Poštnina plat—i * f utaifcd.
Leto LXXTV^ št. 178 IMM^dM, tmiM 5» aipMfs WrXB Cena 40 cent»
uredništvo in UPRAVNišTVO: LJUBLJANA, KNAfUSVA UUGA *X. ft,_nuvoV: fi f, fi i ti ti, fft-M ta Jt-M. — Mbaja vnk dan opoldne. M—Bm TMToftifna ft.— U Za Inozemstvo 10 L*.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVrO m o^laae is Kraljevin* Italije ta In ■ ■■■■ 1 ■ ■ %mm OOWCE23SK)NARIA ESCLUSTVA per ta pabbHcitA di provenienza itaJtena ed
UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO eatera: UNIONK PTJBBUCITA FTALJANA SL A-, MILANO.
Duceševo navodilo Črnim srajcam
pred odhodom na vzhodno fronto
Spopad dveh svetov, ki smo ga hoteli in
Mi
Mantova, 5. avgusta, s Poročali smo o obisku Diicoja v Man t o vi in drugih mestih Severne Italije. V Mantovi je imel Duce pred legijo ČTrnih srajc, ki se je pripravljala na odhod na vzhodno fronto, naslednji govor:
L«etrinnar}l I VeMka čast in najvišji privilegij <ta vam dohw''«-na hi prepričan sem. da se ju zavedate v Vaših srcih prostovoljskih bojevnikov. Odrejena vam je čast in privilegij, da se udeležite prave bitke velikanov. 20 let je narode sveta vznemirjala ta alternativa, ta železni dilema: fašizem afi boljševizem. Kim ali Moskva (viharne ovacije). Spopad dveh svetov, Id ki smo g^a hoteli in smo ga započeli v daljnih časih revolucionarnih oddelkov, je dospel do svojega zaključka. Drama je v svojem petem dejanju. Razvoj se dopolnjuje. Na eni strani je Kim—Berlin—Tokio, na drugi strani London— (dolgo t\ rigan je)   —VVashington.  Niti najmanjši
dvom nas ne prevzema o tem, kako se ho zaključila ta ogromna nitka: Ml bomo zmagali! (frenetično pritrjevanje). Zmagali bomo, ker pravi zgodovina, da morajo narodi, ki zastopajo ideje preteklosti, izgubiti nasproti narodom, ki Jih vodijo ideje bodočnosti.
I>»gionarji! Na ruski fronti se boste borili ne le skupaj z nemškimi tovariši, temveč tudi s finskimi, madžarskimi, rumu nsk i mi, slovaškimi in s prostovoljci drugih narodov.
Prepričan sem, da bo vaše zadržanje v času odmora vzorne, v trenutkih borbe pa da boste nastopili s skrajno odločnostjo ln z največjo energijo. (Legionar«, vzklikajo: F>a! r»uee!) Kdor v borbi okleva, pade. Te moje besede naj vam bodo napotilo,
ki naj vas spremlja, naj bodo znamenje zvestobe, znamenje zmage! Legionarji! P»zdrav kralju!
Duce pregledal gasilsko šolo
Rim. 5. avg. s. Pred nekaj leti je bil ustanovljen £asilsk; zbor. ki se je organizacijsko in tehnično naglo razvil, tako da je sedaj do kraja sposoben prema cja ti vse težave, ki se lahko pojavijo v sedanjih ča-sr.h. G;'- k zbor je tehnično popolnoma opremljen.
Včeraj ziutra." je Duce obiskal centralne £as~Uke št »le in se je lahko o popolni priprav! j •„•■".< ,vf in sposobnosti gasilcev in njihovih organizacij sam osebno prepričal. £ole so zgrajene na področju. ki meri okrog 65.00*) m- in leži na levi strani nove Apij-ske ulice Na tem zemljišču so zgrajena impozantna poslopja ki pokrivajo 7.610 nr stavbišča Sole so namenjene vo'ađri, športni  in tehničn   izobrazbi gasilcev.
Duce je prispel v Canannelle ob 9. dopoldne. Sprejeli so ga Tajnik Stranke, državni podtajnik Ruso. državni potita jnik Buffarfm Guadi ■ prefektom Giombrnijem in druge <*sebnosti Duce je pregledal razvrščene odefc       g.isilcev. k^ so bili zbrani
Prihod italijanskih čet na vzhodna fronto
Odlično pripravljene in opremljene so bile italijanske čete navdušeno sprejete od zavezniške vojske in prebivalstva
Berlin, 5.   avg.   s.  Nemška polslužbena
agencija v posebnem poročilu opisuje prihod prvih oddelkov italijanskega ekspedi-cijskega zbora na bojišče. V poročilu pravi: Prišli smo ravno ob pravem času, da *mo lahko prisostvovali prihodu italijanskih čet ki so sestavljene v glavnem iz izbranih oddelkov. Vse se razvija z matematično točnostjo. Brez prestanka zapuščajo oddelki vlake, s katerimi so prispeli. Z njih raztovarjajo motorna vozila, topove, lahke tanke in avtomobile zveznih čet. Med tem ko gremo počasi mimo posameznih oddelkov, so prve čete že pričele odhajati. Iz veselega vzklikanja italijanskih vojakov se spozna, kako se ti mladi ljudje, vojaško popolnoma pripravljeni in opremljeni, odkrito vesele, da se bodo lahko udeležil: borbe proti boljševizmu. Mestece, v katerem se zbirajo italijanski oddelki, je vse po koncu. Razširila se je vest, da bodo italijanske čete nastopile v paradi
smo ga začeH, je dospel do svojega zaključka —
ter: je ureiena centralna šola za obče gasilsko izobrazbo ter za gasilske častniške gojence. V njej se pri re a jo tudi izpopol-njevalni m specialni tečaji za gasri'lske častnike. Duce se ie ustavi! v dvorani, ki je posvečena padlim g-isilcem. Pred spomenik je Duce položil velik lovor j ev venec. Pozneje se je ustavil v pesameznih učilnicah m laboratorijih za znanstvena raziskavanja. v spalnicah m kinematografskem centru. Duce sri je podrobno ogleda;! posamezne oddelke za specialiste. V velikih učilnicah :'e prostora za 200 gojencev. V poslopju je rudi velika dvorana za sestanke, za glasbene prireditve, velika skupna jedilnica, v njem so kuhinje, meha-nion« delavnice in cbs<ežna skladišča. Duce je prisostvoval tudi atletskim vajam gasilskih gojencev m je izrazil svoje zado-voljsvo spričo sijajnega nastopa gojencev.
Ko Je dovršil pregled šolskih poslopij, se je vrnil na prostor pred šolo. Povzpel se je na motorizirano gasilsko lestvo. Mimo njega so defilirali oddelki gasilcev s 94 prapori iz vse države. Def^rali so z rednim in rimskim korakom, nekateri oddelki v teku. Ko je Duce zapustil gasilski center, mu je prefekt Giombin v imenu nacionalnega gasilskega zbora izroči! spominsko svetinjo z znaki gasilskega častnika Tullia Barona, ki ie padel v Španiji in je bi! odlikovan z zlato svet in io Spominska svetinja ie bila vdelana v kos asfalta z mesta, na katerem ie Tu lik BaToni padel.
Po vse/ prti iz mesta do gasilskega centra, kakor tud- nn/aj. je bi! Duce deležen osebnih manifestacij ljudskih množic, ki so se od vseh strani zbrale ob Apijski ulici. Ob cesti sta bila rudi dva motoma pluga, mita s tr* bcjn;ci<mi \a njih sta b '.i dva pripadnika fašistične mladine. Okrog njiju pa se je zgrnila še posebna gosta množice ljud^, ki je nenehoma vzklikala. Duce se "e peljal mimo obeh plugov prav počasi. Čestofcrat se je ustavil in govoril z otroki m materami Tudi ob tej priliki se je Duce spričo neprpisnega nav-: dušenja svojega naroda prepričal, da ga bo I povedo! k zmagi in slavi.
avgusta dalje sovjetsko letalstvo ni več bombardiralo finskih krajev razen Sulha-ve, kjer pa je bila prizadeiana škoda neznatna. Dve sovražni lovski letali sta bili sestreljeni.
Na baltskem odseku je treba smatrati, kakor kažejo vesti iz avtoriziranih virov, da je rdeči odpor v Estoniji strt in da se tam nadaljujejo le še številne borbe ruskih Četnikov iz zasede, ki do neke mere zadržujejo prodiranje nemške vojske, ki pa metodično čisti ozemlje.
v treh bataljonih, od katerih sta bila dva sestavljena iz rednih tretji pa iz specializiranih gasilcev Skupno ie bilo 2000 mož. ki so priftE v šolo iz vseh strani države. Bataljon speciaiis+ov je bi! sestavljen iz različnih specialnih oddelkrv. V njem so bili strokovn jaki za gašenie pristaniških, gozdnih in gorskih požarov, kemijski strokovnjaki, oddelki za gašenje in popravljanje mostov s posebnimi reševalnimi čolni. Tmeli so tudi čolne ki sc posebno urejeni za iskanje trupel m raznih predmetov pod vodo V bataljonu sr bil- rudi specialist! za gašenje požarov v kinemato»grafih m gledališčih. Pc*siledn"i oddelki tega bataljona so bili usanovljen- Me pred kratkim. Ob Ducejevem prihodu je gedba gasilskega zbora v Milanu skupno s fanfarami zborov v Sieni in Neaplju intonirala narodne himne.
Duce se je nato napoti i v spremstvu zastopnikov oblasti k šolskim poslopjem. Najprej se je ustavil v veliki stavbi, v ka-
pred svojim poveljujočim generalom. Se preden je nastopila določena ura, se je zbrala ogromna množica ljudi ob edini cesti mesteca. Poleg prebivalcev je opaziti pravoslavne pope. Kmetje so oblečeni v plašče iz kožuhovine. na glavah imajo kučme, čeprav se je temperatura povzpela v j senci na 36 stopinj Celzija. 2enske so pe-' stro oblečene in odete z rutami. Vsi razpravljajo živahno o prihodu italijanskih čet.
Nastop čet je sijajen in ljudje so navdušeni. Za vojaškimi zastavami so se razvrstili posamezni polki. Vmes godbe. Pehoti sledi težko topništvo s traktorji, nato mo-tociklisti, nazadnje bersaljeri s svojimi šlemi. okrašenimi s perjem. Veliko pozornost so slednji vzbudili rudi zaradi tega, ker so v teku vlekli protitankovske topo- | ve. V imenu Rima so odhiteli v prve bojne črte.
PsrocHa o dogodkih na fronti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Na obkoliLnem terenu v Ukrajini so brzi nemški in madžarski oddelki odrezali življenjsko važne železniške zveze sovražnika.
Množica vzhodno od Smolenska obkoljenih sil sovjetske vojske je sedaj uničena. Ostanek je pred razkrojem.
Bojna letala so bombardirala zadnjo noč preskrbovalne in oborožitvene obrate v Moskvi in važno prometno križišče ob izvoru reke Dvine.
Vedno hujši napadi na Moskvo
Berlin. 5. avg. d. Kakor se doznava iz merodajnih vojaških krogov, se letalski napadi na Moskvo stopnjujejo z dneva v dan. Zadnji napad, ki je bil izvršen preteklo noč, je trajal več ur. Izvidniška letala so ugotovila, da je glavno oboroževalno središče Sovjetske Rusije v Moskvi skoraj docela uničeno. Nad 200 oboroževalnih podjetij je tako razdejanih, da sploh ne morejo več obnoviti oboroževanja. Prebivalstva Moskve se polašča panika in beži iz mesta. Tudi vlada se pripravlja na beg. Boji se pa, da bi izgubila ves vpliv, tako v vojski kakor med civilnim prebivalstvom, če bi v sedanjem trenutku zapustila prestolnico m s tem še bolj pospešila neizogibno katastrofo.
Tankovska bitka za Kijev
Berlin, 5. avg. d. Kakor se doznava v merodajnih krogih, se bije v ofenzivi proti
Kijevu ogromna tankovska bitka, ki traja že polnih 90 ur. V bitki sodelujejo na obeh straneh na stotine tankov, od najlažjih do najtežjih. Izid te bitke utegne odločiti uspeh najnovejše nemške ofenzive. Sovražnik nudi srdit odpor, vendar pa so v nemških krogih prepričani v zmago nemškega orožja.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta. 5. avg. d. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča, da so madžarske čete na ozemlju zapadno od Buga očistile m likvidirale vse ostanke sen-ražnih oddelkov ter se zdaj operacije po načrtu nadaljujejo. Število ujetnikov in vojni plen stalno naraščata
O podrobnostih sedanjih operacij so v merodajnih vojaških krogih rezervirani, vendar pa ugotavljajo, da imajo madžarske čete znaten delež na dosedanjih uspehih in pri uspešnem razvoju operacij v Bukovini.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 5. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da je finsko težko topništvo obstreljevalo sovjetsko oporišče na polotoku Hangou. Nad 2000 ljudi je bilo ubitih. Trdnjavske naprave so bile v veliki meri razdejane. Potopljenih ali poškodovanih je bilo več ladij v luki.
Na vzhodii fronti je sovražnik v času od 1. avgusta izgubil nadaljnjih 2.000 ljudi, več tankov in drugih motornih vozil. Sovjetski napadi so bili povsod odbiti. Od 2.
Naglo popravilo železniških prog
Berlin, 5. avg. s. DNB poroča, da so bile vse železniške proge, ki se nahajajo- za napredujočimi nemškimi oddelki v Rusiji, popravljene od železniških čet. Neki nemški železniški polk je od 21 junija popravil UMA) km železniških prog, 440 kretnic od nemške meje do hrbta nemških čet, ki operirajo, ter je spremenil širino tirov, da so lahko uporabni za nemške lokomotive in vagone, v dolžini 520 km.
Spopad v Baltiškem morju
Berlin, 5. avg. s. DNB doznava, da so nemška letala preprečila napad lahkih sovjetskih edinic, ki so prišle iz Baltika, na skupino nemških minolovcev. Potopljen je bil motorni čoln. zažgana pa ena torpedov-ka. Dve sovjetski letali, ki sta skušali sodelovati v borbi, sta bili sestreljeni.
Letalske akcije
Berlin, 5. avg. s. Ujetniki, ki so bili ujeti zadnje dni na področju med Lado-škim in Oneškim jezerom, so potrdili, da so nemška letala resno poškodovala Stalinov kanal, tako da po njem na nekaterih točkah ni mogoče več pluti.
Berlin. 5. avg s. Rusko letalstvo je v teku 2. avgusta izgubilo skupaj 59 letal. Sest od teh letal :e bilo uničenih na tleh.
Zapadna fronta
Berlin. 5. avgusta. Nekaj angleških letal se je včeraj približalo norveški obali. Letela so zelo visoko Bila pa so opažena od neke nemške patrole, ki jih je takoj napadla. Sovražna letala so se skušala na vse mogoče načine izogniti nemškim straznim letalom, vendar sta bili dve letali tipa Hurrieane sestreljeni in sta treščili v morje Neki angleški pilot, ki je skočil iz svojega gorečega letala s padalom, je bil ujet
Rim, 5. avgusta, s. Posebni dopisnik Reu-terja v Rusiji Aleksander \Yerth je omenil v svojem zadnjem poročilu žalostne napovedi o izidu operacij na vzhodni fronti. Napisal je, da bo prihodnji mesec zelo kritičen, toda vere se ne sme izgubiti. Isti poročevaTec priznava glede bombardiranja Petsama, da praktičnega uspeha skoraj ni bile. pač pa je bil moralni učinek bombardiranja odličen.
Vittoriose azioni dell'artna aerea
e della Marina
Un sommergibile affondato, dne cacciatorpedlirtere col-
pite, quattro velivoli abbattutl
II Quartier Generale delle Forze Aiimik comunica in d>ta di 4 agosto II »eguente bollettino di guerra n. 426:
Aleuni velivoli nemici hanno mitraglia-to gU aeroporti di Catania e Keggio Cala-bria: aleuni f eri ti, lievi dan ni.
NelTAfrica settentrionale notevole attt-vita di elementi avanzati sul fronte di Tobruk. LTn gruppo di mezzi meceanizzati nemici che tentava di a\vicinarsi aile no-stre posi/.ioni e stato disperso dal fuoco delle artiglierie. Sono stati catturati aleuni prigionieri.
Aerei britanniei hanno laneiato bombe e spezzoni su localita della Cirenaiea e della Tripolitania, eausando tre morti ed ona decina di feriti.
Formazioni aeree delFAsse hanno bom-bardato   fortifieazioni.  posta z.ioni contrae-
ree, depoeiti e banebine di Tobruk provo-cando ineenen, hanno centra to gli impiantl ferroviart di Marsa Matrueh ed u ni ta navali nemiche a nord-ovest di questa localita eolpendo due cacriafcorpediniere. Le stesse formazioni hanno abbattuto in fhvnv me 4 velivoli da caecia britanniei.
I"n nos tro sommergibile oporan te neti'A— tlantico non o ri en trato. II sommergibile inglese »Cachalot« di 1500 tonneHate e stato speronato e spezzato in dne da una torpediniera al eomando del tenente di vascello di complemento G ino Rosica, Sono stati salvati e catturati 91 uomini dei-l*equipaggio nemico.
Nell'Afriea orientale rn zona di Gondar nostri reparti »i sono arditaniente spin ti entro le linee avanzate nomiehe catturan-do armi ed infligendo perdite alPavversa?-rio.
Zmagovite akcije letalstva in mornarice
Ena podmornica potopljena, dva rušilca zadeta od bomb,
štiri letala sestreljena
Glavni Stan Vojnih Sil je objavil dne 4. avgusta naslednje poročilo:
Pomorsko oporišče Malta je bflo znova bombardirano od naših letalskih oddelkov.
Nekaj sovražnih letal je s strojnicami obstreljevalo letališči Catania in Reg^io Calahria. Nekaj oseb Je bilo ranjenih, škoda je majhna,
V severni Afriki znatna delavnost prednjih oddelkov na tobruški fronti. Skupina motornih vozil, ki se je skušala približati našim postojankam, je bila razpršena s topniškim ognjem. Nekaj ujetnikov je padlo v naše roke.
Britanska letala so metala zažigalne in rušilne bombe na kraje v Cirenaiki in Tri-politaniji: ubite so bile tri osebe, kakih deset jih je ranjenih.
Letalski oddelki osi so bombardirali atrdbe. protiletalske postojanke in pomole v Tohruku ter povzročili požare. Napadli so železniške naprave v Marsa Matruehu in sovražne pomorske edinice severozapad-no od tega kraja ter pogodili dva rušilca.
Isti oddelki so v plamenih zrušili štiri britanska lovska letala.
Neka naša podmorniea, ki je delovala na Atlantiku, se ni vrnila.
1500-tonska angleška podmornica »Cachalot« je bila v naletu razbita na dvoje od torpedovke, ki ji je poveljeval poročnik rezervnega bojnega broda Gino Rosi-Ta, 91 mož sovražne posadke je bilo rešenih tn ujetih.
V gondarsken pasu v vzhodni Afriki %o naši oi!d<ik- dr/ur udarili med sovražnikov? prednji- ćr1»\ I icr so uplenili nekaj orožja in prizadejali sovražniku izgube.
Operacijsko področje, 5. avgusta, s. Po sebni poročevalec agencije Štefani javlja:
Na fronti pri Tobruku je znatna aktiv-nrst patrol in topništva V sovražnem zaledju opravljata izmenoma naše in nemško letalstvo brez odmora izvidniške polete za bombardiranje tako ponoči kakor podnevi. Na mceju so naše lahke edinic^ dosegle odličen uspeh. Cb zori je torpe-dovka pod poveljstvom noročnika Gina Rosice presenetila veliko angleško podmornico »Cachalot« s 15()0 tonami. S hitrim manevrom jo je napadla in jo s torpedom razklala. Oficirji in posadka so bili ujeti, dočim se je podmornica takoj potopila. 91 ujetnikov je bilo izkrcanih v nekem cire-nai^kem pristanišču, zma<»r/\-ita torpedovka pa  je odplula brez izgub in škode.
Ponoven napad na Malto
Operacijsko področje, 5. avgusta, s. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja:
V noči dne 4. avgusta so naša bojna letala izvedla nov napad na sovražna oporišča v La Valletti  f Malta).   Odvrgla so
bombe srednjega in velikega kalibra na pristaniške naprave. Zadetki so bili učinkoviti. Med akcijo so nad otokom leten' sovražni lovci, katere so podpirali številni reflektorji, toda niso napa Hi naših letal. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
100 ton bomb na Tobruk
Operacijsko področje, 5. avgusta. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja:
Naše letalstvo je ponovno bombardiralo Tobruk. Odvrglo je na trdnjavo okrog 100 ton bomb. Požari in eksplozije so pričale našim letalcem, da je biia njih akcija uspešna. Kljub močnemu protiletalskemu ognju so se vsa naša letala vrnila na oporišča.
Bombe na Suez
Berlin, 5. avg. s. V noči dne 4. avgusta so nemška bojna letala z velikim uspehom napadla ladjedelnico v Suezu, Potopljena sta bila dva parnika z 10 tisoč in 8 tisoč tonami, neki potniški parnik z najmanj 20.000 tonami pa je bil zadet v polno in hudo poškodovan.
Pohvala 8« polka bersaljerov
Bengasi, 5. avgusta, s. Med polki, ki oblegajo Tobruk se je posebno izkazal 8. polk bersaljerov. V hudih bitkah v maju je ta polk, ki mu poveljuje polk. Monte-murro, pohvalil general Rommel, pohvalil pa ga je tudi polkovnik von Herff, ki se je takole izrazil:
Izjavljam svojo največjo pohvalo oddelkom polkovnika Montemurra zaradi junaštva, ki so ga pokazali v srditih bitkah dne 15. maja. Oficirji in vojaki so držali svoje položaje do skrajnosti. Oddelek, ki je branil planjavo Halfava, se je upiral z levjo hrabrostjo do zadnjega moža proti premočnim sovražnim silam. Večina njih se je žrtvovala, zvesta svoji zastavi. Naj se jim ohrani časten spomin! Nadaljevali bomo borbo do končne zmage. To dnevno povelje naj se naznani takoj vsem oddelkom polka.
Neresnična trditev angleške propagande
Rim, 5. avg. s. Angleški radio in novinske agencije so razširile vest, da je neka angleška podmornica torpedirala 6000 aH 8000 tonsko italijansko križarko. Angleška admiraliteta je celo menila, da je treba ladjo podrobneje označiti m je objavila, da je bila to ali križarka >Eugenio dl Sa-voia<t ali križarka >Duca d'Aostac. Veat je seveda gladko izmišljena in predstavlja poslednjo iznajdbo sovražne propagande.
Kaznovan napad na ustaše v Zagrebu
Zagreb. 5. avg. d. Davi je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Včeraj je neka skupina iz zasede napadla «kupino ustaških visokošo!cev. Napadalci so vrgli štiri bombe, od katerih so bili štirje ustaški visokošolci ranjeni, štirje napadalci so biili prijeti na licu mesta ter po prekem sodu takoj ustreljeni. Zaradi resa napada ;e bilo aretiranih 98 Zidov in komunistov, ki so bili kot duševni povzročitelji tega napada postavljeni nred preki sod ter obsojeni rra smrt. Vseh 98 obsojencev je bilo takoj ustreljenih.
mora iti z duhom časa
Stocknolm, 5. avgusta, s. Minister za pravosodje je govoril mladini agrarne stranke. Minister Westman je med drugim omenil, da je parlament odobril ustanovitev tiskovnega urada, ki bo uvedel tesno sodelovanje med tiskom in vlado, pobijal tujo propagando in branil švedsko svobodo. Tiskovni urad bo pod zunanjim ministrstvom. Ne zadostuje, je rekel minister, da narod upravlja podedovane vrednote
svojih očetov, skrbeti mora tudi za bodočnost. Globoke spremembe se ne dogajajo samo v zunanji politiki, temveč bo ta vojna rodila tudi spremembe v socialnem življenju. Delo reformacije se ne sme ustaviti v sedanjem času. Ne sme nas moriti, da so bile take reforme uveljavljene že v drugih državah.
RazSirjenje delovne in vojne službe v Nemčiji
Berlin, 5. avg. S poslednjim dekretom Hitlerja se bo ženska delovna obveznost podaljšala za nadaljnjih 6 mesecev. To velja predvsem za vojno službo v uradih Oboroženih sil, za službo pri .sanitarnih in socialnih ustanovah. Nadalje je odrejeno, da se število deklet, ki se vpokličejo v civilno obvezno službo ali pomožno vojno službo, poveča od 100 na 130 tisoč. S posebnim dekretom je bilo vpoklicanih v vojno službo nadaljnjih 100 tisoč mož,
Nemške represalije proti Boliviji
Berlin, 5. avg. s, V Nemčiji in zasedenih ozemljih je bilo aretiranih nekaj bolivijskih državljanov. Na službenem mestu, so v zvezi s tem pojasnili, da za enkrat ne morejo dati ni kakih podrobnih podatkov o tej stvari. Jasno pa je za enkrat, da gre
f Stran 2
> SLOTElf SKI If A ROD c,   TorrfL 5. avgusta mi-XTX
Bfcev. 178
Norme provvisorie per Pordinamento dei servizi amministrativi nella provinda
L* Al to Commissario per la provincia di Lubiana, considerato che rordinamento dei servizi amministrativi nella provincia di Lu-biana. rimasto conforme alle leggi del ces-
sato Stato jugoslavo, comprende organi regionali ed organi statali, considerato che sia gli uni che gli altri farmo oggl indistin-tamente capo all'Alto Commissariato per la provincia di Lubiana, riconosciuta la necessita che 11 controllo sugli organi an-zidetti sia esercitato in unica sede e, per cuanto possibile. in accordo con gli ordina-mentj amministrativi del Regno, visto il dispaccio dei Ministero delle Pinanze No. 10* 038 del 12 luglio 1941-XTX, in attesa che in materia sia definitivamente regola-ta con disposizione di legge, decreta:
Art. 1. Le entrate e le spe*e, che seeon-do gl: ordinamenti dellex Regno di Jugo-slavia erano di competenza dell'Ammini-strazione statale o di quella regionale, so-no attribuite. salvo speciali determinazio-ni alla gestione dell'Alto Commissariato, il quale. nei limiti e con le modalita sta-bilite nei successivi articoli, provvede alle spese per i servizi civili e politici del ter-ritorio.
Art. 2. I servizi di ragioneria della Di-rezione di Finanza e della Divisione di Fi-nanza della provincia sono accentrati prešao un unico ufficio di ragioneria posto alle dirette dipendenze di un direttore, desi-grnnto dal Ministero delle Finanze.
Ti personale deirUfficio centrale ex-ju-groslavo distaccato presso le amministra-zioni statali e regionali viene assegnato al predetto uffieio di ragioneria, con man-sioni analcghe a quelle attualmente eser-cit.ite.
Spetta alVufficio di ragioneria seguire con scritture proprie gli atti amministrativi nei loro svolgimento. rilevare e con-trollare gli effetti finanziari e patrimo-niali desrM atti stessi e provvedere alla re-frolare tenuta dei registri e documenti con-tabili.
A talmopo gli ufflcl amministrativi debbono comunicare alla Ragioneria gli atti e doctimrnti al oualsiasi natura che pos-
san o Krvfre di base all'accertamento e alla liquidazione di entrate o di spese. o ene. romunque. interessino il servizio con-
tahile.
Art. 3. Gli uffici inearirati della riseos-sione delle entrate sia regionali che statali versano integraimente le entrate ri-seosse - lla Caasa di Risparmio dplla provincia di Lubiana in apposito conto cor-rente intestato all'Alto Comissario.
Art. 4. Lordinazione delle spese e dl competenza dell'Alto Commissiario.
Questi pud delegate al Viceprefetto e ad altri funzionari dipendenti 1'ordinazione di spese. che non oltropassino singolarmente rispettivamentp gli importi di Lire 30.000 e di Lire 3.000.
Per i servizi a cnrattere tecnico 1'anzi-detto limito dl Lire 3.000 pud essere ele-vato a 15.000 Lire.
Art. 5. T eontratt] sono approvati dal-fcAlto Commissario con proprio decreto.
L* Al to Commissario pud. tuttavia, dele-g re rapnrovnzione dei contratti. quando il loro importo non erceda Lire 30.000.
Art. 6. L'esecuzione dl lavori e fornitu-re in eeonomta e autorizzata preventiva-? mente dali Alto Commissario.
Qaando la relat i va spesa non ecreda srli orti indirati al precedente artleolo 4 i ' lavori e le forniture posseno essere dispo-stj dagli ufficl dipendenti.
Art. 7. LAlto Conimissariato provvede ai pagamenti direttl a favoore del credito-ri. o agli ac c redi tamen ti a favore degli ufficl dipendenti, mediante ordini di pa-
gamento a carico del conto corrente di cui al precedente articolo 3.
Gli ordini di pagamento. sottoscrltti dal-1'Alto Commissario o da funzionari da es-
so delegati, sono preventivamente sotto-posti, unitamente ai documenti giustifica-tivi della spesa, al Direttore dell'Ufficio
di Ragioneria, il quale verifica la legali-ta della spesa stessa. nonehe 1'esatta im-putazione di essa e 1 esLstenza della rela-tiva disponibilta sul bilancio e sul conto
corrente, e ove nulla trovi da osservare, appone U visto sugli ordini di pagamento e li trasmette alla Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana, insieme con una copia degli ordini stessi per uso dell'lsti-tuto bancario. Quest'ultimo rlmette men-silmente all'ufficio di ragioneria gli ordini di pagamento estinti con apposita distinta in due copie, delle quali una viene resti-tuita alla Banca per ricevuta.
Art. 8. Per il pagamento degli stipendi e delle pensioni gli ufficl a ci6 incaricati eontinueranno a valersi dei conti correnti ad essi intestati. a tale scopo, presso la Cassa di Risparmio Postale.
Detti eont; correnti saranno. perd, ali-mentati, non dalle entrate degli ufficl finanziari. che debbono essere versate inte-gralmente alla Cassa di Risparmio della provincia di Lubiana ai sensi del precedente articolo 3. ma da mensili somministra-zioni di fondi, da concedersi nei modi pre-scritti.
Per il solo pagamento degli stipendi eontinueranno inoltre a funzionare le casse esistenti presso i singoii uffici amministrativi.
Art. 9. Quando 11 Direttore dell'Ufficio
di Ragioneria non riconosca la legalita o la regolarita, di una spesa o anehe solo la ritenga in contrasto coi eriteri di parsi-monia da osservarsi nella gestione del bilancio. rimette gli atti relativi personal-mente all'Ato Commissario, aceompagnan-doli con un proprio rapporto scritto.
Ove 1'Alto Commissario ritenga che cld nonostante la spesa debba aver corso. ne dk ordine scritto al Direttore deH'Ufficio di Ragioneria comunicando immediatamen-te lordine stesso alla Rasrioneria Generale dello Stato insieme con 1 documenti atti a dimostrare la ragione.
Art. 10. Quando non esista la necessaria disponibilita della spesa, non pud essere dato 1'ordine scritto.
Art. 11. Gli uffici di cui all'articolo 3 debbono presentare annualmente 11 conto giudiziale de^a loro gestione alla Ragioneria dell'Alto Commissariato.
Art. 12. Alla fine di ogni anno finan-ziario 1'Alto Commissario presenta al Ministero delle Finanze in rendiconto consun-tivo della propria gestione. corredato dai necessari documenti giustificativi e debi-tamente vistato daH'ITfflcio di Ragioneria.
Art. 13. L'Alto Commissario. entro il mese di settembre 1911-XIX. presonterA. al Ministero delle Finanze il preventivo delle entrate e delle spese per 1'anno fi-nanziario lo gennaio — 31 dicembre 1942-XX.
Bbm presontera fnoltre entro il mese di luglio un preventivo delle entrate e delle sp^so per il periodo sino al 31 dicembre 19il-XX.
LAlto Commissario EmJUo Grazioli
Teniška zmaga Ljubljane v Trstu
|e odpravila tržaško z visokim rezairatotii 5**
Začasni predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini
VteoJd komisar za Ljubljansko pokraji-no odreja, upoštevajoč, da v ustroju upravne službe v Ljubljanski pokrajini, ki je ostal skladen z zakoni bivše jugoslovanske države, poslujejo pokrajinski in državni organi, upoštevajoč, da so zdaj prvi kakor drugi brez razlike sestavni del Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, glede na potrebo, da se nadzorovanje teh organov osredotoči na enem mestu in po možnosti v skladu z upravnim strojem Kraljevine, na podlagi brzojavne odredbe ministrstva za finance, št. 108.038. z dne 12. julija 1941-XIX in dokler se ne uredi stvar dokončno z zakonom:
ci. 1. Vse dohodke in izdatke, za katere sta bili po ustroju hivše kraljevine Jugoslavije pristojni državna ali pokrajinska u; rava, upravlja, če ni posebej odre eno dru- ide, Visoki Komisariat, ki v mejah in po pogojih iz paslednjih členov odloča o izdatkih za civilno in politično upravo ozemlja.
CL 2. Računovodstvena služba finančnega ravnateljstva in pokrajinskega finančnega oddelka se usredi pri enem samem računovodstvonem uradu, postavljenem pod neposredno vodstvo ravnatelja, ki ga imenuje finančno ministrstvo. Osebje bivše jugoslovanske glavne kontrole, dodeljeno raznim državnim in pokrajinskim upravam, se prideli temu računovodst /enemu uradu z istimi posli, ki jih je opmvljalo doslej. Raćunovodstvenemu uradu je naloga, da spremlja z lastnimi spisi in knjigami upravne posle po njihovem razvoju, da ugotavlja in nadzoruje finančne in imovinske učinke teh poslov ln da skrbi za redno voditev računskih knjig in listin. V ta namen morajo upravni urad: priobčevati računovodstvenemu uradu vse podatke in listine, kolikor so upoštevani za ugotovitev in likvidacijo dohodkov in izdatkov, ali ki se kakor koli tičejo računovodstvene službe.
CL 3. L'radi. k* pobirajo dohodke, tako pokrajinske kakor tudi državne, odvajajo pobrane dohodke v celoti Hranilnici Liub-ljan$ke pokrajine na posebni tekoči račun, glaseč se na Visokega komisarja.
d. 4. Za odrejanje izdatkov je pristojen Visoki komisar. Ta lahko prenese na pod-prefekta in druge podreene poslovalce odrejanje izdatkov, ki posamez ne presegajo zneska 30 000 lir oziroma 3000 lir. Pri poslih tehnične vrste se sme ta meja 3000 lir zvišati do 15 000 lir.
čl. 5. Pogodbe odobruje Visoki Komisar z odlokom. Visoki Komisar pa lahko prenese odobravanje pogodb, če njih znesek ne presega 30.000 lir.
Čl. 6. Izvrševanje del :n nabav v lastni režiji mora predhodno odobriti Visoki Komisar. Kadar zadevni izdatki ne presegajo zneskov, navedenih v členu 4., smejo odrediti ta dela in nabave podrejeni uradi.
d. 7. Neposredna izplačila upnikom in nakazila podrejenim uradom odreja Visoki Komisariat s plačilnimi nalogi v breme tekočega računa, omenjenega v gornjem členu 3. Plačilni nalogi, podpisani po Visokem
komisarju ali po poslovalcih katere ta pooblasti, se morajo predhodno predložiti obenem z listinami, ki izpričujejo izdatek, ravnatelju računovodst venega urada; ta ugotovi zakonitost izdatka, pravilnost obremenitve in ali so na razpolago sredstva po proračunu in tekočem računu, in če nima pomislekov, pristavi svoj vizum na plačilni naloc: in pošlje tega Hranilnici Ljubljanske pokrajine hkrati ■ kopijo naloga v uporabo za njeno denarno poslovanje. Hranilnica pošlje vsak mesec izvršene plačilne naloge raćunovodstvenemu uradu po seznamu v dveh primerkih: en primerek se vrne hranilnici kot potrdilo.
čl. 8. Za izplačevanje plač in pokojnin uporabljajo pristojni uradi še nadalje tekoče račune, ki jih imajo v ta namen pri Poštni hranilnici. V omenjene tekoče račune se ne stekajo dohodki finančnih uradov, ki se morajo po gornjem členu 3. v celoti odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine, temveč se jim mesečno nakazujejo sredstva po veljajočih predpisih. Za samo izplačevanje plač poslujejo še nadalje dosedanje blagajne pri posameznih upravnih uradih.
či. 9. če ravnatelj računovodst venega urada ne bi priznal zakonitosti ali pravilnosti izdatka ali če bi mislil, da se ne sklada z načelom varčevanja, ki velja za izvrševanje proračuna, vrne zadevne spise v roke Visokemu komisarju s svojim pismenim poročilom, če Visoki Komisar misli, da je treba izdatek kljub temu opraviti, izda o tem ravnatelju računovodstvenega urada pismeni nalog, priobči pa ta nalog takoj glavnemu državnemu računovodstvu hkrati z listinami, ki naj dokažejo njegovo upravičenost.
čl. 10. Če ni razpoložljivih sredstev po proračunu ali če obremenitev ni pravilna, se pismeni nalog ne more izdati.
čl. 11. Uradi iz člena 3. morajo predložiti računovodstvu Visokega komisariata vsako leto obrazloženi obračun o svojem poslovanju.
čl. 12. Visoki komisar predloži konec vsakega računskega leta finančnemu ministrstvu računski zaključelc o svojem poslovanju, opremljen s potrebnimi izpriče-valnimi listinami in predpisno vidiran po račtmovodstvenem uradu.
Nesreče
— V ljubljansko bolnišnico so prepeljali naslednje ponesrečence: Ivanka Križaj. 22-letna služkinja iz Dol. Logatca je padla s kolesa in se pobila po glavi. Karel Petelin, 38-letni delavec iz Borovnice, si je pri padcu zlomil desnico. Antona činkoleta, 32-letnega delavca iz Ljubljane, je nekdo pri delu po nesreči sunil z vilami v obraz. Viktor Bartič. 44-letni ključavničar iz Ljubljane, se je peljal s kolesom po Zaloški ulici in je prišel pod avtomobil. Ranjen je po telesu.
Ljubljana, 5. avgusta V nedeljo se je vršila na teniskih igriščih T nest ine v Trstu zanimiva reprezentančna teniška tekma med izbranima moštvoma Ljubljane in Trsta. S to prireditvijo so se neoficielno začeli prvi športni stiki med športniki starih pokrajin in našimi v Ljubljanski provinci na igriščih in želeti bi bilo, da bi bile vezi vzpostavljene čim prej v vseh športnih disciplinah.
Nedeljsko teniško tekmovanje ni bilo prvo te vrste med Ljubljano in Trstom, Ze pred leti, ko je bila Ljubljana v tenisu šibkejša, kakor je danes, sta bili odigrani dve reprezentančni tekmi v Trstu in Ljubljani. Tedaj so Tržačani imeli v svojih vrstah prav dobre igralce in izid srečanj je bil za Ljubljano neugoden.
Tokrat je Ljubljana mogla poslati v Trst prav dobro reprezentanco, ki so jo tvorili Boris Smerdu, Banko, Luckmann, Perles in Maire-Sernečeva. Tekma je obsegala 5 iger poedincev. med njimi eno žensko, ter 2 igri parov, po enega moškega in enega mešanega. Tržačane so zastopali, ker so bili nekateri dobri igralci odsotni zaradi vpoklica v vojsko, naslednji: Ebner, Po-lacco, Scauni. Rossi, Carlino in Maria Koz-manu-Frisacco.
Končni rezultat je bil 5:2 v korist Ljubljane. Največji delež k tej lepi zmagi je doprinesel Boris Smerdu. ki je premagal Ebnerja (6:4, 7:5), obenem pa odločilno pripomogel k igri moških dvojic z Luck-mannom, da je Ljubljana proti Ebner j u in Polaccu beležila drugo zmago (6:2, 7:5). Prav tako je bilo uspešno njegovo sodelovanje z Maire Semečevo v igri mešanih dvojic, v kateri je tržaška dvojica Kozman-Carlino podlegla z razliko 6:4, 6:3. Drugi, ki je bil zaslužen za uspeh Ljubljane, je mladi Luckmann »igralec odličnega borbenega duha in naj bojevite j še tehnike«, kakor se izraža o njem kritik v »Piccolu della sera«. Premagal je svojega nasprotnika Scauni j a (7:5, 6:2) in sodeloval s Smerdujem v igri moških dvojic, kakor smo omenili že zgoraj. Peto točko za barve Ljubljane je prinesel Perles, ki je premagal Rossija (7:5, 6:4).
Tržačani so beležili točke za sebe edino v dveh igrah poedincev. Polacco je sigurno odpravil Banka (6:3. 6:0). Kozmana-Frisaccova pa  Maire-Semečevo (6:3, 6:1).
Vse tekme, ki jih je sodil dr. Maucci, so bile odigrane v sportno-tovariškem razpoloženju. Prisostvovalo jim je številno gle-dalstvo, ki je objektivno pozdravljalo uspehe gostov kakor domačinov.
Maksimalne cene
na ljubljanskem živilskem trgu
Določil jih je zopet za ta teden po pooblastilu Visokega Komisariata mestni tržni urad
Ljubljana, 5. avgusta
Maksimalne cene za povrtnino, sadje in razne druge sadeže je ljubljanski mestni tržni urad po pooblastilu Visokega K.emisari j a ta spet določil za ta teden dogovorno z zastopnicami ženskih društev in delavstva, proda ia!k in rudi v soglasju s predstavniki naših zelenjadarjev in prodajalcev sadja Opozarjamo da je mestni tržni urad izkoristil to pooblastilo Visokega Komisarja še za sedaj dokler ne bo cen pričel določati sam Visok' Komisarijat.
Pridelovalci in prodajalci, zlasti pa kupci že sedaj občutijo vtrogo nadzorstvo cen, zato jih pa spet opominjamo, da v Ljubljani nad temi cenami nikdo ne sme prodajati navedenih pridelkov, prav tako pa tudi ne dražje plačevati, saj se bo vsaj nekaj pridelkov med tednom se pocenijo. Maksimalne cene namreč nikakor ne določajo cen, ki bi po njih morali prodajalci prodajati blacjo, pač pa samo najvišje cene, ki po njih smejo prodajati. Posebno so v tem pogledu grešile mlckarice, ki so trdile, da je prepovedano prodajati mleko pod maksimirano ceno 1.60 L Prav posebno bi bile pa kaznovane tiste mlckarice, ki so maksimalni ceni 1.60 L prištele še 5 cen-tesemov izravnalncLja prispevka ter prodajale mleko po 1.65 L. Med njimi so bile celo take mlckarice, ki jim ni treba plače^ vati Lzravn-alnega prispevka 5 centesrimov, ker nosijo v Ljubljano mleko iz drugih občin. Zato moramo vse mlokarice, ki so s- takimi neresničnimi izgovori podražile mleko, prav resno svariti, da mleka nikakor ne smejo prodajati nad 160 L, pač ga pa lahko prodajajo ceneje, hnakv kakor z mlekom je seveda tudi z vsemi drugimi predmeti, ki so jim cene maksimirane, saj na ljubljanskem živilskem trgu vsak dan opažamo kako zaradi večjeaa dovoza in močnejše konkurence cene posameznih predmetov padajo precej pod maksimirane ceno.
Za ta teden določene maksimalne cene veljajo seveda samo za prodajo na drobno
in so naslednje: domači krompir 1 L, koleraba 1 L. rdeča pesa 1.20 L, nizki fižol
1 L, visoki stročji fižol 2.50 L, luščeni fižol 3 L, rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.80 L, zeljnate glave 0.S0 L, ohrovt 1 L, glavnata solata 2 L, endi-vija 2 L, kumare 1.20 L, vedar jih bo pa gotovo dosti po precej nižji ceni; kumarice za vlaganje, namreč sorta za vlaganje, ki jih gre okrog 30 na en kilogram 3 L, majhne kumarice za vlaganje, ki jih pa gre 125 na en kilogram pa 8 L; velike jedilne buče 0.50 L, majhne bučke za pol-nenje 3 L, čebula 1 L; česen 2.50 L, da posamezna glavica, ki jih gre okrog 25 na en kilogram, velja 10 centesimov; grah v stročju 2.50 L za kilogram, luščeni grah pa liter 3.50 L; mehka špinaea 2.50 L, trda špinača 1.50 L; kislo zelje 3 L. kisla repa 1.50 L, liter lisičk 0.80 L, liter suhih na miznih malin 3.50 L, kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L. Kar se jabolk tiče, je letos določena letnim jabolkom prve vrst2, torej samo zares lepim namiznim jabolkom kakor beličniku. Astrahanu (žit niča), šarlamovskemu po 4.50 L za kilogram, II. vrsta domačih lepih jabolk se ne sme prodajati na drobno čez 3 L, a m. vrsta jabolk za vkuhavanje letos na ljubljanskem   trgu ne sme biti   dražja od
2 L, še cenejša po mora se vel a biti po-birovščina za želiranje. Maksimalna cena domaČim marelicam je ta teden na ljubljanskem trgu 6 L, breskve pa smejo Diti domače najdražje po 4 L.
Vse cene veljajo samo za kilogram, kjer ni posebej navedna druga mera kakor n pr. liter. Ponavljamo, da so te cene strogo obvezne, tako za prodajalce kakor za gospodinje ter bo vsaka kaznovana, če br prodajala ali tudi kupovala to blago po višjih cenah. Prepovedano je tudi vmeša vanje v pogajanja za ceno, še prav posebno pa otipavanje blaga. Naposled pa~ moramo še vedno opozarjati kupovalke na strogo naročilo tržnim organom, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto.
Iz Trebnjega
— Karte za  življenjske potrebščine se
bodo delile za mesec avgust in sicer danes v torek popoldne za vasi Pluska, Grič, Belšinja vas, Benečija, Pristava, Štefan, Zidani most, Breza, Kamni potok, Mrzla Luža, Iglenik, Skovec, Sevnica, Crni potok, Blato, Račje selo in Hudeje. Vse ostale vasi jutri. V četrtek, petek in soboto se bodo delile karte za vse tiste zamudnike, ki iz katerega koli važnega vzroka ne bi mogli dvigniti kart na prej določeni dan. Opozarjajo se vsi, da po preteku tega tedna ne bo pod nobenim pogojem več mogoče  dobiti živilskih kart.
— Zatemnitev traja v bodoče od 10. ure zvečer dalje. Oblastva bodo za naprej izvajala strogo kontrolo in bodo oni, ki se za predpise o zatemnitvi niti ne zmenijo, najstrožje kaznovani. Posebno velja to opozorilo za okoliške vasi, kjer vadfianje menijo, da se jih zatemnitev ne tiče. Policijska ura je za gostilne od 5. ure zjutraj do 21. zvečer. Svobodno kretanjje pa je dovoljeno od 5. zjutraj do 22. zvečer. Občina opozarja občane, da se od 22. ure zvečer do 5. ure zjutraj drže svojih domov ter jih v nobenem primeru ne zapuste, razen v nujnih primerih bolezni.
— Gozdne sadike iz državnih gozdov se bodo oddajale v začetku oktobra. Kmetovalci izsekanih in zanemarjenih gozdov morajo prijaviti količino potrebnih sadik pri občini do 20. septembra. Na razpolago bodo predvsem smrekove sadike. Poleg tega pa še borove, jesenove in hrastove. Vse informacije pri občini.
— Včeraj je stopila v veljavo nova uredba o klanju živine. S tem dnem so izključen: iz trgovine za klavrno živino vsi prekupčevalci in bo edini kupec Prehranjevalni zavod v Ljubljani, ki bo po svojem organu posloval tudi v Trebnjem. Določene cene za 1 kg živine žive teže so: teleta I. razr. 7 L, II. razr. 6 50 L. III. razr. 6 L. Junci, telice, voli: 6.10 L. 5.10 L in 4 L. Biki: 5.75 L, 4.90 L in 3.80 L. Krave nad 2 leti stare: 5.25 L, 4.70 L in 3.65 L. Razred živine določi posebna komisija. Zn občino Trebnje se bo vršil dogon živine *-3. avgusta na sejmišču od 8. ure dalje.
— Zopet dovoljena gostilna. Preklicana je komisarijatska odredba, s kamero je bila začasno zatvorjena gostilna A. Špringer v Trebnjem ter je v tej gostilni zopet dovoljeno obratovanje v polnem obsegu.
— Oddelek finančne kontrole se je preselil iz uradnega poslopja občine v hišo g. Pehanija.
— Prijava Ječmena. Razglašeno je, da morajo vsi kmetovalci prijaviti pridelek ječmena. Pravilo pravi, da mora vsak kmetovalec prijaviti pridelek takoj ali najkasneje 20 dni po žetvi. Ker je ta rok potekel, občina še enkrat prizadete na to opozarja.
— Prijavite tudi   posnemalnike!   Ker je
ukinjeno prosto trgovanje z mlekom in mlečnimi izdelki in morajo kmetje presežek mleka oddajati nabavni in prodajni zadrugi, se opozarjajo vsi lastniki posne-malnikov. da iste takoj prijavijo, ker je rok za prijavo potekel že v ponedeljek!
Na novo markirana pota
Ljubljana, 5. avgusta Slovensko planinsko društvo skrbi za izpolnitev markiranih potov v Ljubljanski pokra ni. Treba je v raznih predelih na novo urediti markacije in orientacijske tablice. Začasno si pomaga društvo s tem, da na skalah in drevesih napiše, kam vodi pot. V najkrajšem času pa bodo vsaj na najvažnejših križiščih nameščene tudi že orientacijske tablice.
Na novo je markirana pot s Kureščka čez Purkarče na Krvavo peč, od koder vodi pot v Vrbico in ob Iški do zavetišča SPD na levem bregu potoka. Od zavetišča SPD v Iški je na novo markirana pot na Zgor. Ig. odkoder vodi že znana pot na vrh Krima. Z zgor. Iga je na novo markirana grebenska pot na Ustje, odkoder vodijo obnovljene markacije po zanimivi poti v ključih strmo v Vrbico. Iz Straho-merja so na novo markirana pota na Krim, in sicer vodi ena mimo studenca 2vencelj, druga pa mimo Mrakovega studenca, obe poti predstavljata najkrajši vzpon na vrh Krima. Obnovljena je markacija na poti Iška vas—Golo—Kurešček. Od zavetišča SPD v Iški je obnovljena markacija poti ob desnem bregu Iške do Vrbice. Izletniki naj pazijo, da prekoračijo potok Iško ali takoj pri zavetišču SPD ali pa nekoliko višje pri :>Grabljicah«, ker vodi pot v Vrbico na desnem bregu Iške in ne na levem bregu, kjer prične skalnat svet.
Z markiranjem potov SPD nadaljuje ter bo javnost obveščalo o nadaljnjih izvršenih markacijah. Kdor ima umestne predloge za pota, ki bi jih bilo na novo markirati ali pri katerih bi bilo treba obnoviti markacije, naj jih sporoči društveni pisarni SPD.
Rinnione
della Consulta provinciale
I componenti la Consulta della Provincia dl Lubiana sono eonvocati por le ore 9.80 di sabat o 9 corrente al Palazzo del Governo.
Esercenti puniti
Le squadre della R. Questura, incarica-te della vigilanza annonaria, nei giorni seorsi hanno dichiarato in contravvenzio-ne i seguenti esercenti perche non aveva-no esposto il listino dei prezzi:
Kovačič Luigi, frutta e verdura. Celovška cesta S, Marjjon Fmilio, coloniali, Vič, Brdnikova 20, Kemžgar Giuvanni, coloniali e manifatturc. Zaloška 30. I pre-detti sono stati puniti con 1'ammenda, il Kovačič, inoltre, per maggioi anione abusi-va dei prezzi, č stato denunziato aH'auto-
rita giudiziaria.
Nei confronti, invece, dei seguenti esercenti. resisi responsabili dl maggiorazione abusiva dei prezzi, oltre alla denuncia al-r autori ta giudiziaria. perche recidivi, l'Ecc. 1'Alto Commissario ha dlspostd la sospensione dela loro attivita e la chiusu-ra dell'esercizio per una durata di giorni 3: Kastelie Sofia, verdure, Cesta 29. oktobra 5, Rerber Antonia, macelleria. Poljanska cesta 44. Alla Kastelie. per non avere esposto il listino dei prezzi, e stata, inoltre. inflitta 1'ammenda.
£ fatto 1'obbligo ai predetti di corrispon-dere i salari al personale dipendente per tutta la durata della chlusura.
Seja pokrajinskega sveta
Člani sveta Ljubljanske pokrajine so sklicani na sejo, ki bo v soboto 0. t. in. v vladni palači ob 9.30.
Kaznovani trgovci
Oddelki policije, ki jim je poverjeno tržno nadzorstvo, so v poslednjih dneh ugotovili, da so naslednji trgovci prekršili odredbe glede maksimalnih cen:
1. Lojze KOvačlč, sadje in zelenjava. Celovška 8, 2. Emil Margon, špecerijska trgovina, Vič, Brdnikova 20, S. Ivan Kemžgar, specerija in manutaktura. Zaloška 30. Bili so kaznovani z globo. Kovačič pa je bil poleg tega zaradi protizakonito povišanih cen prijavljen sodišču.
Glede naslednjih trgovcev, ki ao ponovno protizakonito povišali cene svojemu blagu in so bili zaradi tega prijavljeni sodišču, pa jje Eksc. Visoki Komisar odredil, da prekinejo svoje poslovanje in zapro svoje lokale za dobo 3 dni: Zofija Kivnte-Uc, zelenjava, Cesta 29. oktobra 5, Antonija Reber, mesnica. Poljanska 44. Ker Kasteličeva ni izvesila predpisanega cenika, je bila še posebej kaznovana z globo.
Vsi kaznovani trgovci so dolžni, da plačajo tudi v času, ko bodo njihove trgovine zaprte, svojim nameščencem odgovarjajočo mezdo.
KOLEDAR Danes: Torek, 5. avgusta: Marija Snežna
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Trpeča srca.
Kino Sloga: Zgubljena žena.
Kino T'nion: študent na krivih potih.
Razstava Gaspari, Smerdu, Dremclj v Jakopičevem paviljonu Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba tij^ 9: Ramor,   Miklošičeva  cesta  20; Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78.
— Inž. Pavel Kobler. V Ljubljani , v Leonišču, je umrl inž. Pavel Kobler, načelnik uprave monopolov v pokoju. Pokojni je bil dobro znan in priljjubljen v Ljubljani, zlasti so pa cenili njegove dobi« lastnosti in sposobnosti njegovi poklicni tovariši. — Rodil se je leta 1879. Leta 1909. je stopil v ljubljansko tobačno tovarno kot tehnični uradnik. Kmalu je napredoval zaradi svojih velikih sposobnosti in bilo mu je poverjeno tehnično nadzorstvo nad številnimi tobačnimi tovarnami v Avstriji, ne le nad ljubljansko. Po svetovni vojni je bil nekaj časa ravnatelj ljubljanske tobačne tovarne. S tega mesta je bil poklican v upravo državnih monopolov v Beograd kot načelnik industrijskega oddelka. Po upokojitvi je živel v Sloveniji. — Za njim žaluje žena Anica, roj. KnafliČ, sestra Kristina Gregorič in številni prijatelji. Pokopali ga bodo v Litiji.
Rdeč! križ norcr'a
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Bevc Mihael.. Palčič Jakob, Pa-ranos Ivo, Pivec Valentin, Sničar Ivanka, Zrimšek Filip, Zupan Vinko, Žibert Franc.
Pošto naj dvignejo: Berce Bogdan, TPD, Brajnik Anica, Rožna dolina, Cuznar Stane, Frančiškanska tlL, Drobnič dr. Ivan, Okrožni urad, Fabjani-Jurjevec, Stritarjeva ulica, Furlan Marija, Rimska c. 24, Gogaia dr. Stanko, Resi jeva c, Golob Franjo, Higijenski zavod. Gostinčar Meta, upravnica pošte, Grad Janko, Moste, Ja-vornik Marija, Komenskega ul., Jezeršek Jože, Semenišče, KnafliČ Nežika, Stari trg 16, Košir Janko, inž. agT., Koželj Tončka, Glavna pošta, Kraigher Marija, žitnikova 16, Krivic dr. Rudolf, odvetnik, Marijin dom, Ljubljana, Mlinar Fonsko, Celovška 124, Mojkerc Pavla, Muri inž. Lambert. Pangerc Tončka, Rakovnik, Pokojninski zavod za nameščence, Pokom Ivan, Gregorčičeva 17 b, Prijatelj Kristina, Državno učiteljišče, Puhar Franc (Mehanična delavnica Vovk), Rabič Viktor, Miklošičeva c, Ručigaj Jožef, Tehnični oddelek drž. železnic, Roječ Vida, Miklošičeva 17. Smrkolj Slavica, Tvrševa 13, šaplja Tatjana, Puharjeva 16, šprah O., b. podpor, Štritof Tončka, Vič-Gllnce, šumi Zora, Lepodvorska ul., Turk Danilo, Kersnikova 5, Weixl dr. Bruno, Splošna bolnica, žbontar Mihael, Kugler Apolo-nija, Stožice 153.
Gospa Kaluža iz Ljubljane naj se javi v svrho informacij pri načelstvu poizvedovalnega oddelka od 10. do 12. ure.
Gospa Barborič Elizabeta, trgovka Iz Novega mesta, je darovala Rdečemu križu L 100, za kar se ji Rdeči križ iskreno zahvaljuje.
fttev. 178
»SLOVENSKI NAROD«, 5. avgnata 1M1XIX
Stran S \
Rast števila ljubljanskega prebivalstva
od najstarejših časov — Prvo ljudsko štetje L 1754
Ljubljana, 5. avgusta Kmalu bomo zvedeli, koliko prebivalcev Šteje Ljubljana zdaj, po ljudskem štetju v noči od četrtka na petek. Nedvomno Ljubljana zdaj zasluži Ime velemesto, ki bi si ga rado lastilo že prejšnja desetletja. Zdaj je velika po svoji površini in po številu prebivalstva. Računati smemo, da šteje okrog 100 000 prebivalcev. Da bo kdaj tako velika, najbrž ni nihče napovedoval niti pred prvo svetovno vojno, še manj pa prejšnje čase, ko je bila skromno mestece. Vsiljuje se vprašanje, kakšna je prihodnost Ljubljane. Slišali smo že napovedi, da se bo Ljubljana še razvila daleč po kotlini, tako da se bo združila z mnogimi drugimi manjšimi kraji. Vse napovedi bi pa bile zdaj brez podlage. Sele nadaljni razvoj našega mesta prihodnja leta bo pokazal, kakšna prihodnost ga čaka.
STA KOST LJUBLJANE
Ljubljana je preživela mnogo slabih časov. Koliko je stara, ne moremo točno ugotoviti, vemo le, da je bila v zgodovinskih listinah omenjena prvič 1. 1144. Nikakor pa ne smemo Ljubljane istovetiti z rimsko Emono, pred čimer nas svare zgodovinarji. Ljubljana se je namreč razvijala sama Iz svojih sil ln njeno jedro je oddaljeno od zgodovinskih tal Emone. Ljubljana se torej ni razvila iz razrušene Emone, temveč je začela rasti iz malega naselje ob Ljubljanici. Hrib je pa bil vsekakor utrjen že v rimskih časih, če ne že pred prihodom Rimljanov. Ljubljana se je začela razvijati pod okriljem gradu na prostoru sedanjega Starega trga. Ime Stari trg je zgodovinsko. Pomeni, da so ljudje imenovali naselje pod gradom v začetku trg in ko se je na drugem bregu Ljubljanice razvilo drugo naselje. Novi trg je dobilo prvotno naselje ime Stari trg.
LJUBLJANA JE MESTO OD L. 1146
Pravice   ter  naslov mesta je Ljubljana
dobila ie L 1146. Že iz tega lahko sprevi-dimo, da je bilo prvotno naselje tedaj precej staro. Z naslovom mesta si je Ljubljana pridobila tudi pravico do mestnega obzidja, med tem ko prej ni bila obzidana. Tedaj so se njene meje prvič razširile; dotlej je naselbina segala le do sedanje t ranče, obzidje na vzhodni strani so pa sezidali pri sedanjem Krekovem trgu. Mestno obzidje je imelo v začetku 6 vrat.
POČASEN RAZVOJ
Mesto se je razvijalo v naslednjih stoletjih zelo počasi. V glavnem je bilo še vedno stisnjeno v svoje stare, srednjeveške meje, tudi pozneje, ko obzidje ni več Silo svojemu prvotnemu namenu. Pač pa je spreminjalo svoje lice. Prav za prav ) jo porerninjali požari. Znano je. da so -uhnili večkrat veliki požari, ki so zavzeli tem večji obseg, ker je bilo mnogo hiš Se lesenih in ker je bila gasilska služba še primitivna. Razumljivo je, v tistih časih tudi še ni bilo urbanizma v današnjem pomenu besede. Kljub temu pa smemo sklepati — ne le po starinskih hišah iz prejšnjih stoletij — da Ljubljana ni bila bolj zastala od drugih evropskih mest tistega časa. Bila je celo kanalizirana, kar nam pričajo številni starinski kanali.
PKVO ŠTETJE — 4128 PREBIVALCEV
Da je bila Ljubljana celo do prejšnjega
stol Ija mestece, Id se je odlikovalo od drugih naših mest samo po svoji legi, ne pa tudi po številu prebivalcev, sprevidlmo podatkov o prvem ljudskem štetju leta 7 i. Tedaj so našteli samo 4184 prebi-. ev. Opozoriti je pa treba, da je Ljubljana štela v 17. stoletju že več prebivalcev, približno 6000 do 7000. Število prebivalcev v prejšnjem stoletju se je zelo menjavalo. Večkrat se je znižalo, ko so nalezljive bolezni pobrale mnogo prebivalcev, še v 18. stoletju Ljubljana ni bila mnogo večja po številu prebivalcev kakor je bila Emona v letih svojega procvita. Znana je številka prebivalcev Emone iz 1. 31. pr. Kr. — 1260.
NAPOLEONOVA  DO H A
V Napoleonovi dobi je Ljubljana napredovala zlasti, ker so postale vedno bolj očitne prednosti njene prometne lege. Ljubljana je bila pomembna postaja v dobi ^■-»stiljonov in voznikov, ki so vozili med primorskimi kraji in srednjo Evropo. Tedaj je imelo naše mesto že mnogo dobrih r»renočisč, ki zaslužijo ime hotel. Glede na število prebivalcev, ki je znašalo v Napoleonovi dobi okrog 14.000. je imela Ljubljana torej več prenočišč kakor sedaj. V sredini prejšnjega stoletja je štela Ljubljana še vedno le okrog 20.000 Drebival-cev, torej petino sedanjega prebivalstva.
N Al. A š C A N J K P K E BI V A L S T V A
V PREJŠNJEM SIOLETJC
številke o ljudskih štetjih iz prejšnjega J stoletja nam jasno kažejo, da je Ljublja-
na stopila na pot napredka ter da je bila
pred njo lepa prihodnost. Med tem ko se pre-bhalstvo v prejšnjih stoletjih ni skoraj nič pomnožilo, odkar je Ljubljana postala mesto, je prejšnje stoletje v primeri s tem že precej naglo naraščalo. L. 1869 je Ljubljana štela 22.593 prebivalcev, čez 10 let, 1. 1880, se je prebivalstvo pomnožilo na 26.284, do L 1890 pa na 31.663. V začetku tega stoletja je Ljubljana štela približno tretjino sedanjega prebivalstva, 36.663. Ljubljansko prebivalstvo je stalno naraščalo še hitreje v tem stoletju.
RAZVOJ ZADNJA DESETLETJA
Od L 1910 do konca svetovne vojne se število prebivalcev Ljubljane ni mnogo spremenilo. L. 1910 je Ljubljana štela 41.727 prebivalcev, ob koncu vojne pa okrog 43.000. Toda silno je začelo prebivalstvo naraščati po prevratu. Pravi razvoj Ljubljane se je začel šele tedaj. Stare meje mesta niso več ustrezale. Zaradi izredno močnega pritoka priseljencev z dežele in ker se je med svetovno vojno ustavila vsa stavbna delavnost, je nastopila stanovanjska kriza, ki je tudi izpodbudila hitrejšo rast mesta. Stare meje Ljubljane po regulacijskem načrtu iz 1. 1897 so bile: na zahodu je mejila železniška proga južne železnice, tako da sta bila Vič ln Rožna dolina zunaj mestnega ozemlja; na jugu je mejil Mali graben, od njegovega ustja pa je bila potegnjena mejna črta do dolenjskega kolodvora; na vzhodu je bila meja dolenjska železnica, tako da Moste niso spadale pod mestno občino; na severu je tokla meja v loku ob topničarski vojašnici do meje Spodnje Šiške. Štetje 1. 1921
je pokazalo, da se je prebivalstvo Ljubljane prva leta po prevratu pomnožilo za približno 10.000. naraslo je na 53.298. V naslednjih desetih letih se je pomnožilo še j približno za 6000. na 59.768. Upoštevati pa moramo, da je to prebivalstvo v mejah stare Ljubljane in ne v sedanjih: okoliške občine so bile priključene 1. 1935. S temi občinami vred je Ljubljana štela ob zadnjem štetju, 1. 1931. 79.056 prebivalcev ali približno 9000 manj kakor ob koncu lanskega leta.
ŠTEVILO PREBPVALSTVA
V ZAČETKU LETA
V začetku tega leta Ljubljana ni še dosegla 90.000 prebivalcev. Po policijskih prijavah je živelo v Ljubljani ob koncu lanskega leta 87.780 prebivalcev. Do leta 1S94 je znaSala površina mestne občine S484 ha ali 34.8 mil. kv. m. Pred priključitvijo okoliških občin je pa znašala površina mestnega ozemlja 3830 ha ali 38.3 milijona kv. m. Zdaj znaša površina mestne občine nekaj nad 66 kv. km. Na kvadratni kilometer odpade v Ljubljani po številkah iz začetka leta približno 1300 prebivalcev, ki stanujejo v 6693 hišah. Samo mestno prebivalstvo se ne množi mnogo, naraščanje je šlo predvsem na račun priseljevanja deželanov. Lani so izkazovali zopet nazadovanje števila rojstev. L. 1939 je znašalo število rojstev na 1000 prebivalcev 12.54. število rojstev je bilo v letih 1934 in 1935 še nižje (10.18 in 10.9).
Po zadnjih spremembah se je število prebivalcev v Ljubljani nedvomno povečalo.       Vsekakor je treba računati, da
DNEVNE VESTI
— Vrhovci so lepo veselje na robu Velike Ljubljane in spadajo upravno pod občino Dobrovo. Le malo Ljubljančanov, ki obiskujejo kopalno plažo ob Gradaščici proti znanemu gradu Bokalcam, ve, da je naselje sestavljeno iz dveh delov. Kmečki del Vrhovcev leži na tako imenovani viški terasi, kjer so številne skrbno obdelane njive. Veliko mlajši pa je del, ki je zrasel v «dolini> ob cesti Vič—Stranska vas tik za Združenimi opekarnami. V težnji za lastno streho so se v povojnih letih tod naselili obrtniki in delavci, pa tudi nameščenci, ki niso zmogli stroškov za draga zemljišča na področju mesta. Vrhovci so se v zadnjem času naglo razvijali, kar pričajo mnoge neometane hiše, ki zaradi trenutnih težav še čakajo na dovršitev.
— Vreme kak*>r naročeno.    Odkar je
Medard izgubil oblast nad vremenom, se ne moremo pritoževati, da bi imeli neugodno vreme. Sploh smo pa lahko v letošnjem poletju z vremenom zadovoljni. Druga leta je bilo mnogo več vremenskih nezgod kakor letos. ć?e ni bilo suše, je pa ponekod pobila toča Letos je bilo toče zelo malo, suše pa skoraj sploh ne. Ko je bila največja nevarnost, da bi pritisnila suša in povzročila kmetovalcem veliko škodo, je jelo deževati in nehalo ru\ dokler ni bila zemlja temeljito namočena. Ko je bila pa nevarnost, da bodo na°topile poplave, kar bi zopet pomenilo občutno škodo na poljih in travnikih, je nehalo deževati kakor na povelje. Včeraj je bilo v opoldanskih urah zelo soparno in nebo so jeli zagrinjati temni oblaki. V pasih dneh pomeni tako so-parica bližajočo se nevihto. Včeraj je šlo pa brez nje. Imeli smo le nekaj kapljic dežja in s tem je bilo opravljeno. čez noč se je zjasnilo in davi smo imeli krasno vreme s čistim, osvežujočim ozračjem. Lepo vreme, zdaj ko je zemlja namočena, bo vplivalo na drugo polovico letošnje letine, ki tudi kaže prav dobro. Posebno dobrodošlo je lepo vreme zdaj vinogradom, kjer se trte kar šibe pod grozdi.
— Hranilnica neodvisne hrvatske države. S posebno naredbo hrvatskega finančnega ministrstva je bila Hranilnica bivše banovine Hrvatske preimenovana v Hranilnico neodvisne hrvatske države.
— Hrvatska tekstilna industrija, V Za-srrebu je bil ustanovHen konzorcij za izgraditev tekstilne industrije na Hrvatskem Zdaj Ima Hrvatska samo nekaj manjših pletilnic in tovarno bombaževine. Pomembne vredne industrije volne nima. ker prideluje Hrvatska le malo volne. Novo ustanovljeni konzorcij bo sodeloval z italijanske tekstilno industrijo.
— Dobra letina lanu na Hrvatskem. Letošnja letina lanu na Hrvatskem je zelo dobra. Z lanom je bilo zasejanega 9000 ha polja. Vlada je maksimirala cene lanu.
— Nova ureditev mariborskega živilskega trga. V bodoče se smejo v Mariboru prodajati in kupovati sadje, sočivje, krompir  in drugi  kmetijski  pridelki  razen v
živilskih prodajalnicah v mestu samo na živilskem trgu. Dovoljeni so pa še vedno manjši nakupi pri kmetih samih. Sadja, gozdnih jagod in gob trgovci ne smejo kupovati pri kmetovalcih.
— Otroci iz Amsterdama na Štajersko. V septembru prispe iz Amsterdama na Štajersko več tisoč 11- do 141etnih otrok.
— Novi otroški vrtci na Spodnjem Štajerskem, i. avgusta je bilo na Spodnjem Štajerskem svečano otvorjenih 42 novih otroških vrtcev. V kratkem bo ustanovljenih na Spodnjem Štajerskem Še 70 otroških vrtcev. Na otvoritvi otroškega vrtca v Ljutomeru in Rušah je govoril zvezni vodja Steindl.
— Stanovanjski urad v Mariboru začasno zaprt. Od 1. do 17. avgusta ostane stanovanjski urad v Mariboru zaprt. Vsa stanovanja v starem delu mesta ;e bilo treba prijaviti stanovanjskemu uradu. Povpraševanje po stanovanjih je v Mariboru zelo veliko in zaradi prevelikega navala so stanovanjski urad začasno zaprli. Opremljenih sob odslej ni treba več prijavljati stanovanjskemu uradu.
— Ljudski lumcert v Maribor«. 30. julija je priredilo Glasbeno združenje urada za ljudsko izobrazbo pri štajerskem Hei-matbundu svoj prvi ljudski koncert v Mariboru, združen z javno pevsko uro. Nastopil je pomnoženi mestni orkester in mariborsko pevsko društvo pod vodstvom ravnatelja mariborske Glasbene šole prof. Hermanna Frischa.
— Smrtna nesreča v Mariboru. V Mariboru se je pripetila v soboto smrtna nesreča. Okrog 30 let stari trgovski sluga, ki njegovo ime še ni znano, se je pripeljal s kolesom iz ozke ulice na Grajski trg. Od druge strani je pripeljal tovorni avto, ki je kolesarja podrl ln povozil. Desno zadnje kolo tovornega avtomobila je šlo nesrečnežu čez glavo, tako da je obležal na mestu mrtev.
Iz Ljubljane
—lj Dela na nunskem vrtu. Kako zelo je potrebna zveza med Kongresnim trgom in Bleiweisovo cesto po Šubičevi ulici, se je izkazalo tudi po tem, da se meščani izredno zanimajo za dela na nunskem vrtu, ter vprašujejo, kdaj bodo končana. Nekateri so mislili, da bo podaljšana ulica odprta takoj za promet, čim bo podrt tako zvani nunski zid pri muzeju in hiša na Kongresnem trgu. Zato so zdaj razočarani, ker je prehod še vedno zaprt. Opozorili smo jih že, da podaljšana ulica ne bo mogla biti tako kmalu odprta, ker bodo delavci morali prej končati še mnogo dela. Nasuti in utrditi bo treba cesto, s čimer bo mnogo dela že znradi tega. ker bodo potrebovali precej nasipa, ki ga bodo morali tudi dovažati. ker jim ga razvaline starega ograj nega zidu ne bodo nudile dovolj. Toda preden bodo lahko začeli delati na cesti, bodo zidarji morali sezidati novo
t
i
a -
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam, da ie nmrl danes v Leoniščo moj ljubljeni mož, brat, stric in svak. gospod
inž. PAVEL KOBLER
načelnik uprave monopola v pokoju
star 62 let. Leži na Žalah, v kapelici sv. Jožefa, od koder se bo vršil prevoz z avtofurgonom v Litijo.
Čas blagoslovitve in prevoza bo objavljen v večernih izdajah.
LJUBLJANA, 4. avgusta 1941.
Kristina Gregorič
sestra
Anica Kobler, roj. Knaflic
žena
HALI OGLAS?
DVA POTNIKA
I iščem. — Ponudbe na I oglasni oddelek ^Slovenskega Naroda« pod šifro »Dva potnika«.
1307
MA&ĆOB NI DOBITI,
zato je naša h»*ana zdaj slaba in težko
prebavljiva.   Telo in kri slabita —
AMBROŽEVA
MEDICA
pa tudi pri slabi prehrani okrepi telo in kri ln ohrani človeka pri moči in svežosti. — Pristno Ambroževo medico dobite le v — MEDARNI, LJubljana, Židovska ulica 6.
39 T
INSERIRAJ
9
Slov. Narodu'
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstav«   ob   delmmucih,   nedeljah la
prasnikfh ob 16., 18. in 20. url, v primeru dežja ob nedeljah  in praznikih tudi ob
14. uri.
KINO MATICA        TELEFON 22-41 Dramatična  ljubezenska zgodba ▼ srcu mogočnih Dolomitov TRPEČA SRCA
Silvia  Mori to,   Camllo Piloto,  Drla Paola
KINO SLOGA TELEFON 27-80
Danes poslednjič! ZGTBI.J EN A 2ENSKA
Ljubezen,  glasba  in  doživljaji, sen vsakega mladega človeka v izvrstni filmski opereti.
I
KINO UNION TELEFON 22-21
ŠTUDENT  NA  KRIVIH POTIH
Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeta, ki  je  storil  vse  xa spreobrnitev svojega
sina.
Film je v celoti opremljen s tekočimi
slovenskimi napisi!
ograjo vzdolž podaljšane ulice, da bo ostanek samostanskega vrta ograjen ob cesti. To delo dobro napreduje. Novo ograjo zidajo že nekaj tednov med starim delom Subičeve ulice in med Beethovnovo ulico. V tem delu nove ulice je tudi že podrt stari ograjeni zid vzdolž parka na Muzejskem trgu. Ograjo še podirajo ob spodnjem delu podaljšane ulice. V tem delu imajo pa tudi precej dela zidarji, ki zidajo novo dvonadstropno samostansko šolsko poslopje. Zdaj je gotovo zidovje prvega nadstropja. Razen tega so morali zidarji prezidati ostanek enonadstropne hiše nasproti kazine in podirajo del dvonadstropnega samostanskega šolskega poslopja, ki je tudi segalo predaleč v ustje podaljšane ulice. Vseh del na cesti in stavbah bi se ne kazalo lotiti hkrati, ker bi delavci ovirali drug drugega, zato pač regulacija podaljšane ulice ne more hitreje napredovati.
—lj Nova Gajeva ulica. Kakor ste čitali, je prejšnja Gajeva ulica (ob nebotičniku) preimenovana v Verdijevo ulico. Gajevo ime zdaj nosi nova ulica med takozvanim Dukičevim blokom, med Verdijevo in Puli arjevo ulico. Blok je zdaj gotov, zazidane so vse parcele. Nova ulica ima dve hišni =+evilki in ob nji stoje tri hiše: veliko poslopje »Slavije«, ena šestnadstropna in ena petnanstropna stanovanjska hiša. Zdaj so začeli urejevati cesto v tej ulici.
rOKER 5.,   SREDA 6.,   ČETRTEK 7. IN PETEK 8. AVGUSTA
VESELI TEATER
! ! N O V SPORED!!
ZAČETEK TOČNO OB 20. URI
KONEC PRED 22. URO
PREDPRODAJA   VSTOPNIC  OD PONEDELJKA DO PETKA
PRI BLAGAJNI V DELAVSKI ZBORNICI od 10. do %13. In od 17. do 20. ure zvečer
—lj Izlet SPD: Planinci si bodo v nedeljo 10. t. m. ogledali predele okrog Horjula in Polhovega gradca. Zjutraj z vlakom ob 7.45 uri krenejo izletniki do postaje Drenov gTič ter po Horjulski cesti do naselja Lesno brJo, kjer se razgrne p*"*-jazna Horjulska dolina. Iz te vasice vodi pot čez potok Šujco navzgor k cerkvici Sv. Urna. kjer je v turških časih stal Horjulski tabor. Dalje skozi vas Zaklanec se vspenja pot na Koreno, 720 m visoko brdo med Horjulsko in Polhovgrajsko dolino. Pred cerkvico na Koreni je prostran razgled na šmarno goro in Ljubljansko kotlino, na Savinjske Alpe, na Blegaš s Triglavom v ozadju. Pot po grebenu nas pripelje v malo vas Samatorico, kjer pripravlja SPD zavetišče pri kmetu Jerali. Nad
navedeno kmetijo je vrh Koiljek, ki nudi razgled proti Sv. Trem Kraljem, na Crni vrh ter v Polhovgrajsko dolino, kamor se bodo izletniki vrnili proti večeru, da dosežejo za i nji avtobus proti Ljubljani. Prijaviti se je treba Čim preje, najkasneje pa do sobote opoldne in sicer v društveni pisarni SPD.
Radijski spored
Torek, 5. avgusta 1941-XIX
12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: operetna glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca, 14: poročilo v italijanščini, 14.15: orkester pod vodstvom mojstra Ange-linia, 16.45: poročila v slovenščini, 17.15: teta in kmečkega tria, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45: pestra glasba, 20: napoved časa — poroč. v Italijanščini, 20.20: slovensko predavanje, 20.30: pestra glasba 20.45: gledališka sezona EIAR. 21.45: koncert komornega tria, 22.20: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barizza, 22.45: poročilo v slovenščini.
sreda, 6. avgusta 1941-XIX
7.30: poročilo v slovenščini. — 7.45: slovenska glasba (v odmorih napoved časa, 8* napoved časa, 8.15: poročilo v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: orkestralna glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: pestra glasba, dirigira mojster Arlandi, 14: poročila v italijanščini, 14.15: godalni ornester pod vodstvom mojstra Manna, 14.45: poročilo v slovenščini, 17.15: Turlnski kvartet violončelov, 17.40: koncert sopranistke Alde Panzera, 19: tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30 poročilo v slovenščini, 19.45: lahka glasba, 20: napoved časa — poročilo v slovenščini, 20 20: slovensko predavanje. 20.30: koncert violončellsta Crn-da Sedlbauer, pri klavirju Marijan Lipov-šek, 20.10: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franca Capuana,, v odmoru slovensko predavanje. 22.30: operetna glasba na gramofonskih ploščah. 22.45: poročila v slovenščini.
Četrtek, 7. avgusta 1941-XIX
7.30: poročila v slovenščini, 7.45: lahka glasba, v odmoru napoved časa, 8.15: po-poročila v italijanščini. 12 30: poročila v slovenščini. 12.45: simfonična glasba. 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: plošče ~~ operetna glasba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: Karabinjerska godba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija šijanca, 19.30: poročilo v slovenščini, 19.45: Vladimir Golob igra na harmoniko, 20: napoved časa in poročila v italijanščini, 20.20 slovensko predavanje. 20.30: koncert kontraaltistke Franje Golobove in basista Toneta Petrovčiča (pri klavirju Marijan Lipovšek, ob 21: koncert violini-sta Karla Ruplja (pri klavirju Lucijan škrjanec, 21.20: slovensko predavanje, 21.30: odlomki iz operet pod vodstvom mojstra Petrovia, 22: italijanska glasbena produkcija pod vodstvom mojstra Prata, 22.45: pestra glasba, 22.45: poročila v slovenščini.
V LEKARNI
— Obžalujem gospod, tega strupa vam brez zdravniškega recepta ne morem dati.
— No, kaj sem podoben samomorilnemu kandidatu?
— Ne vem, toda če bi bil tak kakršen ste vi, bi najbrže prišel v to izkušjavo.
Nobena skrivnost ni,   da imaio oglasi v »Slovenskem Narodu« velik uspeh.
Kadar potrenuiete kar koli, le poslužite >clasa  v »Slovenskem Narodu«.
OGLAS V •SL. NARODU« POMENI USPEH
isti dan spre;e na   oglasni oddelek
naročila zmerom .amo do 9. ure dop
ITHLUISCOSR
CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39
MILANO
Societa per la vendita eselusiva delle fibre tessitt artificiali VISCOSA prodotte da:
Družba za izključno prodajo umetnih t kalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje:
SNI A VISCOSA
SOCIETA NAZIONALE LVDUSTR* * APPLICAZIONI VISCOSA
Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Cemaia No 8
Stabilimenti: Prodajalne:
Altessano. Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon del Grappa, Cocqnio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavia, Torino Lavorati, Torino Meccanico, Torino Štora, Torvlscoaa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-foro, Vlttorlo Veneto, Voghera, Barcellona (Spag-na) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo)
CISA VISCOSA
COMPAGNIA INDTJSTRIALE SOCIETA ANONTMA VISCOSA
Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe in ravnateljstvo: ROMA — Via dei Sabini No 4
Stabilimenti: Prodajalne:
Ckmooreczo, Cusano Milani no, Este, Gragnano, NapolL Padova, Pedrengo, Ranzanico, Kleti, Roma, Temi, Collestatte, Torino.
SOCIETA ANONTMA ITALIANA PER LE FIBRE TESS1LI ARTIFICIALI GIA CHATILLON
Sede Sociale e Direzione:
Sedež dražbe In ravnateljstvo:
MILANO — Via Conserv atorio No 13
Stabilimenti:
Prodajalne:
Castigllon Dora, Ivrea, VerceHl, Rho, Pogllano, Motta S. Damlano, Trino Vercelleae, Apuanla, Novara.
t*: "■" r"- -rti -» m
__'. - - ■ -_!_
Etran 4
»SIOTEN3KI
178
Dolenjska — njene lepote in zanimivosti
S popotno palico po Dolenjskem, Beti Krajini in Kočevskem
Bela Krajina.: Hansa popoiare ad Ađle&ići. Bela Krajina: Adle&lčfco kolo.
Ijjn brjana, 5. avgusta Nefcaj &rnpnrrm?isk -h zgodc»vinflkih apov meufluov sem že omenil. Obljubil sem, da bona prrvrx!sfl do nekaj bcsod o črnomalj-iupoom dvoren hi o črnomaljskem EXr. Mar^~m Maflnarič, ko Je t IcnrUji »Datenjsfca* pisni o teh lepih zgodovinskih stavbah, je bfl v evojšh besedah preskromen. Premalo jo poudaril njuno lepoto ki spMi premalo povedal o zgodovinsko tako raz^hanem Črnomlju, Kadar bom pisal štodijo o zgodovinskem in sodobnem življenju Dolenjske, Bele Krajine in Kočevske bom o vsem tem napisal dosti več besed. Zdaj pa naj — kakor dr. Malnarič — poudarim le to, <ia je črnomaljski župni dvorec dragocena umetniška stavba, kar pa opazimo sele v njegovi notranjosti z zazidan wnd romanskimi oboki v hodniku.
Tocii črnomaljski grad je znamenita stavba, zgrajena v obliki, značilni za zidanje ČTTKjrmal j skrih gospodov. Debelo zidov je in kazematasta klet, kjer je zdaj hlev, s po-mogotskim portalom dokazujeta, da je grad shrž?l za trdnjavo.
Dr. Malnarič se pristavlja, da imajo ta poznogotska vrata v črnomaljskem gradu »posnet okvir«, kar spet potrjuje, da je to delo brezpogojno starejše, kakor iz 17. ali 18. sbc4otja. V tem gradu so ukazovali Gr-neaned jedci gospodje, ki je iz njihovega rodo ceha v evvo^feku zgodovino posegel Ivan Erazem Č>nc<ma1jski, član češkega vojnega svata v brtki na Beli gori. Za CVrjomal j-sfckni gospodi, ki so bili ena najstarejših kranjskih plemen-" tanki h družin, je bs nekaj časa grašak knez Nikolaj Frankopan-ski, pozneje še drugi, zdaj pa je v njem — hotel, namesru da b' bil tam skromen rrra-zoj, ki bi dandanasn jemu rodu m poznej-Sm pričal o davna slavi m veličini naše tepe Bele Krajme
Son^^brvi Grnomaljci m njihovi koren i -nasti sivolasi predniki, ki se jih je cela vrsta poslovila od belokranjske zemljice prav zadnja lota, so ljudje veseljaki. Kakor vsi Belokran jci. Saj imajo tudi Crno-maijci svoje vinske gorice in svoje zidanice, ki bo v njih čez nekaj mesecev že vrelo m'ado vino m ki so polne tudi zrelega vina. Ob nedeljah, ko se malo spniste vsakdanjih skrbi, se povzpno (^rnoanaljci tja v gorice in tam ni konca ne še&avim besedam, ne napi tn i ca m. Z vsako novo kupico postaja tujec večji in iskrene j ši prijatelj teh krajev, ki ne poznajo laži, ne hmavščine. ne licemerstva.
In če potem noge malo s te/avo kolo-bari jo proti dolini — proti (":momlju — je to samo znak, da je bilo vince dobro in da je bilo prisrčnih napitnic pač toliko, da so vas spravile v dobro v< ljo. Jutri, ko bodo te gorice spet zalite z novim solncem. že pozabile naš včerajšnji obisk in čakale, da se boste spet mednje vrnili, se boste zbudili z glavo, ki ne bo težki kakor svinec, ampak »ve/a kakor mlado, koma i prebujeno jutro.
Toda škoda — ta »jutri« je delavnik. Ob delavnikih Crncsnelj živi in dela v svojem
praiiogovrAu,  ob  svojih treh žagah, v valjčnem  mlinu  m  še drugih industrijah, zlasti   lesni,  ki   ima  razpleteno ozkotirno železniško progo tja globoko v kočevske gotodove,   kjer so se doma medvedje ki mrjascv Vsa ta industrija je rudi ustvarila črnomaljska  predmestja, ki  jih je skoraj več   kakor    ljubljanskih:     Pred mostom. Skednje,   Krštine.   Kolnik   in   Grič. Tam novi  Črnomelj,  ki   bo prerasel sta-— bog daj obema lepo bodočnost! Tudi črnomaljska okolica je zanamrva in lepa po ovoje. Na M a ver lenu — na primer — od boste iznenadili. Tam so hiše iz ti— in imajo romansko obokana vrata Tam od menda začenjajo vrstiti hiše. ki so oknraj iw zgrajene kakor ob morju in v njegovem  najožjem  zaledju.   Nisem raziskovalec, toda vseeno sem poizkusrl ugotoviti, kako so zašle čisto primorske hiše v nafto Bolo Krajino? Uganke nisem reš-vL mi je le So bolj zagonetna, ko sem pri cerkvi srr Križa nad M a ver lenom opaža lopo, kakršno imajo samo svetišča na Primorskem, pri  Pustem  Gradcu pa pri ccrkvi ei poln — ploščat — zvonik z zvoncem ▼ odprti litri, kakršni se doma spet samo na Primorskem.
ki če greste še globlje v Belo Krajino, na njen zadnji obronek v Stari trg ob Korpi, boste nad vrati njegove farne cerkve našli napis, ob njej pa kamenito podnožje za zastavo — vse spet izrazito primorske vplive — predvsem iz junaškega Benetkam zmerom kljubovalnega Senja kakor je izrazite vplive z našega kraškega Jadrana kazala tudi noša starih Crnomalj-cer...
Od kcd vse to?
ko graha tema skriva vse grehe. Sicer so pa črnomaljski cigani pošteni v rsakeau pogled«!, — tako so mi vsaj zatrjevati, ko sam se iz Črnomlja napota proti Vinici m malo povosoval pri njih.
Ponoči, mi je dejal neki eiguv, je taka tema. da človek nti ne vidi, afi je pograbi za vnet tasrtno ali to jo kokos. Ce je pograbil kastno, m greh, če pa je imela tuja kokoš takšno nezaslišano smolo, je tema kriva pač noć. Zadeva je torej te majčkena, neznatna pianota ki ne tatvina. Kdo bi mogeH ponoči oponiori uboge potke, čigave so? Ce potem cigan pri svetlobi ugotovi, da je bila pernata živalca kmetova in ne njegova, je to pač smola, ki je zanjo najbolje, da se čiiuipaej skuha v konca in da jo čhuorej nudjejo čudovito beti .ciganski zobe.
— Gospod, to ni tatvina! Saj veste, zmoti se vsak. Kake w ne bi ubogi cigan, ki rte zna ne brati, ne pisati! Ljudje pa so zlobna, zažene jo vriše m nas obdolže tatvine. Obupno sem jim že dokazoval, da gre ie za pomoto v nočni temi, pa mri niso verjeb. Smo pač cigani, ki jim nihče ne prizna pravic! Ki je zanje edmole kljukasti paragraf ki ki zanje ta kljukasti paragraf ne ve ničesar drugega, kakor: tat, zapor. Povejte gospod, ad sta res pomota in smola zločin?
Prijatelj cigan, kdo bi s teboj? Soj si pošten, toda tisto svetopisemsko: »lačne nasititi"« razumeš napačno. Ko je Kristus dajal te nauke, ni mislil, da se lačni kar sama tahko nasitijo s to jo imovino. Posten si po svoje, cigan! Samo zaradi tega, ker so v tvoji krvi že zdavnaj zadušili božjo zapoved:  ne   kradi,  in  ker  misliš,  da je
Beseda o histeriji
Histerija je prirojen defekt, torej prava bolezen
Črnomelj neua Beta Krajina. — Črnomelj t Bell Krajini.
In od kod črnomaljski cigani? Cigani ki vsaj pod jesen m pozimi žive v svojih hišicah in ne romajo tedaj iz kraja v kraj. Ki so v sebi vsaj za nekaj mesecev v letu zadušili cigansko kri, čeravno se jim po žilicah še zmerom pretaka vsaj malo tatinske. Takšne, ki o njej pove celo belokranjska pesem:
Cigani se ožtnido,
aj me cendu, mendu zeleno.
Drevi  so jo poprosili.
v torek so jo rjoročili.
v sredo srina jc povila,
v četrtek so £a krstili,
v petek so mu svete dali:
Ako neče krasiti.
bog mu nćdai rasti! Kakor vidite qrc pri belokranjskih ciganih vse hitro od rok. V torek poroka, v sredo sin v četrtek krst. v petek p i nasvet: če ne bo znal krasti, mu bog ne daj rasti!
To pesem bi si lahko cicani z vseh pet h celin vzeli za svojo himno.
Toda za črnomaljske cigane — nikakor jih nočem žaliti — moram priznati, da niso tuji lastnini tako nevarni, kakor nekateri njihovi čisto brezdomski bratje po drugih pokrajinah. Drugod cigani kraJej > vse, kar jim pride ped roke. za črnomaljske pa pravijo, da to svojo strast, kolikor pač morejo, krote Le tu in tam poseže kakšna ciganska roka po piščancu ali kokoši in ji prečudno hitro zavije vrat. da ne utegnt niti zakokodakati. In morda — ne bom rekel, da ne — poseže tudi po čem drugem   Toda to po navadi samo ponoči.
knasrfS <fc^oTjeoo, da j)e tatvina le pomota Pa za nameček še zaradi toga, ker drugi ljudje niti do dandanes nismo bih toliko pametni, da bi v vaši krvi to božjo zapoved spet oššiveM, da bri vas na lep ali grd način odvadili vaše svojevrstne ciganske zmotljive poštenosti.
Kljukasti  paragraf sam  vos  ne  bo iz-
modril!
Kani žari ca pri Čmorndju, kjer imajo belokranjski cigani svoje hiše, ki jih poleti radi zapuste in se potepajo po vsej Beli
Krajini, pa še po soseščini, ima tudi premogovnik. IzT>rva je bil skromen kn je bilo delo v njem nekajkrat ustavljeno, zdaj pa je modernejši m se bo sčasoma morda še izpopolnit, saj so vrtanja pokazala narav-nos ogromne plasti premoga
Še Kočevje iz okolice Č>rnomlja naj omenim. Ne tisto, ki teče skozenj slovita Rin-ža, pač pa skivjTTino belokranjsko Kočevje, ki bi ne bilo po ničemer znano, če bi ne bila ob vasri več sto metrov dolga podzemeljska jama »Gradine« z lepimi kapniki in še druga, ki ji pravijo »Župenca« in ki vanjo poni kuje skromni kočevski potoček.
Tudi sicer je v okolici Črnomlja veliko lepih in zanimivih krajev — izletov, tako da bi porabili mesec in več. preden bi vsaj površno spoznali našo lepo Belo Krajino.
Ce pa bi prišli v Metliko ali Črnomelj na dan, ko tam igrajo prastara narodna kola, bi šele prav spoznali, kakšna dragocena zakladnica naše žlahtne narodne starine je naša Bela Krajina. R-y
Hlsteriji^pripisujejo zdaj zelo mnogo bolezni. Biti histeričen pa pomeni skoraj vedno zaničljiv očitek, ki ga prizadeti odločno odklanja. Kaj je prav za prav histerija? Običajno smatramo za histeričnega človeka, ki opozarja nase z različnimi izjavami in dejanji. Histerično občutljive imenujemo ljudi, ki postanejo besni ob najmanjšem ugovoru. Ženska naenkrat ne more več dvigniti svojih trepalnic, šel© po vbrizganja hormonskega preparata izgine za nekaj ur mišična oslabelost, ki zanjo ni nobenega pravega vzroka V mladeniča se zaleti avto, pa ima srečo, da se samo prestraši in odnese le nekaj prask. Ko pa drugo jutro vstane, se na postelji sesede. ker so mu noge brez vsakega organičnega defekta ohromele. Dijak zadnje čase pred izpitom vsak petek težko bruha, tako da se ne more učiti, žena začuti, da bo postala mati in vsi znaki nosečnosti nastopijo, čeprav po skrbni zdravniški preiskavi sploh ne more pričakovati otroka.
Območje naše zavesti se širi
Ti raznoliki primeri, ki jih pojasnjujemo z duševnimi defekti, seveda ne morejo biti presojani vsi enako. Celo enocelično živo bitje ima v gotovem pomenu besede že v sebi korenine tega, kar postane pozneje »zaveste. Tako bitje pozna razliko med lastnim telesom in njegovo hrano, med poziranjem in požrtjem, torej med >jaz in ti«, črim više se razvije živo bitje, tem bolj se razlikuje tudi ta zavest preko enostavne obrambe in ujetništva. To temeljno prerojeno zavestno dojemanje se
oblikuje po izkušnji in vzgoji, tako da aa dvigne ali pa zaduši.
Mi ljudje imamo svoje območje zavesti, ki se stalno izpreminja. Zjutraj, ko se zbudimo, imamo drugačno območje zavesti kakor med delom 'opoldne ali če začutimo proti poldnevi liudo lakoto. Razmerje med zavestjo in podzaveetjo so imenovali >delno spanje«, če bi živele vse nase izkušnje, goni, občutki strahu in cilji istočasno v naši zavesti, bi ne bili samo nesrečni, temveč bi celo zblazneli. Zato je dobro za nas, da je marsikaj potisnjeno iz zavesti v podzavest. Vzgojen, v svojih motnjah uravnovešen človek drži te gone v svoji podzavesti na uzdi samo tedaj, kadar je zavest po vsem prevzeta po poedi-nih močnih doživetjih in Čustvih se ta jez motenj pogosto poruši. V takih primerih pride do >afektnih dejanj«, ki so morda povsem brezglava
Lečenje histeričnih ljudi
S histeričnimi ljudmi je križ. Pogosto pomaga, če jim predočimo njihovo podzavestno hotenje in jih tako pripravimo do tega, da zavestno potisnejo v ozadje ta poželenja. Večkrat lahko spravijo v red zavest hipnoza in druge psihoterapevtične metode. Načeloma si moramo biti na jasnem, da je histerija prirojen ali prkioh-ljen defekt, torej prava bolezen. Nasprotno jo pa lahko seveda z vzgojo mladine na pregrado med zavestjo In podzavestjo oja-čimo. Voljo po uveljavljanju lahko oslabimo s tem, da otroka neprestano ne razvajamo. Potom bo histerično razpoloženemu pozneje laže obvladati kraljestvo podzavesti in njegove zagonetne prebivalce.
Velikost Dnjepra
Nemška vojska je prekoračila na svojem pohodu eno največjih rek sveta Dnjepr. Za Volgo in Dunavom je Dnjepr največja evropska reka. Dolga je 2260 km. Izvira v Valdajskem pogorju, teče skozi Belo Rusijo in Ukrajino ter se izliva pri Hersonu v črno morje. Dnjepr je najpomembnejša reka Ukrajine. V njegovi kotlini žive milijoni poljedelcev, v nji je tudi težka industrija. Dnjepr je ploven šele od Smolenska, pa tudi v gornjem in srednjem toku ne presega globina reke 1 m. šele v spodnjem toku je Dnjepr globok tudi v suši 1.7 m.
Brzice in pečine zelo ovirajo rečno plovbo. Sovjeti so sicer pripravljali razne načrte za izboljšanje plovnih razmer po Dnjepru in med drugim so nameravali zgraditi celo vrsto pregrad, da bi nastalo ob Dnjepru več jezer. Pri pregradah so hoteli zgraditi elektrarne. Zgradili so samo pregrado Dnjepros^roj južno od Dnjepro-petrovskega, prejšnjega Jekaterinoslava. OgTomni elektrarni pa primanjkuje za pogon strojev pogosto vode zaradi nezadostne regulacije gornjega in srednjega Dnjepra. Dnjepr je bila prva vodna pot, ki je vezala črno in Baltiško morje. Tod vodijo tri poti — ena po rekama Pripet in Nje-men do Memela. druga po Berezini in Dvi-ni do Rige, tretja pa veže Dnjepr s Pripetem, Bugom in Vislo, torej tudi z Gdan-skom. Vse te vodne poti so prikladne samo za manjše ladje, ker voda ni dovolj globoka
Bikoborba v prirodi
Nedavno so imeli v Parizu bikoborbo. po tem so pa odgnali bike na pašo v okolico mesta Toursa. Oni dan se je en bik nenadno splašil, zdirjal je iz ograje m jo ubral po bregu reke Cher. Mož, ki je prihajal od nasprotne strani, je hotel spiaše-nega bika usteviti in odgnati nazaj na pašo. Toda bik je bik, posebno če se splasi. Zakadil se je v moža in mu prizadejal precej globoko rano na glavi.
Tedaj je pa potegnil napadeni mož samokres in trikrat ustrelil, da bi priklical pomoč. To je  bika tako  zastrašilo,  da je
skočil na mostiček, kjer je prelomil ograjo, in se zavalil v reko. Le z največjo težavo so ga potegnili iz vode. Bik se je pa tako pobil, da so ga morali odpeljati v mesaico in zaklati.
O izredno nadarjenih dečkih
Izmed znakov, po katerih spoznamo pri 13 do 16 letnem dečku izredno nadarjenost, je treba v prvi vrsti omeniti prerano do-zorelost. Dečku manjka šolske izobrazbe in zato skuša prodreti mnogo dalje, pogosto na škodo v šoli predpisane uine snovi.
Iz tega nastanejo pogosto konflikti s šolo, ki se tem bolj poostrijo, čini starejši je deček. Sodbo učiteljev je treba torej sprejemati zelo previdno. Glasi se navadno tako, da se je dal prej zelo marljivi deček zapeljati na kriva pota.
Težnja takega dečka gre navadno za gotovim predmetom, v katerem dela z izredno intenzivnostjo. Tako vidimo pri mnoLo;> nadarjenih dečkih navdušenje za razne zbirke, za fizične in kemične poskuse itd. Pogosto pripravi tak deček svoje tovar, do podobnega prizadevanja. Včasih ima tudi starejšega prijatelja, ki mu daje nasvete, in ta bi res lahko dal zanesljive informacije o njegovi nadarjenosti. Navadno je najbolj vroča želja izredno nadarjene^--dečka, da bi mogel svobodno delati v SVOJI stroki. Tej želji daje prednost pred vsemi izgledi na koristi in priznanja. Mno^o je odvisno od njegovega značaja m družin-skih razmer.
Težko se je postaviti na podobno diagnozo pri starejših dečkih, kajti pri njih se porabi velik del energije v boju za obstanek. In čim pozneje pride pomoč, tem več je izčrpa.
Dišave pri verskih obredih
Droge se upodabljajo kot neobhodno dopolnilo verskih obredov že od starega veka O lepo dišečih kadi lih čitamo v sver-tem pismu. Najstarejši način kajenja je bilo sežiganje lavorike ter cedrovega in ci-tronovega lesa Pozneje se je povsod pojavilo kadilo. Tudi cimet, mirto in nekatere vrste redkega lesa so zažigali na oltarjih v počastitev bogov in boginj.
Kadilo, mirta, cimet in drugi proizvodi pravljičnega Orijenta so bili dragoceni darovi, s katerimi so se medsebojno častiti mogočni vladarji starega veka. Poleg zlata so zahtevali take darove kot tribtit od poraženega naroda. Na pogTebih, zlasti če je šlo za ugledne može, so vedno porabili tudi mnogo kadila. Isto se je zgodilo pri balzamiranju trupel. Pokojnikovi prijatelji in znanci, ki so mu hoteli Izkazati zadnjo čast, so pošiljali na dan pogreba dragocene dišave,    da so jih sežgali obenem z
mrličem na grmadi ali pa vrgli v grob.
Poletni čas od leta 1916
Doslej ni bilo točno mano, kdo je prišel prvi na misel, da bi dobili čez poletje poseben čas. Prvič so imeli poletni čas leta 1916 v Franciji. Toda že pred dobrimi 150 leti je opozarjal holandski učenjak Hu-breht na prednosti poletnega časa, ker se da bolj izkoristiti dnevna svetloba. Na to misel je prišel, ko je čl tal članek Benja-aiina Franklina, objavljen leta 1784 v >Journal de Pariš« in priporočal je svojim sodobnikom, naj se nemudoma uvede po-letii čas. Preden se je pa to zgodilo, je minilo 132 let.
Tito A. Spagnol:
54
IZDAJALSKA PUNČKA
Roman
— Gromska strela! — je vzkliknil poročnik. — To je važno!
Stric Poldo se je zopet nasmehnil in že je hotel nekaj reči, pa je naenkrat stopil k oknu.
— To morata, biti Luigi in Isabella, — sem dejal, kajti tudi jaz sem bil zaslišal korake. — Takoj stopim pogledat.
Res sta bila. Pozdravil sem ju in od vedel v hišo.
— Vse je v redu, — je vzkliknil Luigi. — Pred pol ure sva dobila zvezo. Carlo Bentivoglio pojde jutri dopoldne v pisarno Bradlev & Bradlev. Iz italijanskih listov je bil zvedel za zločin. Zato ni bilo treba pojasnjevati mu, ker je takoj razumel, kaj uspeh njegovega poizvedovanja kakršenkoli. Tele-je treba po izvedeti pri odvetnikih. Domenila sva se, da mi bo telefoniral jutri okrog enajstih, pa naj bo uspeh njegovega poizvedovanja kakršen koli. Telefonski pogovor je že naročil.
— Imenitno! — je vzkliknil stric. Upajmo, da dobimo tako dokaz za našo teorijo. Ce je točna, je nedolžnost gospodične Ide izven vsakega dvoma.
— Tudi jaz mislim tako, — je vzkliknil poročnik veselo.
— Toda ...
Stric Poldo je pa položil prst na usta, rekoč:
— Vem, kaj hočete reči, toda videli boste, da je vse drugo lažje, kakor mislite.
XV.
Drugo jutro zgodaj sem bil že v mestu in pozvonil sem pri jetniškem kaplanu, ki sem ga hotel prositi, naj takoj sporoči gospodični Idi, da smo prepričani, da bo kmalu izpuščena. Vrli mož mi je storil to uslugo, in ko sem videl, kako je prestopil prag mračnega poslopja, sem zopet zasedel moto-cikel in se odpeljal nazaj v Formenigo.
Okrog enajstih sem bil že tako nestrpen, da sem prepustil strica nj^ovim žuželkam in čakal na cesti pred vilo Luigia da Camina. Čakati sem moral dolgo. Slednjič sem ga zagledal, kako je s sestro skoraj tekel po kolovozni poti proti vili. Držala sta se za roke in po radostnih Isabellinih klicih sem takoj spoznal, da prinašata zelo dobre vesti.
Toda vesti so bile čisto drugačne, kakor sem jih pričakoval.
Carlo je bil pri odvetnikih. Sprejela sta ga prijazno, toda povedati mu nista hotela ničesar, razen da sta že prejela od Scotland Yarda na zahtevo italijanskega zunanjega ministrstva poziv glede izjave o poslovnih stikih med staro mamo in Ido. Toda nekaj važnejšega: George V. Bradlev, tisti, ki ga Ida pozna, je v Italiji, in sicer v Benetkah. Vsaj pred štirimi ali petimi dnevi je bil še tam, je pravil Luigi ves upehan. — In kaj še? — je vprašala Isabella. — Po mojem mnenju se moramo takoj odpeljati v Benetke. Časa ne smemo več izgub-: 1 jati.
I   — Tako je.
— Po zajtrku najamemo avto in se odpeljemo, ne da bi komu kaj povedali.
— Poročnika Marsica moramo vendar obvestiti o tem, saj smo mu obljubili povedati, če bo kaj novega,
— Seveda.
— Takoj stopim v javno govorilnico in ga pokličem, potem pa odhitim še k stricu.
— In ob pol dveh se sostanemo tu. Samo če se bo hotel don Poldo odpeljati z nami
— Upajmo.
Čim je poročnik zvedel, da je odvetnik Bradlev v Benetkah, je dejal:
— Takoj se odpeljemo tja. Ali i«iate njegov naslov?
— Da. Hotel d'Europe. Tudi mi se hočemo zaradi tega odpeljati v Benetke.
— Peljimo se torej skupaj.
— Ob pol štirih je nas izkrcal drzni motorni čoln pred hotelom ob Canal Grande. Luigi je vozil do Mestre kakor blazen. Stric Poldo je bil ostal v For-menigi, kajti v avtomobilu ni bilo več prostora, ker sta se nam bila pridružila še poročnik in maresciillo.
George Bradlev je bil v svoji sobi. Videti je bil nekam začuden, ko je zvedel, da bi rad govoril z njim poročnik Marsico, dejal je pa, da pride takoj doli.
Ko je ob vet ep u v salon, kjer smo ga pričakovali, opazil, da je nas pet, se je nekoliko ustrašil. Toda Isabellina prisotnost mu je morala takoj pokazati naše miroljubne namene mož nizke postave,
redkih sivih las, trezne, oprezne narave, star dobrih šestdeset let.
Luigi, ki je gladko govoril angleški, je takoj po-
vzel besedo. Advokat ni vedel ničesar o tragični smrti grofice Matilde in izrazil je svoje obžalovanje, da je ni več med živimi. Ko je pozneje zvedel, da je bila gospodična Ida aretirana, je za-mrmral:
— Oh, saj to je vendar nemogoče. In zakaj?
— Saj to je nas privedlo sem, je odgovoril Luigi — kaj nam morete povedati o tem? Govorite odkrito. To, kar nam boste povedali, utegne biti za gospodično največjega pomena
— Ali hočete od mene izpoved bo ali pa samo prijateljske informacije?
Poročnik ova navzočnost daje našemu vprašanju deloma uradni značaj. Bilo bi torej najbolje, če bi odgovarjali na poročnikova vprašanja, ki jih bom sproti prevajal.
— Ničesar nimam proti temu, tem manj, ker je postala stvar sedaj znana in torej odpade moja dolžnost molčečnosti. Dobro bi pa bilo vse to zapisati.
Bradieyeva pojasnila so do najmanjših podrobnosti potrdila domneve strica Polda. Odvetnik je vedel v glavnem tole: Grofica Matilda se je bila obrnila po svojem prihodu v London na odvetniško pisarno Bradlev & Bradlev, da bi dobila po svojem v Avstraliji umrlem bratu dediščino. Pozneje je pooblastila odvetnika, da nakažeta vsako leto gospodični Hornell tristo funtov, en del vrednosti obeh vrednostnih papirjev, ki je njima pošiljala njune kupone, da bi ju vnovčila. Preostali denar sta pošiljala grofici. Odvetnika sta vedela, da je gospodični Hornell pošiljani denar služil za podpiranje dekleta, ki mu je grofica skrivaj hotela izkazovati dobroto.
Lacjujt Jflfi* £upuadč 7 Za IrmrfT udarno Fran Je ran // Za upravo in inseratnj dei lista Vlad. Regallv /i Vsi s tdubljam