen spored praznovanja občinskega praznika bomo še objavili. V načrtu so razne kulturne prireditve, ki bodo trajale od 25. maja do 3. junija. Tako bo dramska sekcija »Svobode - center« uprizorila ob tej priložnosti Igro »Na koncu poti«, »Svoboda« z Dobrne ima pripravljeno mladinsko igro »Alenčica«. »Svoboda« v Trbovljah II pa bo priredila celovečeren koncert, nadalje bo nastopil tudi mladinski pevski zbor, glasbena šola in cicibani pevci. Ta spored bo še spo-polnjen.
V počastitev občinskega praznika bodo nadalje športne prireditve, na sam praznik, 1. Junija. bo nastop TVD »Partizana«, spopolnjen s sodelovanjem ostalih športnih organizacij itd.
Praznovanje se bo končalo 3. junija, ko bodo v Delavskem domu priredili »dan krvodajalcev«, združen s kulturnim sporedom.
EKONOMSKA SREDNJA SOLA TRBOVLJE
•	■ m •
Ekonomska srednja šola Trbovlje bo z novim šolskim letom stopila s tretjim letnikom v drugo polovico svojega dokončnega formiranja. Zavod obiskuje sedaj v dveh letnikih 139 rednih dijakov, od katerih jih je okrog 60% s področja Trbovlje - Zagorje - Hrastnik, ostali so iz krajev od Sotle do Laškega in Litije. Okoliš šole je torej izredno širok in bi bil še večji, če bi bilo več prostora v dijaškem domu. Ce še pomislimo, da ima 40% dijakov štipendijo, ker si podjetja in zlasti občinski ljudski odbori želijo zagotoviti primeren strokoven kader, nam bo pomen zavoda razumljiv. Dinamičen razvoj našega gospodarstva m potrebe izgradnje socializma zahtevajo namreč večje število strokovnega kadra, brez katerega si dobro delovanje državne uprave, bank, ter podjetij ne moremo zamisliti.
Ekonomska srednja šola je v dveh letih svojega obstoja dokazala, da je bil čas za njeno ustanovitev primeren in pravilno izbran, saj se je organsko in harmonično vključila v šolski sistem Slovenije. Tudi izbrana kapaciteta, 60 dijakov letno, določena na temelju
analize potreb, popolnoma odgovarja, saj je že prva leta obstoja znašal letni prirastek iz 100—120 dijakov. Izbira in na njej osnovana kvaliteta kadrov, ki jih bo šola posredovala našemu gospodarstvu in upravi, je torej zagotovljena. Mimo tega zanimanja za vpis šg raste, saj so se nasprotno vsem dosedanjim izkušnjam dijaki pričeli prijavljati za prvi letnik že v začetku meseca maja. Pričakudemo torej izreden pritisk novincev, kar bi bilo tudi potrdilo analiz Zavoda za proučevanje šolstva v Ljubljani. Te analize so namreč ugotovile, da zaradi premajhne kapacitete srednjih strokovnih šol znaten del mladine z dokončano nižjo gimnazijo ne more nadaljevati študija.
Ekonomska srednja šola Tr bovlje opravlja mimo rednegi dela še drugo veliko nalogo — pomaga pri izobraževanju odraslih. V večernem tečaju za opravljanje privatnih izpitov na ESS je vključeno 61 tečajnikov, ki so po večini iz vrst borcev NOB in aktivistov. Pod okriljem šole je tudi večerni pripravljalni tečaj v Sevnici. Razen tega je -ESŠ Trbovlje
matični zavod Dopisne Ekonomske srednje šole z instruk-cijskimi centri v Zagorju, Sevnici, Krškem in Brežicah. Vsi ti tečaji in centri uspešno delujejo, tako da bo že v kratkem času znatno število odraslih, ki so že vključeni v gospodarstvo, dobilo potrebno strokovno izobrazbo, ter tudi možnost nadaljevanja študija na fakultetah.
Dosedanje delo in uspehi nam kažejo tudi dobre perspektive za bodočnost, saj je materialna osnova zagotovljena, pozitivno pa se tudi rešuje vprašanje novih učnih moči. Že to jesen bo profesorski zbor štel predvidoma 5 članov z odgovarjajočo strokovno izobrazbo. Kvaliteta pouka je torej zagotovljena tudi v nadalje. Edino resno vprašanje, ki še ostane, so primerni prostori, v katerih bi ESS združila in koordinirala svojo široko zasnovano dejavnost. Lastni primerni prostori bi namreč omogočili tudi strojepisne in stenografske tečaje, ki so sedaj kljub zanimanju morali odpasti. Lastni prostori so torej največja skrb in potreba Ekonomske srednje šole Trbovlje in lahko rečemo, tudi edini
Konferenca SZDL občine Brežice
Dvigniti proizvodnost v kmetijstvu
»Brežiška občina ima najlepše pogoje za vsestranski razvoj kmetijske proizvodnje,« je med drugim poudaril predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Miha Marinko, ko je govoril nh letni konferenci občinskega odbora Socialistične zveze v Brežicah, ki je bila minulo soboto dopoldne v dvorani Prosvetnega doma.
Ko je govoril o nalogah na tem področju, je nakazal obilne možnosti, ki se jih je danes moč pri tem posluižiti.
Kmetijske zadruge se še vedno premalo poslužujejo najrazličnejših kreditov. Nekatere zadruge so postale nekakšen servis za posamezne kmetovalce in zapadle v drobnjakarstvo.
Našemu kmetu je treba praktično pokazati prednosti proizvodnega sodelovanja.
Nujno je treba dvigniti proizvodnost, vzporedno z njo naj se dviga življenjska raven kmečkega prebivalstva, nikakor pa ne na račun višjih cen, kot se je to dogajalo doslej.
Razvoj kmetijstva bo osnove nadaljnjemu gospodarskemu razvoju brežiške občine. Z boljšimi uspehi v kmetijstvu bodo dani pogoji za gradnjo živilsko-predelovalnih in drugih obratov.
Vse to bo moč doseči z vztrajnim delom, brez kakršnega koli računanja na pomoč od drugod.
Končno je tov. Marinko poudaril pomembno politično nalogo organizacije Socialistične zveze v bodočnosti In pomembnost avtomobilske ceste »Bratstva >n enotnosti«, ki drži »kozi brežiško področje.
Poročilo občinskega odbora SZDL za leto 1957 je podal predsednik tov. Ivan Videnič.
T* je ugotovil, da šteje zdaj SZDL brežiške komune nekaj nad 8.600 članov, ki jih združuje 22 terenskih organizacij.
Delo teh je bilo ponekod še preSablonsko, omejeno le na enega ali dva sestanka letno in pobiranje članarine.
Tako se zgodi, da se tu in tam pod krinko SZDL pojavljajo le posamezniki, ki so potem nosilci vsega dobrega, a tudi slabega.
Značilna pa je razgibanost terena ob občinskih in skiupščin-
P0ZDRAV POMLADI V LESKOVCU
PiretekU petek so proslavljali pionirJd Iz občine Vldem-Krško v okviru prireditev dneva mladosti dan pomladi.
Iz vseh bližnjih šol so se zbrali na leskovški gmajni, kjer so razen kulturnega sporeda izvedli tudi razna športna tekmovanja.
Najbolj bosta ostala pionirjem v spominu Starka Zima in ZeSenl Jurij. Iz gozda Je prišla skupine pionirjev, ki so predstavljali Zelenega Jurija in obkrožilo Steirfco Zimo, kt je bila narejena lz cunj dn alome. Slovo od zime je bilo jelo burno, ko so aadgali lutko, ki je gorela z uvenim plamenom In zadimila veo okolico. Okrog 1.500 pionirjev se Je poslovilo od zime.
Po pmesvovamju so pionirji odlit k sprejemu štafete mladosti ki ee skupno oddolžili rojstnemu dnevu tovariša Tita.
skih volitvah. Zlasti pri zadnjih v brežiški občini skoro ni bilo zaselka, kjer ne bi imeli predvolilnih sestankov in podobnih akcij.
Delavsko salnoupravljanje se ponekod še ni najbolje razvilo. Tu bo treba poslej več pomoči organizacije SZDL. Lepši uspeh je bil dosežen pri pomlajevanju DS. Se vedno pa ugotavljajo v njih premajhno število žena.
Prvi korafci naprej so storjeni v družbenem upravljanju.
Zadruge, ki jih je v občini Brežice enajst, bodo morale'bolj skrbeti za novo vsebino dela in odločneje poseči od trgovskega v kmečko življenje.
Razprava, ki bi nujno morala dopolniti in izkristalizirati mnoge stvari v delu organizacije Socialistične zveze, ki ®o bile v poročilu le nakazane ali pa niti ne, je žal zvodenela v strogo strokovno plat naštevanja obili-
KO ZASEDA DELAVSKI SVET TRBOVELJSKI; ELEKTRARNE
večji problem, ki ga mora mlada ustanova še rešiti.
Ekonomska srednja šola Tr-: bovlje stopa torej krepko in odločno v tretje leto svojega delovanja z jasnim programom: naši domovini dati kadre, ki bodo z dobro strokovno in politično vzgojo odločno stopali po poti socializma v svetlo bodočnost.	-h
TAKOLE PA SO MLADI BRIGADIRJI Z AVTOCESTE PRI ČATEŽU ZAŽELELI TOVARIŠU TITU.
IZLAKE letošnjim
obiskovalcem
ce komunalnih problemov, ki so znani že od nekdaj, ki jih brez denarja, brez večjega narodnega dohodka v občini ni mogoče urediti.
Ob tem so pozabili na pomembne bodoče naloge Socialistične zveze, ki bi jih lahko tokrat konkretizirali. Nič niso govorili o nadaljnji krepitvi družbenega upravljanja, bore malo o sodelovanju z drugimi organizacijami, žal pa je bilo posvečene tudi eni najvažnejših političnih in delovnih akcij na njihovem področju — avtocesti, premalo pozornosti.
Seveda ne moremo zamolčati tudi svetlih strani razprave. Navzoči so na zboru poudarili, naj se politična aktivnost, ki se je tako široko ta koristno izkazala na terenu pred volitvami, zrcali tudi v bodoče.
Konferenci so prisostvovali zastopniki družbenih organizacij, JLA in sekretar OK ZKS Trbovlje, tov. France Kirnovec-Ziga. Zborovalce so toplo pozdravili mladi graditelji avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb in brežiški pionirji. -Jak
Zadnjič sem se mudil na Izlakah; zanimalo me je, kako so se tod pripravili na letošnjo sezono. Če so uresničili lanskoletne obete in načrte za izboljšanje raznih naprav, zlasti kopalnega bazena in okolice?
Za zdaj Izlake še niso pripravljene za sprejem številnih gostov in ljubiteljev vode. Resda je vodstvo naletelo pri izvajanju načrtov na precejšnje ovire, zlasti mu je primanjkovalo sredstev. Vendar ni krivo samo pomanjkanje sredstev, nekoliko se j® menda vodstvo počitniškega doma zanašalo tudi na pozen začetek letošnje sezone. Uneslo se je v toliko, da imamo oziroma smo imeli vseskozi od prvega maja tako lepo vreme, da bi, če bi bil pripravljen vsaj kopalni bazen, v tem priljubljenem ta turističnem kraju sezona že cvetela. Resda so v četrtek odprli bazen in s tem sezono, nihče pa ne more zanikati, de so izgubili dobra dva tedna, ki bi v izpraznjeno blagajno Počitniškega doma prinesla prve dohodke. Kar je, je, vendar sodim, da se to v bodoče ne sme več ponoviti.
Tja do konca meseca bodo
KAJ JE IN KAJ NI PRIPRAVLJENO ZA SPREJEM PRVIH GOSTOV, ZLASTI PA KOPALCEV
povsem urejene tudi kabine. Ce se ne motim, je vseh kabin 62 in bodo zdaj na voljo kopalcem. S tem je rešen eden izmed, ne rečem največjih, vsekakor pa precejšnjih problemov. Prav tako je prebeljen bazen in bržčas bo voda letos mnogo manj umazana kot lani. Do konca julija bodo dograjena javna stranišča, nekje ob bazenu pa bodo postavili prodajalno brezalkoholnih pijač ta zgodnjega sadja. Ograja vzdolž novega bazena je že narejena, prav tako pa je urejena lična ograja pred Počitniškim domom.
Ce se ne motim, bo gostom na voljo tudi IS ležišč več kot lani, ker je uprava doma v sosednji hiši onkraj ceste uredila dve ali tr.j sobe. Kopalni bazen pod kupolo bo zasilno urejen, tako da se bodo lahko starejši ljudje, ki ne bi hoteli v vse tri odprte ba-
Uspel posvet mladih komunistov v Radečah
V počastitev dneva mladosti je občinski komite ZK v Radečah pripravil posvet mladih komunistov, ki so mu razen teh prisostvovali tudi vsi člani občinskega komiteja ZK in sekretarji osnovnih organizacij ZK.
Mladi komunisti so najprej poslušali izredno dobro podano predavanje sekretarja občinskega komiteja tov. Janeza Železnika. o zgodovini delavskega gibanja, nato pa še razlago o revolucionarni poti ZKJ ta aktualni nalogi v delavskem samoupravljanju, družbenem upravljanju ln v ostalih področjih, kjer morajo komunisti aktivno delati. Poudarjeno Je bilo, da Je zavest delov&th množic osnovna pri odločanju o vseh
SEMINAR ZA ČLANE DELAVSKEGA SVETA V STT
Prejšnji teden so v Strojni tovarni v Trbovljah zaključili seminar za vse člane .novega delavskega sveta. Seminar je trajal tri dni, in sicer v prvih dveh dneh samo dopoldne, zadnji dan pa tudi popoldne.
Vsa predavanja so bila zanimiva ter al tečajniki oz. Slani delavskega sveta žele še več takih predavanj. Prav bi bilo. da bi podobne seminarje priredili tudi v ootallh podjetjih. -ar
vprašanjih in da je dolžnost komunistov, zlasti mladih, da kot politično razgledani delavci vplivajo na zavest svoje okolice.
Na koncu so bile razdeljene tudi članske izkaznice novospre-jetim članom.	—Ib—
žene, lahko kopali v zaprtem prostoru.
Kaj pa cena celodnevne oskrbe? Lani je plačaj, gost za celodnevno oskrbo menda pet sto dinarjev, letos bo moral primakniti še sto din. Vodstvo doma opravičuje podražitev s tem, da se je meso, s katerim gostom postrežejo dvakrat na dan. močno podražilo. Ob tem ee mi poraja vprašanje, koliko bo stala letos oskrba v rudarskem letovišču ob morju. Lani je menda dal sindikalni odbor rudarjev v Zagorju za vsakega rudarja, ki je letoval v Crifcvenici 1050 din. Letos bo nemara oskrba dražja, tako da bo dosegla enkrat večji znesek, kot ga plačajo za letovanje na Izlakah. Sindikat rudarjev v Zagorju bi moral trezno premisliti, kako obrniti letošnja sredstva, ki jih je delavski svet rudnika namenil za letovanje rudarjev.
In še to: videti je, da se bo ponovila lanskoletna praksa, da se bodo dopusti izkoriščali največ v juniju, juliju ta avgustu. Nastopile bodo spet težave v proizvodnji, ki jih bo težko odstraniti. Prepričan sem, da bi bilo mqč rudarje prepričati, da je letni oddih po svoje zanimiv tudi v poznih pomladanskih mesecih, kakor tudi v zgodnje jesenskih mesecih. Na Izlake pa je menda prva skupina dopustnikov prišla šele ta teden.
(v)
LETOVANJE
TRBOVELJSKIH
DELAVCEV
Organiziranje letnega oddih« za naše delavce ta uslužbence imajo verjetno najbolj urejeno v Trbovljah. Tako ima rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik pripravljeno v Omlž-lju in v Baški ob jadranski obali 12 ležišč. Cena dnevnega penziona za člana delovnega kolektiva bo 200 din. Člani pa bodo letovali še v drugih po-čeiniških domovih, prav tako Pa tudi v priljubljenih zasavskih planinskih postojankah, na Partizanskem vrhu, na Kumu. na Mrzlici, na Zasavski gori in drugod. Delavci in uslužbenci Strojne tovarne Trbovlje pa bodo letovali v Crikvenicd. Na voljo pa bodo imeli 15 ležišč v šotorih, 18 v weekeud hišicah ln 14 v raznih vilah. Cena penziona v šotorih bo 140 dinarjev, v vveekend hišicah 180 dinarjev ln v vilah 220 dinarjev.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je v Cementarni doslej priglasilo za letni oddih 195 članov tega delovnega kolektiva. V Orikvenlci ima kolektiv lastno vilo z osmimi sobami, razen tega pa so vzeli v najem še šest sob. Penzion bo veljal 150 dinarjev na dan. Delavci ta uslužbenci »Mehanike« bodo prav tako letovali v Crik-venici. Člani kolektiva ta njihovi svojci bodo plačali po 200 dinarjev na dan. Skozi vse leto bodo imeli na razpolago po 10 ležišč.
Člani delovnega kolektiva trboveljske Elektrarne bodo letovali v Portorožu in na Rabu, nekaj članov pa bo šlo na oddih v hribe. Penzion bo veljal 200 dinarjev. Kakor lansko leto, organizira tudi letos okrajni odbor sindikata državnih uslužbencev letovanje na Rabu ta v Bohinju. Na Rabu imajo n« voljo od 1. junija do 20. septembra okrog 70 ležišč. Penzion bo veljal v sezoni 300 dinarjev, iz* ven sezone pa 270 dinarjev. V Bohinju pa bodo imeli na razpolago 140 ležišč. Tu bodo posamezniki prispevali v sezoni 370 dinarjev, izven sezone pa 320 dinarjev.
V Zagorju ob Savi pa Ima letovanje najbolj urejeno sindikalna podružnica rudarjev. Po dosedanjih podatkih bo v Crlkvendci — kjer imajo svoj dom — letovalo 1.131 delavcev in njihovih svojcev. Ti pa bodo letovali tudi na Izlakah, n8 Bledu, na Partizanskem vrhu, na Zasavski gori in drugje. Člani kolektiva bodo letovali brezplačno (do polne cene) pa bo tudi za te prispeval sindikat rudarjev.
(mo)
Več povezave
med DS in kolektivom
Tudi tokrat sl najprej preberimo ugotovitve komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri Republiškem evetu Sin dlkatov Slovenije, ki Je lani anketirala 39 podjetij zato, da bi ugotovila slztem ln metodo delavskih svetov ter proučila vsebino njihovega dela. Ugotovitev ankete, ki govori o obveščanju kolektivov o delu delavskih svetov, je takinale:
»O sajah delavskih svetov poročajo člani največ na sestankih po obratih, deloviščih ln oddelkih (tako ravnajo v 14 podjetjih). Skoraj v vseh podjetjih razobešajo zapisnike ln sklepe sej delavskih svetov na oglasne deeke. Kot edini način
poročanja kolektivu z razobe-šanjem zapisnikov in sklepov sej delavskih svetov Je le v šestih podjetjih, v enem podjetju sploh ne obveščajo kolektiva o delu delavskega sveta (vzrok ni znan). V enem podjetju ne obveščajo kolektiva, ker je ta razdeljen na pet enot. Na množičnih sindikalnih ln drugih sestankih ter občnih zborih sindikalnih podružnic poročajo o delu delavskih svetov v 13 podjetjih. V teh kolektivih Je bilo skupno 38 sestankov, na katerih je delavski svet poročal o svojem delu. V dveh kolektivih ne poročajo posebej, ker ves kolektiv predstavlja delavski svet. V enem podjetju obveičajo
NAS KOMENTAR
Vojaški udar v Alžiru
Medtem ko Je Pfllmlln, voditelj ljudskih republikancev (francoskega katoliškega gibanja) sestavljal petindvajseto povojno francosko vlado, se je alžirsko vprašanje zaostrilo do skrajnosti. Pfllmlln je namreč pred parlamentom dejal, da bo treba previdno poiskati kredite za »vojne operacije v Alžiriji« ln sicer zato, da bi se ognil gospodarski katastrofi, toda svojo vlado Je pripravljal z bolj ali manj odkrito mislijo, da »bo v določenem trenutku le treba začeti pogajanja z uporniškimi voditelji, da bi ustavili štiriletno vojno ln utrdili bodoče odnose med Francijo in Alžirijo.« To je izbilo sodu dno.
V Alžiru so skrajni kolonialistični elementi vdrli v glavni stan ministra rezidenta Lacosta in se v njem zabarikadirali. Zažgali so del arhiva in pohištva, preostali del pa zmetali na ulico. Medtem so Francozi v Alžiriji začeli generalno protestno stavko. Nekaj ur kasneje je poveljnik francoskih padalcev v Alžiriji, skrajni kolonialist general Massu sporočil, da Je bil ustanovljen »Komite naolonalne rešitve v Alžiriji«. Predsednik tega komiteja general Massu Je poslal poslanico predsedniku francoske republike Co-tyju In zahteval sestavo »vlade nacionalne rešitve,« ki se bo pobrigala, da bo Alžirija ostala francoska. »Dejal Je, da komite ne bo zapustil upravnega poslopja v mestu Alžiru, dokler ne bo v Parizu sestavljena tako Imenovana .vlada nacionalne rešitve*.« Kmalu potem Je vrhovni poveljnik francoskih sil general Salan Izjavil, da podpira
ln priznava Maaaujev komite.
V Parizu pa Je prlilo do hudih neredov, pouličnih spopadov in demonstracij. Desničarji so privreli na ulice, vzklikali proti republiki In zahtevali totalno vojno v Alžiriji. Voditelji desnice eo odkrito podprl! generala Masauja. Očitno Je bilo, da eo vojaški udar v Alžiriji pripravili v Parizu, pripravili zato, da bi strmoglavili republikansko ureditev in uvedli diktaturo. V takšnem položaju je Pfllmlln dobil InvesUturo. Zanj so glasovale stranke sredine, podprli pa so ga tudi socialisti. Komunisti so se vzdržali glasovanja, da bt omogočili sestavo vlade, ki bi preprečila desničarsko zaroto. Desničarji pa so glasovali proti investiturl.
Nova vlada Je zasedala vso noč. Medtem so radijske poetaje v kratkih presledkih objavljale uredbo predsednika republike Reneja CotyJa ln po-
ziv predsednika vlade Pfllmllna vojski in prebivalcem v Franclji In Alžiriji, naj ostane zvesta zakoniti vladi v Parizu.
V Parizu so uveljavili policijske ukrepe. Po uradnih podatkih so aretirali nad 130 ljudi, v glavnem voditeljev skrajnih desničarskih skupin pa tudi več višjih oficirjev in Jih obtožili, da so organisirali zaroto proti republiki. Policija je zaplenila precej dokumentov, ki kažejo, da so vojaški udar v Alžiriji pripravili v Parizu in da so ga hoteli razširiti tudi na Francijo tako, da bi aretirali predsednika republike, v zaroto sta neposredno zapletena dva degollstlčna poslanca, dosedanji obrambni minister Chaban-Delmas ln blvli rezident v Alžiriji Jacaues Soustelle. ki sta zdaj v hišnem zaporn in so tudi proti njima uvedli preiskavo. Ker sta skušala pobegniti v Alžirijo, je policija prepovedala Vsem poslancem zapustiti glav. no mesto, če nimajo posebnega dovoljenja.
Massujev komite pa še vedno noče zapustiti upravnega poslopja v Alžiru. General Maesu se sklicuje na vrhovnega poveljnika generala Sslana, češ, da je on odgovoren sa vzdrževanje reda v Alžiriji, da njemu pripada vsa oblast, ker Je »poosebljenje vlade«.
Francozi ao žele Is Časopisov zvedeli o dramatičnih dogodkih v minuli noči. Časniki so podrobno poročali o burni razpravi v parlamentu, o prevratu v Alžiriji in tudi o neuspelem državnem udaru v Parizu. Dogodkov pa niso komentirali, kajti kriza se še razvija In Se ni gotovo, kaklen bo njen konec. »Ifumanite« je objavil proglas politbiroja partije delavcem ln republikancem, ki Jih poziva na obrambo republike. Francoske sindikalne centrale pa so pozvale svoje članstvo na »skrajno budnost ln pripravljenost, da vsak čas stopi v obrambo delavskih svoboščin ln republikanske zakonitosti.«
Francoski tisk tudi poroča, da so trije desničarski ministri zapustili vlado. Socialisti pa so medtem sklenili, da bodo sodelovali v vladi.
Spričo takšnega položaja čakajo novo francosko vlado izredno važni In težavni problemi. Najhujil je — neuspeh alžirske politike dotedanjih francoskih vlad, ki ga Je bilo že dalj časa čutiti ilaiti na finančnem, gospodarskem In diplomatskem področju In ki Je tudi povsročll najhujio po-vojno politično krizo v Franclji. Mir v Alžiriji ob upoštevanju upravičenih teženj alžirskega naroda Je edino idravflo, M bi oediavilo Francijo.
kolektiv o delu delavskega sveta iprek časopisa.
Ce smo vestno prebrali t® ugotovitve ankete, lahko trdimo, da Je vez med delavskimi sveti ln kolektivi marsikje dokaj šibka. Čeprav Je bilo anketiranih le malo podjetij, lahko trdimo, da bi nam anketa 1* vseh podjetij ne pokazala kaj dosti boljše slike ali pa da Jo bila celo slabša. Iz doslej povedanega lahko ugotovimo, da je vez med delavskimi sveti 1« kolektivi dokaj, dokaj rahla* Ali je na primer dovolj, če v podjetjih razobesijo samo zapisnike ln sklepe sej delavskih svetov na oglasne deske? Ne. To ni dovolj, predvsem že, *® upoštevamo podatke lz prvega seetavka o delu organov delavskega upravi jan jat ki smo 8* objavili pred nedavnim, ko J® rečeno, da v 39 podjetjih do* stavljajo gradivo člani delavskega sveta pred sejo le v J* podjetjih. To pomeni, da se večina članov delavskih svetov ne more dovolj temeljito pri* praviti na sejo, sklepa o različnih, Izredno važnih, organizacijsko tehničnih In gospodarsko politično pomembnih zadevah na hltrtoo, ne da bi poprej stvari sami proučili, ie manj pa, da bi Bližali o tem mnenja volivcev. In če dobršen del de-luvaklh svetov vzdržuje vez ® svojem zasedanju le prek razo-božanja zapisnikov ln sklepov sej, potem kaj težko zve, kako so volivci sprejeli sklepe delavskega organa upravljanja.
Odveč bi bilo na dolgo ln H' roko razkladati, zakaj zrno *® odločili objaviti omenjene ugotovitve. Objavljamo Jih zato> da opozorimo, kako zo ponekod lani napak ravnali, kako rabi* Je bila vez med delavskim sv«' tom ln volivci ln da velja o teb stvareh razmisliti v tekoče«* letu. Vez med delavskim »ve' tom ln volivci naj bo trdnejž*-člani delavskih svetov naj dobijo že vnaprej gradivo *a sef®' naj ga temeljito proučijo, *** Izbero mnenja ln predloge volivcev o stvareh, o katerih bodo razpravljali In odločali *0 naj po zasedanju poročajo volivcem. kaj so sklenili. Le 00 ta način bo namreč res ves delovni kolektiv sodeloval * upravljanju.
UDELEŽENEC PRVE KONFERENCE POSAVSKIH KOMUNISTOV V PENKU MED ROŽNIM IN BRESTANICO PRIPOVEDUJE...
POGLED NA DEL TOPLIC V ZAGORJU Z DRUGE STRANI. NA SLIKI VIDITE TU^ TOVARNICO »VARNOST« IN STANOVANJSKE HlSrCE ZASEBNIH GRADITE!.'EV
Zdaj, ko je za nami nadvse plodno in bogato delo VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, se začenja v naših osnovnih organizacijah ZK pomembno in zelo odgovorno delo. Treba se bo temeljito in vsestransko seznaniti s celokupnim gradivom kongresa in konkretizirati vsa njegova napotila. Tov. Tito je v svoji zaključni besedi dejal ,da je dal kongres članom ZK zelo močno orožje, skovano na temeljih ma-ksistične in leninistične znanstvene m ■»*, na naših lastnih izkušnjah v dobi vgradnje socializma in na izkušnjah, pridobljeni hv dobi velike oktobrske revolucije do danes, prav tako pa tudi zasnovano na oceni sedanjih mednarodnih odnosov. Z drugimi besedami: v programu so teoretično obrazloženi in oblikovani naša praksa in izkušnje v izgradnji socializma, kakor tudi praksa in izkušnje s področja mednarodnih odnosov. Člani naše ZK se morajo do temeljev seznaniti in proučiti te sklepe in program, po eni strani zato, ker so v njih točno označene naloge, ki so pred nami, po drugi strani pa zato, ker pomeni spoznavanje nalog tn
To delo, kot rečeno, ne bo enostavno niti lahko, še manj enostransko. Že občinska konferenca Socialistične zveze je povsem nazorno pokazala, na katerih področjih bo potrebno najbolj resno začeti delati. Razvijati sistem družbenega upravljanja bo pomenilo hkrati tudi razvijanje in uresničevanje temeljnih sklepov VII. kongresa. Za razvoj organov družbenega upravljanja ne bo dovolj samo to, da bodo osnovne organizacije SZDL temu delu posvetile vso potrebno pozornost, marveč bodo morale predvsem osnovne organizacije ZK biti nositeljice tega dela in hkrati tudi usmerjevalec.
Da pa so v Zagorju resnično kar najbolj odločeni uresničevati smernice kongresa, je videti tudi iz tega, da bo v nedeljo občinska konferenca ZK. To bo v letošnjem letu že druga občinska konferenca, s to razliko, da so na to konferenco povabljeni vsi komunisti zagorske občine, ki naj skupno doprinesejo k enotnemu sklepu občinskega komiteja ZK: najbolj odgovorni so komunisti, odgovorni za politično in gospodarsko rast zagorske komu-
Plenum občinskega komiteja ZK v Zagorju
Konkretizirati napotke VII. kongresa
osvojitev duha programa in sklepov tudi spoznavanje možnosti da se izognejo raznim napakam, hkrati pa je to močno in zanesljivo vodilno sredstvo pri delu in boju članov Zveze za ostvaritev socializma v naši deželi in boju za mir in mednarodno sodelovanje.
Tudi plenum občinskega komiteja ZK v Zagorju je v tem duhu začel svoje delo. Ko je sekretar občinskega komiteja ZK tov. Bregar začel plenum, je poudaril, da stoje pred zagorskimi komunisti tolikšne naloge, da bo treba, da bo vsak posameznik čutil, da je dolžan te svoje naloge vestno izpolnjevati. Predvsem je plenum, potem ko je delegat Zagorja na VII. kongresu tov. Forte podal kratek posnetek kongresa, zlasti referat in misli tov. Tita, poudaril, da gradiva in celokupnega dela kongresa ne bo moč obdelovati kampanjsko, pač pa da bo kongres, se pravi njegovo delo, stalen spremljevalec pri delu zagorskih komunistov. Se prav posebno bo važno, da se komunisti ne bodo zgolj seznanjali z delom kongresa, marveč da bodo konkretizirali vsebino kongresa v svojem vsakdanjem delu. To pomeni, da bo moč delati v duhu in smernicah kongresa le, če bodo vsi komunisti v celoti seznanjeni, in kot je dejal tov. Tito, oboroženi s sklepi in vsebino kongresa.
ne. Ce bodo komunisti nosilci in uresničevalci smernic kongresa, če bodo člani ZK vsak na svojem mestu znali delati v duhu VII. kongresa, ne bo problema, ki bi ga ne bilo moč zadovoljivo rešiti.
Nedeljska občinska konferenca ZK pa ima še drug namen. Že na prvi letošnji konferenci ZK je bilo rečeno, da se bo treba v bližnji prihodnosti vnovič sniti in pregledati opravljeno delo na vseh področjih družbenega življenja zagorske občine. Pregled dela sicer še ne bo mogel podati dejanske podobe vseh opravljenih nalog, lahko pa bo komuniste oborožil s spoznanjem, na katerem področju so dobro, na katerem pa slabo opravili svoje dolžnosti. In kaj je boljšega ža uresničevanje bodočih dolžnosti kot gradivo nedavnega kongresa, ki je nakazal razvojno pot na prav vseh področjih našega družbenega življenja.
Ni dvoma, da bo ta konferenca oborožila zagorske komuniste za pot naprej, za uresničevanje celokupnega programa, ki si ga je po našem mnenju zelo jasno začrtal občinski komite Zveze komunistov na podlagi sklepov in smernic VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
M. V.
Tovariš Karel Sterban, predsednik občinskega ljudskega odbora Senovo, je eden Izmed redkih predvojnih članov Partije, ki to sodelovali na I. konferenci komunistev Spodnjega Posavja, k| je bila v Penku, kraju med Rožnim in Brestanico ob reki Savi, 5. maja 1941. leta.
V času, ko naša Zveza komunistov slavi vrsto uspelih akcij v narodni revoluciji in socialistični preobrazbi družbe, je prav. Če se spomnimo prvih začetnikov naše sploSne ljudske vstaje.
Med te začetnike, ki so z uspehom pripomogli netiti ogenj za izbruh naše vseljudske vstaje, sodi tudi ta konferenca in njeni udeleženci.
Tovariš Sterban pripoveduje o tem takole:
Takrat sem rudaril v senovskem rudniku. Ob svoji poklicni zaposlitvi, ki ml je vzela precejšnji del časa, ker sem se po težkem delu v jami moral tudi spočiti, sem pretežen del svojega prostega časa posvetil partijsko-polltičnemu delu, ki je bilo tiste čase težavno in nevarno. Imeli smo svojo partijsko organizacijo, celico, za teren Senovo-Brestanica, v kateri sem bil sekretar.
Okupator, ki se je že zasidral tudi v tem rudarskem kraju, Je preko svojih zaupnih ljudi vohljal za nami in je bilo naše delo vse bolj otežkočeno. Vendar smo kiju}) poostreni kontroli In zasledovanju opravljali vse nsloge, ki so nam jih postavili višji partijski forumi.
Ena Izmed teh nalog je bila tudi organizacija konference komunistov v Posavju, ki naj bi bila v začetku maja 1941. O tej važni nalogi sem zvedel direktno od Slavka Šlandra, poznejšega narodnega heroja. Tovariš Šlander je bil po nalogu CK Partije odgovoren za ta predel. Shajala zva se v gostilniškem lokalu na Senovem, kjer sem dobil podrobnejša navodila glede ostalih udeležencev, komunistov z našega terena, ki sem jih moral člmprej obvestiti.
Naslednjega dne, to je 5. maja, sva skupaj s tovarišem Šlandrom odrinila proti kraju, kjer je bila konferenca. Da bi se delegati oz. udeleženci konference med sabo laže spoznali, zrno sl za gumbnico suknjiča zataknili rdečo rožo. Tako je bilo namreč dogovorjeno.
Penk je kraj ob bregu Save, med vasico Rožno In današnjo Brestanico. Precej osamljeno mesto, nalašč pripravno za tako sestanke, ki nudi dovolj kritja pred sovražnikom. Ze pri podvozu, blizu broda na Savi v Brestanici, je bila prva naša straža. To je opravljal Hlebec, zaveden brestaniški komunist, ki je pozneje padel v boju za osvoboditev našega ljudstva.
Na jasi, obkroženi z gostim grmičjem, je bilo že zbrano precej tovarišev. Prihajali pa so vedno novi Iz raznih smeri — lz Krškega, Vidma, Sevnice, Brežic, Dobove, Senovega, Brestanice in še od drugod.
Kolikor se spominjam, je bilo z našega terena in bližnjih tamkaj lepo itevilo članov Partije, med njimi: tovariš Jerič, Tratar, Omerza, Sinkovič, Hlaj, Zidarič, Salmič, oba Hlebca, tovarišica Kovačeva ln še vrsta drugih, od katerih za vze nisem vedel imena. Vse pa nas je povezovala skupna naloga: bojevati se za pravice in svobodo našega ljudstva.
Zbralo se nas je okrog trideset udeležencev, Konferenco je začel tovariš Šlander. Najprej je orisal političen položaj v svetu in pri nas, nato pa poročal o ustanovitvi OF, o naraščajočem osvobodilnem gibanju in odpora, ki ga okupatorju nudijo naj-zveetejši sinovi naše domovine, tako pri nas na Slovenskem kakor tudi ostali jugoslovanski narodi.
Na tej konferenci smo prejeli podrobnejša navodila, ki so se nanašala na sklepe CK v zveni s pripravljanjem na oborožen odpor proti okupatorju, ki se je že pričel. Dobili smo nsloge glede zbiranja orožja, munlcije, hrane In obleke aa naše prve borce, glede ustanavljanja bojnih trojk, ki naj pričnejo delovati. Iz njegovega govora smo povzeli, da je samo še vprašanje dneva ln ure, ko naj se prične vsesplošna ljudska vstaja za svobodo.
Enodušno smo potrdili vse sklepe ln nsloge, ki jih je prinesel tovariš Šlander, seznanili smo se tudi z Izkušnjami na ostalih področjih tor prevzeli razne zadolžitve.
Na tej konferenci, ki Je dala močan pečat nadaljnjemu razvoju ljudske vstaje ln 'odpora na tem delu Posavja, je bil tako rekoč postavljen temelj za nadaljnje delo komunistov ter vseh zavednih sinov In bčera na tem predelu slovenske domovine.
BRIGADA ODHAJA NA DELO NA AVTOCESTI
Sprejeli smo tudi sklep o ustanovitvi Posavskega okrelja, osi« roma ga potrdili.
Udeleženci konference smo se še tistega dne razšli. Vsak posameznik je odnesel na svoj teren nove, dragoeene napotke za nadaljnje delo, nove, krepko postavljene naloge našega vodstva — CK KP Slovenije, ki je nakazalo še bolj organizirane oblike dela ne samo komunistov, temveč celotnega narodnoosvobodilnega gibanja ljudskih množic.
Konferenca je naznanila začetek ljudske vstaje v Posavju. Oborožen odpor in boj s sovražnikom se je pričel, naraščalo je članstvo OF, organizirati so se pričele trojke, začeli smo s podvojenimi močmi z zbiranjem orožja in vsega potrebnega aa prve borce. Ustanavljale so se prve enote partizanov. Ze naslednji mezeč je zletela v arak železniška proga pri Vidmu. Akcije zo se pričele.
Tovariš Sterban je te dogodke znova obudil v svojem spominu. Te dogodke bo za vedno ohranil v spominu, saj so dragoceni sklepi te konference obrodili dober sad med našim zavednim delovnim in kmečkim ljudstvom, našli so plodna tla za razvoj našega osvobodilnega gibanja, ki nam je prineslo svobodo. , Mnogi udeleženci te konference so v osvobodilnem gibanju padli, niso dočakali svobode, za katero so še bojevali. Tisti pa« ki so našo borbo preživeli, *se radi spominjajo težkih ln trdih začetkov, lz katerih se je rodila naša svoboda, novo, lepše življenje našega ljudstva.
ŠTIRIKRAT
UDARNA
Pred dobrima dvema mesecema. Sami mladi obrazi. Trebnje na Dolenjskem. Mladost dveb tned seboj oddaljenih krajev — Trbovelj in Gorice — se je začela zlivati v en sam radosten klic: »Domovina, ml smo tvoji!« Tem prvim brigadirjem ni bilo lahko. Brigadirji so pod težkimi razmerami začeli s pripravljalnimi deli. Naši brigadirji so tako do L aprila — do začetka del na trasi — postavili pet stanovanjskih barak, umivalnice, kuhinje, ambulanto in uredili vodovod v dolžini TO* metrov. Brigadirji ln brigadirke pa so pomagali tudi graditi naselje v Lukovku. Prav ttko so prestavili telefonske drogove v dolžini 11 kilometrov vse do Karteljevega.
Ko se Je tudi pričelo tekmovanje za prehodno zastavico, eo st fantje in dekleta pošteno zagrizli v dolenjsko zemljo. Kolček za koščkom, lopata za lopato, pa Je kublk. Počasi se je začela spreminjati podoba blatnih tal Dolenjske. Blatnih tal Trebnjega, Danes nekaj, jutri več, Cez mesec vse.
Čeprav Je bilo blato, čeprav je nagajalo vreme, odličnih brigadirjev ln brigadirk ni manjkalo. Brigadirji ln brigadirke lz naše mladinske delovne brigade »Miha Marinka« trboveljsko • goriškega okraja se bodo še nekaj časa spominjali 17-ietnega Franca Hendija lz Zagorja, 8llve Jug iz Gorice in Justine Ban lz Trbovelj, ki so se že kar v prvem mesecu najbolje Izkazali. In kako so ee počutil! naši prvi brigadirji! Najbolje, da kar prečltate dopisnico, ki jo je napisal brigadir Jože Novak bratu: »Imam se odlično, počutim se prav tako ln lahko Ti je žal, da tudi Tl nisi žel z menoj v brigado. Delamo lest ur, nato beremo, Igramo šah, se veselimo ln spoznavamo med seboj.« Tako kot Jože Novak pripovedujejo prav vsi. Do malega kurirčka Franceka Belina Iz Izlak nad Zagorjem. Ko se Je zvečer kljub utrujenosti vrtelo na deskah desetine brigadirjev in brigadirk, se Je tudi mali Franček razvnel pri plesu tako, da kar ni mogel nehati.
Sestavek o brigadi ne bi bil popoln, če ne bi povprašali za mnenje, oziroma za vtise tudi nekoga Iz štaba. Poiskali smo hameetnlka komandanta mladinske delovne brigade »Miha Marinko«, tovariša Toma Govejika. Takoj Je povedal, da je nadvse zadovoljen, da Je bila trboveljsko-gorllka brigada med redkimi brigadami, ki so bile kar štirikrat razglašene za udarne brigade. Brigadirji in brigadirke eo to priznanje zaslužili.
Ob slovesu to se brigadirji kar težko ločili Bili eo Iskreni, odkritosrčni 1» pripravljeni pomagati drug drugemu, če je bilo to morda potrebno. Pa tudi aleer so se vedno Izkazali. Tako tudi 24. mar-
ca zvečer. Del tn mraz sta že čez dan do kosti pretresla brigadirje. Zvečer pride sporočilo, da je na železnitki postaji v Trebnjem « vagonov salonitnih plošč, ki Jih je treba razložiti še to noč. Tomo je stopil med brigadirje in Jim povedal, da rabi 14 prostovoljcev. Priglasili pa so se prav vsi. Seveda je bilo potepi izbira težka Na delo so odšli samo najboljši med najboljšimi. Delo je bilo do Jutra opravljeno.
NAMESTNIK KOMANDANTA
BRIGADE TOMO GOVEJSEK
Brigadirji ln brigadirke so polteno zgrabili za delo. Saj so morali v ll dneh opraviti vsa tista dela, ki bi jih sicer delali trideset dni. Niso obupali. In uspeli so. V kroniki trboveljsfke-gorlške brigade pa bodo ostala zapisana Imena najboljših brigadirjev, Franca Hendija (po mnenju tovariša Toma najboljši brigadir) lz Zagorja, Cvetka Žbogar Iz Anhova, Staneta Grahka lz Zagorja, Emila Krajnika lz Ajdovščine tn Pepce Zola ■ Senovega.
Razgovarjal sem se z brigadirji te brigade, prav vsi so mi zatrjevali, da bomo tudi sedaj doma aktivno delali v mladinski organizaciji. Nekaj pa ml jih je celo Izrazlo željo, da bi bilo dobro, če bi žli brigadirji po šolah ln pripovedovali učencem svoje vtise lz življenja na avtomobilski cesti. Ne bi bilo napak. Dejali so mi še, da bodo tudi še v prihodnje pokazali tako pripravljenost za delo kot doslej. Prav je tako. Narod, ki Ima tako mladino, je prav lahko ponosen na njo. Tako tudi ml. Bravo, brigadirji !n brigadirke! Bravo, z vašim pozdravom, _ brigadirskim pozdravom — »Ho-ruk«!
M. LIPOVŠEK
POHOD ŠLANDROVCEV V SVOBODO
(Nadaljevanje)
Po triurnem maršu so Slandrovcl prispeli na nove položaje: štab brigade se je s prvim bataljonom nastanil v Znojllah, drugi je ostal na Zalokah, tretji bataljon pa se ja povzpel na Križe.
Podnevi je bila izvedena reorganizacija brigade, tako da so imeli vsi bataljoni enako število novincev. Skupno Je brigada štela 738 mož, ki so bili val moderno oboroženi ln dobro opremljeni.'
Osmega maja popoldne je bila brigada pripravljena na bojni pohod Proti Ljubljani. Toda prav tedaj je iz Štaba XIV. udarne divizije prispela depeša, da naj s pospešenim maršem usmeri svoj pohod skozi Gornjo Savinjsko dolino na Koroško.
Pod noč ae Je dolga kolona že vijugala po pobočju Cemšeniške planine, pri Trojanah prekoračila cesto, nato pa prečkala Motnlšmico in čez Slape odrinila v Gornjo Savinjsko dolino.
Med napornim pohodom, zgodaj zjutraj, pa so obveščevalci prinesli Preradostno novico, da je vojne konec. Navdušeni borci so kar prekipevali od veselja in sreče, se objemali, peli in vriskali, nato pa »razvili zastavo, Izstopili iz gozda na planjavo ter ob taktu harmonike ln s pesmijo na ustih odkorakali v Savinjsko dolino. Izobešene zastave na hišah in z zelenjem okrašeni domovi so govorili, da je vendarle zasijala svoboda zasužnjenemu ljudstvu.
V sredo, 9. maja, ob treh popoldne je brigada po osemnajsturnem Pohodu prispela v Radmirje. Toda tam ni bilo časa za počitek. Od Celja sem so se nanvreč valile nepregledne kolone nemškega vojaštva, ki si je Po vseh razpoložljivih poteh utiralo pot na Koroško.
Prav tedaj se je Radmirju približalo 45 kamionov Nemcev. Vodstvo brigade ni pomišljalo. Vsa brigada je odšla na položaj, zaustavila nemško Avtomobilsko kolono in jo brez pogajanj začela razoroževati. Vojaki se niso branili oddati orožje, oficirji pa so se upirali, češ da imajo po mednarodnem pravu pravico zadržati pištole. Tem so Slandrovcl odgovarjali, da tudi Nemci niso pustili orožja partizanskim poveljnikom, če so kate-
** Iz ^smerl Celja so znova prihajale kolone nemških vojakov^peš
in z
Iz smeri Celja so znova prinajaie Koione noiMuu	“ “
motornimi vozili. Med njimi je naša patrola zajela tudi nemškega major-Ja, ki je Imel s seboj pismo komandanta balkanske Heeresgruppe, gene-zalobersta von Lehra. V pismu Je ta izrazil željo, da bi se razgovarjal s Predstavnikom Titove vojske zaradi umika svojih čet.
Komisar XIV. divizije Janošek Je določil mesto sestanka Letuš. Nemški general Je predlog sprelel. Najprej 1e von Lehr predstavil JanuSku •voje generale, nato pa poudaril, da je na Umiku s 300.000 vojaki in da je Pripravljen izročiti našim četam neka! orožla pod pogojem, da mu omo-Bočlmo prost umik njegove vojske na Koroško.
Tovariš Janušek v to seveda ni privolil, ker je Nemčija pač kapituli-
rala ln Je jasno, da mora nemška vojska položiti orožje. Ker se nista mogla sporazumeti, je general von Lehr končno ustavil umikanje svojih divizij in se z Januškom odpeljal v Topolščico, kjer je bil v štabu IV. operativne cone podpisan sporazum o kapitulaciji celotne balkanske Heerea grupe in predaji orožja našim brigadam.
Vse sovražnike, ki so se hoteli prebiti skozi radmirsko vozlišče v Logarsko dolino in od tam čez Karavanke na Koroško, so Slandrovci z odločnim nastopom razorožili in kot ujetnike — bilo jih je 2.170 — poslali v u j etn iško taborišče komande mesta Ljubna.
JOŽE ŠTOK-KOROTAN
Enote nemške balkanske armade pa niso upoštevale pismenega dogovora von Lehra s štabom cone. Vsi sovražniki niso hoteli položiti orožja. Glavni kanal za urnik je še vedno tekel skozi Spodnjo Savinjsko dolino in dalje skozi Šoštanj proti Črni in po dolini proti Dravogradu.
V Gornji Savinjski dolini so bile razorožene vse tam skozi umikajoče se nemške sile. Brigada se je že tudi odpočila. Preskrbela si Je prevozna sredstva in se pripravila za nadaljnji pohod. Toda najbližja pot na Koroško, cesta Šoštanj—Dravograd oz. Šoštanj—Cma, je bila tako zabasana z umikajočim se sovražnim vojaštvom, da je bila malone neprehodna vsaj za motorizacijo.
Zato je dobila brigada novo povelje, da spričo spremenjenih razmer zavije na Koroško skozi Celje, Maribor In Dravograd. Po tej poti naj bi prehitela umikajočo se nemško balkansko armado ter pomagala XIV. udarni diviziji na Koroškem zajeziti to velikansko reko vojaštva, ki se je hotela čez Štajersko prebiti v Avstrijo.
Desetega maja opoldne se Je brigada z zaplenjenimi kamioni že odpeljala proti Celju. Ta vožnja Je bila novo doživetje za Slandrovce, kajti do tedaj, razen po kapitulaciji Italije na Dolenjskem, še niso nikdar odšli na pot z motornimi vozili.
Partizanski šoferji so vozili kar dobro. Toda avtomobilska kolona se Je morala že v Mozirju uitavltl. Srečala Je novo kolono Nemcev, ki so ob novici, da Je Nemčija brezpogojno kapitulirala, že v Celju položili orožje, niso pa hoteli postati vojni ujetniki. Zato so Jih borci prvega bataljona obkrožili ln izročili vaški narodni zaščit!, ki Jih Je odvedla v taborišče na Llubno.
Nr svoji poti v Celje je brigadna kolona srečavala dolge črede Nemcev, ki so se valile od Celja proti Šoštanju. Se vedno oboroženi Nemci so
se ponekod tako zgnetli na kup, da se je brigada morala ustaviti m počakati, da se je vozel razredčil in se 1e odprla pot. Brigada je spotoma zajela nad 3.000 nemških vojakov in jih izročila vaškim enotam narodne zaščite in organom narodne obrambe, da so Jih odvedli v ujetniška taborišča. Izročila jim je tudi ves vojni plen, ln sicer; 40 težkih topov, 200 motornih vozil, 600 konj ter več voz streliva in druge opreme.
Med vožnjo pa, je brlgadno vodstvo prejelo od štaba XIV. udarne divizije dopolnilno nalogo, naj spotoma zasede celjsko vozlišče in se tam drži toliko časa, dokler ne bo Celja zasedla kakšna druga enota Jugoslovanske armade.
Naj omenim, da eo Slandrovci med pohodom po Savinjski dolini srečavali več nemških in ustašklh kolon dobro oborožene pehote, ki jih niso utegnili razorožiti, kajti morali eo čim hitreje v Celje. Pa tudi sicer eeesovci in ustaši za vraga niso hoteli položiti orožja, češ da bodo to storili na Koroškem in se vdali angloameriškim četam. Bili so trmasto samozavestni, ko da ni še konec druge svetovne vojne.
Pri 2alcu je ljudstvo planilo' na cesto, ustavilo avtomobilsko kolono, pozdravljalo hrabre borce, jih obmetavalo s cvetjem in zelenjem ter jim prineslo Jedi ln pijače. Toda Slandrovci niso Imeli časa za proslavljanje zmage z veselimi Savinjčani, kajti venomer jih je priganjala naloga čimprej priti v Celje.
Ob pol petih popoldne je brigada ob velikem navdušenju meščanov prispela v Celje. Mesto je bilo še vedno polno sovražnega vojaštva. Celje je bilo tedaj nekakšna prehodna baza premagane vojske, ki je na svojem umiku na Koroško počivala in uganjala razna nasilstva. V mestu se je brigada takoj utrdila z naslednjim razporedom: štab s specialnim vodom v mestnem magistratu, prvi bataljon v bivšem Sokolskem domu, drugi in tretji bataljon pa v vojašnici na Mariborski cesti.
Po vselitvi v določene objekte so se okrepljene čete napotile v zasede v okolico Celja, na ceste v Teharje, Bukovžlak, Škofjo vas In proti Laškemu. Okrepljen vod je stražil železniško postajo, druge čete pa so bile določene za razoroževanje sovražnega vojaštva in za vzdrževanje reda v mestu.
Vsi Slandrovci, tudi borci v zasedah, so imeli podnevi in ponoči polne roke dela. Njihova stalna zaposlitev je bila: razorožitev Nemcev, hrvaških domobrancev, ustašev, četnikov, Kozakov, Italijanov ln drugih vojakov krvava bratovščine, ki so pripadali elitni 7. esesovski diviziji »Prinz Eugen«, diviziji »Teufel« ter 91. nemškemu korpusu. Na mnogih krajih so rasli kupi zaplenjenega orožja, lahkega ln težkega, razna vojna oprema, kakršne borce še poznali niso; vozil je bilo celo polje, še več pa ujetnikov. Mnogo dela je bilo tudi s spravljanjem plena v vojašnice in druga skladišča, ki jih Je organizirala komanda mesta Celja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Halo, 91
V zadnji Številki beremo o razpustitvi okraja Trbovlje. Zanima nas, kaj bo s priljubljenim in razširjenim glasilom »Zasavskim tednikom«? — M. J., Brežice.
8e naprej var. bo razveseljeval!
Radoveden sem, koliko stane roller NSU »Prima«, koliko goriva porabi na- 100 km. Zanima me tudi, kje bi ga lahko kupil? D. P„ Sevnica «. 29.
290.000 din, 3 do 3,5 litra bencina, zaradi nakupa pa se pozanimajte pri zastopniku »Pretisa« iz Vogošča pri Sarajevu, v Ljubljani.
Zanima me, koliko morajo biti stari otroci, k; bodo šli letos na počitnice v Avstrijo. Ali je pri tem pomemben tudi uspeh v ioli? — L. P.. Senovo
Star] morajo biti 14 do 15 let, seveda pa tudi dobri Učenci.
Zakaj so že nekaj tednov izostali v vašem listu radijski programi?
Zaradi tehničnih težav. V bodoče bomo spet redno objavljali »Radio v tem tednu«.
Nepozabni trenutki v Sevnici
način je sprejela v svojo organiza-
Prejšnjo nedeljo Je Imela mladinska organizacija v sevniški Kopitarni srvoj praznik, ki ga mladina ne bo pozabila.
Na slovesen več mladincev zacljo in Jim hkrat, podelila mladinske Izkaznice. Pred sprejemom Je spregovoril o pomenu mladinske organizacije, njenih nalogah, dolžnostih in pravicah sekretar občinskega komiteja LMS Sevnica tov. Jože Cemuš, član komiteja tov. Vili Ocepek pa Je na kratko orisal zgodovino mladinskega gibanja in njegov razvoj v stari Jugoslaviji in danes. Mladinske knjižice je razdelil vsem novo-sprejetim članom član OK LMS Trbovlje in Jim obenem prisrčno čestital.
Razen siprejema mladincev in mladink v LMS Je mladinska organizacija ustanovila tudi klub mladih proizvajalcev, ki bo mladince v tovarni pomagal vzgajati za poznejše samostojno delo Sposobni pa bodo za tako delo čim-prej, če bomo mladince in mladinke že sedaj vključevali v družbene organe, v delavski svet, upravni odbor itd. O pomenu kluba in o njegovih nalogah pa Je spregovoril predstavnik kluba Mladih proizvajalcev iz tovarne celuloze Videm - Krško Klub Je nadalje sprejel načrt dela, ki ga bo mladina v povezavi s podjetjem in vseh organizacij začela izvrševati.
Po končanem slavnostnem delu sestanka je sledila družabna zabava, na katero smo povabili tudi mladinske brigadirje, ki so se rev-
no takrat pripeljali iz brigade v Sevnico. Mladina Je brigadirje navdušeno pozdravila in Jih povabila medse, nato pa so se vsi skupaj prisrčno razgovarJalL Štirikratni udarni brigadirji to brigadirke goriško-trboveljske brigade so nam povedali marsikaj iz svojega brigadirskega življenja.
Nekega brigadirja sem vprašal, zakaj imajo vsi tako solzne oči. Dobil sem kratek odgovor: »Težko se Je posloviti od prijateljev — brigadirjev, ki smo biili vsi kot eden in eden kot vsi.«
Preden so se od nas poslovili, so nas pozdravih z brigadirskim pozdravom.	M M.
Predaja štafetne palice v Somboru
Baker je kot surovina za Industrijo zelo cenjena kovina in je na tržišču po njem veliko povpraševanje. Tudi star baker se dobro proda. To vedo zlasti nekateri, ki hočejo na lahek način priti do denarja in trgajo to odnašajo bakrene ozemljitvene vrvi lz električnih naprav ter Jih prodajajo »Odpadu«, s tem se ne dela škoda le podjetju, ki Je dolžno svoje električne naprave vzdrževati tako, da redno prenašajo električno energijo, in mora odtrgano in odrešeno žico zamenja-
Zagorska kronika
Seja sveta za družbeni plan in finance. — V ponedeljek se je sešel svet za družbeni načrt in finance in razpravljal o predloženem predlogu letošnjega družbenega načrta in proračuna za-
den. Loški pevski zbor bo v tem
tednu praznoval tudi 25-letnieo obstoja. Pevski zbor bo priredil samostojen jubilejni koncert, ostale društvene skupine pa pri-
pravljajo druge prireditve.
POMLAD
POLNEM ŽIVLJENJU
gorske občine. Svet je osnutek sprejel 28. maja pa bo že seja občinskega ljudskega odbora, na katerem bodo razpravljali in tudi potrdili letošnji občinski družbeni načrt in proračun.
Danes izredni članski sestanek zagorske »Svobode«. — Zvečer bo v kino dvorani izreden članski sestanek zagorskega delavsko prosvetnega društva, ki bo razpravljal o dosedanjih pomanjkljivostih kulturno prosvetnega in izobraževalnega uveljavljanja v ožjem Zagorju in sprejel nekatere konkretne sklepe za povečanje te dejavnosti.
Otvoritev kopalne sezone na
Izlakah. — V četrtek so na Izlakah pričeli letošnjo turistično sezono. Kot lani tudi letos pričakujejo velik obisk predvsem Iz Zasavja.
Priprave sa kulturni teden na Lokah. — Loška »Svoboda« bo priredila v juniju kulturni te-
ZDOLE
Dan pomladi so učenci zdolske šole dostojno praznovali. V petju, vriskanju in piskanju na piščali, okrašeni a cvetjem, smo krenili proti Močniku. Zakurili •mo ogenj in pekli ocvrtje. Vendar »mo imeli smolo. Nameravali smo nabirati polže jn Jih prodati. Izkupiček bi porabili za Izlet ob koncu šolskega leta. A poskrili so se nam tl slinarji. — Upamo, da bomo imeli drugič več »reče.
Titovo štafeto »o učenci vzdržali od Zdol do Vidma. Kljub hudi vročini so v pionirskih krojih prenašali štafetno palico. Predali so jo ptij tovarni ceJulose naslednjim nosilcem štafete. Zaželeli so pozdrave tovarišu Titu od mladine, pionirjev in celotnega prebivalstva.
kašelj se je precej na zdolski šoli. Pa tudi ne mirujejo. Upamo, da bo vreme to muhasto bolezen JgMp otrokom. Vsi si že žele fillii uj obiskovati šolski pouk.
Ob zaključku tedna bo društvo razvilo tudi svojo društveno zastavo.
V okviru dneva mladosti v soboto koncert godbe na pihala.
— Rudarska godba na pihala prireja v soboto na letnem telovadišču TVD »Partizana« večerni koncert z izbranim in skrbno naštudiranim sporedom. Po koncertu bo godba igrala za ples. Godbeniki vabijo vse ljubitelje glasbe na pihala,
Izpiti na Ind. rudarski šoli. — Te dni so se na Industrijski rudarski šoli začeli izpiti rudarskih in kovinarskih gojencev. Letos bo zadnji letnik zapustilo precej mladih rudarjev, ki bodo po končanih izpitih odšli na gradnjo avtomobilske eeste.
Hotel »Kum« bo adaptiral svoje prostore. — Videti Je, da je zagorski občinski ljudski odbor začel resno razmišljati o poživitvi turizma in turistične dejavnosti, ki bo lahko v bližnji prihodnosti bogat vir dohodkov. Za zdaj namerava hotel »Kum« povečati svoje prostore, tako da bi pridobil vsaj 13 sob, v katerih bi lahko uredili oziroma postavili 18 postelj.	(v)
Radeče
Gostovanje celjskih Igralcev. — Člani Celjskega mestnega gledališča so pretekli četrtek zvečer gostovali v Radečah s sodobnim Martinčevim delom »Komedija o komediji«. Številni gledalci so uspešno uprizoritev igre toplo pozdravni in s tem izkazali svoje zadovoljstvo.
Predelava referatov VT1. kongresa ZKJ. — Osnovna organizacija ZK v tovarni papirja Je pričela s študijem kongresnih referatov ob velikem zanimanju članstva v prihodnosti pa bodo tudi ostale organizacije ZK predelovale kongresno gradivo, medtem ko so o samem kongresu te razpravljale.
Sedem ekip na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«, — Telovadna društva »Partizana* v občini so skupno z mladinsko organizacijo poslala na pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« sedem mladinskih ekip, od teh tri ženske, Najboljši Je bil »Partizan« iz Ho-temeža ki Je sam sestavil štiri ekipe. Razvesellivo ,1e tudi to, da so ekipe zasedle zelo dobro mesta.
-flc.
tl z novo, ampak je s tern močno zmanjšana varnost vsega električnega voda In transformatorske postaje, ki ji Je odnešena ozemJJi-tvena vrv služila. Dvomimo, da bi tat, ki Je ukradel nekaj metrov te žice zato, da bi dobil pri »Odpadu« zanjo nekaj stotakov, hotel biti kriv smrti svoj ega bližnjega tn postati še ubijalec.
Ozemljitvena bakrena ali pa tudi pocinkana železna vrv, žica ald trak Je montirana na svoje mesto, da služi svojemu namenu, in ta namen Je, da vse prenapetosti, ki nastanejo pri raznih defektih na električnih napravah, ob udaru strele, ob bliskanju in podobno, odvede v zemljo to te prenapetosti napravi nenevarne Sicer bi vsa ta prevelika množina elektrike stekla po žicah v hiše kjer bi pregorele vse žarnice, vsi rariioaparatj ta druge električne priprave, ki se Jih ljudje poslužujejo v gospodinjstvu ta gospodarstvu. Večje prenapetosti, ali po domače večje množine elektrike, ki nastanejo ob udaru strele, so nevarne tudi ljudem ta živalim, če pridejo po neozemlje-nto vodih v hiše ali hleve. Zgodilo se je že. da so zaradi tega zgorele tudi hiše in gospodarska poslopja.
V opomin vsem tistim, ki bi sl z bakreno žico hoteli pridobiti nekaj denarja, poudarjamo še enkrat, da žica, ki je napeljana po električnem drogu ta speljana v zemljo služi zelo važnemu namenu ter ščiti delavce, ki delajo na električnih napravah, ljudi, ki imajo elektriko napeljano v svoje hiše ta gospodarska poslopja in njihovo premoženje. Zaradi izredne važnosti teh ozemljitev imajo strokovnjaki mnogo skrbi in odgovornosti ter morajo na-
tanko ugotoviti, kje naj nameste in kako naj 6e napravijo, da bodo v polni meri služile svojemu namenu. Večkrat je treba vse ozemljitve tudi meriti in z merjenjem ugotoviti, če so še dobre in so sposobne opravljati svoj namen.
Boljše Je torej denar pošteno zaslužiti, kot pa s tatvino, ki razmeroma »malo vrže«, izpostavljati prebivalce ta svoje alj sosedne vasi v nevarnost, da Jim ob prvi nevihti pogori hiša, alt morda celo koga ubije od njih.
V zvezi s tem naprošamo vse državljane, da v lastnem Interesu takoj obveste naj bližjega monterja, če opazijo, da Je ozemljitvena vrv, žica ta trak pretrgan ali drugače poškodovan, ta sploh vse poškodbe, ki Jih opazijo na električnih napravah ta pomagajo take škodljivce izslediti, da se primerno pouče ta kaznujejo.
Priporočim bd tudi vsem poslovalnicam »Odpada« ta vsem podjetjem, ki zbirajo ta odkupujejo odpaden material, da so pri nakupu bakra, aluminija itd. sumljivega izvora bolj previdni, sodišča pa bt morala take tatvine obravnavati kot poskus uboja ali požiga in ne samo kot tatvino. Vsekakor pa bi bilo treba krivce ostro kaznovati, da bi se talci primeri, ki so poštah zadnje čase pogosta!, omejili.
Elektrika Je torej lahko zelo nevarna, čeprav imamo od nje velike koristi, in kdor ne pozna njenih potd ta zakonov, naj pusti raje vse električne naprave pri miru, da ne bo izpostavljal nevarnosti sebe in drugih.
»ELEKTRO-KRSKO.
Vldem-Krško

Dragi bralci mojih pripovedi. Zadnjič sem vam pozabil povedati, da sem bil tudi Jaz na avtomobilskih dirkah na progi Dimnik — Katarina, Stal sem na hribčku nad paviljonom in gledal, kako so pripravljali sendviče, točili pijačo in kuhali kranjske klobase. V eni posodi so imeli čisto vodo za Izpiranje kozarcev, v isti vodi pa so si tam zaposleni umivali roke. Ko pa Je Mia voda že dovolj gosta in umazana, pa so Jo enostavna Zlili v kotel in kuhali v njej kranjske klobase. Pa tudi kuhali so jih zelo malomarno. Samb vrgli so Jih v kotel, nato pa že prodajali. Vse to pa se je dogajalo na križišču pri Marku. Vsem tistim, ki so tam prodajati, svetujem, da imajo v prihodnje več razumevanja tn sočutja tudi do drugih ljudi.
Ko sem se z dirk vračal spet nazaj v Trbovlje, me Je ustavil starejši možak, Pripovedoval, ozilroma bolje povedano: tožil Je nad poslovanjem trboveljskega konjača. Povedal je, da potem, ko pripelje domov odpadke v posodah, le-Jo še ti dan, dva aii pa še dlje kar na prostem. Nima pri-
mi
žljo
pravljene Jame, da bi odpadke takoj pokopal. To verjetno ni najbolje urejeno, predvsem kar zadeva higieno. Pa tudi sicer pokopava konjač zelo malomarno, saj se večkrat zgodi, da psi razkopljejo zemljo ta potem vlačijo mrhovino tam okrog. PTav bi bilo. da se občinska sanitarna inšpekcija sa to malo pozanima.
Ob prvomajskih praznikih so imeli veselje v Krškem. Se posebej sklepamo to po lepaku, k| Je vabit na rajanje in na katerem je pisalo, »da bo rajanje od zore do zore . . . «
To pot sem moral spet v Zagorje. Solarji so me namreč prosili, da bi raje jaz hišnim lastnikom povedal, kaka je slovenska in kaka naša državna zastava, ker mnogi od njih to ne vedo in zato tjrdi napak razobešajo zastave.
Se neko mikavnost vam moram povedati iz Zagorja, namreč z letnega vrta gostilne »Križišče«. Obiskovalci pozor! Ko pridete v vrt, glejte, da si izberete zeleno pleslkan. stot. če se bosta namreč usedli na rdeče barvanega, boste dobili barvo na obleko. Torej pozor in pozdrav do prihodnjič l
Vaš PEPCE
„Zarja“ je svoj letošnji koncert dobro izvedla
le intenzivne priprave so dale slutiti, da letošnji spomladanski koncert moškega pevskega zbora »Zarje-* v Trbovljah ne bo prazno izzvenel, kot se godi poslednje čase podobnim prireditvam (izvzete so seveda razne skupine iz drugih krajev, ki prihajajo v Trbovlje z lahkotnimi kabaretnimi popevkami z očitno željo, posneti smetano ob plačilnih dnevih, ko cvete sorazmerno draga sentimentalnost na račun kvalitetnih prireditev).
Praznik mladosti v Trbovljah
Ze doslej izvršeni program praznovanja dneva mladosti v Trbovljah daje letošnje leto temiu pomembnemu prazniku velik poudarek. Kulturne prireditve na večer pred 1. majem, športne prireditve delovnih kolektivov v dneh 1. maja in vrsta drugih prireditev delajo čast temu prazniku. Lepo uspela štafeta mladosti 8. maja v Trbovljah, nastop mliadih glasbenikov Iz Kranja v soboto, 10. maja, ter skupni izlet s trboveljsko glasbeno šolo na Partizanski vrh so izpopolnili bogat spored tega praznovanja, ki se bo končalo v dneh od 23. do 25. maja.
V načrtu je še vrsta športnih prireditev, ki bodo zajele vso šolsko mladino, gimnazijo, vajensko mladino In še druge. Mladina Trbovelj bo tekmovala v atletskem troboju, v igri »Med dvema ognjema«, v malem rokometu, v odbojki in še v drugih športnih disciplinah.
Na večer pred rojstnim dnem tovariša Tita pa Je predvidena velika parada mladosti. Na sam dan 25. maj« bo zaključek pra-
znovanja s športnimi prireditvami. Tega dne bo na Igrišču »Rudarja« prvenstvo Slovenije v malem rokometu za mladino. V praznovanje pa bo posegla še vajenska mladina, ki bo priredila v organizaciji Trgovske zbornice razstavo svojih izdel-
kov, ter še druge športne orga-zactje, kot na prime«r strelci, posebno tekmovanje v nogometu, nadalje planinci, ki bodo v dneh od 18. do 25. maja priredili planinski teden v proslavo 30-letnioe Planinskega društva Trbovlje
Glasbeni festival v Vidmu-Krškem
2e lani je bilo v Vidmu-Krškem občinsko pionirsko pevsko tekmovanje, kjer so s« pomerili med seboj pionirski odredi. Pokazalo pa se je, da take prireditve ne uspejo najbolje na prostem, zato so letošnje tekmovanje izvedli v dvorani »Svobode« v Vidmu-Krškem.
Nastopili so pionirski pevski zbori osnovne šole z Vidma ln Dolenje vasi ter z osemletke z Rake in Krškega. Za razvedrilo je ob tej pri M ki poskrbel Jazz iz tovarne celuloze.
Prijetno so iznenadiii poslušalce mladi Vddemčani pod vodstvom tovarišice Blažičev« in
močan ženski pevski zbor osemletke z Vidma pod vodstvom tovariša Klepača. Tudi ostala dva pevska zbora sta zadovoljivo prestala preizkušnje. Za uspel festival je treba izreči priznanj« pevovodjem ln pionirjem. Skoda, da oblak ni bil zadovoljiv.
Iznenadilo pa Je, da so izostali pionirji iz Leskovca. Splošno je znano, da Je bil ta odred lani eden izmed najboljših v našem okraju, aii celo v republiki, zato. Je še tem bolj čudno, da niso ob tej priliki nastopil in potrdili svojo staro tradicijo
Spomladi leta 1938 se Je zbrala v Trbovljah mala skupina idealnih pšanlneev. ki so bili do tedaj včlanjeni pri osrednjem odboru Slovenskega planinskega društva v Ljubljani ter al Je zadal« nalogo, ustanoviti tudi v Trbovljah svojo lastno planinsko podružnico. Vodja tega podviga Je bil pokojni trgovec Josip Mahkovec, ob strani pa so mu »tali: Ante Beg, Avgust Koetajmšek. Lojze Močlvnikar, Jože Letntk, Franc Pliberšek, Franc Dreo, Drago Ratej ta še drugi.
Dne 8. maje 19Ž8 je bil ustanovni občni zbor v bivši dvorani Fronte na Vodah. Okoliš nove podružnice Je obsegal občino Trbovlje a Hrastnikom ln občino Dol pri Hrastnik J. Pred ustanovitvijo te podružnice je nekaj časa obstajal v Trbovljah odsek Planinskega društva Žalec, ki p« ni Imel dovolj potrebnih članov niti pogojev za nadaljnja obetor) in Je kmalu prenehal delovati. Zato Je soditi rojstvo planinstva v Trbovljah lete z dnem ustanovitve laatne planinske podružnice.
Nova podružnica, kd Je Imela v svojih vrstah zastopnike tudi lz delavskih slojev, at Je začrtala obširen program, da bi delovnega človeka zvabila iz temnih in zaprašenih krčem. , katerimi Je bil la tedaj posejana vsa trboveljska dolina, ven v naravo, na čist planinski zrak ter ga napotila na prelepe okoliške vrhove, ki ao samevali v svoji lepoti. Naj bližja planinska točka Je bila Mrzlica, zato Je podružnica usmerila svoje prvo delo na to postojanko Na Mrzlici Je že tedaj obstajala majhna planinska kočica, tako Imenovana »Hausenblhlerjeva koča«, ki pa Je v najboljšem primeru lahko prenočila na senu deaet ljudi. NI pa bila stalno oskrbovana ter Je njen ključ hranil trgovec Sporin na Katarini nad Trbovljami. Ta kočica Je bila last Savinjske podružnice SPD v Celju in Jo Je trboveljska podružnica 1. januarja 192Š prevzela proti mali letni pristojbini v najem, pozneje pa 1o Ja aavJnJška podružnica podaril« trboveljski v stalno last. Kočo Je tedaj podružniea za ailo opremila ter nastavila oskrbnika, da Je bila ob sobotah ln nedeljah vaaj za ailo oskrbovano Ker se Je krog ljubiteljev pisni n vedno bolj širil, Je ta kočica postala pretesna ta treba Je bilo misliti na
30 let planinskega društva Trbovlje
več)« ta udobnejše planinsko zavetišče. Kljub težavnemu gmotnemu stanju se Je podružnica, ki je bila navezana le na članarino svojih članov, brez kakršne koli druge podpore odločila zgradit* na Mrzlic* večji ta sodobnejši planinski dom. Koliko truda, koliko požrtvovalnosti ta ljubezni so vložili člani v to zamisel. Po komaj triletnem obstoju podružnice Je Mrzlica že dobila leip, udoben planinski dom, ki Je bil slovesno izročen svojemu namenu 20 septembra 1831 ob udeležbi velikega števila planincev lz vse Slovenije ta domačinov.
Podružnica pa se ni omejevala le na graditev planinske« doma Njena naloga Je bila širša. Prizadela al Je. da pridobi delovnega človeka za naravo, za naše lepe planine. Z neštevUniiml izleti ga je privabljala na oblek številnih gorskih vrhov širom po Sloveniji Prav tako pa Je z raznimi predavanji usmerjala zlasti revtirsko mladino v športno Izživljanje predvsem v smučanju
Vzporedno z domom na Mrzlici to »e porajala planinska zavetišča na Pianini (sedaj Partlizanslci vrhi. na Kumu, Zasavski gori ln Lisci Planinstvo se Je krepilo ta zajemalo vedno širši krog prijateljev plarvta. Na Planini Je tedaj oslkr bova.la svojo planinsko kpčo zagorska planinska podružiflca. n» Zaaavskl gori litijska in zagorska na Kumu pa Je Imela rldammoška podružnica svojo sobo v cerkvenem poaJonta ta HPD »Sijem«. Iz Zagreba Obe t* dve sobi Je pre vzela trboveljska oodružnica. Pre markirane ta z znaki opremljen' so bile vse poti na zasavske vr Sace tn delo Je bilo v najlepšem razmahu Tedaj pa Je prihrumel
v naše kraje okupator, ki Je na mah zavrl vse to delo. In še več: da ne b* okupator uporabljali naših planinskih domov za izhodišče svojih zločestih pohodov, so partizani morali » tolikim trudom zgrajene planinske domove požgati. Tako Je moral zgoreti leta 1942 tudi krasen planinski dom na Mrzlici.
Naša narodnoosvobodilna borba s sovražnikom se Je končala z zmago pravice nad krivico. Preživeli herojski borci so se spet vračali do«nov. V novi socialistični Jugoslaviji je prevzela vodstvo ln upravo države ljudska oblast, katere prva naloga 1e bila obno-
va porušene tn apuatošene domovin«, Tudi naša planinska bratovščina se Je. čeprav močno okrnjena, »pet zbrala ta začela z obnovo planinskega zavetišča na Mrzlici. Brez sredstev, s trdno voljo ta vztrajnostjo so naši planinci začeli graditi nov dom na Mrzlici, Dvajsetega julija 184« ao srečno končali svoje nspomo delo ln naslednjega dne spet izročili nov plantnaki dom na Mrzlici svojemu namenu. Pomoč pri tej gradnji pa Je nudila planincem tudi naša ljudska oblast Okrajnemu ljudskemu odboru v Trbovljah ao se tedaj pridružili še sindikati, flzkultuma organizacija ta le drugi ter pomagali Planinškemu društvu.
Zgledu trboveljske planinsko podružnice so sledila tudi sosedna planinska društva, koče na zasavskih vrhovih »o se druga za drugo obnavljale. Nove zgradbe so raatle in planinstvo Je zajel nov elan dejavnosti Sedaj planinarjenje ni bil več nekak privilegij posemeznlkov temveč Je poatalo potreba veega delovnega ljudstva. Teeni okovi, ki ao nekoč delovnega človeka silili, da se Je moral odreči mai-stčemu, tako tudi uživanju lepot naših panta, ao aedaj bili razbiti Pot planinstvu Je sedaj prosta, nova kultura ta novo športno Udejstvovanje Je sedaj omogočeno slehernemu državljanu.
Tud) delovno področje PD Trbovlje se Je po vpjnl vedno bolj širilo.
Za Mrzlico je prišla na vrsto o»toi»nka na Kumu. Po izvedbi •"■srne reforme Je prevzela tr-cMska podružnica nekdanje 'kveno poslopje na Kumu ln ga "»uredila v planinsko zavetišče, nne S septembra 1858 Je bil pla-
ninski dom na Kumu Izročen v uporabo delovnemu ljudstvu.
Zanimanje za planinstvo Je začelo presegat* predvojne uspehe, vrste planincev so vedno bolj ratole, planinstvo Je postalo množično ter Je že davno prekoračilo prvi tisočak članov. Da bj bilo mogoče delo v planinstvu laže voditi. Je bilo v Trbovljah ustanovljeno še eno planinsko društvo. Meseca Julija 1980 je bil ustanovni občni Zbor Planinskega društva Kum, Trbovlje, ki Je prevzelo v oskrbo planinsko kočo na Kumu, planinsko društvo Trbovlje pa Je obdržalo planinski dom na Mrzlici.
Od tega letu sita pričeli obe planinski društvi v Trbovljah tekmovati, katero bo bolje uredilo svojo planinsko postojanko. Obe koč* ata najprej dobili električno luč, Mrzlica v novembru 18S1, Kum pa v oktobru 1963. Na obe postojanki Je bila zgrajena tudi cesta, na Mrzlico že leta 18S8, na Kum pa prvotno do Dobovca leta 1937. a končno do vrha Kumu lansko leto. Končno »ta oba planinsko vrhova dobila le televizijski! aparate, Kum po še posebej relejno postajo Radia Ljubljana.
V vsej tej dolgi dobi 30 let so se nekateri planinci izkazali kot posebno požrtvovalni organizatorji ln gospodarstveniki Z njihovimi imeni Je tudi povezana zgodovina trboveljskega planinstva. Tudi Planinska zveza Slovenije seje apomnila teh delavnih tovarišev ter Je a srebrnim častnim znakom odlikoval Ante Bega, Avguata Ko-stajnška ln Poldeta Majdiča, kakor tudi lastno društvo, ki Jim le podelilo častno priznanje ln Učne diplome, ki so jih dobili razen omenjenih še pokojni Karel Re-žun, nadalje Drago Radej, Franc Šetinc, Viktor Simčič.
Razvoj planinstva gre nevzdržno naprej. Naša ljudska oblast ae trudi ustvariti vse pogoje, ki ao potrebni za nemoten razvoi in napredek planinstva ln turizma tudi v Zasavju. Naša državljanska dolžnost pa Je, da Jo pri tem podpiramo ln da tudi val enotno sodelujemo. Sleherni izmed na« naj se zaveda naših velikih nalog in pomatia naj širiti tudi planinsko delo med vse plasti našega delovnega ljudstva s čimer bomo doaegU. da bo planinstvo tudi v našem Zasavju koristno ne le posameznikom, temveč vsej »plodnosti.
Poslušalci, ki so zasedli dvorano Delavskega doma, so bili prav gotovo zadovoljni z izvajanjem nastopajočih, sa) je bil zlasti drugi del koncerta — ki ga je vodil pevovodja Jože Skrinar <— perfektno izveden. »Kurir* Radovana Gobca, ki so ga pevci odpeli za zaključek prvega dela, je dokazal, da obvladajo tudi težje skladbe.
Ako upoštevamo, da je pevski zbor »Zarje* res rudarski pevski zbor, saj ga sestavljajo člani, ki so dnevno zaposleni v jami v najtežjih prilikah, potem jim lahko izrečemo upravičeno vso pohvalo za njihov trud in uspeh na tem koncertu. Prepričani sme, da bo »Zarja* tudi v bodoče dvigala pevsko izobrazbo' svojih članov in jih v čistem /amaterizmu vodila od koncerta do koncerta k vedno večjimi uspehi. Gostovanja raznih poklicnih in polpoklicnih skupin, ki Trboveljčane večkrat navdušijo bol) z bleščečimi naslovi kot pa s pričakovano in železno kvaliteto, bodo domači kulturniki-amaterji uspeli nadomestiti le tako, da bodo neprestano dvigali kvaliteto svojih nastopov. »Zarja- je s tem koncertom pokazala, da to ni nemogoče in ji prav zato želimo, da nas v bodoče še večkrat preseneti.
Dentist Ivan Sabo — šestdesetletnik
Letos na Jurjevo je obhajal skromno ta v krogu svojih naj' ožjih šestdesetletnico rojstva daleč v Posavju znani originalni šaljivec, nlmrod in športnik, tovariš IVAN SABO, dentist iz Radeč.
Izšel Je lz hrvaške družine 1» bogate Slavonije. Sirni svet ga J® že rano zamikal. Ze kot mladenič se Je ukvarjal z lovom ln itpof' tom. Izučil se Je zabotehnišk* stroke, videl tujino, a nekaj W* Po prvi svetovni vojni ga že najdemo kot zobortehnlka v Brestanici. Mladini Je bil vzor športnik* lovcem drag tovariš. Ko sl Je uredil »voj dom in našel družico, ** Je za stalno naselil v lepih Radečah.
Mod okupacijo Je bil zaradi simpatij do naših borcev in pomoči, ki Jo Jim Je nudil, čeprav Hrvat, zaprt ln trpinčen. Njemu ko»
zobotchnlku *o gestapovci izb*** skoraj vse prednje zobe.
Med nami Je Jubilant zelo Prl! ljubljen ta spoštovan ne le 6®: odličen dentist, ampak tudi k®: krasen lovski tovariš z boga**®) znanjem, kot ga Ima le malokat** rl član zelene bratovščine, Je °K dalje odličen strelec, vedno P®.1 četudi včasih pikrega humoiJ* znan vsem športnikom kot ustanovitelj ln dolgoletni predsedtajf športnega društva ta aploh k": človek z zlatim srcem m odp*^ darežljivo roko.
Njegovi prljatelII mu k fP**^ življenjskemu prazniku Iskr*?.
čestitamo In mnog* letal«
mu kličemo!
REŠITEV PRVOMAJSKE KRUHKE
Vodoravno:	1 VetUca planina,
S- 2te Bina, 14. tovor, 16. kavah, U. AUJaž, 17. prid, 21. »Samina, 23. jure. 24. et, 38. Bma, 37. letine, 28. kletartca. n. Bat. 32. Latlnec. 33. Danila. 24. strti, 36. otekanje, 28. pokal, 40. m., 41. anglom, 42. Avali. 43. hal, 46. muka, 4«. moep. 48. npkoboroc, 64. nak, 56. ra, 67. Kulm, •6. usahel, 69. ter, «1. Mo, »3. OLO, M. masirati. 6«. onod, 88. gama, TO, tro, 71. Imena, 74. obilo, 7«. •B-. 77. lažen, 78. zakasnel, 80. krema, 81. antena, 82. skomine. 88. Jat. 88. nenorčav, 91. popoln, 82. «ero, 93. en, 94. Mal, 95. povezan, »8. Anam. 97. votek, 100. kumara, 101. pedal, 102. carima/r, 100. pre-tolSlJenost.
Navpična: l. viHcati, 2. etamln, J. lavioe. 4 Iranec, 5. kija, 6. Ani, J. pa, 8. atletika, 9. noj, 10. Iva, U. nož ek, 12. ar, 18. arene, 17. SPre-SP«, 18. Rostov, 19. iztekam, 20. J*. 21. sla. 22. let. 23. platnsr, 26. *, 28. kdorkofll, 29. ailarm, 30. Rangun, 32. 1/lliipu.t, 36. tarok, 37. Jokam, 38. enako, 44. leto, 47. smrt, *. rusogtev, 49. osi, 50. kar, 51. ona, 52. bet, 53. cenilke, 56. rogoz. 56. slaba. 60. romar. 63. omikan. 65. arzenal, 67. deževen, 69. ®*uo, 72. nemara. 73. anatom, 75. ostrmeti, 79 nečak, 82. spomin, 93. govano, 84. Opras, 85. Mozart, 86.
87. nran, 89. ne, 99. Enver, 92. ?a, 96. pure. 90. ode, 99 TAM, 1W. kaj.
Za nagrade »o bili izžrebanj:
1. nagrado dobi Rudi Urankar, v. p. 7482, Džakovica — Kosmet, 2. Natja Jenko, Cesta Bratov Miilav-oov, Brežice, 3. Vido Mrak, Trg franca Fakina 24, Trbovlje m, 4. Ivan Tomažin, zdravilišče Novo Ce‘j«, p. Žalec, 5. Ana Bukovšek, ®°'Je l. Zagorje.
Še dve točki za Brežice
TO Ni VEC ŠPORT, AMPAK
MARIBOR 1 RUDAR 0:8 Odgovorov Je prav gotovo več, toda na kratko bi popolnoma upravičeno odgovorili — podivjanost! Čudimo se. da Je kaj takega mogoče, kJJub dnevnim objavam v časopisju ln kljub ostrim »teoretičnim« ukrepom NZJ, kd — kot kaže — ostajajo zgolj teoretični, saj se lz dneva v dan dogaja isto: pretepi, neredi, surovost na igri-9ču ln na tribunah med gledalci,
Mariborčani bogat register. Zlasti se je večkrat uporabljala psovka »fašisti« in la pametnejšim gostom gre zahvaliti, da so se umaknili podlvjancem brez besed, da ni priSlo Se do hujših lzigredov.
Čudimo se, kaj so počeli odborniki ln zakaj ni bilo nobenih varnostnih organov. Odborniki so se verjetno zabavadii ln uživali ob »lepi ln športni« Igri. In da ne bi bili prikrajšani za učltek, se
V	nedeljo so nogometaši gostovali v Šoštanju, da odigrajo prvenstveno tekmo proti domačemu »Usnjarju«. Srečanje se Je po incidentu na Igrišču končalo z rezultatom 3:0 p f. za goste.
V	prvem delu igre je močan veter pomagal domačim, ki so z Izredno surovo igro prisili goste, da so se morali le braniti, ter poskušali zmagata za vsako ceno. Zaradi
aradl prestopka Je bil izključen domači igralec št. -1. — V drugem
nasprotnikova vrata ln je kazalo, da bodo tudi zmagali, nato pa so Šoštanjčani podvojili nešportno igro iz prvega polčasa, v 17. minuti Je brežiški napadalec Sulja-
(U in na uriK/u-nan mea gietuici, ui umi t«iMajooni	uum-n, er*-
Prav to se Je zgodilo preteklo Je vse to po tekmi še nadaljeva-nedeljo v gospodarsko-kultumem lo, saj so gostje še skoro celo centru Štajerske, v Mariboru. uro trepetali v avtobusu, predem No, najprej o »športni« Igri, kt se jim Je posrečilo ultd iz Marije bila vse drugo kot športna, bora. sodnik .. . Je sodil »odlično«
Domači so kar tekmovali, kdo bo »pokosil« več Rudarjevoev. Tako se Je nekomu kaj kmalu posrečilo onesposobiti Hladnika, nadalje soneta, Ahlina ln Opresrvika, pa tudi ostali igralci so a večjimi ali manjšimi praskami zapuščali Maribor, tako da lahko mirno trdimo. da se Je njihov načrt uresničil.
Vzporedno z dogodkom na igrišču pa Je šel razvoj tudi med gledalce. ki »o dosledno Sledili dejanjem svojih mlljencev, samo s to razliko, da so razen pretepanja gostov — gledalcev razširili svojo ^dejavnost« tudi na Igrišče
v prid Mariborčanov ln po vsej verjetnoeti nosi del krivde za tak-
V nedeljo v Sevnici:
šem dogodek, ki Mariboru nikakor ni v čast.
Ali res ni mogoče preprečiti takih Izgredov? Ali ni potrebno, da se ob takih dogodkih resno zamislimo? Ali m že Skrajni čas, da poiščemo vzroke ln krivce? Ali
naj bo šport zatočišče ljudem, ki g jo prj gkoku ponesreči udaril do-uživajo samo ob zmagi svojih mi- mačega Igralca in se je pokoril ljencev, pa naj bo ta pridobljena sodnikovi odredbi. Takoj nato je še za tako nizkotno ceno. čeprav domači igralec št 6 Suljagtča na-za ceno osebne časti?	lašč brcnil, tako da je obležal na
Radovedni smo, ali bodo pnstoj- igrišču ni forumi objektivni in kaj bo- Objektivni sodnik Zupan iz Za-do pametnega ukrenili, ali pa bo gorja je upravičeno ln pravilno tekma odšla v anale samo kot kaznoval tega napadalca, ki pa ni neodločen Izid.	hotel zapustiti igrišča. Tudi osta-
Tako najbrž tudi^bo^^. ^ li igralci so ob podpori svojevrst-
USPELI NASTOPI RADESKIH NOGOMETAŠEV Radeška nogometna enajsterica je presenetila domače športno občinstvo že z dvema novima zmagami. Najprej so Radečani v Krškem premagali tamkajšnje igralce »Partizana« s 3:1 po
ne publike začeli ogrožati sodnika, ki so ga zaščitili gostje ln pozneje Ljudska milica. Ker domači igralci niso ubogali sodnika, Je le-ta po preteku roka odžvil-gal tekmo s 3:0 p. f. v korist brežiških igralcev, kljub dejanskemu stanju 1:1.
Pravijo, da v zasavskih revirjih doživiš marsikaj na nogometnih Igriščih — toda takih Izpadov, kot je bil v Šoštanju, pa zares ne poznamo. Grobo kršitev športne di-
tek za pokal 0L0 Trbovlje
V nedeljo bo Sevnica spet oži- na tekmovanje v Sevnico 18 te-vda. Tekmovalci in tekmovalke kačev.
z vsega območja zasavskega Pionirji letnikov 1943 do 1948
okraja se--------	----- -----.---- — --- -------- -	_ ,
tam na okrajnem prvenstvu v progi, mladinci letnikov 1939 do , so teku čez dm in strn za pokal 1942 na progi 1.500 metrov, in
delu Igre so gostje začeti oblegati scipiline domačih igralcev ln pu-
• -	..............bilke bodo obravnavali nogometni
forumi, ker zaslužijo krivci najstrožjo kazen — prav pa bi bilo, da . bi se za ta primer pozanimal še tamkajšnji sodnik za prekrške in pomagal izravnati stvari, ki se na naših igriščih ne smejo dogajati.	-ek
SVOBODA (TRBOVLJE) : PROLETAREC (ZAGORJE) 4:1
Lepo nedeljsko vreme Je privabilo na igrišče precej navijačev, da prisostvujejo prvenstvenemu nogometnemu srečanju med domačo »Svobodo« in »Proletarcem« lz Zagorja.
Obe moštvi sta se trudili za čim uspešnejši Izid tega srečanja, vendar Je bilo domače moštvo uspešnejše in sl je zasluženo priborilo dve točki. Rezultat pa bi bil lahko tudi drugačen, če bi Imelo eno ali drugo moštvo malo več sreče pri streljanju na vrata.
Za »Svobodo« so bili uspešni Zvone Mrežar, Viktor Strniša ln
bodo tega dne zbrali bodo tekli na 800 metrov dolgi ostri, tipično prvenstveni tekmi. Albm KasteBc^ Cemi^M^gcrt-
be (avtogol). Za goste pa je
LJUBLJANSKA DRAMA PRIDE V TRBOVLJE
Kot smo izvedeli, bo Drama Slovenskega narodnega gleda-Užča iz Ljubljane končno le gostovala v Trbovljah. V nedeljo, 8' junija, bo nastopila v Delavskem domn a Azelrodovo komedijo "Sedem let skomin«. Komedija je doživela v Ljubljani sijajen UsPeh, saj jo dajejo že skozi tri sezone, kar pri nas ni tako Pogost primer. Uspeh Axelrodovega duhovitega dela pa nas ne Preseneča, ker v glavni vlogi nastopa Stane Sever, ki je ravno tu Ustvaril enega svojih najčudovitejših likov.
Ljubljanski umetniki bodo gostje Revirskega akademskega društva. Trboveljskemu gledališkemu občinstvu se obeta veliko doživetje, na katerega smo zaman čakali dolgo vrsto let.
Okrajna Zveza prijateljev mladine ln Zveza Svobod okraja v Trbovljah
prireja
REVIJO
MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV IN GODB
v Delavskem domu dne 18. maja 1958
°b 9.30 dopoldne Promenadni koncert godb na pihala, ob 10. uri revija pevskih zborov v gledališki dvorani Delavskega doma.
Komunala Trbovlje opozarja prebivalce mesta Trbovlje, da 0,nejijo prekomerno potrošnjo pitne vode.
Prepoveduje se zalivanje vrtov, škropljenje cest In betonl-ranje s pitno vodo.
Prosimo potrošnike, da z vodo varčujejo, sicer bodo določeni Pfcdeli ostali brez pitne vode.	KOMUNALA TRBOVLJE
Delavsko prosvetno društvo, »Svoboda-Center« v Trbovljah Vabi vse mladinke ln mladince (mlade delavce, vajence, učence, ^•jake, študente ln mlado inteligenco), ki Imajo vesolje do gledališke umetnosti, da se udeleže uatanovnega sestanka GLEDALCA MLADIH, ki bo v torek, 20. maja, ob 8. nr| popoldne, v Predavalnici Delavskega doma v Trbovljah.
Odbor
RAZPIS
*a vpis v 1. letnik rudarskega, kovinarskega ln elektro odseka
industrijske rudarske sole v Zagorju ob savi
v šolskem letu 1958/59
Pogoji:
1. RUDARSKI ODSEK
Kahdldat mora z uspehom opraviti 6. razred osnovne šole ali *• razred gimnazije, v koledarskem letu 1958 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti telesno in duževno zdrav.
2. KOVINARSKI ODDELEK
Kandidat mora z uspehom dovršiti 3. razred gimnazije ali ’ razred osnovne šole ter mora biti telesno in duševno zdrav.
3. ELEKTRO ODSEK
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4. razred gimnazije ali *• razred osnovne šole ter mora biti telesno In duševno zdrav.
Šolanje v vseh treh odsekih traja tri leta. V času šolanja s« ucenci rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavc-farske stroke — kopače, učenci kovinarskega odseke s« izbijejo za poklic strojni ključavničar, strugar, rezkar, kovač 0r°djar in posluževalec Jamske mehanizacije, učenci elektro 0<Jseka pa za obratne električarje ln elektro mehaniko.
Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 1500 do 4000 farjev ter jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske po-tr«b5fine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno °bleko, obutev in perilo.
. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo Ravnateljstvu šole predalu s 30 din kolkovano prošnjo ter naslednje osebne dokumente: !• zadnje šolsko spričevalo;
2.	izpisek iz rojstne matične knjige;
3.	potrdilo o premoženjskem stanju staršev;
4.	potrdilo o višini otroškega dodatka.
. Nekolkovanlh prošenj ter prošnje brez priloženih lu: ■ ne Oiho upoštevali.
V izjemnih primerih bodo sprejeti v vse tri odseke tudi k^ncl z manjšo šolsko Izobrazbo, če uspešno opravijo aprejemnl
». pri šoli je Internat, ki nudi učencem vso potrebno oskrbo, j"aididatl izven Zagorja, ki želijo stanovati v Internatu, morajo 0 navestl v prošnji.
- Vpis v šolo traja do 25. avgusta 1958. Kandidat se lahko osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti.
Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi
NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE
Uanes poskusite rešiti tole uganko:
OB LEPEM VREMENU JE PODOBEN KORENU,
V DEŽEVNI DOBI PODOBEN JE — GOBI.
41, ste našli pravilen odgovor na to uganko, r. m ga prinesite Pa pošljite po pošti. Tudi za rešitev te uganke imamo prilepljeni dve lepi knjižni nagradi, ki ju bomo razdelili po ^*?tvl žreba.
dali Knavs 2 in
Mlinar 1.
(ko so svoje lcrvniško delo opra- okrajnega ljudskega odbora Tr- člani letnika 1938 In starejši na V drugi tekmi pa so bili v Ravan med gledalci, so Igralce ob- bwlije Tekmovanje se bo pri- progi 2.500 metrov. Pionirke let- de4ah poraženi nogometaši iz
I5SS-S?wi^SSS
poimenske prijave do včeraj, in starejše na progi 1.000 me- sicer slabša, vendar je zmaga
uspešen Ogrinc.
Glavni sodnik Koražija te Celja Je uspešno opravil svojo nalogo.
-no-
1Z SEVNICE
Čebelarska družina je Imel*
pred kratkim svoj redni letal občni zbor. ki so se ga udeležili člani iz Sevnice ln okolice. Zbor je pokazal, da družina navzlic najskromnejšim sredstvom uspešno deluje za napredek čebelarstva in tudi v korist sadjarstva. Minulo leto je družine priredila dve strokovni predavanji, uspešno posredovala pri nakupu sladkorja za pitanje ln drugih potrebah članov ter budno pazila na morebitne pojave boiezni. — Po predavanju predsednika o nosemavostl čebel so na občnem zboru: sklenili napraviti na široki podlagi preiskave o možnosti obstoja te bolezni. Dalje je zbor sprejel sklepe glede pospeševanja saditve ln zaščite medovitih rastlin. Soglasno je bil potrjen dosedanji odbor družine. Število članov s* je zopet povečalo.
Družbeni plan In proračun
občine Sevnica za leto 1968 sta bila pred nedavnim po obširni in temeljiti razpravi sprejeta na skupni seji občinskega odbora in zbora proizvajalcev. Proračun je v splošnem precej višji od lanskega, delno tudi zaradi tega, ker so nekatere ustanova prešle od okrajnega na občinski proračun.
Kakor vse kaže, so se v posa- trov.
domačih zaslužena. GoJe so dali
meznih zasavskih občinah na to V vsaki skupini se bo ocenje- Mlinar 4, Lavrinc in Knavs pa tekmovanje letos z vso marlji- val-o prvih deset mest, in sicer PO *•
vostjo pripravili, še posebej zato, ker je letošnje tekmovanje, oziroma pokalni tek, v okviru praznovanj ob dnevu mladosti.
Po vseh zasavskih občinah so že izvedli predtekmovanja za to osrednje okrajno tekmovanje, odnosno občinska prvenstva v teku čez dm in strn. Prvaki teh prvenstev, in sicer prvi trije v vsaki skupini, pa se bodo ude-
tako, da prejme prvi 10 točk, drugi 9, tretji 8 itd. Ekipni zmagovalec postane, ki si pribori največ točk v vseh skupinah. Ekipni zmagovalec prejme pokal okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Prvi, drugi in tretje plasirani v vsaki skupini prejmejo diplomo in praktično darilo. Diplome pa bodo prejeli še ekipni zmagovalci v moških ln
LESTVICA MVC NOGOMETNE LIGE
Rudar 20 14 3 Kladivar 20 11 4 Maribor 20 11 4 Jedinstvo 20	8	8
7 5
ležili okrajnega prvenstva. Tako
bo vsaka občina poslala obvezno
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
Rudar : Odred (Ljubljana) 53:5« (24 M«)
Po rezultatu v prvem polčasu, ko 90 Rudarjevi igralci odšli na odpočitek z 8 pikami naskoka, smo bili prepričani v zmago domačih. V prvem delu Igre. sta bila oba nasprotnika precej nezanesljiva ln neefektna. Vendar pa so gostje v drugem delu tekme zaigrali bolje in kar Je glavno: v neefektnostl iz prvega polčasa ni bilo niti sledu ln v neka} minutah so Igro izenačili. Rudarjevcl pa »o »vztrajali« pri svojih nezanesljivih me-tflh in ktlub vsemu trudu niso uspeli dohitet} gostov. Morda je temu krivo to, da so zaradi premoči v prvem delu Igre podcenjevali Ljubljančane, ali pa Je vzrok . kaj drugega. Dejstvo Je, da »Odred« ni bili nasprotnik, kt ga ne b( bilo mogoče premaga«, »aj ni razen v drugem delu igre z meti od daleč, pokazal nič novetga.
ZENSKE : RUDAR : ODRED 62:34 (31:14)
Prijatelji teka čez dm in strn! Pojutrišnjem torej v Sevnico! Sevnica vas vabi!	(ma)
Sloga Sloboda Slaven Mladost Zagorac Tekstilne 20 Drava 20 Aluminij 20
19
19
20 20 20
65:18
46:28 55:32 36:20 39:38 34:28
8	35:35
9	48:56 9 35:45 S 31:48 2 27:58 14 23:57
31
28
26
24
19
19
18
18
18
15
14
10
OBJAVE IN OGLASI
MALI OGLASI
Upraviteljitvo osemletne šole Trbovlje-Vode obvešča vse starše šoloobveznih otrok, rojenih v letu 1951, da bo vpisovanje v I. razred osemletne šole od 19. do 24. maja 1958. med 8. in 11. uro dopoldne v pisarni šolskega upraviteljstva. S seboj prinesite rojstni list ter potrdilo o cepljenju proti kozam in david.
Upravi te ljstvo
Sprejmemo dva moška vajenca za uk v želeaavinariko in av*
RAZGLAS
Obveščamo vse lastnike krom-pirišč, predvsem vrtičkarje, da morajo označiti svoje površine, zasajene s krompirjem, z napisnimi tablami zaradi zatiranja koloradskega hrošča. Kolikor lastniki sami ne bodo izvršili ukrepov za zatiranje, bodo to akcijo opravile ekipe na stroške lastnika. Površine, ki ne bodo označene in s« bo pojavil koloradski hrošč, bodo ekipe poškropile s kemičnimi sredstvi in uničile ves nasad, proti kršite-
tomaterialno stroko. — Pogoji: ljem pa bomo uvedli kazenski predpisana šolska Izobrazba in postopek.
po možnosti domačini. Prednost imajo osiroteli oz. svojci članov ZB.
Potrebne podatke dobite na upravi »Trg. podj. Železnina« Trbovlje.
Kupim kozolec v okolici Trbovelj. — Naslov v upravi liata.
Razni gostilniški inventar ugodno naprodaj. — Vprašati pri Ani Berger. Trbovlje 1.
Starejši vdovec išče gospodinjo,
upokojenko za stalno, veščo
»ELEKTRO-TRBOVLJE« proda motorno kolo znamke »Saks«, 98 c cm. Ni v voznem atanju. Prednoat Imajo državne ustanove in podjetja. V kolikor do 22. maja od teh ne bo ponudb za odkup, bo 24. maja 1956 ob 8. uri dražba kolesa privatnim interesentom.
ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini v Trbovljah. Naslov v upravi lista.
Opozarjam vse, da nisem plačnik za dolgove, ki bt jih napra-
nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen ivojega « *ha ln priimka Se razred šole, ki Jo oblikujete, nadalje pošto kjer ate doma.	UREDNIŠTVO
rešitev NAGRADNE UGANKE IZ 11. ŠTEVILKE
. TLV- °™tma bctno poslali knjižno darilo po poiti.	.
ostalim. ki jkn žreb žal ni bili naklonjen, za poslano ugenike in u pozdrave prtartkia hvala.
UREDNIŠTVO
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah; od 16. do 19. maja amer. barv. cinem. film »Princ Vanjam*«: od 20. do 2?. majg pa mebiškl film »Midva«.
Kino »Svoboda« Trbovlje II: od 16. do 19. maja smer. barvni film »Pony ekspresa«; naslednji teden pa ruski barvni kriminalni film »Zadeva Rumjančeva«.
Kino »Svoboda« Vldem-Krško:
17. ln 18. maja angl. film »Mad-Iena«; 21. In 22. maja ital. film »De^le Iz Sanfredijana«; 24. In 25. maja ital. film »Slepo dekle li Sorenta«.
Klilo Brežice: 16. In 17. maja amer. barv. vist. film »Tajln-s tv ena hiša«; 18. in 19. maja amer, barv. cinem. film »De-slree«:	20.. maja ruski barvni
film »Skrivnost dveh oceanov«;
21. maja jug. film »V mreži«; 22.
In 23. maja poljski film »Klobuk g. Anatola«.
Kino Sevnica: 17. ln 18. maja amer. barvni film »Črni labod«; vila moja žene Silva Ajdič. — 24. in 25. maja amer. flXm »Rde- Martin Ajdič, Trbovlja — Gim-ča reka«.	nazLJska 22.
RAZPIS
za te&a) Polltifine Sole pri CK ZKS
(od 2. septembra 1958 do 30. Januarja 1959)
Tečaj politične tole je namenjen predvsem delavcem ln delavkam v Industriji In kmetijstvu, ki že delajo ▼ organih delavskega In družbenega upravljanja ln jim je zato nujno potrebno osnovno znanje Iz politične ekonomije ln znanstvenega socializma.
Prijave t osebnimi podatki, i podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, vIMnl mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah In družbenih organih, pošljite do 25. junija 1958 na upravo Politične tole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na cvoj občinski komite ZKS.
Sola Ima tudi svoj Internat za slušatelje, k| se doma Izven Ljubljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, In sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše Informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
»KOMEDIJA 0 KOMEDIJI« V TRBOVLJAH
Uprava Delavskega doma v Trbovljah obvešča vse domačine in prebivalce v okolici, da bo Slovensko ljudsko gledališče it Celja gostovalo v Delavskem domu v Trbovljah v sredo, 21. maja 1958 ob 16. in 20. uri. Uprizorilo bo komedijo Marjana Marinčo »KOMEDIJA O KOMEDIJI«. Predstava ob 16. uri bo za gledalce izven abonmaja, ob 20. uri pa ta vse tiste, ki so abonirani.
Vstopnice za predstavo ob 16. uri so v predprodaji pri blagajni Delavskega doma. Za predstavo ob 16. uri je vstopnina za mladino znižana.
Abonente prosimo, da ob prevzemu vstopnic poravnajo zaostali del abonmajskega zneska.
UPRAVA
Označenje parcel mora biti Izvršeno najkasneje do 31. 5. 1986.	Ob. LO Hrastnik
RAZPIS
KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA BRE2ICE
razpisuje del. mesto referenta za investicije — gradbenega tehnika.
Pogoji: strokovna kvalifikacija, po možnosti s prakso. Nastop službe takoj ali po do-
nekoliko dela na malem po- govoru. Plača po tar. pravilni-sestvu. — Naslov v upravi fcu _ dogovoru, lista.
Ponudbe poslati do 20. 5. 1958 na upravo KPPZ Brežice.
ZAHVALA
Dobremu ln skrbnemu zdravniku dr. Minku Bricu, šefu pljučnega oddelka v Brežicah, se za njegov trud, skrb ln uspešno zdravljenje naše hčerke Nade. iskreno zahvaljuje — družina Lesjakova.
ZAHVALA
Ob Izgubi mojega moža
LUDOVDCA HAUPTMANA
se naj lepše zahvaljujem za skrb ob njegovi bolezni dr. Starki-novi, dr. Komn©rov*kyju ln. ostalemu strežnemu osebju bolnice.
Zahvala predsedniku terenske organizacije SZDL 1. maj, za poslovilne besede, darovalcem vencev ln cvetja ln vsem. ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča Marija Hauptman — Trbovlje.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
BLAŽA KLENOVŠKA
»e Iskreno zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo šefu Internega oddelka trboveljske bolnišnice dr. Nadi Starklnovi. dr. Komorovekyju ln strežnemu osebju.
Hvala tudi pevcem ln godbi DPD »Svobode I« za žaloetlnke.
Žalujoči družini Tratar, Klenovšek.
Krištof Dimač
PO POVESTI JACKA LONDONA
Riše: J Spitale*


Mi


V

m
M
,;.S»
ft
(krilci
fev ir-
k/

Medtem ko ata gospodarja takoj zlezla v čoln, sta ga Dimač in Cok odrinila v globoko vodo. Ko pa jima ja voda začela pljuskati ▼ škornje, sta se tudi oi/adva zavihtela na krov. Ker gospodarja nista držala vesel pravilno, je čoln pognalo nazaj h kraju, kjer je čoln nasedel na pesek. Kakih šestkrat so z velikim naporom ponovili to delo.
Cok ae je slabe volje usedel na rob in »1 v ust* zatlačil pest tobaka. Gledal je v oblake in sam zase nekaj mrmral. Dimač pa Je povezoval čoln, medtem ko sta gospodarja kdaj pa kdaj napravila kako pikro opazko.
»Ce bosta poslušala moja navodila, bomo čoln kmalu spravili od obale,« je rekel Sprague končno.
15.
Njegov naavet je bil sicer dober, toda preden sl je mogel pomagati na krov, je bil moker do pasu.
»Bomo še morali iti na suho in zanetiti ogenj,« j* rekel, ko se j« čoln zopet ndrl v pesek. »Zmrzujem.«
»Ne boj ee moče,« je prezirljivo dejal Stlne. »Drugi h btU la bolj mokri, pa *o vendar odpluli.«


Bliskovita akcija »Zasavskega tednika«
KO SE BLAGAJNE ZMOTIJO
Velika, porjavela dlan je potisnila pred okence stodinarski bankovec. Roka v blagajni je odštela nazaj prav tolikšno vsoto v drobižu. Velika, porjavela dlan je stlačila vse skupaj v denarnico, segla v žep, razpotegnjen obraz pa se je komaj vidno zasmejal. Nič več.
*
Po naključju se je znašla na naši uredniški mizi Vusova stran izpred nekaj tednov, ki govori o akciji »Ku-sur«, o tem, kaj se dogaja, če trgovec pomotoma vrne kupcu 500 dinarjev preveč. Ta hip se je rodila tudi zamisel za našo akcijo. Naš namen je bil preizkusiti trboveljske potrošnike, ugotoviti, kako so pazljivi pri preštevanju denarja, in ali so pošteni,
Določili smo znesek 50 dinarjev, kraje naše operacije in dan. Odločili smo se za minuli petek.
*
Sop plavih las mu je obvisel čez rob ponošene baretke na mozoljča-stem čelu. Telo je tičalo v modri, z malto ometani delovni, obleki. Iz žepa mu je molel rumen zidarski meter.
Vstopil je brez pozdrava in takoj naročil:
— 20 Zeta!
Prodajalcu v trafiki štev. 3 na Trgu revolucije je pomolil 500 din. Ta jih je spravil v predal in nemo odštel drobiž. Potem je dejal: — 45.
Mladenič je pobral denar.
— Preštejte prosim, ga je opomnil trafikant.
Telo v modrem je obstalo med vrati. Oči so zrle v šop bankovcev. Noga je stopila za spoznanje nazaj, potem pa hitro naprej.
Spet se je ustavil zunaj, na pločniku. Spet se je telo borilo samo s seboj.
Da ali ne?
Delavec je odšel z zavojčkom Zete m petdesetakom preveč proti gradbišču Blagovnice.
*
— Vestnika!
2enska v spodrecanem krilu, že starejših let, se ,je ustavila pred kioskom pri lekarni in kot vsak petek tudi tokrat kupila »Zasavski tednik-*.
Plačala je s sto dinarji, nazaj pa je dobila 140 din. Nekoliko zmečkan kup denarja je počasi ravnala in štela. Nenadoma:
— Pet kovačev je preveč!
Nič ni pomišljala. Takoj jih je vrnila.
*
Tlak pred blagajno Delavskega doma je neprestano topotal. Zvečer prvič v Trbovljah — »Zlomljeno kopje*.
Stali smo ob strani in opazovali ljudi.
Ob 4.35 — rudar s Terezije je ku-
pil dve vstopnici za ob osmih. Pri preštevanju drobiža je takoj ugotovil »preveliko radodarnost*. Opozoril je blagajničarko.
Ob 4.40 — skupina fantov v razgretih srajcah je naročila najcenejše vstopnice, zato pa se ni pola-komnila preizkusnih 50 dinarjev.
Tud; tretja akcija v Delavskem domu, hip za tem, se je končala zadovoljivo.
Okusno opravljen človek mlajših let je brez pripomb vrnil presežek.
*
Bosopet fantč se je zadihan ustavil pred točilno mizo gostilne »Pod lipo* pri trboveljskem kopališču.
— Tri deci črnega!
Natakarica mu je vrnila mimo njegovega denarja tudi naš bankovec.
Zelenko je vtaknil v hlačni žep in skoraj stekel skozi vrata. Zunaj pa se je ustavil in začel pazljivo šteti. Dvakrat je premetal papirnati denar. Šele takrat se je prepričal, da se ne moti. Spet je prijel za kljuko gostilne.
Potem pa se je še hitreje pognal v breg pod Posetje. Bil je dijak trboveljske gimnazije.
»
Avtobus je požiral kilometre proti postaji. Sprevodnik je opravljal svojo dolžnost. Možakarju na sedežu je v precejšnji stiski vrnil pomečkan denar in vozovnico.
Človek v velikih, temnih očalih je vse skupaj pograbil in stlačil v enega izmed žepov.
Nič ni štel.
Ali je kdaj ugotovil presežek 50 dinarjev?
Potoval je proti Ljubljani.
•
Skupaj s sličico, ki smo jo objavili v uvodu in se je zgodila pri nakupu bonbonov za 50 din v eni izmed trgovin v središču mesta, je odšlo iz naših denarnic osem bankovcev po 50 dinarjev.
Pet jih je bilo zvečer spet v naših žepih.
Ja- Koprivc
KOT JE VIDETI. SE NAM LETOS OBETA SONČNO POLETJE NAJVEČ OD TEGA S[ OBETAJO NASI TURISTIČNI KRAJI VZDOLZ JADRANSKE OBALE. TOD SE JE SEZONA ZE ZAČELA IN KOT JE VIDETI BODO IMELI NASI OBALNI PARNIKI LETOS POLNE ROKE DELA S PREVAŽANJEM ODDIHA ZELJNIH LJUDI.
Od vsepovsod
vnt/n	»ta_i_*t_i_	EC oA«
NOVO VOZILO V Franciji so izdelali novo vozilo, ki je dobilo ime Rokocykle«. To je majhen helikopter, ki leta tik nad mestnimi hišami, po poletu pa ga lahko popolnoma zložijo in peljejo v navadnem osebnem avtomobilu.
PRIPRAVLJENOST Strokovna organizacija novinarjev v Hamburgu je poslala pred kratkim vsem svojim članom vabila za sestanek z razpravo, ki je nosil naslov:
»Kako naj se novinar ponaša v vsemirju«.
FRANCOSKA LETALA Pravijo, da so francoska letala »Tridenta med najboljšimi na svetu. S tipo »Trident II« je ne-
dolgo pilot Guignard postavil nov svetovni rekord v hitrosti dviganja. Na višino 15.006 m sc je povzpel v dveh minutah ln
Velikanski ruski projekt v blaginjo človeštva
Zajezitev Beringove
morske ožine
Sovjetski tehniki se ukvarjajo z uresničitvijo gigantskega projekta: v Beringovi morski ožini naj se napravi velikanski jez. Potem bi lahko toplo vodo Pacifika napeljali v Severno Ledeno morje.
Po mnenju Aleksandra Mar-kina z Akademije znanosti v Sovjetski zvezi je ta mogočen načrt izvedljiv. Posledica uresničenja tega velikanskega projekta bi bila, da bi Severno Ledeno morje lahko ogreli. Tedaj bi namreč klima v severnih delih Azije, Amerike in Evrope postala znatno milejša.
Močna električna centrala na
atomsko energijo bi lahko poganjala stotine velikanskih se-salk, ki bi spravljale vodo iz Tihega morja v polarne vode. Na ta način bi ostal tamkaj nekakšen »umetni morski tok«, kot ga poznamo v Atlantskem oceanu, ki dela v Evropi milejše podnebje, in ta umetni morski tok .bi klimo v arktičnem predelu tn sosednih področjih znatno spremenil.
»Z uresničitvijo tega projek-
Maš drobnogled	
• Našo gospodarstvo za-	vračunana vsa vozila od
posluje letno preiko 1*0.46«	motorja do traktorja.
novih delavcev ln usluž-	• Največja vulkanska ka-
bencev.	tastrofa se je dogodila 18*3.
• Stalni mesečni dodatek	leta, ko Je ob Izbruhu vul-
prejemlje v Jugoslaviji	kana Krakatau, med Azijo
1,706.000 otrok, godalno za-	ln Avstralijo, izgubilo živ-
varovanih pa Je 7.566.06«	ljenja 40.060 ljudi.
ljudi, ali 11 odstotkov pre-	• Se dva utrinka Iz žl-
bival cev.	vaiskega sveta. Las ta vica
• Skupno Itevilo motor-	leti s hitrostjo 200 km na
nih vozil v Jugoslaviji Je	uro, kU pa živi najdlje W0
t« dni doseglo 166.66«. Tu so	let.
ta«, je naglasil ruski učenjak Markin, »bi lahko odpravili zloglasne sibirske anticiklone in vrtinčaste viharje. S tem bi prenehali pogoji, ki so vzrok nastajanju velikih arktičnih ledenih zračnih plasti, ki danes še gospodarijo nad Azijo, Severno Ameriko ta severno Evropo. Področja, ki so-danes zaradi mraza še pusta in nerodovitna, bi tedaj spremenili v plodno zemljo, ki bi dala bogate žetve.«
Izgradnja tega velikanskega jeza in stotin sesalk bi trajala seveda precej let ta bi požrla velikanske denarne vsote. Na teh stroških bi morale kajpak participirati vse prizadete države oz- kontinenti.
Aleksander Markin Je mnenja, da bo stalno naraščanje Zemeljskega prebivalstva prisililo svet, da si osvaja vedno nova ta nova področja za poljedelstvo ln preskrbo hrane za človeštvo. Spričo tega postaja realizacija izgradnje tega velikanskega jeza v Beringovi morski ožini iz dneva v dan večja nujnost.
IZREDNO USPEL POSNETEK ZAGORSKEGA FOTOAljATERJA TOV. JUVANA. DUAKA TRBOVELJSKE GIMNAZIJE. FANT KAZE DA IMA PRECEJŠNJI SMISEL ZA TEHNIKO FOTOGRAFIJE
Tovariš Slavko Baloh gz našega Zasavje, hi te dlje časa deta v Siriji pri vrtalnih delih, nam je poslal pred dnevi tole pismo:
»Preden sem ponovno odšel na delo v Sirijo, sem mnogim kolegom obljubil, da bom opisal potovanje. Ker pa mi primanjkuje časa za pisanje, ae bom vsem najbolje oddolžil, če pišem pismo zasavskemu listu.
Do Beograda Je pot kar ugodna, če potuješ s spalnim vozom, dalje od Beograda preko Aten do Kaira v Egiptu pa z jugoslovanskim avioaoiu. Letalo Je ate er dvomotorno, a je precej prostorno in udobno, pa tudi postrežba Je izvrstna.
Ker ostane potniško letalo v Atenah samo 48 minut, se ne Izplača iti v mesto, posebno še, ker sem sl mesto ln Akropolo ogledal te prejšnje leto. Razen tega pa mi je bilo žal menjati angleške funte, a z It drahmami, ki se jih imel v žepu, ne moreš nič početi.
Zanimivo si je Iz zraka ogledati Dojransko jezero ter grško obalo. Nadaljnje potovanje preko Sredozemskega morja jo najlepše izkoriščeno, če ga prespiš. Zelo lep pa je pogled na Egipt ob sredozemski obali. Zemljo Je narava obdarila z Nilom, Ze Delta namaka precej zemljišča, a kanali za namakanje so Izpeljani tako, da človek ostrmi, koliko truda ln dela Je bilo tu vloženega, preden se Je svet spremenil iz puščave v rodovitna polja. Najmanj pol ure letiš preko pokrajine, Id Je vsa obdelana in preprežena s kanali, podobna pa Je nekakšni šahovnici. To rodovitno polje pa se mahoma spremeni v puščavo.
Pismo iz Sirije
Od Kaira je letališče oddaljeno okrog 10 kilometrov. Sploh je Kairo zelo razoetno mesto, saj ima blizu 3 milijone prebivalcev. Tu sem sl ogledal nekdanje Farukove palače, spomenik Ramzesa II. ter kakih trideset kilometrov oddaljene piramide. Name eo napravile egiptovske piramide mnogo globlji vtis kot pa zgradbe na Akropoli.
Življenje v Egiptu Je nekoliko dražje kot v Siriji. Tudi z devizami razpolaga le država. Zanimivo Je, da tu primanjkuje vode v spomladanskem času, ker visoke vode pridejo Cele poleti. Vode Nila napredujejo dnevno le za kakih H kilometrov — torej se posledice zimskih padavin spomladi še ns morejo uveljaviti. Zaradi tega so tu predvidena večja vrtanja, v katerih, upamo, bo Jugoslavija dobila precej naroča.
Egipt Ima sicer dosti ljudi s fakultetno Izobrazbo. Ker pa so to večinoma bogati ljudje, Jim po končanem študiju ni bilo treba iskati zaposlitve. Danes pa tem ljudem manjka prakse. Se bolj pereče pa Je pomanjkanje kvalificiranih delavcev v vseh vejah gospodarstva. Zato bo treba pač precej truda In časa do popolne gospodarske osamosvojitve.
Iv Kaira do Damaska sem potoval s sirijskim avlonom. Čeprav je postrežba prvovrstna. Je tu te sprememba v prehrani. Sueški prekop smo preleteli nad Port Saldom. Mesto ni posebno veliko, ali kolikor se |z višine opazi, je bilo grajeno po urbanističnem načrtu.
V Siriji v pogledu trgovino In gospodarstva za sedaj še ul opaziti kakšnih posebnih sprememb. Videti Je le, da Je narod postal samozavestnejši. Zavedajo se, da namesto nekdanje Idrije z 4 milijoni prebivalcev pomen.) sedanja arabska država s preko la milijoni ljudi nekaj več.«
IGATHfl CHRISTIE
Hiša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
»Koga pa ste privili, da ste zvedeli za te krajevne čenče?*
»Nikar se ne jezite name, gospodična; nekoliko sem se porazgovorll z Avstralko, gospo Croft.*
»Ah, ona je prijazna, dobra ženska — če utegne«. Silno sentimentalna. Ljubezen, dom in otroci, no, saj razumete.«•
»Jaz izhajam sam iz staromodne sentimentalnosti, mademoiselle,-
»Vi? Prisegla bi, da je stotnik Hastings od vaju obeh najsentimen-talnejSl.«
Čutil sem, kako mi je rdečica zalila obraz.
»Besen Je,* je dejal Poirot, medtem ko je z nekakim zadovoljstvom opazoval moje neugodje. »Toda vi imate prav, gospodična, popolnoma prav.«
»Ne povsem,« sem se jezno vmešal.
»Hastings ima dober značaj, a mi je trenutno v veliko napotje.*
»Nikar tako neumno ne govorite, Poirot.«
»Predvsem se mu upira kaj slabega videti in če že vidi, Je njegovo upravičeno ogorčenje tako veliko, da ga vsako pretvarjanje in hinavščina napravi nemogočega. Torej v vsem redka in dobra narava... Ne. dragi moj, ne dovolim, da mi ugovarjate! Tako je, kot sem povedal.«
»Bila sta tako prijazna z menoj,« Je pripomnila Nick mehko.
»No, no, gospodična, ni vredno besed. Več stvari je, ki Jih moramo urediti. Sedaj me pa poslušajte: Ostali bost" lepo tukaj in storili in se pokorili vsemu, kar bom odredil.«
Nick je vzdihnila. »Storila bom vse, kar hočete, mr. Poirot. Saj Je vseeno, kje sem in kaj počenjam.«
»Vas tudi vaši prijatelji ne bodo mogli obiskati, gospodična.«
»čTem bolje! Ne želim videti nikogar«
»Ca vas, otrok moj, je to pasiven del — za nas aktiven. In sedaj, gospodična, vas bom zapustil.«
Ko Je z roko že držal za kljuko, Je preko rame dejal: »Sicer ste nekoč oporoko, ki ste jo naredili. Kje Je?«
' “ i — tam je spravljena.«
»V .Končnici’?«
»Da.«
»V blagajni? Zaklenjena v vaši pisalni mizi?«
»Nekje mora biti.« Namršila je čelo. »Da, silno neredoljubna sem. Listine in podobni papirji leže v glavnem skupno z goro računov na mizi in v knjižnici in verjetno je tudi oporoka med njimi. Lahko pa je tudi v moji spalnici.«	<
»Mi dovolite, da Jo poiščem?«
»Gotovo, kar poiščite si, kar hočete.«
»Merci, mademoiselle. Izrabil bom vaše dovoljenje.«
12.
Poirot ni spregovoril niti besede, dokler nisva bila zunaj. Tam pa me je vznemirjen zagrabil za roko. »Vidite, Hastings? Vidite? Torej sem imel prav! Vedno sem čutil, da nekaj manjka — košček. In brez manjkajočega koščka je vse nesmiselno.«
Njegovo veselo govoričenje je bilo zame le nerazumljiva latovščina, ker pri najboljši volji nisem uvidel, da se je dogodilo nekaj posebnega.
»To je bilo že ves čas pri roki!« se je ogreval prijatelj, »le da jaz tega nisem videl. Vedeti, da nekaj obstaja, je na enem listu, toda vedeti, kaj Je ta nekaj — je na povsem drugem i.« ln to povzroča veliko večje težave.«
»Ljubi moj Poirot, izražajte se končno že razumljivo!« sem vzkliknil.
»Presneto, ali res ne vidite? Hastings, je to mogoče? Ali ne vidite, dn sva našla skriti temni nagib? Nagib!« je izdavil kot v pijanosti.
»Poirot, pa čeprav me Imate za omejenega, jaz ne vidim nlčesnr. Mislite kakršnokoli vrsto ljubosumnosti?«
»Ljubosumnost? Ne, ne, prijatelj moj. Ta običajni, neizogibni nagib. Denar, moj dragi, denar.« Umolknil je !n čez neknj časa mimo nadaljeval-»Pred dobrim tednom je umrl sir Matthew Seton, angleški mllilonnr.«
»Da, toda.,.«
»Potrpite! Le vedno lepo, korak za korakom... Imel Je nečaka, ki ga je oboževal In kateremu Je, kot lahko vsekakor mislimo, zapustil svoje veliko premoženje.«
»Toda. i.«
»Molčite, Hastingsl Ce odračunamo legate ln zavetišče za njegov« pernate ljubljence, odpade še ogromen delež na Michaela Setona. Pretekli torek je bilo sporočeno, da pogrešajo Michaela Setona — in v sredo so ®e pričeli atentati na gospodično. Kaj pa, če Je ta Michael pred svojih poletom okoli sveta napravil oporoko in V6e svoje imetje zapustil svoj zaročenki?«
»To je zgolj domneva, Poirot.«	.
»Domneva — priznam. Vendar Je tako, če ne bi bili zadnji dogo«" tukaj — kot sem že rekel — nesmiselni. Tukaj ne igra vlogo revna dedi' ščina, temveč ogromno premoženje.«
»Toda, saj nihče ne ve za zaroko,« sem pripomnil.
»Ah! Nekdo že mora vedeti, kakšne so stvari v tem primeru. In kaj se ne ve, se ugane. Tako je na primer zasumila mrs. Rice m našla sredstva in pota, da to spremeni.«
»Kako?«
»Mislite, da sl nista v času zaroke Michael Seton in gospodična Niclc nič pisala'. Najboljši prijatelji bi morali imeti mlado damo za nepozorn^ Tukaj in tam, povsod pušča ln raztresa svoj imetek. Zelo dvomim, da J v svojem življenju kdaj kaj zaklenila.«
»In Frederici Rice Je bilo tudi znano, da je Nick pred operacijo b3' pravila oporoko?«
»Da, da. Število oseb od A do K na moji listi se je skrčilo na dv*j Strežno osebje črtam. Črtam kapitana Challengerja, čeprav je potrebov®1 za pot od Plymoutha do sem za razdaljo le tridesetih milj poldrugo ur. Črtam tudi mladega Jima Lazarusa, ki Je ponu jal za sliko, vredno le dvajset funtov, petdeset funtov. Ce razmislimo o Jlmovl trgovski sposobnost. • se nam zdi čudna. Prav tako črtam Avstralca — tako prisrčna in ljubezni va — ter se držim obeh oseb, ki sta še ostali na moji listi.«	.
•Ena je Frederica Rice,« sem dejal zamišljeno. V duhu sem jo gl*^*1 pred seboj, njene zlate lase, nežno bledico njenega obraza.
»Da. Ona Je zelo zelo očitno zaznamovana. Naj je gospodična še tako površno naredila, je blondinka nedvomno določena za nJeTI0.^!^ verzalno dedinjo. Ce bi bila krogla zadela namesto Maggie gospodič110’ bi bila postala madame Rice dnnes izredno bogata žena.«
»Hm, hm, komaj morem verjeti.*
»VI mislite, Hastings, da komaj verjamete, da bi bila taka lopa Z®*}® morilka. Zaradi take vere se Je že marsikatero sodišče težko znns*^ Morda je vaš dvom utemeljen. Se neka sumljiva oseba ie na moji
•Charles V vse.*	^
(Dalje prihodnJ"
50 sekundah. Uspeh je za 56 sekund boljši od dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga je s fran* roškim letalom »Gerfault II« dosego! pilot Challard.