Št. 3.
V (iorici. duo 0. januvarja  1JMM).
LHnik TT.
l/.li;ij;i   vs;ik   torck   in   ]H't<'k   v
IimIhu   oh   II. mi  |nvil|io|iliir  za   nn'slo
tci- oli ;!.  nri   |ii)|ioliliic /a  di'/i'lo.
Stan«1 po [lošti picji'inan ali v
(lorici na ilom pošiljan crlolelnn H K..
pollctno i K.  in ci'trllcLiio 2 K.
Prnilaja si« v (ioiici v lohakarnah
Sell warz v Solskili ulicali in -li'l-
I cis it/, v  A'unskili  ulu-ali  po 8 vin.
GOKICA
liMMlništvo in upravništvo  sc
nalmjala   v   «i\ a r o d n i   t i s k a r n i».
wlira  Wtturiiii  h. St. 9.
l>o[>iüc jt! naaloviti na wn'dnistvo.
oglasc in iiaročnirio pa na iipravniätvo
«Gorico». Oglasi so ručunijo (>o petit-
vrstah in sicer ako s<> tiskajo 1-krat po
Hi vin.. 2-krat po 14 vin.. 3-krat po
12 vin. Ako so večkrat tiskajo. raču-
nijo sc po pogodbi.
(Zjutranje izdanjc.)
Izdajatolj  in odgovorni  urednik Josip Marušič.
'J'iska   „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič).
Volitev v državni zbor.
I'isiiH). kalero jo prijavil A I H'«1«!
«ml" ('. n i" i) i) i ii i svojim volilcom. na-
v;ij;i razloüc ki so prisilili lo#i po.mmi-
noga in |)<)/i'U)v;iliic^;i moza. da je od-
lo/il  dezelno  in  državno  poslanslvo.
Kazni posknsi. piv«ovorili lj<>-
spoda «rola. da hi svojo odpoved prc-
klicjil. o/iroina da hi /nova sprejol
inandala. ali vsaj dr/avno poslanslvo,
oslali  so do zdaj  hroznspošni.
V dozelni zhor mu jo /o izvoljen
naslodnik in due m2\). lekoco<>a meseca
Din ho Iroha volili naslednika za
(Irzavni  zhor.
OdI)or druslva »Sloga«. kateremii
jc nalo^a kazali ^oriškiin Slovcncein
varno pol v vsakom ozim. razpravljal
je v opelovanili sojah, ko#i l>i slovon-
skemu narodu pripoi'ocal kol kandidala
za  državnozhorski  inandal.
IViznati jc moral, da goriškim Slo-
voneem lie inaiijka mo/, ki hi casino in
doslojno zaslopali v drzavnom zhoru
svoje volilco. ako In mo^li ali ho-
ld i  sprcjoli   poslaiislvo.
Ni še z^uhil upanja, da so «rof
(loroiiini Nili» splošni zelji naroda
tei- da zauzanic zopcl nicslo, kalero
jc popuslil; vondar sc mu jc zdclo
potrchno mislili Indi na slnraj, da hi
so lo nc zgodilo, in na kandidala. ki
iiaj  hi  sc  ledaj  iinciioval.
llvažnjoč različnc okolisčinc. ki
|>iihajajo pri h'in v poslev, prisol je
do prrpriranja. da hi hilo najholjo. ako
hi se poslal na Dmiaj kol zaslopnik
^oriskil»   Slovencov  v   rocVnom   sliičajn
Ivan Berbuč,
lU'olVsor na c kr. ivalki v lorici.
Mož jc akadomiciu, j/ohražen. vo-
ron krislijan. zavedon Slovonec, vnel
fd napredek našega ljudstva. Sodeloval
je pri vsoni, kar se je v z;idnjili 20 Iclih
korislnc^a slorilo za Slovcncc na (lo-
''iskoni. V svojili prizadcvanjili j<4 vzlra-
jen; v svojom vcrskcin. narodncm in
<linaslic.iio-|><1drijolici)(Mn   prcpričanjii  Ir-
dcn kol skala. Da hi kol poslanec po-
dvojil in polrojil svojo dolo za narod.
jc  po  schi   uinovno.
Kor hi podpisani odhor rad varno
poslopal v vsakcm ozirn. ohrača sc do
vsoh rodoljuhov po dožoli z nljndno
pi'osnjo, da hi mu liololi s]>oročili svojc
in svojo okolico mnonjo o foj kandidalnri.
Prod vsom pa prosimo. dcluj vsak
na lo. da hodo izvoljcni pri prvolnili
volilvah Ic zanosljivi volilni ino/jc. ki
so voljni dali svoj ^las kandidaln. ka-
Icrcua po lomcljil(Mn uvazcvanjii vsoh
okoliščin razglasi podpisano dnišlvo.
V Goricif K. j<wiir<irj<i  V.HHK
/a (lrustvo „Slo^au:
dr. A. Gregorčič,
predsednik.
Mjja kik'kk volitev.
Z^odovina našc<(a naroda jo sila /;i-
losliiM. Kdorjo pn'lislujo. to^a propi-ica vsaka
slran, da jo pisana vscskoz s ki-vjo. Naš
narod se jo moral borili / volikanskimi ovi-
ranii za vsako udohnosl v olaj.šavo svqjti
/ivljenske p(^/o, na.š narod jo moral nape-
njati vodno vs<; svojo silo, da jc sploli dihali
mo^rol.
Lola za loti jjinovajo in mod torn, ko
so druj,ri sročmojši narodi, živoč v matorijal-
iicin blagostanju, razvijajo mo<,'očno i na
dušovnom polji, slali moramo mi Slovenci
vodno so skrajno oprozni na slraži, da nas
no uni^i saiiioljuhjo voojih in inogočnejiSih
narodov.
In has časi v kalorili živimo so rosni
časi; narod ni nas nasprolnik jo pohlopnojši
nego je.bil kodaj, kcr vidi. da so mu v oporo
tudi oni krouji, katorim hi moralo biti prod
vsom goslo:  pravica !
Juroio pravi nokje v svojom „Tugo-
moru1', da smo Slovani podobni lipovomu
lo.su. iz katoro^a labko rozljai? Hoj^a ali pa
vrajja. l)a, rosjo, Slovonci smo mobak narod,
Kiijolo in mrcvari nas lahko vsakdo, kolikor
in kakor mu Ijubo. Ta naša narodna
s la bo si pa se pokaze vsoloj v naj-
liujši mori takrat, ko nas skufia naša
I as In a si aba, pokvarjena kri zape-
Ijati do korakov, o kal.orib smo poz-
nojo vsi propričani, da so bili škod-
jivi nasomu narodnomu or^anizmu.
Naš doniaci plovol no zainudi nobono priliko.
da no bi sku.šal razprostroti svojih struponib
koroninic tor nas oškodovati na itak pičlom
sadu našo narodno njivo. Mi pa smo radi
našo mobkosti skoro ravnodušni napram torn
slopilom in bujskarijam in so obolavljamo
zatroli skrajno skodljivi  uani osat...
Obče znano jo. da jo groi'Alfred
Coronini odložil oba mandata. kor
ni botol več životi v bližini ljudij,
k a to rib vso dolovanjo obstoja lo v
izzivanju, kričaštvu, bahaštvu in raz-
diranju onoya, kar so rodoljubni na-
rodni vodilolji zgradili z največjim
triidom in volikimi žrtvami. Dasi so
vsi zavodni rodoljubi obžalovali ta korak,
vondar mu niliče ni mogol ugovarjati, tom-
bolj kor so so precoj zatom oglasile
podlo dušo, ki so so drznile brez ozira na to.
da so prod par rnoseci istega grola kovalo
v zvezdo, brozsramno trditi: grof Coronini
jo bil nasernu narodu -- nic!
Hazpisana je bila nadomostna volitov.
Politično drustvo ,,Slogail je sklicalo pravo-
easno (za 21. doc.) shod volilcc^v, na katerom
naj bi se ti zodinili za kandidata. Sklicalo
jo pa la sbod, n<; da bi botolo kakorkoli si
bodi vpljivati navolilcovoloposostniko. ampak.
da si zbero kot vsoloj sami svoj(»ga poslanca.
Ali tudi nas domači plovol jo pričel
vosolo a potubnjono poganjati tor vprizoril
ostudno sphjtkarsko igro. „Soča" je pričola
s svojim dolom. l.)no 10. dec(unbra 1809. je
j)isala:
„Hos jo, da je odpadlo v naši skupini
vel.eposeslnikov.le rnalo ilalijanskib glasov
in veliko slovonskih, ali vkljub temu bi
jiasprotniki spravili le z voliko težavo 45
glasov na volišče. Zato jo naravnost be-
dasto pisarenje ,.Gorice" in ,.l)elavskega
prijalelja", ki bi rada strašila z „baubauom",
ker so drugače njiju glas nič ne coni. —
Voleposestniki ! Le brez skrbi po poti, ka-
tero sto nastopili!"
Mi smo namroč opozorili volilce, da
pridno roklamujojo. kor jo bilo v volilnom
imoniku izpušč(»nih voliko slevilo slovon-
skih volilcev.
Due 21. doc. jo bil volilni shod, ka-
terega jo sklicalo pol. drustvo „Sloga" in
na kalorom jo bil soglasno izbran kandi-
datom g. Oskar Gabržček.
Drugi dan pa je ]>riobčila „Soča"
oklic odbora veleposestnikov, iz katerega
sledeče povzamemo:
,.. . . i n rošitov iz zamotanega
p o I o ž a j a j o m o g o v. ale s s a m o s t o j-
nim Ji a sto pom najvocjih davko-
plauevalcev   v   do/, oli''.   ,.Tovariši!   S
torn samostojnim nastopom smo dokazali
svojo politiško zrolost in dali od sebe glas,
kateri z vso pravico pričakuje slovenska
javnost od nasu.
Znadi 1 no seveda jo zato po-
slopanje ,.Soce", da je nek ugleden
clan dotičnega odbori javno trdil,
dajeonpačpodpisal prvotni po-
ziv volilcem na predpogovor, da
pa o vseh drugi h oklicih volilnega
odbora veleposestnikov a i č e s a r
vedol ni. ,.Soca" je torej na svojo
pest s p 1 e t k a r i 1 a.
,.Socau pa je dosledno naprej ruvala
tor pisala due 27. doc. v uvodnem člankn
med drugi m :
,.Za dopolnilno volitev v deželni zbor
8. januvarja so storili naSi veleposestniki
letos po dolgem času zopet enkrat prav
važen in odločen korak. Brez ozira na
,.Slogo" so se samostojno dogovorili in
zjodinili za kandidata g. Oskarja Gabrščeka".
„Kolikor poznamo naše veleposostnike,
bodo po ogromni večini s prepričanjem vo-
lili g. Gabrščeka, in to prav radi tega, ker
jo njihov samostojen kandidat. Ali je
„Sloga'" sprejola to kandidaturo na znanje
ali ako bi ji nasprotovala in tako razdirala
slogo veleposestnikov, ne sprerneni prav
nič konecnega vspeha. Nasprotovanjo od
strani „Sloge" bi le dokazovalo, kako ho-
čejo sicer nepoklicani ljudje ustrahovati
tudi žo voleposostnike, ako ti ne pleSejo
po njihovi volji ; dokazovalo bi, da zlo-
voljno rušijo slogo in disciplino tor sejejo
tudi med veleposestnike razpor eelö ob
takom času, kateri so sami slikali, kak6 je
kritičen in nevaron ter zahtova na slo-
venski strani popolno edinost ... In tako
iK'poklicano splotkaronjo bi veloposestniki
tudi odločno zavrnili; izjeme so dajo na-
stoti na prste...! To trdimo z vso res-
nostjo in sarnozavestjo !
Opozarjamo dalje veleposestnike, naj
slogaskim „Goricanom" ne zaupajo ker „spre-
jetje na znanje" kandidature g. Gabrščeka
je le — k i s 1 o g r o z d j e, katero bi vrgli
od s(d)e, ako bi irneli količkaj upanja, da
bi mogli vsaj nekoliko zgage dolati. Naäi
„Goričani" so padli na tisto obupno sta-
lišce, kakor irrodentovski „Goriziani'; ti
zadnji pravijo: ,.Naj Gorica raje propade
v nič nego da bi prii^la v roke Slovencem !i;
— naši „Goričani" pa govor6 : „Če tudi
vso propade, naj propade, da le „SoČani"
ne zmagajo ... bo narod vsaj videl, kaj šta
naredila Tuma in GabrŠček !" Takö brez-
vestna politika so tira zdaj do—skrajnosti!
n                         J^ I S T E K.
češkl 8pisal V. Kosmak. Prevel Š. P   ov.
,.To raznmimo", razlagal jo g. diurni.^t,
„za danos no storito nič drug«ga nego to:
po svojem sporočilu razlo/ito vso to roc
gospodu glavarju; recite, da jo koča pod-
pi'ta, da ni za popravo ; in da bi bilo naj-
bolje, ko bi se celo' halupo (kočo) prodal<j
na dra/.bi. naložilo donar in prod en dora-
steta otroka, bodo donarja dovolj za novo
hišo. Poprosito ga komisijo, naj se ta pre-
priča: da je res tako. Mi razurnite? —
Komisija pride, si to ogloda; na to razpi-
šomo dražbo in uredimo vse tako. da ne
bo mnogo kuj>ovalcev. In vi kupite kočo po
coni: in potom treba naglo zidati krcrno,
da bo gotova do sv. Venceslava; Potom vam
napii5em prošnjo, da jo — iz toh in teh
vzrokov — premalo jedna gostilna v Modriji;
to že vso jaz uredim — da! To prošnjo
daste podpisat odboru. ali samo svetoval-
cem, potom jo vložite pri glavarstvu in
od tarn vam pride poziv. kakor bi mignil.
Mi tü irnarno radi, če jo veliko prosilcov, saj i
razuniite; čim več krčern, tern voč davka.
Država ima voliko izdatke, torej je potreba
dohodkov.   No,   ali no bodemo  so kupico?"s
,.0h, se ve!" prilrdi razvoseljoni gosp.
Oblak in pokliče boječo nališpanega slugo:
ul'st". ler pomigne s prstom.
,.Sani! so dvo! — Torej gospod
^upan. kakor seni vain rekel, da no govo-
i'ilo voc — samo za lo  komisijo".
Kakor je dejal, I ako so je tudi zgodilo.
Oblak je opravil dobro pri gospodu gla-
varju. Za stirnajst <Inij j<^ prišla komisija
spoznala je. dajo Mrakova balupa lo po-
podrtija, za zidanje ni bilo donarja. torej
so je razpisala dražba, in Oblak je kupil
bišico dobor kup. Na to jo jol zidati in o
sv. Venceslavu je stala na torn meslu krasna
gostilna z voliko sobo in prostorno dvo-
rano ali ,.salo" za plesne zabave, zbore in
posvetovanja. To krčmo je dal oče prepisat
na sina; Ivan si je dobil pravico krčmar-
jenja (točenja) in je postal krčmar. Zdaj si
je jel takoj iskati novoste. In našel jo je
kmalu. Kako tudi no? Na vsak  prst   deset!
Hila  jo   hči   krčmarja   iz   predmostja.
Dobila mu jo je  gospa   diurnistka.   Hila  je
nečimerna in drzna;   sukala  se je kot se-
i nica, nasmibala so, beseda jej je kar tekla,
iz kratka: prava gostilničarka! Donarja je
tudi imela nekaj! To vam je bila krasola,
ko so slavili poroko ! Škoda, da vas ni bilo
lam! (Jospod diurnist jo bil prica, gospa
diurnistka se je šopirila v svoji svilnati po-
ročni obleki, pobarvani v erno, godba jo
bila izvrstna in pivo, vina in jedij — vsega
dovolj! Pol Modrijo jo bilo povabljeno, drugi
del pa je prise! pogledat nevabljon —
kako se to plese v toj dvorani. In plesalo
so ji». da j(^ bilo vse kaj! Kaj tarn v slari
krčrni — to ni nic! Tarn je pod izglodan,
sama jama, čuda da si človek ne polomi
nog, a v novi pa — tain jo kakor na mizi.
Tarn bi si znal so hromi pomagali! In po
svatbi jo bilo kakor na svatbo. Krčma je
bila polna dan za dnovom. Vse se je zbiralo
tja: lovec, oskrbnik, učitolj — sploh vso,
kar jo bilo ,.od peresa" ; saj ta krčmarica
je bila tako prijazna, uslužna in razumelaje
tudi i§alo. Stari Oblak, ki je bil oče krčmar-
jov, si je napravil polmestno obloko in ho-
dil vsak dan zjutraj in zvečer „pogledat
Janozka". (Je je srečal kakega soseda, klical
urn jo: „No kaj, sosod, ali ne postanete
malo?" Ljudje seve so to opazili in zrekli
so novi krčmi: „Postaja". Mlademu Oblaku,
so povedali to;   ali  ni se zmenil nič za to
in po ženinem   nasvetu si  je dal napraviti
napis z velikimi črkami: „Pbštaja".
In ljudje so tarn res postajali, in Se
lo veliko ! Zdaj niso imoli več posvetovanj
in občinskih sej v stari krčmi, nego v novi.
Saj moramo napredovati z duhom C'asa !
bral je iz časnikov Oblakov Ivanec — eh!
mladi gospod Oblak, sem hotel reči. Za he-
kaj časa so dohajali na „Postajo" tudi pro-
dajalci iz mesta, raznoščoki, ki so ponujali
zgodovinske romano in drugo neversko ro-
potijo — in tako je bilo na „Postaji" vse-
lej dovolj domac'ih gostov, potujočih trgov-
cev pa mosarjev itd. Ce je prišel tj6' kak
potnik ali dratar, ali cigan, mogel je sicer
zapiti in potrositi, kolikor je hotel; ali Co
je prosil pronočišca, tedaj je dejal gospo-
dar: ,.Tu je le privatna gostilna, ali.'..
krc'ma s prenočiščem (ostajaliiščem) je tanl
ona stara, tje pojdite".
In gospa gostilnicarka je gledala na
nje zaničljivo tor vihala nos: „Kdo bi je-
mal take ušivce v prenočižče!" Ko so pa
prišli ubogi v staro kr^mo, praskal se je
krčmar za ušesi: „S to ,.Postajo" je križ!"
In govoril je resnico. „Postaja" je bila
res p r v a postaja modrijskoga križevega
pota. Po/neje spoznaž to, sJavno obsiinstvo.
Zato je Ireba naširn veleposestnikom pre-
vidnbsti! Kakor so si sami postavili kandi-
data brez ozira na „Slogase", tako naj bodo
pozo.rui in delavni do konca volitve, da l)i
ne prišli vmes sejaei razpora in sovrastva!"
Kdor je ta izbruh čital, moral si jo
dejati, da lako zarnore pisatipropahea, kateri
je narod nost le molzna krava.
Due 29. dec. piše „Soča" v članku
„Volitev v državni zbor", v katerem po-
skuisa isto ostudno igro z ozirom na voli-
tev v državni zbor mesto grola Coroninija:
„Koga naj homo torej voliliV — Za
vzgled naj nam bodo naši veleposestniki.
V isteni easu, ko je dr. Gregorčič v imenu
„Sloge' brusil pete in pero, ponujaje kan-
didaturo ..., kakor da jo ima v žepu, so
biJi veleposestniki mod seboj že edini za
kandidata .. .; in sli so tudi na shod, ka-
teri je sklieal isli Gregore" io", tor proglasil
tarn g. Oskarja Gabršeeka ... Ta ein nasili
veleposestnikov imponuje nam vsem ! Klo-
buk'z glave pried ta kirn i možmi !u
¦ ' Med dnevriimi novicami istega due pa
pravi: „Volilci naj pooblastil in iz^-
k az n i c n e p o h i 1 j a j o „Slog i", k e r
n e. L a s 1 u ž i p o p o 1 n e g a z a u p a n j a.
„Go:? i c a n a k a" postenosl je do-
v oij: zft a n a !"
^"'O' poštenosti govori torej človek, ki
niti ne ye,, kaj ponieni ta pojem!
• ¦: Vse le spletkarije pa so bile ¦ sevoda
voda na mlin vladin in njenih zaveznikov.
Postavšli so v osebi grofa Lanthierija kan-
didata, menec", da jirn bo žeti z ozirom na
zmedene iazmere v slovenskem taboru.
('Ko je zvedela „pogumrm" „Soča" o tern
nakjLepu je. hotela   seveda  eventuvalne po-
sledice. zyrniti na. hrbet „Slogin"  tor je pi-
sala due- 2. jan. t. 1. :
„Sloga" je opozorila veleposestnike na
to laliousko spletko še le v nedeljo. Prave
agitacije ali resnega vo.dstva za to volitev
— ni. Velepospstniski odbor menda ni ho-
tel begati Volilcev, ko je enkrat prevzela
„Sloga'' reč v roke. Ali tudi od slrani „Sfo-
ginega'; 'Öd bora ni pravega vodstva, da bi
vedli za vsak glas, kako je / njini. Vse je
zapuščeno le zavednosti veleposestnikov sa-
mih in skrbi posamicnih rodoljubov na
deželi."
„Sloga" je vedela takoj početkoma da
je vse pisarjenje „Soeinilr' patronov le
umazan špekulaeijski naklep, zatorej je slo-
rila, brez ozira na listo samostojno voditev
volilnega manevra se strani veleposestni-
kov, vseskoz svojo popolno dolžnost, poslo-
pala je kljub drzniin in sramotilnirn napa-
dojn se strani „Soee" ves čas lojalno iu le
temu delovanju je pripisovali tako sijajno
zmago. Veliko število veleposestnikov vo-
lileev ni hotelo nicesar vedeti o kandidatu,
kateri se je vrgel v narouje,,Sočr, kakor je la
hotela pokazati svetu.
„Sloga" pa je do zadnjega trenutka
delala z ozirom na narodno disciplino za
g. 0. Gabrščeka, nabrala ogromno stevilo
pooblastil, s ' katerimi sarnimi je že bil po-
tolcen nasprotni kandidat.
Izvoljen je bil lorej sijajno slovenski
kandidat in „Soea" je dobila zopet pogum
in je zopet bornbastieno zatulila dne 4.
Jan.: „S tern je potrjeno, kar srno govorili
nasproti „bavbavu" v „Gorici" in „Pr. L.",
ki sta govorila o 92 nasprotnib glasovib".
Kdor pozna naše razinere in čita naš list,
la seveda ve, da se je „Soča" zopet inie-
nitno zlagala, ko je to trdila.
. lzmed vsega, kar je „Soea'' pisala o ti
volitvi, strinjamo se le s stavkom :
„Na sloven ski strani ni b i I o
vse tako, kakor bi moralo biti, k <m-
d r u g a č e b i s p r a v i 1 i v e č j e s t e v i I o
glasov za svojega kandidata".
Ce pa ni bilo vse tako, kakor bi mo-
ralo biti, zakrivila je to edino le pisava
„Soče", kar srno jasnodokazali v tern članku.
Nam so ves čas silile ostre besede v
peio, molčali pa smo do danes, ko je vo-
lilna bitka že za nanii. Tudi gospodje vele-
posestniki so molčali najbrž iz istih vzro-
kov, potrebno je pa sedaj, da povejo od-
krito, kako sodijo o ti ostudni igri z na-
rodom.
Vadln-d naroda je prišla že itak do
spoznanja, kam jih hočejo zvabiti Jjudje, ki
imajo vedno polna usta naj(antastneji5ib na-
črtov, ko jih j(^ pa treba presaditi v rejalno
življenje. pa se razblinijo v prazne pon«.
Ko spregleda ves narod, takrat l>od(>
strahovito obračunal s tenii ljudmi, kate-
rih ideal je le — samokorist in
prav   nič   druzega.
0 naših razmerah.
tl)(il>is  /  ilcy.i'lc.)
Co tudi som gotov, da bodote, gospod
ui'odnik, jio vi'odiiosli zavrnili vso Icjk> druzbo,
ki se zaganja zadnje dni v pomnoženein
.številu ob „Gorico" in .,Narod" in ob vodi-
telje narodne stranko na Goriškem, vendar
dovolite tudi meni nekoliko prostora, da iz-
razim svoji1 mnenje, ki so strinja /. onim
mnogobrojnib somisljenikov.
Na Goi'iskom smo hneli |irod dosotimi
leti le eno slranko mod Slovenoi. Stvari pa
so se razvijalo tako. da iz <mio slranke sta
naslali d\(>:   nova slranka          dr. Gregor-
čičeva, njoj nasjirolna slraneica „Prim.
List a"
.]<'<liiii (t(llo("-ni nasprotniki dr. Gregor-
eiciu so bili nokatoi'i duliovniki. l?oj jo l>il
lakrat hud, strupen - bli/.u jodnak kakor
v drugi  polovi(M lanskega leta.
Polona in kamonje je letelo na dr. Gr(!-
gorčiča lako kakor zdaj. lioj je bil zopot
ponohal — po državnozborski volilvi, pri
kateri je zmagala nova stranka.
Kdor pozna znacaj dr. Gregor-
čiča. kdor v(^ za njogovo narod lju-
beče srce, kdor ga je opazoval pri
narod nern dc^lu in vidol njegovo
žrtvo va 1 nost pri nanidiiiMii delu,
v s a k (I o j c s [> o z n a I i m o r a I, d a v s o
njogovo delovanje s I ii ž i lo narodu
s I o vcn s k o in u.
Najvecji dokaz tej tnlitvi je pač se-
danje materijalno stanjo in življonjo dr. (Jro-
gorčiča, ki glavno in jasno govori, da on je
delal  nu zaso -¦¦- ampak za narod.
Lo iiajvocja lumparija —- da govorim
z besedami ilrugib — zaniore oei.lali dr.
Gregorčiču sebičnost — nasproti nolorit:jii
resnici, da ni bilo in jo ni na Goriškem lako
radoilarne in požrtovalne osebe nego d\\
Gregorčie in AHVed grof Coronini.
Miroljubna nrav dr. Gregorciča in Iju-
bozon njegova do naroda našega je rodila
na Goriškem zopet polrebno slogo. IHihnili
so bili njogovi nasprotniki. kor jim jo njo-
govo  rodoljubno dclovanjo zaprlo sapo.
Dr. (! r eg o re: i 0. je bil z d r u ž i I
okoli sehe vso narodno dclujoce
g o r i š k e S I o v e n c o, k o r j o v c d o I»
d a j o z a v se n a s d o v o I j ' " s r P r<>~
v o (:  n a r o d n o g'a   d o I a.
/o prod desetimi leti se je bilo zaeelo
proli dr. Gregorčiču povdarjali versko
s tali see, cos, da jo prevee liberalen on
sam in njegova družba. ki je d r u ž i I a v
delu za n a roil si ovens ki vso slojo,
k i so I e hotel i s t o p i t i v n j e k r o g.
Njegov nainon ni bil delili Slovenc:e na Go-
riškom pri delu za narod na liberalco in
klerikalee. Z navilušenjem smo se lakral
oklonili njegovega naciela: združilev v
n a r o d n o m   cl o I u.
Nasprotna stranka jo bila kmalu pro-
nohala boj; stara „So&i" je bila zaspala:
na (ioriskem je zavladala sloga, kvv stari
nasprotni bojovniki so bili opustili misel na
bratotiiorni boj. Pridružili so so dr. Gregor-
Oiču, ali pa so se odpovedali delu za narod
v javnosti.
V Trslu pa je bil kmalu polem zaglo-
dal luč svela — „Primorski List", ki je za-
čel zagovarjati versko stališče; na Goriško
jo dobil vbod kot nekak naslednik stare
,.Soee". Iz Trsta s<^ je preselil ta list v (io-
rico. Dr. Gregoreiču ni bil ta list nikdar
odkrito naklonjon. Iskal je vedno prilike, da
bi vrgel kamen, ako no v dr. Gregorcica,
pa vsaj v njegovo glasilo novo „Sočo" kakor
se je vedno in vedno hnenovala. Prilik<k je
imol. kolikor jo hotel, saj jo znano, da je
bil nrednik in zaloznik „Soč(^'; — A. Ga-
bršook — rojoni pravdar. kakor ga radi
imonujejo.
Dr. Gregorčič je v svoji previdnosti
skrbno pazil, da ni dajal j)ovoda n e-
slogi in prepiru na (Joriškem, kor je
dobro vedel, da bi s tern trpel n a rod
s 1 o v e n s k i.
Drugaee j<* postopalo glasilo goriškib
Slovencev pod 1 a s t n i š t v o in in u r e d-
ništvom A. Gabržčka, ki ne more živeti
v miru.
Zdaj pa zdaj je kazalo, da nastane
zopet — boj med brati.
Kardinalna napaka je bila, da je gla-
silo goriških Slov(Mieev — „Sočo" — irnel
absolulno v svojih rokab prepirljivi in samo-
oblastni urednik. Znano je sicer, da sta bila
ob rojstvu nove „Soee" solastnika dr. Gre-
gore" ič in  dr. Al. Raf. Hojie,   a Gabršček je
znal tako uredili, da je oslal samolasl.nik
glasila dr. Gregoreieevega in njegovib sode-
laveev  ua  narodnom  |>olju.
Le m i rol jn bno st dr. G reg ore i-
oe va j e za b ra n i la, da ni naslal zo-
pot in zopot ogenj v strehi med
SI ov o n ci.
„Soča'- je kazala lolo za letom znaeaj
svojega lastnika in ureduika tako. tla je
vslod njonoga poslopanja — zavladalo med
Slovenei vedno bolj napeto razmerje. Xav-
dusenje jo ginevalo. Culi so se glasovi ogor-
eenja  proli  pisaronju         ,,Soč(>".
„Soča" so je vedla premeleno. kakor
njon lastnik. Nasproli dr. Gregoroieii in nje-
govim sodelaveem se ,;e ponasala na lasl-
ništvo; nasproli obeinstvu pa se je skrivala
za narodne voditelje in drustvo ..Sloga",
katoro glasilo je bili   imela.
Narod11(»ga dela ,jo bilo v Goriei vedno
voč; trobalo jo Lmli novib delaveev. Taeega
so videli v osobi dr. Turne. sodn. adjunkla
v Tolminii. ki je laniošnji^ prebivalee ol)va-
roval marsikaloro brozpolrobne |»ravde. Nje-
govo g<islo jo bilo lakrat: narod naj so ogib-
lje odvetnikov in dragih  pravd.
T a n j o g ova las t, n o s t ga. j e p r i-
poročala dr. Gregore ion tako, da
j e š e 1 z g r o so m C, o r o n i n i j e m v
1} o v e e pri p r a v I j a t tamos n j o v o-
I i I e o  z a   d r. T u in o.
Slovenski trgi so ga na omenjeno pi-i-
govarjanje volili v dezelni zbor; sloven-
ski p o s 1 a n (• i pa s o m u p o v e r i I i
š e   d o ž c I n o   o d b o r n i š I v o.
I'ri'sc^lil so jo v Gorieo, odpovedal so
je kasuoje di'zavni zlu/.bi. dobil jo penzi.jo
in  vsto|)il v službo kol  odvolniški  kandidal.
Dr. Gregoreio, ki je vidol v njom de-
lavnoga in zmožnega rodoljuba. izvolil si ga
je za  prvega sodolavca.
Kako britko se jo varal v osebi dr.
Tume         kakor  v  osobi  A.  Gabrseka!
Kakor si je znal poslednji pridobil.i
neomejeno laslnislvo ,.Soee", tako je prvi
znal kazati rozieke onim, ki so ga spravili
v dezolni zbor in odbor. Nasproli svojemu
delovanju v Tolminii, kjoi' j<1 bil radi toga
v sovrašlvu s lainošnjiiii odvelnikom i\\\ Sla-
nieein, zaeel je v Gorici kol odvolniski kan-
didat islega dr. Slaniea zagovarjali nasprotuo
nacelo: Ijudstvo, ki so ii«i pravda, iiima
praviH'iia vuin. Tako monja znaeaj (!)
svoj(* innonje! Iskal j e m o ž s a m eg a
sobo   in   svojo   o s e b n o   inlerese.
(Daljo jirihoilnjie.)
D o p i s.
I/  iit'ilcljskili   kro^ov.   (V o I i t e v
v d rž a v n i zbor in u e i I o 1 j s k o
v p r a š a n j e.) 29. t. m. bo volilov enega (\\--
žavnega poslanea v kmoekih obeinah slo-
venskega dela naso dozele. Volilei smo
tudi ueitelji. Prvotne volilve I. j. volitve
volilnih mo/, po obeinah se bodo vršilo v
par dneb.
I'eiteljslvo avslrijsko je sklepalo na
raznih shodih in zborovanjib o svojoni
vprašanju tor prišlo do spoznanja, da od
posameznib dežela ni mogoöo prieakovati
ugodiio  resitvo ueilcljskoga vprašanja.
Nekatori dežolni zastopi so se že iz-
javili. da bi bili pripravljeni uroiliti to vpra-
šanje, a le s pomoejo državnega pri-
spevka. Shod avslrijskoga ueiteljstva na
Dunajii jo sprejel nasvol, da naj bi država
(loprinasala o n o I re I j i n o k vsom stroškom
za  Ijudsko  solslvo  posameznini  ihv.ehuii.
Tudi slovenski deželni poslanei go-
i'iski so slavili pogoj zboljšanju ueit(>|jskoga
gmotnega    stanja           državno    siibveneijo.
Kranjski dezelni zbor je neki y.p veekrat
sprejel resolueijo, naj drzava |)revzame
veeji d(?l stroskov za Ijudsko solslvo.
Poslanoe Hiankini je izroeil držav-
neniu zboru jikmI drugimi spomenieo, ka-
tera se jo seslavila vslod sboda ueiteljev
na Dunaju lanskega lota.
Upanjt» j<1, da otlsek. kaloreinu so so
izroeile spoiiKMiiet; vsega avstrijskega uei-
teljstva, bode v kralkem storil svojo dol-
žnost. —
Državni zbor se bode torej bavil s
tern vprasanjem, k i n i ž i v 1 j e n j s k e v a ž-
n o s t i 1 e z a u e i te 1 j s t vo, am p a k tudi
z a v s e d av k o p 1 ae e v a Ie e — posebnn
še za našo deže 1 o, kj or vzd rz uj e
Ijudsko solo 1 e p 1 a e o v a I o <• i z r a v -
nib d a v k o v.
Dolžnost goriškega poslanea kmeekih
obein je še posebej potegovati se za ugodno
rešilev lega vprašanja. |{i\rsi nas poslaiHH!,
visokoiodni gospod Alfred grof (loronini
se je zavodal I(J dolžnosti t<M' jo izposlo-
val, da j(> bila vlada obljubila državno
siibvoneijo. Skoda, da jo je obosila na ne-
kaj, česar v dezeli nimamo in brez Labov,
ki za to ne marajo radi mesla (iorieo, tudi
dobiti no moremo. Državno siibveneijo je
bila obljubila. s pogojem. da so ustanovi de-
zelni šolski zalog.
Dolznosl novega nasega drzavuega po-
slanea bodi. da pospe.ši v državnem zboru
spremembo i; of), di-z. A. zak. od 14. maja
IS(59. po kal(>rem naj hi sedoloeil minimum
ueiU'ljske plaeo in pa koliko bodo doprina-
šala  drzava de/.claiii  z;l  Ijudsko  solslvo.
Na raznih  shodih  in zborovanjih  soje
naglašalo, da naj  ueileljslvo  poskusa  priilo-
i bili  poslanoe za omenjeno spremembo. Naj-
!  lopša prilika za   lo   p;i   je golovo prod  vo-
litvijo.  Kandidat  naj  bi so so prod  volilvijo
izrazil.  kako moni s tern vprasanjem.
Tudi ueileljsko drustvo za. gori.šk i ok raj
jo sprejelo lanskega lela jeduako rosolueijo.
Na odboru istega drustva je zdaj, da ne
zamudi ugodno prilike ter stori svojo dol-
znosl.
Našo polilieno drustvo „Sloga*1 ni so
]>roglasilo kandidata za bližajoee se volitve.
Ako so jo odbor žo poeal s to zadeva, upa-
mo, da sta zaslopnika ueiteljstva*) v odboru
„Slog(i" storila svojo dolžnost. Ako pa se
to se ni zgodilo, naj odbor učiteljskega dru-
stva neinudoma potrobno ukrene, da bode
vedelo ueileljstvo ž(> pred volitvijo, kako mi-
sli v Umh vprašanju kandidat za državni
zbor.
Ako bi sprojol man'dat hivši na.š po-
slanoe visokorotlni grof Cloronini, smemo
biti brez skrbi; drugaee pa je. ako hi so
poslavil na njogovo meslo kdo drugi. Mačke
v žaklju  ueileljstvo naj bi  no volilo.
Meileljska dru.šlva torej — pozor!
Politični razgled.
Sodanj(» ministerstvo umaknilo se bode
v kralkom drugemu. Svojo nalogo, ki ni bila
sieor tožka, j<* izpolnilo voslno in njegov
odslop bo popolnoma easten. Novomu mini-
slerslvu na eelo slopi najbržt^ vit. dr. Koerber,
govori se sieiM- tudi za slueaj, da postant?
baron Gautseh predsednik novega kabinota
vendar le duša vsernu kabinolu.
Naloga. novoga ininislerstva bi bila v
prvi vrsti spravili (iehe in Nomeo in govoi'i
se. da ima dr. Koerber že popolnoma iz-
delaii jezikovni zakonski naerl,
k<jji naj se predloži parlamentu takoj,
ko so snide. Sedanja miuistra grof Witlek
ustopila bi tudi v novo miuislerstvo. Za
nauk in bogoeastje se imenujo ime llartl-a
a za trgovino ime trzaskega nainoslnika
grofa Göes-a. Poljski minister, da bi bil
vzel. iz poljskega kluba a tudi Cehi, da bi
dobili svojoga „L a n d sin a n ii-m i n i s tra"
in la. da bi postal sekci.jski naeelnik v
nauenoin ministerstvu dr. Kezek. 'I'o mini-
slerslvo pa bode tudi provizorno, a defini-
livno parlamontarno ministerslvo imonovalo
se bode še le letlaj ¦ ako so doseže. sprava
med Cehi in Nemei, ker brez take sprave
ni mogoče govorili o normalnem il^lovanju
parlamenta. Ako bi pa novo ministerstvo
svojega eilja no doseglo, potom pa bi bil
razpuseon drzavni zbor in novo minister-
stvo bo vodilo volilve za novi državni
zbor. Taki so easniski glasovi. Koliko je na
ii j i 11 resniee o tern nas bodo preprieali do-
godki  bliznjih dnij.
Po najnovojsih vostoh bi postal kranj-
ski dezelni pi'edsednik baron I loin pol.jedel-
skim miiiistrom. a v Trst bi ]>rišel za na-
nieslnika grof Mylamll-Kheidl.
Sprava med Čehi in Nomci.
Splosno se je sodilo, da |>ride vendarle
do kako s|»rave med Nemei in (iehi za časa
eeskega dožolnega zborovanja. Ali poroeila,
ki dohajajo iz Prage ne govore za to, da
bi se izpolnila ta nada. Niti o spravuih po-
svetovanjih ni še do danes govora. l'üe i»a
se pise o staliseih, katera zavzemati j<Mlna
in driiga stranka. Nemei pravijo, da no do-
volijo Ciohoin noboniti koncc'sij, da oni tide
cold, da so bili uže iz Taallo-jovib easov
()skodovani na njih narodni nomski posesti.
(lehi pa pravijo, da ne odstopijo niti za las
od onih zahtev, katere so stavili se za easa
Clary-jevega niinisterstva. Med temi zahte-
varni je tudi ona, ki terja uvedenje u^ščine
kot notranji uradni jezik v čisto eeških
sodnih okrajih. — Potemtakem je sprava
še jako daloč. Brez sprave pa je redno
parlariKMitarno delovanje nemogoe«» in tako
je in ostano naš notranji politieni položaj
pravi eireulus viLiosus.
Iztlranje  Čehov in Poljakov iz Nemcije.
Vladi lurinskih državio Saebsen-Weimar
in Saehson-Altonburg sta to dni |)roklioali
zaukazana iztiravanja Čehov in Poljakov.
Isto store tudi ostale turinske vlade. To ji;
brez dvoma posledica interpelaeije, ki so jo
stavili eeški poslanei v delegaeiji.
/       *) V kolikor siihj pouccni, sla to   storilu.   Ur,
Rusfja protestira proti pretrganju brzojavne zvezc
Transwaalom in Oranjcm.
Ker je Angložka pretrgala vsako br-
zojavno zvozo mod Transwaalom. Oranjem
in Evropo in trpi vsled toga ves javni pro-
met in trgovina, je doposlala ruska vlada
vsem evropskim državnim oblastvom protest
proti takemu samovoljnenui kr.senjii inter-
nacijonalne konvencije v brzojavnih zade-
vah, ki se je vrsila v Peterburgu lota 1895.
Afera Deroulede-Guerin.
Po 45 dm' Irajajori razpravi, ki se je
končala te dni v Parizu radi zarote proti
Crancozki republiki. so bili obsojeni in sicer
Deroulede in Hüllet na 5 lctno izgnanstvo,
Gnerin pa. ki se je več dni zaprl v neko
iiiso v Parizu in je bil tain obkoljen od
slraž. doklor ga ni posilil glad, da se je
ndal. pa na desetletno jee.o v trdnjavi.
Vojska v Južni Afriki.
Angležem gie vedno slabše, to je
splošno mnen.o. Zanesljivih poročil iz bo-
jisča dospeva zadnji čas vedno manj. Pri-
čakuje se pa od dne do due, da pride mod
Angleži in Hnri do kake odločilne bitko.
Angleški general Molinien sporoea v London,
da so pozicije Hurov tako imonilne in
z strelnirni sredslvi tako proskrbljone,
da l)ode jako težko Mure izgnati iz njih.
Zadnji čas so mnogo govorili, da je ponn-
dil sv. oče papež svoje j)osi'edovanje obema
bojujocirna se strankaina. Jslo tako. da hoče
posredovati tndi  nemški cesar.
JDoinače in mzne vesti.
Zalivala. Podpisano naeelnistvo si
šleje v prijetno dolznost, izreči svojo naj-
iskrenejso zabvalo vsoin časlilim rodoljubom,
ki so tako radovoljno so odzvali nasomu
vabilu k sodelovanjn pri loteriji „Solskega
doma". Iskrena bvala darovateljem donoskov
v denarju in knpljenib predmetov. izdelo-
valcem in izdelovalkani niičnih lasl.noroe.nih
del; marljiviin prodajalcem in prodajalkain,
končno kupovalcem in kupovalkam sreček.
Naj njihovo vzgledno požrtvovalnosl poplača
prijetna zavest, da so s svojim dolom prav
izdatno pripomogli k vs[)ovanjn našega šol-
stva v Gorici, s torn pa k ustanovilvi boljše
naše bodočnosti!
V Gorici, dne 8. januvarja   I9OO.
Načelništvo ženskega oddelka „Š. doma''.
Za „Šolski domu. Gospod vikarij
.lanez Follrin v Dosklah je pristopil kol usla-
novnik „S. domu" tor plačal lakoj 50 K
kot prvi obrok, navdušen za krasno poslopjo,
katero je vidol prvič dne 27. I. m.
Gospod Leopold Hudau, e. kr. dvorni
svelnik   10 K.
25 letilit'O svojegn mašništva obbajal
je preč. gospod Karol Cigon, vrli vikar na
Vojšeiei, na praznik sv. treb kraljev. Hog
daj. da bi pastiroval so mnogo let priljub-
ijeni pastir mod svojimi sodanjiini oveicami,
kateri h ljubezen in zaupanjo uziva popol-
norna. kakor se je poknzulo ob loj priliki
najbolj !
Promomba narodne tvnikc. Dne I.
januvarja 1900 je prevzel g. I v a n a K a v-
č i č a trgovino z zitoin in A. Dreherjevom
pivom njegov sin g. F r a n K a v oi (;. Ob
onern je s trgovino prevzel vse pravice in
dolžnosti, kakor so pristojale dosedanjemn
njeneinn laslnikn. Trgovina se bode nada-
Ijevala pod Ivrdko  F r.  Kaučič.
Izkaz /rebaiiju lotrrije „Solskcgu
doniau. (Debelo tiskana stevila znaeijo skn-
jtine ; za njimi stoje štovila iz dotione skn-
pine. Skupine, klerib v tem izkazn ni, so
bile izpnščene pri zrebanju, ker so ostale
neprodane; to pa na korist iineteljern kup-
ljenih sreeek.)
1: 36, i>3, 77, «M-; 2: l<), 24, 2(>, 4o ;
3: 72, 77, 84; 4: 26, H3, 41, MS; 5: 10, 11,
8f>, 59, «I; (>: W);.7: 45, 69- 8: 0,22, 46,
90, 94; U: 2, 44, 58, 77; 10: 2, f>. 10, 93;
11: 30; 12: 19, 21, 67, 85. 92,96: 13:35,
51; 14: 3, 7. 30, 32, 49, 54, 65, 97 ; 15: 13,
45 ; Ui: 42. 48, 71 ; 17: 3, 41, 85 ; IS: 32;
41, 58, 68, 69, 85; 1!): 2 42 47, 76. 85;
20: 51, 09, 70, 96; 21 : 5, 18, 20, 42, 90,
94; 22: 17, 23, 30, 45, 49- 23: 17, 22, 30.
58, 59; 24: 14, 39, M. 63, 84, 89; 25: 14:
28, 62, 81, 88; 2«: 10. 27, 38, 48, 78; 27:
35, 57, 83, 87; 28: 3, 10, 43, 67, 91, 99;
2!): 56, 67, 72; 30: 2, 80, 93; 31: 8, HI,
57, 74, 98 ; »3: 42, 85; 34. 49, 57, 65; 35:
9, 22, 26, 43, 47; M: 29, 90; 37: 4, 31,
35, 51, 86, 88; 38: 63; ;{«). ;}2 • 40: 7. 10,
23, 38, 65, 75, 93: 41: f>i;*42: L, 1(.>, 23,
37, 48, 63, 69,71 ; 43: 3, 6, 64, 80; 44: 18.
45, 65, 67, 82; 45: 40, 58. 74, 80; 40: 10,
15, 29, 37, 69, 84; 47: I-*; 82; 48: 13. 15.
75, 91 ; 4!>: 10. 45. 01. 09, 87, 91 ; 50: 25,
53, 66, 67; 70: 12, 13, 15, 31,75; 73: 40.
74, 75; 78: 19, 43, 44. 00, 75, 88: 85: 3.
35, 70, 80; 8«: 13, 18, 24, 41, 53. 54, 57,
87, 98 ; 87 : 2, 4, 9, 37, 45, 47, 62, 64 : 88:
56, 73; 8«: 18.21, 74; !>0: 58, 73: «1:31;
92: 18, 25. 07: »3: 3, 1-5; 94: 53, 03. 06.
86, 97; 95': 71, 74; 90: 31, 37, 60. 98 ; 97 :
3, 6, 62; 99: 87, 49, 50; 101: 5, 10. 3«
50, 77.                                             '
Kdor ima eno ali vcč tnkaj navodenib
sreč-ek, more sprejoti dotioiii dobitok proti
doprineseni srečki vsaki dan od 11-12 nre
dop. v Öolskem domu.
Ako stanuje zunaj Gorice in nima pri-
like poslati po svoj dobitek kako osebo, naj
poslje si-ocko po posti, s dopisom   na   zad-
nji strain', gospej Avgnsti Šantel via ponto
nuovo 2(>, da se inn dobitek dopošlje.
Laska ncstrpnost.   Dne  2.  t.  m.   je
vslopil v neko prodajalnieo blizu kapucinov
slovenski berac tor je prosoč vbogajmo.
vosoil v svojem materinem jezikn. k(*r drn-
g(\ga no zna, tudi srecno novo leto. Da bi
no bil on tega nikdar storil! Vsnla so jo
nainreč nanj grozna toča ,.scla!'-ovu in re-
v(>/, je bil siloma postavljon prod vrata. Ta
ein obsoja se dovolj sain po sebi. Hado-
vedni sino pa, ;tli dotirni laski trgovec
jotlnako j>oslopa ludi s slovenskimi odjo-
malci. ki knpnjojo pri njem v slovenskem
jeziku jestvino. Mi bi sii:er no imeli nič
jtroti tomii. a!\O bi se mil zljnbilo tndi slo-
vonske   odjomaloe         molali   iz svojo  pro-
dajalniee.
Ob(*ni zhor ,.zavarovalnega drnšlva
za govejo zivine1' v Medani se je vršil due
7. t. m.
V odbor so bili voljeni gg.: Fr. Anton
Z n ec: b i a t i, prodsednikom. Fran Toroš,
|)odpredso(lnikoni, Fr. Zuechiali. lajnikom,
Ivan K 11 r i no i č, blagajnikoin ; odborniko-
ma: Anton Jiirič in Anton Kooina; ogled-
nikom: Anton Zucchiati, Fr. Krašo-
vec in Jožef Keber. V nadzorstvo so bili
voljeni gg.: Karol T o r o š, Anton T 0 ro š
in Jozel" T o ro 5.
Občnega zbora se je na povabilo vdo-
ležil tndi g. dr. Pavliea. ki je govoril 0
organizaeiji kinetskega slanu na gospodar-
skeni poljn.
Zborovalci so izrokli zabvalo govor-
nikn za zaniinivo in podncno jjreilavanje.
Za obvarovaiijc in oliranitcv sta-
rin 11a Priinorskcin. C.entralna komisija
za obvantvanje in olii'anitev starin je imela
duo 15. decembra 1899 svojo s(;jo in pri
U\] priliki je poročal konservator Nj. L'revzv.
France grol" Coronini o v arheologicnem j>o-
gh'dn jako iinonitni pn»stari eerkvi sv. Tilha
v Svetem pri Komnu, ki je pa jako po-
trebna vocye poprave. Na njegov prc^dlog
j<; sklenila komisija poprositi vlado zadostne
denarne podpore, da se popravi omenjena
eerkev.
Iz Stanjcla na Rrasu nam pišejo:
I'rosli mesoo so so izvrsile tndi pri nas
občinske volilvo in za žnpana sino dobili
split g. Alojzija .1 erica, posestnika v
Kobdiljn, moža blagega srca, odločno na-
rodnoga mišljonja in v vsakom ozirn vestnega
izpolnjevalelja svojib ne baš lalikib dol-
znost ij. Da nani ga Bog živi zdravoga in
ciloga so mnoga leta! Sicer je bil tndi
prejšnji žnpan blag in posten mož, ali v
nat-odnein ozirn se nam jo zdel vondarlo
proinalo odločen.
Nase   in   ucmskc   do|nsnice. Ko so
je   povišala   cena   nasini   dopisnienm, zago-
varjalo   se   je  In   povišanje cone s  torn, da
slanejo   ludi    na   Nemskem   do|iisni(!e 5 vi-
naijev.   Pri   nas    v    Avstriji   velja   1    1 lroč
nepremak'jivo princip čeboče vlada opia\!č'li
kako   novotarijo,   da   reöe   tako je tudi na
Nemskem        in   vsi   ugovori   so s t<»in po-
biti.   Tako   j(>   bilo   ludi pri    povisanju con
posl.nini   dopisnieam.   Ali   kakor.   da   bi   s<^
bila   Nemoija    uže    navelieala    toga, da   jo
Avstrija  posnema vedno in  povsod, sklenila
jo znižati cene svojim   poslnim   dopisnieam
za nolranji  promel tor bodo   stale  lake do-
pisnioe od   I. aprila t.   I. ne več 5 vinarjev
11 ego lo 4.
Koh'k na kvartah v lelu 1898. je
dopiiiicsol našiin držav. blagajnam 295.570
goldinarjev. lzdelovale so se kvarle v 13
liskarnab. Natisnili so  1,466.065 iger.
Domorodkinji gospe .ložela l'odgor-
nik in Katarina Cej sta nabrali za zastavo
„Šolskemu domu" 22 gld. 12 kr. in sicer
darovah1! so: (Irno Jozofa I gld.; po 75 kr.:
.lozefa I'odgornik. Katarina Cej; po 70 kr.:
Terezija Skrt, (!(;eilija Zavrtanik; po 50 kr.:
Strosar Katarina, IMesničar Ana, Sober Ana,
Tonsič .ložela, Jamšoek Jožefa, l<ijave(t Ma-
rija, (lorbee Ana, (lorkič Frančiška. Nardin
Antonija, 1'avliu Dorotoja, 1'ieulin .Jožela,
ližen Terezija, liijavoe Terezija ; po 40 kr.;
Gružuvin Katarina, Strosar Nargareta, Si-
moneti Katarina, l'otrioa Marija, llumar
Marijji; po .'}() kr.: IJasin Marija l'avlin Ma-
i'ija, Kodelja Marija, (Jolja Marija, Tort^zija
^<ej; po 25 kr.: Kolaric T(M-ezija, Drašček
Franeiška. Lašoak Katarina; po 20 kr.:
(Infer Marija, Rrezigar Marija, Podgornik
Marija, Ureginee liozina, Doveč Marija,
Fr()blicli Ana. I'odgornik Ana, Obordank
Alojzija, Volk Jozofa, Cejan Ana, Fabijan
Marija. I'odgornik Marija, Pah or Katarina
Korto .Jožela, llatistulti Klizabela. Gorjan
Marija, Štolla Katarina, Škodnik Katarina,
Fajboltar Marija: po 15 kr.: Vipolšek Ana.
IMokil Marija. (lernic Ana, Hvala Lucija.
l'avlin Ter(»zija, Persic Ana, Pavlin Marija;
Marija Hellram 12 kr.; Po 10 kr.: Pavšič
Frančiška, l'losnicar Katarina, Vidmar Ur-
sula, Knštrin Agata, Gergolet Ana, Rlažič
Marija, Medvešcek Terezija, Komonovic Ma-
rija, Magdalena. Čuk Frančiška, Vertovec
Marija, Küret Marija, Pavfiic Marija, Vital
Ana, Modvešček Terezija, Hitežuik Marija,
Pavlin Katarina in Filipič Neža. Ker daro-
vatoljic(! se niso odloeih^, kakšno zastavo
želo, naložilo se je v „Ljudsko posojilnico" na
knjižico št. 1533 dne 30. novembra 1898.
22 gld. 40 kr. Knjižico hrani družtvo bol-
skega doma in donar ostane obrestujoč v
Lj. posojilnici do daljne določbe.
Russkij kruzok se je osnoval v
Ljubljani, pravila so že potrjena. Društvo
ima namen pospeševati učcmje ruskega in
drugih slovanskib jezikov.
Ljubljanski harjani se bočejo po
novorn lotn skupno izseljovati v Arneriko.
Ko bo država se spomnila na izsuševanje
nezdravega in neplodnega barja, zgodi seji
lahko. da ne bo več — prebivalcev.
Važna sodnijska razsodba. Doslej
je bila pri pismonib oporokah navada, da
se ni vprasovalo, na kakšon način se je iz-
vršil podpis oseb, ki ne znajo pisati. Zato
se je vkoreninila vora, da zadosea, ako pi-
sanja nevešča oseba, ki dela pismeno opo-
roko. samo za pero prime. Zdaj pa je izšla
razsodba. da takt* oporoke no veljajo, da
mora zapustnik lastnoroono na|)raviti križ
na teslainentu. Ujiozarjamo na to občin-
slvo. zakaj vsled te razsodbe postane labko
innogo ojiorok neveljavnib.
Listni<-a urt'dnistva : (J. dopisniku iz
Mavhinj: Pribodnjio! Za danes j)rekasno
doslo.
*  „(><VU in sin. •--   V prvem razredu
dunajsko-pešlanskoga   brzovlaka   se   je od-
igral pretecene dni sledeči dogodek : V ku-
peju prvega razreda je  sedelo   vec   gospo-
dov,   med   njimi   tudi    iiihidonič,   ki   je   pa
trdno spal. Od časa do   casa   se   je   sicer
prebudil, a je vedno zopet zaspal. Nasproti
mu je sedel   slarejši   gospod,   kateri je na-
mignil ostalim ter jim je, pokazavi5i na mla-
deniča, dojal :   ,.Vidite   nioja   gospoda,   niti
misliti si   ne  niorelo, v kakib   skrbe.h   sem
radi svojega sina.  Hü   sem ž njiin   pri   več
ko sto zdravnikih,   pa vse to ni nie ponia-
galo. Dečko Vain zaspi, kamor pride, poleg
tega pa zahteva vedno veliko denarja. Tudi
zdaj ima pri sebi 6000 gld.   in   kako lahko
bi mu jib  kedo ukral !   No,   jaz ga    hocoin
danes nokoliko ostra^iti, da bode v  bodoče
opreznejši.   Gospodje, iz žepa   mu   vzanu'in
denarnico, vi   pa   mu   ne   smete   povedati,
da sem mu jaz vzel denar".
Ko „oce" to izreče, vzame mu denar
iz žepa ter odide na prvi postaji v restav-
raeijo na čašo piva. Citatelji si labko mis-
lijo, kaj se je dogodilo, ko je mladi zaspa-
nec opazil, da nima več svoj(>ga denarja
in kako iznenadjeni so bili sopotniki, ko
so zvedeli, da oni stari gospod ni bil mla-
denič(»v oče nego navaden  — slepar.
*  11111 or poslaiica.   Iz Helgrada   jav-
Ijajo, da so  noznani storilei   umorili v vasi
Medvedje poslanca Janka   Konstantino-
v i č a.
*  Strascn prizor v kavarni. V Zoin-
borju sta si» v „kavarni korso" sprla ho.i-
vedski nadporoenik Jurij lletesy in komi-
tatni podknjigovoilja Kvgonij Kanyo. Hila
sta si dotlej intimna prijatolja, a 2S. ni. m.
sta so sprla toli zelo, da je potegnil nad-
poroenik sabljo in z enim niabom odsekal
Kanyu uho. Nadporoenik je nato odsel. Pri-
sotni gostje so prihiteli Kanyu na pomoč,
ta pa se je pogledal v zrcalo in videe, da
nima vee ušesa, je vzel iz žepa revolver
ter se vprico vseb ustrelil. Kanyo je sole
nedavno zapustil ječo, kjer je bil zaprt radi
dvoboja z nekim  bonvedom.
*   (Veil   Kodes         kot opica.   Nek
londonski  list   j(»   te dni trdil,   da je slabo-
znani (lecil   Kho<les  pobognil iz   Kimberleya
na jako cuden način.   Pripoveduje se nam-
r<ic. da se je   oblekel v kožo   velike   opice
orangutanga in da ga je neka zamorka tako
preobleöenoga  pripeljala skozi  burske   cete,
ki oblegajo Kimberley.
*   Pai'llik „BenMlice" je   v miljskem
zalivu  popolnoina  izpraznjen, blago je shra-
njono   v   lazaroskom skladišču.   V torek je
inilski župnik v  Lazarotu daroval sv. mašo,
katere   so   se   udoložili   kapitan,   moStvo in
ostale osebe v lazaretu.
*  Svinja je odpriznila roko šestme-
sečiKMiiu otroku  v  Haderni  pri  Poroču.
*   Kaksnc t'if;ai'<i kadi najraje ita-
lijanski   kralj?   Malokaleromu   je   znano,
da daruje nuS cosar vsako leto italijanskemu
kralju  deset   lisoö   linih   avstrijskib  viržink,
ker te najraje kadi.
*   Pol niilijona  krön         bcrai-cva
/apusc'ina.   Pred dunajskiin   okr. sodiseem
se j(» začela   vrsiti   velika   zapu^činska ob-
ravnava.   7llotni   berae   Anton Kain, ki je
uinrl lani, je zapuslil   namreč   pol   milijona
krön. V oporoki je zapustil svoje premože-
nje dobrodelnim zavoilom, katerih sploh ni
a za dedšcino   se   poteza 36 sorodnikov in
nekaj dobrodelnih   zavodov. Anton Kain je
sin bogatega posestnika, ki je irnel   tri   si-
nove. l'o ocelovi smrli so živeli nekaj časa
skupaj, skoparili na vso   moč, a končno se
je Anton z   bratoina  sprl,   vzel   svoj delež
50 tisoč goldinarjev in sei po svetu.    Nosil
je tedaj — 30   let star — očetovo   suknjo
in to suknjo je nosil do smrti.   Najprej   je
bil hlapec v nekem samostanu   na Dunaju,
potem   pa   je   beračil   od   hiše  do hiše,
zmrzoval in   stradal, a seboj   nosil v cunjo
zavite tisočake, za   katere ni   seveda  vedel
nibče. Ko sta mu   umrla   brata, je podedo-
val vse očetovo posestvo in preinoženje bra-
tov. Dal   je   posestvo v najem   in dalje be-
račil po Dunaju, tako da si je naberačil ti-
soOe in tisoče ter zapustil ogromno prerro-
ženje. Kain je bil izredno inajben možiček,
gladko obritega   obraza in   čisto   belih   las.
Umrl je v ubožni hiši lani 13. januvarija.
*V Pensilvaniji (Amerika) jenastal
v nekej predilnici požar v spodnih prosto-
rih. Zgoraj v tretjem nadstropju je delalo
kakib 800 deklic. Ogenj se je unel v pri-
zeinlju, kjer je bilo nakopičenih silaoljnatih
tvarin. vsled česar se je ogenj strelovito hi-
tro polastil vseb spodnjih prostorov in stop-
nic, da dekleta niso mogla ven. Morale so
torej skakati skoz okna dol iz 111. nadstropja.
V  tem skakanju se jih je 15 ubilo in okolo
40 moeno ranilo, ined tem ko so se   druge
srečno z majbnimi poškodovanji rešile.
* Sainonior (»bsojeiica. Viktor Krautt-
bauf, kateri je bil zavoljo lalsifikacije do-
narja in drugih vrednostnih papirjev obso-
jen na 18 letno ječo, se je v zaporu obesil.
V  zaporu je izvrseval delo krojača in je  v
torek due 2. t. m. še delal, ko se je naen-
krat izgubil  in zaprl   v   svojo   izbico.   Ondi
so ga dobili obe.šenega in mrtvega.   Posku-
šal se je že večkrat usmrtiti, a so ga vsik-
dar rosili, zdaj pa je svojo nakano izvr.^il.
K 11 j i / c v 11 0 N t.
Kranjska dczt'la. Spisal Josip Giper-
le : Natisnila H. Milic(^va tiskama v Ljub-
ljani. Gena 80 kr. — S to knjigo bode precej
ustreženo vsem onim, ki nimajo časa ni
sredstev preučiti po raztresenih virih kranj-
sko deželo z ozirom na zgodovino, prebi-
valstvo, lego, vodovje, jezera, gorovje, geo-
logijo, podzeuiske znamenitnosti, trgovino.
obrt, krnetijstvo i. t. d. Knjiga ni obširna,
obsega le 94 stranij in jo le početek ob-
širnejšega dela, katero misli g. pisatelj poz-
nejti izdati. Ker je dolžnost vsacega rodo-
Ijuba poznati svojo domovino, upamo da
bodo Slovenci pridno segali po ti knjigi.
Dimitri.j    Vasiljevič    Grig;oroviL,
slavni ruski j>isatelj, je umrl v 76 letu svoje
starosti, dne 3. t. m. v Peterburgu. Že a
prvim delom, vaško povestjo „Nesrečni An-
ton", postalo je njegovo ime slavno po Ru-
siji. V ti povesLi slika Grigorovič mojstrski
velikansl'O trpljenje ruskih mužikov (kmetov)
pod kruto roko svojih „gospodov". Svobodo-
miselna velika kneginja Helena Pavlovna je
neki .svojerocnr/ prepisala to povest ter jo
vroeila carju Aleksandru H. Povest j(^ ^prav
pretresla dvorne krogo. Tudi v drugih vaäkih
povestih popisuje Grigorovič življenje pri
prostega ruskega naroda in to povsem na-
ravno in s linim realizmom. Na citatelja
globoko uplivajo. Omenimo le povesti „Mati
in hči", „Mačka in mis1', i. t. d. Zadnje case
je pričel opisovati življenje vižjih družabnih
krogov. Po leti je navadno živel blizu Du-
naja, kjer je imel krasno vilo.
Svoje čitatelje bočemo tekom leta v
podlistku seznairti z nekaterimi njegovimi
tleli. (Pripravljenih imamo tudi nekaj pre-
vodov dveh najvecjih živočih ruskih pisatel-
jev: grofa Leva Tolstega in Antona
(leho va.)
Narodno gospodarstvo.
Knietovalci,  pozor!
Cl. kr. kmetovalsko društvo v
Gorici vabi na naročbo: bakrenega
vitrijola (prve vrste), zmletega žvepla
(dvakrat ralinirano, izvanredno drobno
zmleto) in ž v e p 1 a s p r i m e sj o 3% b a-
k re 11 eg a vitrijola po naslednjih po-
gojih:
1.  Kupna cena za bakreni vitrijol
je dolooena ua HI  gl.  30 kr. kvintal.
2.   Pri   naroObi   bakrenega   vitrijola je
plačati 5 gl.   varscine   od   vsacega kvintala
ali  50 krajcarjev od vsacih  10 kg.
3.  Za originalne sode držeče   250   kg.
ne   bo   plačati   embalaže;   med   tern ko se
bodo   za   hianjše   množine   vračunili žaklji
po različnosLi množine blaga.
4.   Najmanjša   množina bakrenega vi-
trijola,   katero   se   more   naročiti,  je dolo-
eena.na   10   kg   in v množinah, katere se
dajo deliti s štv.  10.
5.  Kupna cena zmletega   ž v ep I a
v žakljih po 50 kg. je 6 gld. 70 kr.; kvintal
žvepla s primesjo pa   7   gld. 60 kr. in
varščina, znaša 1 gld. za vsaki žakelj.
Splošni   pogoji:
Zgoraj navedene kupne cene so do-
ločene za blago v druätvenem magacinu v
Gorici (v bivši sladkarnici, kapucinska
ulica), toda stroške nakladanja bodo morali
plačati naročniki sami. — Naročbe se spre-
jemajo, dokler ne poide blago (150000 kg.
bakr. vitrijola, 100.000 kg žvepla.) — Blago
se izroči v raesecu aprilu t. 1. in takrat se
ima izvršiti tudi dotično doplačilo.
Od vsacega naročnika, kateri ni
poznan kot posestnik, se bode lahko
zabtevalo uradno zupanstv(Mio potrdilo, da
je on zares posestnik in da množina na-
rocenega blaga odgovarja njegovemu po-
sestvu.
Opomba.
Modra  galica   ali   bakreni   vitrijol   ne
pomaga   samo   proti   trtni strupeni rosi —
peronospori — ampak  odganja  to bolezen
tudi s krompirja.   Ta  bolezen   je že več
let silno zmanjšala  pridelek v  onern krom-
pirju,   ki   se   izvaža iz naše dežele in zato
priporočamo   prav   nujno,   naj   se   krompir
skropi z en.ako raztopino, kaköräno rabimp
pri   trtni   bolezni in sicer  je žkropiti prvi-
kcal. lcadar.su rasfline 20 cm visoko. polom
pa,, kadar   se prikaže   bolezen,   vsakili    lf>
dni.
*
¦::•         *
Tako naztianja c. kr. kmotijsko
druslvo v Gorici s posobnimi plakali.
katere je doposlalo vsem /upanslvom potom
c. kr. okr. ^lavarslov.
I*i-i U\\  priliki so spoininjamo. kako sc :
jo   bilo    zjjodilo   lanskega   Iota.   da jo bilo
ostalq mnogo nasili posestnilcov   broz vitri-
jola.   kat(M'O»a   so   bili spravili spokulativni
razprodajalei.
. Nase kniotovalco opozarjamu loi-oj o
pravoin času. liüj naročajo proj ko proj.
da no dojdo naroeilo prekasno, kajli blago
se naroea lo loliko casa. doklor no poitlo
z a I oya.
Kor jo .narocovanjo posamozno siüio
in kor mnogi kmolovaloc z odlašanjom za-
mudi čas in oslano broz vilrijola in žvopla,
nasvotovalo so jo skupno n a r u c o \' a n j e
p o o b č i n a b. a I i o d d o I k i h v o-
e j i h  o h ö i n.
SveLujoino toroj slodoe način naro-
čevanja:
... Županstva naj dajo razjjlasiti. da n:i-
ročbo se spr ej o rn a j o tudi v obciu-
skem uradu. Obciiiskiin tajnikoin.naj na-
l'OCO %r. zupani. da sprojoinajo naročila in
soslavljajo soznainok naroenikov, kaloro^a
odpošljojo o. kr. kinotijskomu društvu.
Na lak način so prihrani posainoznim
kmelovaloom nadlozno naioč lvanjo in tudi
stroski so zinanjšajo, ker se naročnina od-
pošlje skupnu.
'•,>Na lak naein se prido tudi najgoto-
veje v okoni spokulantoin, ki so narooovali
vocjo innožino. katero so potem prodajali
veliko dražje.
Oni tr^ovoi po dežoli, kat(M-i l>i radi
prodajali vilrijol in žveplo, naj vedo, da <?a
no dobe o<l drustva — vslod z^oranjo^a
o^lassi. Prav  hi  pa hilo. ako hi zanio^li  tudi
. ir^ovci po doz(>li dobili  v   razprodajo  Idauo
potom c. kr. kniet, drušlva.
V ta namen naj so obrnojo do druslva
s posebno prosnjo. Korislno bi bilo. ako hi
druslvo u,L,rodilo prosiijam pod painolniini
l)Oj,'oji.
Dobiva
se povsod!
tVCv^   >* \*N V
Zahtevajte
povsod!
;   Mlin z gozdom in senožeti
na reki Vipavi blizo Žabelj
;-je na pFodaj ali v najem.
> h.ti                               Obrniti se je na
' grofa Mels-Colloredo v Stanjelu
na Krasu.
Prevzetje gostilne.
HsoJMin si ne.nj. p. n. obi'insl \'ii uljiidno
iiaznnr.iLi, da sem prnzcla ^oslilno V Iiisi
visokor «>osp c*rofa Alfr <"oroiiiiiij:i na <>in-
^rofii via del Ponlo miovo sl   S
( piM.'i n;i verlohn1 skušnpv pri/.;idoval;i
si bddcni vc(liH) ciMij p. n. co^imn |»ovt.m-mM
/ j/liorniin iM'liiii in nnim viiiom. izvrsfnim
pivom in iikimiimi jodili p» zelo zmoinili
con all.
(losf.iln.'i   jo   pdiiolno   n;i   iiovo    iirt'ifiiri,
polop: ii'M<iilnp pü je nprav   krason   prosl«r
/:i i»Tanje na krolle.
S prosnjo zm hl;icf(dli)l,iio u;ikl.>nji'iiosj.
»• pi ija.zno pripitnx'.jini  za <d)ilou  obisk
uila li n
F. ijJregorir.
TEODOR   SLABANJA~
srebrar
via Morelli 12— liOKICA - ulica Morelli 12
liljudti«» pi ii'ornra velerastili dll-
IlOVSC'illi    s \r < »j««    znano    <1*-Ih viiicn
ZH   izdeliiviinji'   c«Mkvfiiili   posod
in oiodij h srebra   in nKMlcninc,
ii.MJboIjst- kiiviiifj \u) poljiihiiein
slojrn in pn nizki c.eni, d;i se no
buji koiikiu fiicc. Stare r<-či po-
ptHvi, posioltri in ptizlali v Ognjli.
IzdeluJH tudi v oirnjn po/l.uVne
sil'CloVOllo iz b;ikiJi po HMJboljšili i/.n;ij(lbali.
JlusLKivani t-.eiiik. franko in  zhsI.oiij.
Da xi pa morejo liuii bolj reime corhtw
nnsoc.iti cerkeenatfu kocin*keya bhtija, ohijšitje
im to zijorcj onienjeni s /ew, da jim je />;•/•
prorljm mtprarijati l>l<i(/<>, ako mu potmi to
izplucujcjo na obrol><>,. Obroke ai pa pnr. ]). n
(ju^j)od narocevalec *<r>n luhko -loloč.i,
Pošilji) vsako blago   poštnine prosto !
^JL.    ^k.    ^b.     -Jl.     A    JL.    A—A'   A   'A'^^'X'^^
I    Josip Gorjanc
|                    önsti'ni6ar
|  v Attemsovi  palači  na  Kornu
|            v  Gorici,
|  ima tudi  hlevc za  konje  in
|                          vojzove.                     |
|   Hazun  dobrciru čni(!ga in  bele^-i j
j   vina   tor  piva.   priporoča   vedno  i
I     izvTstna jedila, gorka ali  inr/Ja.
Anton   Pečenko
Vrl.na nlica  8 — (20HICA — Via Uianlmn s
pripoj-nra
pristnn beta in
črnn vina iz wi-
pavskih, ffurlan-
skih, briskih,
dalmatinskih   in
" istcrskih   vino
g r a d o v.
jJost.iivrja na iloin   in   raz|><>šilja   jh>   žolc/.nici
na vse l<i;ijc avstro - o^ersko    moiiiuliije  v sodih ol
5« lirrov naprej. Nu zaluovo posilja r.inli nznrcc.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Andrej Cermel
iiu liornjii si. 1O.
prip«u-"(:a sl. občiustvu v nn'stu in na dn/eli
sv. i trtrovino vsak<ivrsinili potrebščin. ka-
k"t <.i\''i vshIi visi, ii/, oljH it.d. Na i-az-
|i<»biir<i  'm}    tudi   doniii(',(i   s 1 aiiiii<• :   spoil in
smIjuiih  in   tn,  na drobno  in  deb^b).
(! !'.=¦   znieniM,  posti'o.y.ba  tocna.
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršie A Valerxeie
v Ilirski Bistrici
priporoea svojo izborne tostenine kol makarone, sideline, vrvice in
rnzlie.ne vlo.t,^^ za  ua jubo  volospošlovanomu  obrinstvu.
l'rvi sijajni vspeli najinib izdolkov jo ta, da so ni v nasoni
okraju v trob letib loliko toslonin zavzilo, kol. najinib v loin
(•asu kar jib izdelujova. Volospostovana. ^ospodinja! Sozito po
loj j<ldi. kaloro pri nas s slastjo so oni zavživajo, ki dosedaj o
tostoninab s(i slisati niso bot(di. Najine leslenine vdobe se v
vsob boljših prodajalnicah jostvin ; povsoin zanesljivo najine pa
so lo ono. ki   so   prodajajo v zavojib   po  »/2 k<,r. z najino   lirmo.
ri'Hovccin [H»silj:iva c«Miik /astonj in franko.
/N   „Narodna tiskarna" v Gorici   \
s&                                                 ulica Vetturini St. 9.                                                ^
*$*   W proskrblj(Mui s povsoin liovimi frkanii, okraski in finiin papirjein. I/dclujo vsa. dola     °
r                          v liajkrajsoiii casn \h) lako nizkili ceiiah, <la so no hoji konknrciico.
Tiska brošure, diplome, tigovske račune,  pisma  in  zavitke s firmo, cenike,  vabila na karton in papir, posetnice razne
velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice   v elegantnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah.
„Narodna tiskarna" tiska
„GoriCO",    ki   izhaja   dvakrat   na   teden v dveh  izdajah (zjutranje in veöerno) ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone.
|\Jornr|«     ki izhaja vsako drugo soboio ter velja celoletno 1 krono in 60 vinarjev,  polletno pa 80 vinarjev. Kdor naroči lOiztisov
„IMdIUU   ,      pod enim nasiovonii dobi  11. po vrhu.
V kratkem izdä
M^rnHni   \sn\ar\ar"     ki bo obsegal razen koledarskih   podatkov   in   razneg-a drobiža, povesti   poučne in zabavne vsebine ter
»IMalUUlll   KÜIÜUdl    f        ogiase slovenskih trgovcev in obrtnikov iz mesta in  dežele.
—~*&h~—
Začela je zalagafi vsakovrstne tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade.
Že zdaj ima v zalogi sledeče cerkvene tiskovine:                   ^
**/y     1. Nota ]>N> (taimiitiaüonllHis Ta< iondis;  2. Isota \m* «1«miinilinii4»iiil>ns ladis;  :i- Itar-im  (:5 pol«v) v slovriiskoni    ^f)
^OA    Ji^Kiku; 4.Tr-stinioiiiiiin hV-»1iis liheri; 5. TestJiiioniiiii aocir., relis. H haplisnii; <». VuU^ matr5ni<nii:ilis; 7. Fides    vL
°CL     nativitatis <kt hapiism.U S. lidos morlls H sepulturac: \). Status aniiiiariini: 10. Librr matninonionmi;    ^T
^                                 11. \Abvv haiitizalonini;  1». [Ahvv ilrl'uiH4oriiiii;  13. S|M»V4Mlni listki.                             .0^
%     Vse druge tiskovine so v tisku, na kar opozarjamo sl. županstva in dr. urade.      "^