°US I LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^T,! XII., si. 67 — GENA 10 DIN KRANJ, 28. AVGUSTA 1959 Ugledni francoski Bost na Gorenjskem , e *al je prispel na obisk v {u9a$Iavij„ znani francoski levi-.4rs1ii Politik Damiel Mayer s svoji? soprogo. Mayer je bil svoje-jn&"° P'^'lsednik francoske vlade j. ]e Predsednik Lige za pravice °veka. v naši državi se želi po-đrobnejfi seznaniti z naš« gospo-arsko ta družbeno ureditvijo ter ""»erava o tem napisati knjigo. V tnirek, 24. avgusta sta franco-Mn."°®*a »Prejela predsednik LRS "ia Marinko in član Izvršnega ^nuteja CK ZKS dr. Jože Potrč. lr>« pa je obiskal Kranj, kjer predsednikom Okrajnega Prvo leto dela Okrajnega zavoda za Izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela Mnenje 11.000 delavcev i.lJUMU. LilUiii zbrano v anketah iz rečjih podjetij - Kritična ccena organizacije - Mojstri in njihovi odnosi do delavcev - Strokovna sposobnost BLEJSKA RAZGLEDNICA — Foto: F. Perdan Priletni plan jeseniške Železarne Se Je jtodskoga odbora Vinkom Hafner-J*"1 Podrobneje razgovarjal o ko-Una,«i ureditvi. Iz Kranja je od-r>tovat na Bled; naslednji dan pa 1 obiskal grobišče talcev v Dragi sP°*nenik francoskim imterni-Cein v Podljubelju nad Tržičem. Med prvimi okraji v republiki so lani v Kranju ustanovili Okrajni zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela. Zavod zaključuje te dni prvo leto svojega dela. Doslej so že izvedli analize oziroma ankete v 15 večjih podjetjih. Se to jesen pa bodo izvedli ankete v 10 podjetjih. Razen dosedanjih splošnih anket so izvedli še 4 posebne ankete, na podlagi katerih so skušali dognati določena vpra- šanja o prehrani delavstva, o medsebojnih odnosih v podjetju in o izkoriščanju letnih dopustov. Izvedeni sta bili tudi dve anketi (v Kranju in Tržiču) o tako veliko število reklo: da. Odgovori z »da« se sučejo od 14 pa do 30 odstotkov vprašanih. Hkrati pa so delavci povedali tudi, da se želijo strokovno iz- tem, kaj naj bi v prihodnjem popolnjevati. Ta želja je izred- letu gradili, katera dela naj bi imela prvovrstni, drugovrstni značaj itd. Največ vprašanj v splošnih anketah je bilo s področja kadrovske politike. Na taka vprašanja so odgovarjali delavci v Iskri, Tiskanini, Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču, v a>1fare A7!/. državn^a prvenstva so utihnile i«t*ksu, Planuti, Savi, verigi, v -.____Gorenjski predilnici v Skofji Loki, v LIP Bled in Cešnjica, v škofjeloški »Jelovici«, v Plamenu v Kropi in drugih podjetjih. Od 15 kolektivov, kjer so ankete izvedli, je večina delavcev v 13 kolektivih izjavila, da jih ovira v proizvodnji slaba organizacija dela. Hkrati so delavci zelo samokritično ocenili tudi sebe. Na vprašanje, če menijo, da je njihova strokovnost nezadostna za večji delovni učinek, je prav Težka odločitev V torek, 25. avgusta zvečer se je ob zvokih fanfar, sprcvo-u sodelujočih ekip, razdelitvi nagrad ter na koncu ob državni n,rrtni ter spuščanju jugoslovanske trobojnice, ki sta jo spustila "ajhitrejša plavalca Jugoslavije Camdjič Tija in Janez Kocmur, l*k'Jutilo XIV. državno povojno prvenstvo Jugoslavije v plava-JJJO za leto 1959. Prvenstvo si je v treh dneh ogledalo preko «000 gledalcev. ^ckmovanja so nam dala no-e Prvake med ekipami in po-a°iezniki. Napovedi nekaterih P^valnih strokovnjakov in notarjev, da bo letošnji državni prvak Mladost Zagreb, Primor- ift Reka ali Jadran sPm- se ni~ 0 uresničile. Presenetila je JjUada ekipa Jadrana iz Herceg-k?VeSa, in to predvsem ženske, **s° zbrale vseh 74 točk in ^»iile kar pet prvih mest, . edtern ko moški niso osvojili letni prvak Mornar iz Splita je lepo vreme, tako da dela nemo- podobno, medtem ko priprav upi po vodi. Jadran iz Splita se je moral zadovoljiti s 5. mestom. Na letošnjem prvenstvu je presenetila tudi ženska ekipa 2PK Ljubljana s Sonjo Tomin-škovo na čelu, odlična pa je bila tudi Eta Horvatova, ki se je kar štirikrat uvrstila v finale. Jugu iz Dubrovnika je v glavnem prinesla največ točk talentirana plavalka prostega sloga Hilda Zeierjeva. Lansko no velika. Od 13 izvedenih anket, ki so vsebovale tudi to vprašanje, je v šestih anketah nad 50 odstotkov delavcev izrazilo željo po nadaljnjem izobraževanju. V nekem kolektivu je bila ta želja izražena celo z 79 °/o. Taki in podobni izidi anket so Zavod pa tudi podjetja, družbene organizacije in samoupravne organe opozorili na probleme, ki jih je treba reševati. Kar pa je še posebno važno, ankete so v manjših enotah in v oddelkih zelo nazorno pokazale na konkretne slabosti in pomanjkljivosti v organizaciji dela, o notranjih odnosih in podobno. Prav ankete so tudi nakazale smer in način, kako začeti z izobraževalnim delom. Zato je zavod že v prvem letu izvedel 34 seminarjev za sindikalne funkcionarje ter za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov, 4 seminarje za člane delavskih svetov in 13 seminarjev za mojstre itd. Ker je velika potreba prav po izpopolnjevanju mojstrskega kadra, imajo še to jesen na programu Pri brigadirjih na Suhi teče kar 30 seminarjev za mojstre in 5 seminarjev za oddelkovod-je. Na vrsti je tudi več seminarjev za člane samoupravnih or- Tretja dekada bo uspešna že tretja delovna dekada. Pričakovati je, da bo tudi ta zelo uspešna. Predvsem je v zadnjem času k temu pripomoglo ganov, za sindikalne delavce in "J°bene točke. Enako se je zgodilo letos popolnoma razočaral in se teno napredujejo. — Brigadirji ljajo za vodje personalnih služb Pri Triglavu, samo s to raz- da je vseh 74 točk in štiri prva mesta osvojila moška eki- je moral zadovoljiti z osmim bodo opravili vse, kar je pred- mestom. videno v načrtih za gradnjo vo- Pri ostalih so se odlikovali dovoda. Prav sedaj odkopavajo le posamezniki; nekateri so pre- stari del vodovoda od Razdežil- senetili, drugi pa razočarali. To nika do Brda. Nov rov so izko- velja predvsem za Kičevića iz pali do Rupe prav do prvih hiš. Kotora, ki je po izjavah pred Teren je malo težji na Ilovki, pričetkom prvenstva, da bo za- ker se zemlja precej posipa. — sedel 1. mesto na 1500 in 400 Srednješolska brigada bo delala metrov prosto, popolnoma raz- še do 1. septembra, medtem ko očaral. Lahko rečemo, da so bo delavska ostala na trasi do bili na nekaterih progah dose- 7. septembra, ženi dobri rezultati. To velja predvsem za Kocmurja, ki je plaval 100 m prosto v predtek- d[r)[ Okoristijo za razna movanju 57,6 in za tekmovalce davanja, ki so dvakrat tedensko na 400 m prosto, ki so plavali v naših podjetjih posebno dvoletno šolo. K. M. ton cevi. Izvažati jih bodo začeli konec tega meseca. Elektrod je železarna do konca junija izvozila 520 ton, večji del v Sovjetsko zvezo, 20 ton pa tudi v Bolgarijo kot poskusno pošiljko. Ker Sovjetska zveza ni mogla sprejeti dodatnih količin, so preostalih 220 ton elektrod, ki jih morajo po planu izvoziti do konca leta, nudili na tržišče Bolgarije. Izvoz žlindre je letos skoraj popolnoma odpovedal. Vzrok za to je predvsem slaba kvaliteta. Neznatne količine žlindre pa redno izvažajo v Avstrijo. Kljub neurejenosti naše domače prodajne cene v primerjavi z ostalimi proizvajalci je Železarni v letošnjem prvem polletju uspelo izvoziti 140 ton bodeče žice v Burmo. Za bodečo žico se zelo zanimajo tudi na tržiščih Afrike in Južne Amerike ter Azije, kamor bi lahko izvozili celotno razpoložljivo kapaciteto. V začetku leta so bile izvozne cene precej nizke, komaj so se dvignile nad lanskoletni nivo. Sele v aprilu in maju, ko je postalo očitno, da bo šla ameriška v Vzhodno Nemčijo, 188 ton v industrija jekla v stavko, se je Libanon, 108 ton v Egipt, 40 ton stanje cen izboljšalo in so za v ZDA in 95 ton v Luxemburg. večje zaključke uspeli dvigniti Po dogovoru s prodajnim oddel- cene za povprečno 3 odstotke, kom se od planiranih 5.000 ton Zaradi daljšega trajanja stavke cevi izvoza prodali v prvem pol- v Ameriki gre tendenca cen še letju le manjši del, da bi tako vedno navzgor, predvsem pri bolje zadovoljili domače tržišče, žebljih. Pri ostalih artiklih, Za drugo polletje so težišče predvsem pri ceveh, so se cene prodaje cevi prenesli na ZDA, sicer zvišale, vendar precej kamor so že uspeli prodati 2.500 manj kot pri žebljih. Železarna Jesenice je v primerjavi z letnim planom izvoza v prvem polletju 1959 izvršila 100 odstotno. Pri žebljih je realizacija celo nekoliko večja zaradi specifičnih zahtev ameriških kupcev. Tržna situacija se je v teku prvega polletja močno izmenjala. Medtem ko je v začetku leta prevladovalo neinten-zivno povpraševanje in precej nizke cene, se je proti koncu polletja tržišče pojačalo, tako v pogledu povpraševanja kot tudi v pogledu cen. Jeseniška železarna je v letošnjem prvem polletju izvozila 3.804 tone žebljev v vrednosti 178,993.000 deviznih dinarjev. Od tega so v ZDA prodali 3.681 ton žebljev, ostalih 123 ton pa v dežele Perzijskega zaliva na Cey-lon in v Nigerijo. V drugem četrtletju se je povpraševanje po žebljih iz Severne Amerike toliko povečalo, da niso mogli več slediti zahtevam kupcev in so večino povpraševanj zavračali. Tržišče Cevlona in Nigerije so morali deloma opustiti zaradi slabših cen in težko dosegljivega ladijskega prostora. Cevi so v prvem polletju izvozili 2111 ton, in sicer 1682 ton Delo potrošniških svetov Pred širšimi nalogami v finale pod 5 minut. Čeprav kvaliteta naših plavalcev še ni zadovoljiva in so rezultati v večini precej pod evropskim povprečjem, pa gre vse priznanje prireditelju, ki je organizacijo tekmovanja izvedel brezhibno. (Nadaljevanje na 7. strani) katerega je precej zanimanja m bodo izpiti 31. avgusta. Izvedli Tesesna vzgoja na dnevnem redu prvega zasedanja 0L0 Na prvem zasedanju OLO Kranj, ki bo sredi septembra, bo na dnevnem redu tudi vprašanje telesne vzgoje in gradnja športnih objektov. Gre za bistveno prelomnico z dosedanjim načinom gledanja na telesno vzgojo. Na prvem kongresu telesne kulture, ki je bil letos pomladi v Beogradu, so delegati sprejeli konkretne naloge, ki pa jih v našem okraju prepočasi uresni-čujejo. V prvi vrsti gre za do-, rirr>orje z Reke in Mladost kaj korenite spremembe v delu v0l7agreha sta bila največja fa- organizacij za telesno vzgojo in tir?--3 28 osvojitev ekipnega vključenje mladine v to dejav- Popoldanski prosti čas briga-pre- Svet potrošnikov pri groskstič- be v delu teh organov. Zahtevali upravljanja skušajo reševati na- Imajo tudi avto-moto tečaj, za Tuem podjetju »Kokra« v Kranju bodo lahko podatke o poslova- stale probleme, kar pa j;> seveda je že štirikrat razpravljal o pro- nju določenega podjetja, preko dokaj težavnejša in odgovornejša blemih podjetja. 2e na prvi seji, inšpekcije dela bodo lahko zah- družbena funkcija. . 2. februarja letos, so se lotili tevali poseben pregled poslova- fra iPSenskih zborih volivcev so tud! tn zabavne večere lutri, važnega vpraSanJa _ iadatkov nja, pred!,,Vi bodo lahko od- bodo morda ponekod vol U i nove v soboto zvečer, pa bo gostovalo za potovanja in terensko služ- stranitev direktorja ali posimez- potrošnikov ponekod bodo v brigadirskem naselju DPD bo. Kot pravijo v podjetju, je nih uslužbencev, če bodo ugo- morda ostali kar'sedanji. To je »Svoboda« Primskovo, ki bo tamkajšnji potrošniški svet v tovljene nepravilnosti oziroma pac stvar organizacije, Toda ne brigadirjem izvajalo zabavni pro- dokajšnjo pomoč samoupravnim škoda na račun skupnosti. organom oziroma upravi. tr*«*ji__» " Vondar to ni najvažnejše. - Svet potrošnikov pri trgovini Povsem novo je, da osnutek za- na drobno, »Eliti«, pa se je se- kona predvideva svete potrošni stal samo dvakrat. Prvič so raz- kov v okviru novih, stanovanj pravljali o predpisih oziroma o skih skupnosti. Seveda, kjer teh 80 za dol° svetov ne bo zanimala nalogah toga organa in poslušali še ne bi bilo, bo za delo svetov sl skupnost oziroma poročilo direktorja, v juniju pa potrošnikov skrbel občinski ljud- ObLO, tom bo pretila nevarnost, so poslušali in razpravljali v ski odbor. Svet stanovanjske da bodo njihove naloge ostale glavnem o inventuri. Kaže pa, skupnosti bo odločal, kje so sveti samo v zapisanem zakonu. Takš- da se pri delu še niso povsem potrošnikov potrebni itd. Ta raz- ni P°javi pa utegnejo prizadeti mašli. Prav tako so povedali lika bo seveda narekovala tudi samo potrošnike. K. M. za potrošniški svet (Kje, ne bi določene teritorialne spremembe - navajali! — Takih primerov je svetov potrošnikov. gram. glede na to bodo za vse veljak nekatere dosedaje izkušnje. — Povsod tam, kjer politične organizacije ne bodo nudile tom organom potrebne pomoči, kjer VtAD o BRINOVEC dvakratni državni prvak Akcija za zbiranje sredstev za gradnjo športnih objektov, kot pravijo, ni dala pričakovanih uspehov. Pri tem ni šlo toliko za prodajo listkov in zbiranje denarja (kot je sicer tudi važno in je prilično uspelo), marveč več!), ki se sploh še ni sestal. za množično udeležbo pri grad- Samo enkrat so jih klicali na ^ lm-nik(>v b(K,() ^d7Av.Ah njah itd. V tem pa ni bilo dosti sestanek. - Ker pa niso bdi ^ (|ni-b(in;) pivhnm,, UjSU_ narejenega. Da bi v prihodnje sklepčni, so se razšli m od ta- nf>vlioni b(X celotna športna dejavnost enot- krat... Nihče jih ni več, iskal. fikih kuhinjah neje delovala po nakazanih Tako je povedala članica tega smernicah beograjskega kongre- še neoživelega organa. Kar je še posebno važno — Pa rzavn -'*ega prvenstva. Toda to §emSPel° n!ti Prvemu niti dru trot-U' Primorje je ostalo n; vv. J^rn mestu h nrpppi boliši nost. Vzporedno s tem je tudi veliko konkretnih nalog v zvezi na z gradnjami preprostih športnih rn0*r"1 mestu s precej boljšo t žensko ekiP°- Mla_ rnnu kila zanesljivo na prvem „. stu, č cir ce ne bi bila diskvalifi-mo- 4 X 100 m mešano. v predtekmovanju Tak 8t&feta 0 so šli tudi za Mladost vsi prihodnjih dveh letih objektov, ki naj bi služili množičnemu izživljanju mladine v telesnovzgojni dejavnosti. Občinski ljudski odbori prav za to sejo pripravljajo predloge o gradnjah športnih objektov v sa, je tudi v našem okraju potrebno ustanoviti enotno vodstvo. Doslej se vsaka dejavnost — nogomet, odbojka, košarka in tako dalje, razvija v svojem ozkem okviru, ne glede na ostale veje telesne vzgoje. To pa zmanjšuje uspehe celote in je marsikje celo škodljivo. O teh in podobnih vprašanjih telesne vzgoje v našem okraju zbirajo potrebno gradivo, ki ga bodo predložili odbornikom. -1. c. Po kranjskih trgovi na h se lahko ugotovi eno in drugo: potrošniške .svete, ki so se smotrno lotili dela in hkrati tudi tako, ki • o ostali kot mrtvorojeno dete. Večina teh novoizvoljenih orga- ;<>v se je seveda lotila problemov. Zdaj prihajajo sveti potrošnikov pred nove, širše naloge. Osnutek poisabnega zakona, ki Odhod IV. MDB na avtomobilsko cesto V soboto, 29. avgusta ob 16. uri bo zbor IV. gorenjske mladinske delovne brigade »Pavle Mede-Katarina« pred novim poslopjem OLO Kranj. Brigado tvorijo mladinci in mladinke beno vlogo. To je najvažnejša gorenjskih delovnih kolektivov, sprememba. Čeprav v dobri na- Komandant brigade je Vido Ja-meri, v korist širokega kroga po- peij iz tovarne čevljev »Peko« Tržič. Po zboru bo brigadna konferenca, nakar bo odhod brigade na avtomobilsko cesto. Brigada bo ostala na gradnji avtomobilske ceste dva meseca. Iz gradilišča na cesti se bo prav prehra novljeni bodo pri raznih ljud-menzah in drugih gostiščih, kjer so hranijo stalni gostje oziroma abonenti. Predlog zakona nalaga tem organom tudi odgovornejšo dniž- trošnikov, so vendar dosedanji sveti potrošnikov največkrat nastopali kot druga stranka. Niso se zanimali za probleme prizadetih podjetij in niso včasih poznali niti objektivnih težav. Se-bo veljal verjetno že to jesen, danja njihova naloga bo, da te dni vrnila domov III. MDB predvideva dokajšnje spretnem- skupno z organi družbenega »Iva Slavca-Jokla«. WU 2 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 28. AVGUSTA l^9 DA NE POZABIMO Iz »Koledarja najvažnejših dogodkov ob 40. obletnici KPJ na Gorenjskem" za mesec september 5 seje ObLO Škof/a Loka Produktivnost dela raste 0 Žirovnica. Septembra 1922. leta se je, pri ilegalnem .prehodu čez mejo smrtno ponesrečil sekretar GKSKOJ Dragoljub Milovano-vič iz Beograda. Do nesreče je pritflo pod Orlici, med Zelenico in Stolom. Pokopan je v Breznici pri Žirovnici, kjer pripravljajo tudi veKko svečanost. Q Jesenice. Od 16. do 18. septembra 1929. leta je bila stavka v Železarni Jeisenice (takratni KID), in sicer v žicami, ker vodstvo podjetja ni hotelo ugoditi zahtevam delavcev. Ob tej stavki so bile hišne preiskave pri vseh delavcih, ki so biti osumljeni komunizma. Pogoste aretacije komunistov so takrat hudo razredčile njihove vrste. 0 Kranj. V dneh 14 in 15. septembra 1936. leta je ibilo aretiranih 20 oseb, največ iz tovarne »Sem-perit« (Sava). Osumljeni so bili komunistične dejavnosti. Obiast je bila obveščena, da je v tej tovarni najmočnejša organizacija KPJ. % Kranj. Po ukazu bana Natlačena in notranjega ministra Korošca, je nekaj po polnoči 16. • Je morda kradel, se je morda * Kdo ve? Preberi« tivnost dela, merjena po narodnem osebne dohodke, gostinsko rood Turjak, kamor se je b-ilo zateklo dohodku na zaposlenega, povečala jetje »Krona« v Skofji Loki pa povprečno za 14 odstotkov. Indu- 99,5 odstotka itd. Ta razmerja so i u tu " " JT" „"„^dilt sirijska podjetja so se tudi držal« ponekod tudi slabša od razmerij y '° tfjl V*!^7, 7 Knola > smernic glede zaposlovanja delov- letu 1958. Vendar so bili na jeji • ]* ""J- ¥i Č nitM mno„;Q l . • i * , J svetlimi očmi. Edmcek ie. <~>ce i mnenja, kar potrjujejo tud: podat- pt- ,„ tudl matl J rada Z*- t\\1 iirVr m Sf^Hf h*>« » o*«™ vinsko druščino-U ujb slabostim r nekatenh pod- pozno ponoči „ vrača(a dofn0V. {"llt^^Z splosr!em.. dofore Sprejme ju otrok, lačen in sotij* oči. Onadva pa mu namesto i)*' beznive besede in toplega prigrt^' ne sile in niso prekoračila določenega globala po občinskem družbenem planu. Prav tako kažejo podatki za 16 obrtnih podjetij povečanje produktivnosti dela za 8 odstotkov. Tudi trgovine in kmetijske zadruge eo dosegle napredek, le gostinstvo ne kaže boljšega rezultata kot v prvi polovici preteklega leta. Nasprotno pa je iz podatkov razvidno, da je precej podjetij pri razporeditvi čistega rezultate glede produktivnosti. Ljudski odbor pa je sklenil, da bo prva pred sedanjimi obolenji v Stra-žišču in drugod iz naših krajev ka zabrusita v obraz kletev, * če takoj ne utihne, ga pretep** ' da deček od onemoglosti z<*$r' Nikogar nima — ne bratov . sestra, nikogar, ki bi mu pot° gorje, nikogar, ki bi ga ljub**; , Zato ni čudno, če se je deC g« obegf ČAS IN NAČIN---- Razprava o tarifnem pravilniku je bila (gre za večje podjetje v Kranju, a prav taki primeri so tudi drugod) večkrat na dnevnem redu. Na oglasnih deskah po oddelkih so bila razobešena vabila, osebno so obveščali in vabili na sestanke itd. Toda udeležba je bila zmeraj pičla. Tudi diskusije ni bilo. Vsaj ne take, kot je bilo pričakovati. Mudilo se jim je domov, na vlak, na avtobus, v menzo . . . Tako se je končala »široka* diskusija v kolektivu in predstavniki sindikalne organizacije skupno t upravo podjetja, so povsem logično predložili tekst pravilnika delavskemu svetu in drugim občinskim organom v potrditev. Potem je šlo v pozabo. Pred kratkim pa je razprava o tem znova oživela. Toda dokaj bolj živahna, množična, ki je vključila malone vse delavce. Bilo je to tisti dan, ko so prejeli »plačo po novem«, kot pravijo, z vsemi obračuni za nazaj. Niso se strinjali s tem. Protestirali so jasno in glasno. S kriteriji ocenjevanja se niso strinjali. Zaman so člani sindikalnega odbora in drugi skušali dopovedati, da je to pač zaključek tolikih sestankov, da je to nov tarifni pravilnik, o katerem so razpravljali mesece in mesece .. . Ali še* primer iz drugega podjetja. Nekaj članov kolektiva je začelo govoriti o zapostavljanju oziroma krivicah delavcem, ker letos ne prejemajo več regresov za dopust. Grozili so celo, da ne bodo več plačevali sindikalne članarine itd. Seveda je taka parola dobila ugodna tla. Zlasti še, ker je izhajala od vodilnih ljudi, članov upravnega odbora itd. Brez uspeha so jim drugi dopovedovali, da na sindikalni konferenci, ko je bilo govora in ko so glasovali prav o tem, ali naj bi še dajali skupni dobiček tudi za regrese posameznikom ali ne, ni bila večina za to, kajti menili so, da to ni pravično. Takih in podobnih primerov je še več. Vsekakor je prav, da delavci povedo, kar jim ni prav, kar se jim zdi krivično, in skušajo stvari stalno popravljati na bolje. Vendar bi bilo treba take stvari povedati, pojasniti in se boriti za svoja stališča na sestankih, kadar je to na vrsti. To bi bilo dokaj uspešneje in pravilneje. Široka ljudska demokracija celo zahteva, da državljani sodelujejo na raznih sestankih, da tam povedo svoje misli in predloge in da se zavzemajo za svoja stališča. Toda na sestankih! Sklepi izvoljenih organov, večina glasov na sestankih itd., pa so potem obvezni za celoto. Podpirati razne sklepe zgolj zaradi »principa«, predanosti in tako dalie, pa tudi predpise in zakone, <;e ne ustrezajo potrebam in cilju našega razvoja, nikakor ni na mestu. Nikoli ni prekasno, da se stvari dopolnjujejo, prilagajajo razmeram in popravljajo. Vendar gre za pravilno izbiro časa in načina. K. M. JUBILEJ DVEH GODB ob nedograjeni stavbi kultur Pred kratkim je praznovala nega doma. Gorel je petoken- ok n~uibi + 75-letnico obstoja domžalska ski kozolec, last posestnika • k,i p , f vesellce> kl godba na pihala, ki je na jubi- Dornika. Vseh m Brozom-Titom. razvidno, da ga je dekle vabilo, 9 y Beogradu so imeli člani naj pride k njej v Avstrijo. Iz Misije dobre volje, ki je obiskala tega so sklepali, da je bil pone- nokatere dežele Latinske Ame- srečeni namenjen po ilegalni rike< tiskovno konferenco. Na več veljave v vodenju Atla'0"^ politike, predvsem pa naj ZDA zahodni tabor brezpog0^ podpre Francijo v njeni vojni P* ti Alžiriji. gel v Ali je ELsenhovver doset Bonnu, kar je želel: preusrne A.denauerjeve politike in njefl" privolitev v izboljšanje odnosa! med vzhodom in zahodom? ^ terl menijo, da Adenauerju nc mogoče več vztrajati na W? njih pozicijah, ko gre ves s rit<* vet * drugo smer, kot pa si on sam iS- pakt svoj« Kil soremenil Francijo Ali bo De Ganile uspel » ~'ui grožnjo, da bo zapustil Atl'lfl J vsa poti čez mejo. EKSPLOZIJA V SOLI Gojenka Kmetijske šole v Poljčah pri Begunjah, Metka Oblak, je v ponedeljek, 24. avgusta mešala nekatere kemikalije. Zaradi nepravilnega ravnanja je prišlo do eksplozije. Razen nje, ki je dobila lažje poškodbe po rokah in po telesu, je bil ob eksploziji poškodovan tudi prof. Alojz Malovrh. KOZOLEC POGOREL V Kamniku je v ponedeljek, ma državama in o grškem so- 24. avgusta popoldne ob 15. uri delovanju na evropskem trgu. sirena pozvala gasilce). Visok Po uradnih obiskih v Turčiji in dim se je dvigal za gimnazijo Grčiji se je Erhart vrnil v Bonn. konferenci je član Zveznega izvršnega sveta Vladimir Popović poudaril, da so zelo široke možnosti za okrepitev in nadalnje razširjanje vsestranskega sodelovanja Jugoslavije in dežel Latinske Amerike na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. • Nemški podkancler in minister za gospodarstvo Ludwig Erhart. je odpotoval v sredo iz Aten, kjer je imel razgovore o gospodarskih odnosih med obe- Reakcije na zahodu na povabilo Hruščovu, naj obišče ZDA, so pokazale, da se utegnejo ti pogovori odvijati v znamenju skaljenega ozračja v zahodnem taboru. Tega pa v VVashingtonu nikakor niso smeli dopustiti. Prepričevanja in zagotavljanja iz Washingtona, da ne gre za pogajanja med vzhodom in zahodom za hrbtom zahodnih zaveznikov, niso mogla odpraviti sumnlčenja in ljubosumnosti v Parizu in Bonnu pa tudi v Londonu. Zato se je moral Elsenhower odločiti za pot v Evropo, oziroma v Bonn, London in Pariz, da tu na mestu uredi — kolikor je mogoče — nasprotja in doseže, da bo imel v trenutku, ko se bo pogovarjal s Hruščevom, zavarovan hrbet. Ali je kaj čudno, če so v Wa-shtngtonu gledali na njegovo pot v Evropo kot na izredno težavno nalogo? Kaže, da bi bilo laže poravnati rogove v vreči, kot pa vskladiti vsa nasprotja v zahodnem taboru. Treba bo še nekaj časa počakati, da bo postalo jasno, s kakšnim uspehom je končal Etsenhower svojo evropsko misijo. V Bonnu se je zadržal le malo časa. Takoj naslednji dan ga je vodila pot v London, kjer so dozdaj pokazali še največ razumevanja in pripravljenosti, da podprejo ameriško-sov-jelske pogovore. Na srečanje z De Gaulleom bo moral Eisenhovver počakati, dokler se le-ta ne vrne Iz Alžirije. Sele 2. septembra se bo sestal z njim. De Gaulle zahte- »tretjo silo«? Na odgovor na ta vprašanja bo treba neko H počakati. Težko bi se našel zahodu državnik, ki ne bi ^°un upoštevati argumentov, kl J'D odkril v pogovorih Eisentio** j Težko se bo tudi katerikoli v,a eve upirati splošnim težnjam vse tovne Javnosti, ki si želi pop«8 * nje napetosti. Pot k temu P°P ščanju pa vodi preko sovjet-ameriških pogovorov. va visoko ceno za svojo podporo Čimbolj se je bližal dan prihoda ameriški politiki pogajanj s Sov-Eisenhowerja v Evropo, tem moč- jetsko zvezo. Francija naj dobi Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznlk — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135* — *** haja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina »M dinarjev, mesečna 50 din 3286 70 3 Gospodarske vesli 9 V Metohiji pričakujejo letos rekorden pridelek jabolk, s'hv, orehov in dTugega sadja. Pridelali ibodo več kot 2500 va-9onov jabolk, 315 vagonov sliv 1» okoli 500 ton orehov. Tudi vinska trta je lepo obrodila, saJ pričakujejo samo v pri-2renskem Vinogorju več kot *>00 vagonov grozdja. • V Vranjicu pri Splitu grabijo velik silos za 1200 vagonov iJta, ki bo dograjen do konca leta. Ob silosu gradijo ^di stojnico, ki bo imela obrate za čiščenje pšenice in koru-86 ter prostor za sortiranje in tehtanje. % Te dni so začeli graditi sl-ste>n hidrocentral na naši naj-V6cJl ponikalnici Trebišnjicl, ki b°do dajale okoli 2,5 milijarde kilovatnih ur električne energije. Ogromno umetno »Bilješko Jezero« bo akumuliralo večji del vode Trebišnjice med Bile-^o in TTebinjem. • Republiška komisija za redijo investicijskih programov Je odkrila program graditve oornbažne predilnice v Zaječa-t11- Predilnica bo nov obrat tovarne tekstila »Timočanka« in b° imela 22.000 vreten, zaposlovala pa bo 400 delavcev. 9 V zagrebškem podjetju *Jugoinet« proučujejo možnost *a serijisko proizvodnjo tipiziranih enosobnih, dvosobnih In "Osobnih stanovanj. Cena za ta stanovanja bo za 8 do 10 odstotkov nižja, tako da bi sta-0 enosobno stanovanje 1,2 mi-Jona dinarjev. Pričakujejo, da odo s serijsko proizvodnjo za- Cel' Prihodnje leto. P 16. avgusta je začela obra-ovatl v Virgin Mostu v kar-°vškem okraju nova tovarna Rezanih plošč. To je največja °varna v Kordunu in druga te ^'rste na Hrvatskem. V začetku bo izdelovala okoli 4200 ku-'enih metrov vezanih plošč ™°r njena bruto proizvodnja P* bo znašala okoli 500 milijonov dinarjev. -*< R Tovarna strojev »Ivo Lola •"bar« v Zelezniku Je sklenila p09odbo o zgraditvi 12 novih Za boljšo preskrbo potrošnikov z živili Trgovsko podjetje »Loka« v Skofji Loki se je v času svojega obstoja, od leta 1952 dokaj hitro razvilo v veletrgovino, ki je lani dosegla že nad 800 milijonov dinarjev prometa. S špecerijskim blagom zalaga celo del ljubljanskega okraja. daj na Gorenjskem nismo imeli skladišč s hladilniki, se je dogajalo, da je n. pr. trgovska mreža imela kakega blaga nekaj dni preveč, tako da se je kvarilo in gnilo, potem pa ga je zmanjkalo. Naše hladilnice bodo imele še eno dobro lastnost. sredovali blago i?! tako imenovanih velikih hladilnic, ki s« na primer v Dekanih pri Kopru, Ljubljani, na Reki in «lru- Toda kolektiv tega podjetja je Maloprodajni mreži oziroma imel številne težave, zlasti za- potrošnikom bomo lahko poradi pomanjkanja skladišč. Z upravnimi prostori, skladišči in garažami so gostovali sem ter tja po Loki in okolici. To je resno oviralo delo in povzročalo znatne škode. Zato je kolektiv sklenil zgraditi lastne prostore. — Najeli so 36 milijonov dinarjev kredita in že spomladi pričeli z delom. Po načrtu ing. arhitekta Antona Mlakarja gradijo v Starem dvoru nove prostore, kjer bodo garaže za 5 tovornjakov, upravni prostori, stanovanje za hišnika in kar je najvažnejše — veliko sodobno skladišče, kjer bo prostora za približno 100 vagonov živil. Skladišča bodo god. Tam imajo velike zaloge zelenjave preko zime. Prodaja tega blaga pa je bila tvegana, ker se izven hladilnika hitro pokvari. Zato tega blaga največkrat nismo naročali, čeprav so si ga potrošniki želeli.« »Kdaj se boste preselili v nove prostore?« »V skladišča že oktobra, v upravne prostore pa konec letošnjega leta,« je povedal tovariš Jeglič. -an Urejeni grad pridobitev za blejski turizem Desetletno delo končano Poslopje blejskega gradu je dobilo dokončno arhitektonsko in estetsko podobo Nekakšno lagodno zadoščenje tančnega trakta. Tako je mogo-in prijetno radost občuti človek, če s terasastega spodnjega dvo-razpore- jCQ se g pi0§ca(ji blejskega gradu rišča po udobnih in trdnih stop- razgibane pokrajine pod seboj. Velikansko brezno, napolnjeno z lesketajočo se jezersko gladi-jno, obdano z vencem hribov, ustvarja v človeku vtis neizmer- jena tako, da bo moč vskladi-ščiti blago po kemijski 3estavi, stopnji pokvarljivosti, po po--trebi vlage ali obratno itd. Opremljena bodo z ventilatorji, dva prostora pa bosta imela tudi hladilnice za pokvarljivo nosti in veličine, hrano. Stavba je tako grajena, da jo bodo po potrebi lahko V zadnjih letih blejski grad povečali še za 50 vagonov ži- ne privablja toliko obiskovalcev vil. To skladišče stoji v nepo- zgolj zaradi edinstvene turistič-sredni bližini skladišča krom- ne lege in naravnih lepot; mno-pirja OPZ Kranj in ker je do ge goste prijetno preseneča lična skladišča lesa podjetja Jelovica urejenost grajske zgradbe s že potegnjena železniška proga, stožčastim obrambnim stolpom, bodo kasneje lahko do obeh kapelico in dvoriščem. Sele le-skladišč postavili železniški tir, tos ie celotno grajsko poslopje zazre v čudovito pestro podobo nicah tik nad skalo, doseči zgornjo ploščad. Takšna rešitev zelo posrečeno povezuje oba dela grajskega poslopja z zunanje strani. Julija letos je minilo natanko dve leti, ko je bil dokončno urejen zgornji, reprezentančni trakt in skupaj z muzejem odprt za javnost. Odtlej se število obiskovalcev iz leta v leto veča. Muzej z razstavljenim grajskim pohištvom različnih dob in stilov vzbuja precej zanlimanja. Pri nadaljnjih obnovitvenih in restavratorskih delih pa je dobivala celotna zunanjost in notranjost čedalje popolnejšo arhitektonsko in estetsko podobo. Vodstvo Narodnega muzeja iz Ljubljane, kl je skrbelo za restavracijska in obnovitvena dela grajskega poslopja, je svoje delo dobro opravilo. Pri delu je re-stavratorje vodilo načelo: čim- Pogledi in mišljenja bolje ohraniti prvotno izvirno podobo z odkrivanjem starih arhitektonskih elementov. Seveda pa so k dokončni podobi, kot kaže sedanja obnovljena oblika gradu, prispevala svoj delež tudi estetska stremljenja. Obnovitvena dela so se pričela pred desetimi leti. V tem Času do danes je bilo opravljeno veliko delo, in sredstva, ki so bila zanj porabljena, se bodo bogato obrestovala. -jb ter o preureditvi in razširitvi dovet že obratujočih opekarn v Jugoslaviji. Vsaka izmed njih izdelala letno 10 do 40 mi-'lonov opek. Največjo opeknr-n° z zmogljivostjo 40.000.000 °Pek letno, grade v Vreocih. g Industrija mavca in mlc-marmorja »Dinara« bo »»Cela v začetku septembra bližini Zemuna graditi no-v° tovarno mavca in drugih ^dbanih proizvodov. kar bo za tako velika skladišča izrednega pomena. Na vprašanje, kaj bo skladišče pomenilo za tamkajšnjo tr- dobilo enovito in popolno obliko, ko so v glavnem zaključena, restavracijska in obnovitvena dela. — V zadnjem času so bila v glavnem zaključena dela pri Možnosti za gradnjo toplarne v h« govino in oskrbo prebivalstva, urejanju spodnjega objekta in nam je upravnik loške veletr- dvorišča s kamnitno ograjo. K Industrijska podjetja v Kranju bine. Te bi poganjale električne niča, pralnice, bolnica), ki rabijo govine tovariš Jeglič med dru- popolni estetiki podobi je "temu potrebujejo znatne količine pre- generatorje in proizvajale elek- mnoge tople vode. V bližnji pri- gim dejal, da v Sloveniji take- delu zgradbe veliko pripomogla mo8a za proizvajanje pare, top- trični tok. Na izstopu iz turbin hodnosti bi bilo potem možno ga skladišča še ni. »Mimo že do veljave urejenost dvorišča z le vode in za ogrevanje tovarn, bi bila para še dovolj vroča, da ogrevanje stanovanjskih zgradb navedenih prostorov,« kot je imitacijo starega grajskega vod- Modernejše parne kotle imajo bi ogrevala vodo, ki bi krožila z daljnovodnim ogrevanjem, povedal, »bomo tam zgradili tu- njaka s kamnito ograjo in z vzi- samo Iskra, Inteks dn Tiskanina. po cevnem sistemu, delno pa bi Krarii : rf . , , di prostore za embalažo in od- dauimi mizicami ter grajski Ti namreč morejo proizvajati paro rabili tudi za direktno ogre- toednn J?, loPlarne premni oddelek. Od tod bomo stolp. Namenili so jo za potrebe vročo paro visokega pritiska, ki vanje bližnjih tovarn. Z enako J fr~ j?, ,° P°g°J°. saj pošiljali živila in drugo blago gostinstva — v notranjih pro- gre najprej skozi parne turbine, količino premoga, ki jo sedaj \° , ?, ,mocne . po želji potrošnikov oziroma po štorih bodo namreč odprli go- da odda del energije, nato pa se pokurijo v kranjskih tovarnah, j r~Jfe «_£:__?_ _g° ,no J.e f;udl V stišče. Enakemu namenu bo porabi že delno izrabljena para bi poleg toplote za proizvodnjo ' naročilu posameznih trgovin. da največja poraba toplote prostorih, kjer bomo imeli hla- služilo tudi spodnje dvorišče, ki dalje. S tem se pridobi koristna in ogrevanje dobili še velike na"toP;i istočasno z največjo po-dilnike, bomo lahko vskladiščili je z zunanje strani nad skalo električna energija. Ostale to- količine električne energije. Ra- j elcKtricnega toka (konico), pokvarljivo prehrambeno bla- z mizicami, vzidanimi v ograjo, varne imajo zastarele kotle in zen tega bi si odprli velike mož- z mesa Di izginile saje, toplot-go, kot so pomaranče, sadje, li- in z ličnim stopniščem povezano proizvajajo paro nizkega priti- nosti za ceneno ogrevanje stano- "°TJ^.^re^„^liK0™0g° .° mone, slanino itd. Ker do se- s ploščadjo zgornjega reprezen- ska, ki se porabi samo za ogre- vanj, šol, ustanov in uradov. Novo skladišče v Skofji Loki bo velika pridobitev za preskrbo potrošnikov Zabeleženo v Ljubnem ob krajevnem praznika vanje in proizvodnjo. Vsem to- Kot kurjavo bi uporabili velenj-varnam, razen Iskri, primanj- ski lignit, ki je cenejši in v za-kuje pare in bodo morale prej dostnih količinah na razpolago, ali slej povečati svoje toplotne Sedanje naprave zahtevajo rjavi naprave, izmenjati zastarele premog, ki ga rabi metalurgija, kotle in se modernizirati. Isto- Odpadna žlindra v obliki prahu časno z že opisanim stanjem pa se pri takih kotlarnah predeluje obstojajo zelo ugodni pogoji, da v lahko bloke za gradnjo (n. pr. se vprašanje toplotne energije v Šoštanju in Trbovljah), kranjskih tovarn rešuje drugače kot doslej: ker so tovarne blizu druga poleg druge, bi bilo treba zgraditi samo eno kotlarno, to jj^"^-pa povezati s cevnim omrežjem z vsemi tovarnami in drugimi večjimi potrošniki toplote (oziroma goriva). V kotlarni bi proizvajali paro visokega pritiska. zvrada-MTekarn ki bi napajala velike parne tur- standard_Sava j razmah sedanjih in novih podjetij, pa tudi komunalnih ustanov. Pri taki gradnji bi bilo treba nastopiti z združevanjem sredstev vseh podjetij in ustanov, ki rabijo toploto. Teh pa v Kranju ni malo! — Izgradnja bi bila možna tudi v etapah. Ce malo pogledamo na zemljevid mesta Kranja, prav hitro ugotovimo, kako malo so dojan-oddaljeno ena od druge: Iskra—Standard 40 metrov, Standard—Inteks 275 metrov, Inteks—Zvezda 490 metrov, Zvezda—Planika 430 metrov, 230 metrov, 950 metrov, Na lik Vecer pred krajevnim praz- Sćtvcm' kI 9a Li[3bno- Otoće- Po" 24 , In Praproše praznujejo dne _T av,^usta, praznujejo je bila pred spomin Uettl P'o'ščo prvim talcem v Ljub svečan o ________ Iskra—Sava II. 380 metrov itd. BAZEN, VODOVOD IN NACRTI! , Ogrevalno omrežje v jeseniški železarni je mnogo večje od Gasilsko društvo v Ljubnem bo omrežja, ki bi ga bilo treba pričelo z gradnjo drugega proti- montirati v Kranju. Teren je požarnega bazena. Po mnenju več tako ugoden, da bi bili cevovo- vaščanov naj bi ga zgradili tako, dj položeni na prostem, evcn- .., .n,, ,• . ,. ., u • • da bi bil ~" ce Je 7 OZhTOm na tualno pa ob njih pojačani nabil v preteklem letu speljan vo- tudi zaradi premajhnega zanimanja ^ , ■ „ _ «a na. . J *: ,J " j_____, J ___. ___ _ __ gradbene predpise možno — w ob sadi primernega grmičevja. Cena zen obenem tudi manjše kopališče dovod. s strani kmetov, združena z za Število svetilk javne električne drugo v Podnartu. Kot je na sploš- razsvetljave se je povečalo, elek- no mnogo zanimanja za tehnični trično omrežje pa je potrebno napredek — saj je v kraju mnogo lepo izvedena spominska večjih popravil. Skrajni čas je, da mopedov, v več hišah kopalnice, je -last. Številnim udeležencem Av(fl'l0lnenu praznika govo.ril tov. ^ztru ^berl- Na sestanku pred tnu ,.likorii je krajevni odbor, ki Vc;a povojna leta uspešno tlo auJe tov. Ivan Langus, skup-Zirj, , .Za^topniki vseh organizacij, *eZoh1 nuino potrebno, že-°etonsko ograjo. edino ELEKTRIKA . . za to Elektro Kranj poskrbi. CELO CINEMASCOPEI Ljubno je eden izmed redkih manjših krajev, ki ima tudi svoj kino in svoje kino podjetje. Poudariti pa je treba, da to podjetje obstaja le po zaslugi nekaterih ljudi, ki iše dane,s znajo delati tako rekoč zastonj, udarniško. Toda čuden odnos občinskega finančne Posavc, zlasti pa gostilna, občuti potrebo po dobri pitni vodi. Iz Ljubnega, ki ima obnovljen vodovod, bi bilo vodo speljati na Po- nekaj avtomobilov, da ne govo-ri- mo o radijskih sprejemnikih, kmetje vozijo z gumi vozovi — . ... ... m priključitvijo na otoški vodovod, stitoria pa ni opaziti bistvenega napredka ,""«_. j »___i m pri obdelavi zemlje oziroma pri omrežja bi bila zato nizka. — Dobra toplotna izolacija cevovodov reducira izgube na minimum. Finančna sredstva za izgradnjo toplarne in ogrevalnega uporabi sredstev. sodobnih agrotehnici! ili savc iz tehničnih razlogov nemo- sistema vsekakor niso majhna in goče. Vodo bi bilo treba dobiti s zahtevajo zadosti močnega inve- V sedanjem položaju Za to je bil že pred tremi leti iz- bi kot investitor nastopil ELES delan načrt, ki je občino veljal (elektrogospodarstvo Slovenije). 170.000 dinarjev. Posavčani torej Kranjska industrija je namreč CE BI OPREMILI SOBE . . Letos je zlasti na Posavcu upravičeno sprašujejo, kaj uresničitvijo tega načrta. dobrajPVne Ceste in poti so v prav 9a stanju,- z drobilcem, ki so lla°avili na lastno pobudo 'ni ga organa IZ Radovljice do teh r.išlo število domačih in tujih tu-ljudi, jemlje marsikomu veselje do ristov. Na,stalo je resno vprašanje dela. Zato so zastopniki krajevnih tujskih sob. Za Ljubno, Posavc in JMO za svoja pota na leto 400 organizacij na irioj,^ 'PiostoTOinskih metrov gra-tvjicli dr0lb''ec Pa uporabljajo nart s"s,'dnj krajevni odbori Pod-- 8rezje in Dobrava. n°vij 'Hieisec je bil tudi ob-TQ čez Savo pri Otočah. •*Jboli P°stav'JaJ° delavci ob tif!c,.j J Pametni peš poti iz Ljub-? Posavc novo, zlasti za zadnjem sestanku Otoče bi bilo koristno ustanoviti obsodili tak odnos in izrazili pri- turistično društvo. Razen drugih znanje zlasti dosedanjemu uprav- ugodnosti bi potem bila tudi mož-podjetja tov. Jožetu Ravni- nost, da bi pod ugodnimi pogoji dobili posojilo za ureditev sob v turistične namene. Drugo leto bodo pričeli graditi N Isko s nujno potrebno, železo ograjo. Pokopališču niku ku. Finančno stanje podjetja je namreč takšno, da ho ob enako vestnem vodenju podjetja v prihodnje v kratkem možno nabaviti magnetofon in kino preurediti tudi v cinema,scope. PO NOVEM IN STAREM Kmetijska zadruga je bila delno kraj zlasti s turističnega vidika ve Ljubnem je zaradi nerentabilnosti, delno pa likega pomena. jc z močan odjemalec električnega toka. S tako toplarno bi si ELES -elf- razen odjema električnega toka zagotovil tudi kupce za toploto. Pri navadni termocentrali se namreč največ toplote zgubi v hladilni vodi za kondenzatorje. Koristni učinek moderne termo-centrale, ki dela na kondenzatorje, znaša do 30 %, 70 % top- PRF-DSTAVNIKI SVF.TOVNIH PODJETIJ BODO ORISKALI BEOGRAJSKI SEJEM Tretji mednarodni sejem tehnike v Beogradu, na katerem sodelujejo tudi znana podjetja iz 25 dežel, bodo obiskali sejem tudi vodje nekaterih pod-tudi odsek glavne ceste Ljubljana jetij, ki imajo svoja zastopništva se na toplotno omrežje lahko —Bled, in sicer od Bistrice do v mnogih deželah sveta. Med priklopile šole, javne ustanove, Črnivca. S to cesto bo Ljubno do- , . . . ... . ' hoteli in drugi, ki imajo že se- ... Ti,, J . . drugimi bo prišel na sejem ge- . . .„„ i_„„:.,„„ tvt„ t__ bilo odlično zvezo, kar bo za a s daj centralno kurjavo. Na top SPET NEZAŽELENI TURJSTI V sredo, 2G. avgusta zvečer smo bili spet priča nekulturnim izpadom treh avstrijskih državljanov proti naši družbeni ureditvi. Omenjeni turisti so prišli v Jugoslavijo 21. avgusta. Zgodilo se je v gostilni »Stari Mayer« v Kranju. Bilo je okrog 21. ure. Avstrijski državljan Leo Roslchit, Johann Dobrovnik in Adolf Tomažič, stari od 21 do 23 let, vsi iz Velikovca na Koroškem, so popivali v gostilni, hodili od mize do mize, nadlegovali goste in ovirali natakarice pri delu. Potem ko je posredoval miličnik, so pijani zapustili gostinske prostore in se z motorji odpeljali skozi mesto. Ustavili so se pred restavracijo »Park«. Prvi je ostal zunaj, druga dva pa sta vstopila v lokal, se vsedla za rnizo in nekaj naročila. Medtem ko sta čakala, da bosta postrežena, je eden od njiju vrgel na mizo nekaj jugoslovanskih bankovcev za 100, 500 in 1000 dinarjev. Drugi je začel denar objestno mečkali, ga trgati in razmetavati po mizi in podu kot ničvredno valuto. Trenutek lote pa se zgubi. Pri toplarni je kasneje, ne da bi počakala, da to razmerje obratno, koristna izraba goriva je nad 80 %. Razen preskrbe tovarn s paro bi drugimi bo prišel na sejem generalni direktor tvrdke »Fer-guson«. lotno omrežje bi se priklopilo tudi komunalne ustanove (klav- bi ju postregli, sta zapustila lokal. Res je, da sprejme naša domovina precej turistov, toda kot turiste in ne kot ljudi, ki blatijo in podcenjujejo naš denar in s tem našo družbeno ureditev. M. 2. 28^7 KRANJ, 28. AVGUSTA 1959 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Prodam enostanovan.jsko hišo v Ljubnem na Gorenjskem v zelo dobrem stanju s prelepo lego po izredno ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 4244 Kupim rabljeno bodečo žico večjo količino. Hudak Gabriel, Gregorčičeva 24, Kranj. 4253 Kupim sadike hruške nizke kvalitetne v večji količini. — Hudbak Gabriel, Gregorčičeva 24, Kranj. 4254 Izgubila se je otroška jopica od Kranjskega pokopališča do Stražišča. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda na Planino, 2 B, stopnišče 14, Ušeničnik. 4262 Kupim aparat za brušenje lesa (šlajfaparat). Ponudbe oddati v ogl. oddelek pod »Mizar«. 4203 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 48 basov. —■ Naslov v ogl. oddelku. 4263 Prodam fotoaparat 6 krat 9 in diatonično troglasno harmoniko. Naslov v oglasnem odd. 4263 Prodam motorno kolo moped nov R 50, Naklo 51. Ugodno prodam motorno kolo DKW 350 cem v dobrem stanju. Lončar, Breg 6, Križe. 4265 Prodam tesan les primeren za drvarnico ali barako. Naslov v oglasnem oddelku. 4266 Prodam 40 gajbic. Naslov v oglasnem oddelku. 4267 Ugodno prodam 3 nagrobne spomenike in 2 okvirja. Smled- orodja. Poizve se Šenčur št. 150. 4281 Prodam SG Puch 250 cem po ugodni ceni. Gašperšič, Kropa št. 72. 4282 Prodam zazidljivi svet zaradi plačila davkov. Prodam slamo. Na rejo vzamem kravo z mlekom — pozneje jo odkupim. — Tavčar Marija, Posavc 12, Pod-nart. 4283 Kupim dobro ohranjeno ozir. novo moško kolo »Puch« Kali-fornia. Ponudbe pod 2000 oddati v oglasni oddelek. 4284 Kupimo barako v izme ri vsaj 25 kvadrat, metrov »Gorenjski tisk«, Kranj. nik 56. 4268 Prodam kompletno spalnico. Naslov v ogl. oddelku. 4269 Prodam lepo belo otroško posteljico s predalom. Naslov v oglasnem oddelku. 4270 Prodam radio RR z garancijo. Delavska cesta 52, Kranj. 4271 Prodam travniške grablje, obračalnik kombiniran, kad 2000 1 zaprto in motor ali zamenjam za kosilnico za konjsko vprego. Naslov v oglasnem odd. 4272 Prodam moped nov »Puch« Tomos. Zasavska 42 (Orehek), Kranj. 4273 Prodam harmoniko diatonično »Lubas« skoraj novo. Pra-protnik Marjan, Ljubno nova hiša, Podnart. 4274 Prodam štedilnik dobro ohranjen desni z dvema pečicama. Cankarjeva 5, Kranj. 4275 Prodam parcelo primerno za stavbo v Cerkljah. — Naslov v oglasnem oddelku. 4276 Prodam motorno kolo Vespo 125 cem. Kosmač, Zapoge št. 9, Medvode. 4277 Motorno kolo »Puch-SGS 250 cem prodam ali zamenjam za Fiat 600. Razliko doplačam. Ambrož Vinko, Lahovče 40. 4278 Prodam moped »Tomos« malo rabljen. Koritnik Ciril, Klane št. 28, Komenda. 4279 Prodam mlado kravo. Naslov v oglasnem oddelku. 4280 Prodam kosilnico za žito, elektromotor in več kmečkega Zamenjam večje stanovanje na deželi za manjše v Kranju ali na Primskovem. Naslov v oglasnem oddelku. 4285 Zamenjani enosobno stanovanje s kabinetom v Ljubljani za enako ali dvosobno v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prilika«. 4286 Kupim enosobno stanovanje, v zamenjavo dam sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. — 4287 Poš'cni ženi, najraje upokojenki nudimo brezplačno hrano in stanovanje za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod Vrabič Slavko, Bistrica pri Tržiču. 4288 Otroka vzamem v oskrbo. — Naslov v ogl. oddelku. 4289 Iščemo rejniške družine, ki bi sprejele v rejo večje otroke, ki hodijo v šolo oziroma na delo. — Občina Kranj, oddelek za zdravstvo in soc. varstvo. 4290 Šiviljsko vajenko sprejme takoj Valant Mihaela, Golnik 45. 4191 Več kleparskih pomočnikov za stalno delo v Kranju sprejmem. Plača po dogovoru. Izven Kranja terenski dodatki. Nastop takoj ali po dogovoru. Sprejmem tudi dva vajenca. Maksi-mov Boris, Kleparstvo — vod. inštalaterstvo, Tržič. 4392 Sprejmem mizarskega vajenca. Stare Anton, Sr. Bitnje 1, Zabnica. 4293 Samostojnega mizarskega pomočnika takoj sprejmem. Pečenko, Kranj, Stara cesta 10. 4294 Obrtno čevljarstvo Sovodenj, obč. Skofja Loka sprejme takoj dva kvalificirana čevljarja. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Interesenti naj se oglasijo osebno, ali pismeno na upravo podjetja do 10. septembra 1959. 4295 Preklicujem mesečno vozovnico Šenčur—Kranj. Avbelj Vida, Šenčur 178. 4296 Prodam štedilnik »Tobi« skoraj nov. Cesta Talcev 25, Kranj. 4297 Žensko srednjih let, najraje upokojenko, ki ima veselje do gospodinjstva, iščem. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bohinjski kot«. Po smrti ji zapustim premoženje. 4298 Prodam pozavno skoraj novo. Naslov v ogl. oddelku. 4299 Dne 24. avgusta ob 14. uri sem na roti od Ceste JLA št. 8 do Zdravstvenega doma v Kranju ja« — predstava vsak [zgubila jopico rdečkasto rjave barv.'. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Cesta JLA 8, soba 7. Izgubil se je nahrbtnik s sobo-pleskarskim orodjem od Avtobusne postaje do Zlatega polja, 21. avgusta. Najditelja prosim, naj ga vrne v oglasni oddelek proti nagradi. Prodam njivo in travnik — 2 hektara zemlje — ali dam za daljšo dobo v najem. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam majhno posestvo v Našicah 28, Komenda. Kolarskcga vajenca sprejmem. Jernej Legat, Naklo. Administrativna šola v Kranju razpisuje mesto tajnice šole. — Pogoj: popotna srednja šola ah nižja gimnazija z 8-letno prakso. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole do 1. septembra 1959. Uprava doma slepih Okroglo pri Kranju ima naprodaj dobrega konja. Stanovanje nudim dvema tovarniškima delavkama. Ostalo po dogovoru. Interesentke naj se zglasijo v gostilni pri Zlati ribi v Kranju od 4. septembra dalje. Prodam hišo z vrtom v Mavčičah št. 29. Ogled v nedeljo od 9. ure dalje. Mizarske preše — 7 kosov za 28.000 dinarjev, orehov turnir, tesan les in drva prodam. Naslov v oglasnem oddelku. ob 16. in 20. uri ameriški barvni film »DAVEK ZA KRUTOST«, ob 18. uri pa japonski vojni film »LJUDJE — TORPEDA«. »KRVAVEC«, Cerklje: 29. avgusta ob 20. uri japonski vojni film »LJUDJE — TORPEDA«; 30. avgusta ob 15., 17. in 19.30 uri ameriški barvni film »DOLINA NASILJA«. Bled: 28. do 31. avgusta amer. barvni film »RAZKOŠNA LAD-dan ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob 10., 15., 18. in 20.30 uri. Radovljica: 28. in 29. avgusta ob 20. uri ter 30. avgusta ob 16., 18 .in 20. uri francuski barvni cinemaseopski film »SAKRA-MENSKA FRKLJA«. Ljubno: 29. in 30. avgusta ameriški barvni film »KLEOPATRA« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Skofja Loka: 28. do 30. avgusta francoski cinemaseopski film »VRNIL SE BOM V KANDARO«. »DOM«, Sovodenj: 29. in 30. avgusta poljski film »PETORICA IZ ULICE BARSKE« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. uri. . Žiri: 29. in 30. avgusta ameriški film »NAPADALCI«. Duplica pri Kamniku: 29. in 30. avgusta sovjetski barv. film »TAJNOST DVEH OCEANOV« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. električar in Elizabeta Ogris. predilka. Umrli so: Ledpold Kemperle, čevljar; Ajdova šprenj 70. ODKUPUJEMO poleg starega železa in barvnih kovin še steklenice bordo 1 1, bordo pol litrske, konjak-mineral 11. Buteljke in pivske pol litrske. — Plačamo po najvišjih dnevnih cenah. »SUROVINA«, Kranj, Jezerska c. 59, telefon 681. VSEM ŠOLAM NA OBMOČJU OLO KRANJ Obveščamo vodstva šol, da je pričetek rednega pouka na vseh šolah 5. septembra 1959, razen na Vajenskih periodičnih šolah, kjer bo pričetek pouka S. septembra 1959. Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj VPISOVANJE V GLASBENO SOLO Državna glasbena šola na Jesenicah obvešča, da bo vpisovanje za nove in stare gojence v dneh 2. do 4. septembra od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vse podrobnosti o vpisu, kakor tudi o sprejemnih izpitih, so razvidni iz oglasne šolske deske. Rok za vpisovanje ne bo podaljšan. Drž. glasbena šola Ljudska knjižnica v Kranju se je preselila iz Titovega trga v sindikalni dom (nasproti avtobusne postaje) ter je za občinstvo odprta dnevno, v poletnem času od 10. do 12. in od 17. do 19. ure v zimskem času od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah, četrtkih in praznikih je knjižnica zaprta. Knjižnica je urejena za svoboden pristop. Prosimo bralce, naj berejo navodila za svoboden pristop v knjižnici, ki jih dobe pri blagajni. V KRANJU moka 60 do 70, je-kaša 75, krma za kokoši 35 do 40, proso 40, oves 25. lisičke 30, krhlji 40 do 50, oreh: 60 do 70 din liter; korenček 30 do 35, čebula 35 do 40, krompir 14 do 16, zelje sladko 15, solata 40 do 60, grah v stročju 60, fižol v stročju 25 do 40, pesa 25 de 35, paprika zelena 40 do 60, paradižnik 30 do 35, cvetača 60. kumare 12 do 15, kumarice 55 do 70, jabolka 30 do 35, hruške 60, slive 40 do 60, grozdje 120. fige 90 din kg; peteršilj in zelena 10 din šopek, por 10 din kos, jajca 22 do 23 din kos, česen 5 do 20 din kos, sir 100, maslo 480 do 520 din kg; smetant 200 din liter, kokoš 500 do 550 piščanci 200 do 350, zajci 500 din komad; špinača 20 din merica. V KAMNIKU Solata 50, čebula 40, koleraba 45, zelje 10, ohrovt 10, rdeča pesa 30, krompir 17, kumare 15 do 20, kumarice za vlaganje 90. fižol 40 do 50, paradižnik 34, paprika 40, paraJajs 50, špinača 100, kislo zelje 50 din za kilogram. Orehi 60, fižol 60, krma za kokoši 40, koruza 40, oves 25 din za liter. Jabolka 30 do 45, hruške 60 do 70, slive 35 do 50, grozdje 90, breskve 100 din kg. Jajca 20 do 21 din kos. MONTAŽNO PODJETJE „Toplovod", Ljubljana ČRTOMIROVA 6, sprejme takoj ali po dogovoru: VAJENCE za centralno kurjavo, vodovodno instalacijo lAtroinsralacijc, za ključavničarsko in livarsko stroko, ki morajo imeti 3 ali 4 razrede srednje šole (7 oz. 8 razredov osemletke). Pismene ali ustne ponudbe sprejema uprava podjetja v Čttomirovi ulici 6. OBVESTILO Vse naročnike »Glasu Gorenjske« obveščamo, da izhaia »Uradni vestnik« kot brezplačna priloga našega lista. Uprava »STORZlC«, Kranj: Zaprto. Letni kino »PARTIZAN«: dne 28. avgusta ameriški barvni cinemaseopski film »NEZNANEC JE PRIŠEL«; 29. avgusta dvojni program: I. ameriški barvni cinemaseopski film »NEZNANEC JE PRIŠEL«, II. premiera ameriškega filma »LJUBEZEN POPOLDNE«; 30. avgusta francoski film »ZAKON JE ZAKON« — predstava vsak dan ob 19.30 uri. »SVOBODA«, Stražišče: 28. in 29. avgusta ob 18. in 20. uri francoski film »ZAKON JE ZAKON«; 29. avgusta ob 10. uri japonski vojni film »LJUDJE — TORPEDA«, ob 14. uri ameriški barvni cinemaseopski film »NEZNANEC JE PRIŠEL«, ob 16., 18. in 20. uri pa jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. »TRIGLAV«, Primskovo: dne 29. avgusta ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«; 30. avgusta ob 10. uri francoski film »ZAKON JE ZAKON«, ob 16. in 18. uri ameriški barvni cinemaseopski film »NEZNANEC JE PRIŠEL« ter ob 20. uri japonski vojni film »LJUDJE — TORPEDA«. Naklo: 29. avgusta ob 19.30 uri premiera amer. filma »LJUBEZEN POPOLDNE«; 30. avgusta V SKOFJI LOKI Solata endivija 50, solata v glavicah 60, krompir 15, čebula 40 do 50, paradižnik 30, paprika 80, cvetača 60, zelje 15, ohrovt 20, kumare 15 do 20, kumarice za vlaganje 80, fižol v stročju 40 do 50, pesa 30 do 40, jabolka 40, slive 35 do 50, hruške 40 do 60, med 320 od 380 din kg; špinača 20 din merica, jajca 20 din kos, piščanci 300 din, smetana 15 din zajemalka in sirček 12 din. V RADOVLJICI Jabolka 38, hruške 65, breskve 115, slive 40, ringlo 40, grozdje 120, limone 200, čebula 40, solata 40 ,krompir 18, zelje glave 13, paprika 40, kumare 30, paradižnik 38 din kg; jajca 22 din kos. Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. 23. in 24. uri ter ob 19.30 uri radijski dnevnik. Petek, 28. avgusta 8.05 4 skladbe Franza Liszta; 9.00 Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 10.25 Trije Viktorija Lup.ša, upokojenka. roj. Puncah, O O I C £ 10.00 Kulturna kronika; 18.15 Poskočna harmonika; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Anion Frantar, mizarski mojsit , Jože Perko, čevljarski mojster, Sobota, 29. avgusta 8.05 Strune na citrah zvenijo; 8.20 pionirski tednik; 8.40 Mladina poje; 9.35 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 10.40 Pri pianistu Marjanu Fajdigi; 11.00 Poje Line Renaud; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 11.45 Istrske in dalmatinske pesmi; 12.00 Internacionalne koračnice; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Kako izvajamo uredbo o prepovedi klanja telet; 12.40 Venček narodnih; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Prizori iz slovanskih oper; 15.30 Lepe melodije; 16.00 S knjižnega trga; 16.40 Zbori »Svobod« nam pojo; 17.10 Za razvedrilo in zabavo; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Majhen mozaik melodij; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 23.10 V plesu do polnoči. 8.00 8.30 slo-Za- NEDELJA, 30. AVGUSTA 6.45 Vedri zvoki; 7.15 Igra instrumentalni kvintet JLA; 7.35 S pesmicami po Evropi; Mladinska radijska igra; Anton Trost: Fantazija na venske narodne pesmi; 9.00 bavna matineja; 10.00 Se pomnite tovariši...; 10.30 Naš koncert za letoviščarje ;11.30 Nace Grom: Kosmet danes in jutri; 13.30 Za našo vas; 15.30 Nedeljski operni koncert z našimi solisti; 16.00 Humoreska tega tedna — Dve ruski humoreski; 16.42 Ivan Matečič Ronjgov: Otroci v naši zgodovini; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.00 Radijska igra — Calderon de la Barca: Sodnik Zalamejski; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Melo-popevko. ta od- IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, ki je bilo 25. avgusta 1959 0 200 5410 10.200 478910 400.200 51 400 001 2.000 7831 20.000 03581 100.U00 40521 80.000 50101 80.000 54381 40.000 66711 40.000 90151 80.400 698121 200.000 32 1 1.000 2892 10.000 12332 41.000 33992 60.000 983 5.000 3333 30.000 690773 300.000 904 2.000 16764 40.000 611824 1,000.000 704285 200.000 6 200 84766 60.200 96906 40.200 67 400 187 4.000 177 4.000 807 2.000 987 2.000 0577 10,000 004697 300.000 064697 300.000 164737 500.000 310547 200.000 48 600 938 8.000 2618 20.000 45928 40.000 89648 60.600 97998 1.00.000 215078 600.000 79 800 249 2.000 6(539 30.000 27699 60.000 41509 40.000 42639 100.000 50189 80.000 56719 60.000 241989 800.000 Prejšnji teden me je zaneslo proti Lescam in naprej proti Bledu. Menda sem imel posebno srečo, kajti že na leškem kol°-/aii stan doživel nekaj, kar vam moram povedati. A Takole je bilo! Na vsem t& pem sem začel koketirati z avtomatsko tehtnico. Hudo me Je zamikalo, koliko tehtam. Nisem dolgo okleval. V špranjo sem potisnil drobiž in potrpežljiv0 čakal, kdaj bo zaropotalo. Ko je tehtnica izpljunila tisiti lis^ se mi je kar zameglilo pred očmi. Vrabca, kako tudi ne. Li" stek je govoril, da tehtam, me manj in nič več kot 20 kilogramov. Matiček, saj sem jih imel še pred dobrim tednom 84. D* bi me v enem tednu tako p°" bralo, pa le nisem mogel verjeti. Tistikrat je pristopil k meni možiček in poškilil na listek. Tri ali štirikrat je pogledal me' ne, pa spet listek, nato je začel vleči obraz v čudne gube. »No pa prizmi j te, če ni goljufija!« sem se razhudil. »Ja, kaj pa hočete,« se je rezal. »Malo denarja, malo muzike! Menda bi bili radi za tistega kovača, ki ste ga potisnih v špranjo, težak kot slon.« A Ko Sfi mi povedali, da & lahko stehtam tudi v leski kmetijski zadrugi, sem jo na vrat na nos pobral tjakaj. Ko sem prišel pred zadružno poslopj0' mi je obtičal pogled na avtobusnem voznem redu. Pa mi je tole prišlo na misel, ko sem koval tisto pisanje. Ce bi P* ravnal pa tistem nepopolnem voznem redu, kjer manjka n3'' manj polovica avtobusov, ki vozijo proti Ljubljani, tedaj se menda ne bi Lesc nikdar več otresel. Leščani pravijo, da sd 1° »ilegalni« avtobusi, za katere vodo samo tamošnji prebivale*' A Ker nisem zaupal avtobusu, s-jm si vtopel v glavo »avto-slop«. Naneslo je tako, da s-171 pomahal s palcem ob nepravem času. Pred menoj se je ust'ivil avtomobil, za volanom pa — ska. Kar pri srcu mo je za: ko me je prijazno povabila sebi na sedež. Jedetana, ko me videla Marjana! Kaj vem-kaj bi mi očitala. Saj veste, kako je s takimi stvarmi! bolj nerodno je bilo pa t", c me je ženska — okrog 30 jih Je imela — vas čas z zanimanji in zelo sumljivo pogledovala. 7" Saj nič ne rečem, po letih ie bila kar pravšna. Pa kaj more"1 za to, ko se pa žensk tako zel° bojim! Nekaj me jo vpraševal* jaz sem pa odgovarjal, sam n. vem kaj. Vseskozi sem se ob misli, da hi se utegnil aV~ ie \e >blo-K bi Saj veste, kako ;va Tak0 ibil*' >' pokvariti 6 takimi stvarmi. — Pa s srečno pricjazila na Bled .so mi je mudilo iz avtomo. da so še zahvaliti nisem ut<\"-r"'j Ja, veste, ženskam nisem m,<0 kaj prida zaupal. ,i A Potlej sem kolovratil ojB* jezera in se prepričal, da Ict(r viščarji — domači in tuji "T niso bogsigave kako kultur^ Vsepovsod okoli jezera odlagal papir In druge odpadke. PraVJ*" vam — pravo smetišče! Najma prijetni za oko pa so breg°yj Menda ne bi bilo napak, k° občina na najbolj ogroženih ki*' jih postavila table / .napi*" »Prepovedano odlaganje srn |,j Ce pa to ne bi zadostovalo« . pastavili še nekaj čuvajev, k' «-5 GIBANJE PREBIVALSTVA. NA JESENICAH Poročili so se: Jožef Neuman, uslužbenec in Milena-Marija Prešeren, uslužbenka; Ivan Bon-darenko, ključavničar in Vanda^ skrbeli za snago okros Kar je prav je prav, toda padki okrog jezera ne delajo šemu turizmu posebne'časti, manj pa usluge. A Pa še tole! Ce imenuH^ vroče dneve »pasje dneve«. ^, daj ni nikjer rečeno, da se sn. jo psi kopati v jezeru pa v kopališčih, pa čeprav odprtega tipa. To rtv; ni P'**-' okusno! A Za konec pa bom rahlo *» $0 ^vx».l^.v, xwjC uarenKo, Ključavničar in vanda- /\ •*ouiei; pa uoi baročni koncerti; 11.15 Naš pod- Marijana Repe, delavka; Vladi- Pičil Se prodajalko • ' »Kovinar«, poslovalnica Jesenicah. — Pred dnevi tamkaj kupil salamo. 16 gramov se je je narezalo. <- ^0 listek — M. Leinster: Nihče ni mir Rovan, metalurški tehnik videl ladje — II.; 11.35 P. Lipar: in Marija-Ana Mihevc, šivilja: Bagatele za klavir; 12.00 Otroci David Pajk, ključavničar in Te-pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Sodobna obnova vinogradov; 12.25 Narodne pesmi v raznih priredbah; 13.30 Poje ljubljanski komorni zbor p. v. Slavka Zlatica; 14.10 Skladbe za violončelo in klavir izvaja violončelist Oton Bajde; 14 35 Panorama popevk; 16.00 Športna reportaža; 16.20 Na vrtiljaku zabavnih melodij; 17.05 Razgovor z volivci; 17.20 Petkovo glasbeno popoldne; režija VVeiseisen, bolniška strežnica. Umrli so: Janez Pintar, invalid, upokojenec; Franc Valavec, osebni upokojenec; Jože Bru-čan, osebni upokojenec; Ana Trček roj. Smolej, gospodinja; V TRŽIČU Poročili so se: Peter Mali, kmečki delavec in Alojzija Zaplotnik, kmečka delavka; Erik Primožič, obratni trgovi^' 2 n se* de*«' narezalo. niti aem moral loo dinarjev, pa m vprašal upravo, 9 1 'f), vljudno »potroštali«, da sem 0 > rinil celih 10 dinarjev več »g bi moral. — Pa še tole .sem P j mislil. Prodajalka kdaj P;l k^v, zaračuna 11 ali 12 do.ka.gram^f, pa čeprav pokaže tehtnica SjjSi. 10 dokagramov. — Hudo me fi bi, kakšnemu fondu so rta1" njeni tisti viški! , , Vas pozdravlja Vaš Bodič:»r- PRED VI. KONGRESOM ZVEZE FOLKLORISTOV JUGOSLAVIJE v Ponedeljek, 14. septembra sc j*° začel v dvorani Kazine na Bledu VI. kongres Zveze folklo-"*istov Jugoslavije. Pokrovitelj kongresa, ki bo hkrati služil kot Prva letna skupščina, je ^Vet za kulturo in prosveto LR 1 '°venije, medtem ko je organizator kongresa slovensko etno-Srafsko društvo. Kongres se bo 2a'djučil v petek, 18. septembra. Udeleženci kongresa bodo prebrali 48 referatov, ki bodo v Rlav ski nem obravnavali etnograf-« zemljevid Gorenjske, metode Primerjalnih raziskovanj posa-me«nih folklor, odraz narodno-°svobodilne borbe v folklori jugoslovanskih narodov, posebno ■Pesto pa zavzema obravnava o 'emi po sledovih najstarejših J°lklornih zapuščin. Ob tej pridnosti bodo prebrali tudi refe-ra* nekaterih nemških, čeških ,n madžarskih folkloristov. Nekaj misli o repertoarni politiki ljudskih odrov POLNE DVORANE niso merilo za uspeh Repertoarna politika naših prosvetnih društev zgrozil. Na vsebina pa naj gledalca plome- amaterskih odrov velja še vedno splošno pa smemo trditi — to nitijo, vzgajajo, uče in vztrajna kot problem, ki si je, kot kaže, navaja tudi letno poročilo okraj- rušijo morebitne v podzavesti med ostalimi problemi kulturno- nega Sveta Svobod in prosvet- utajene ostanke preživele mise-l- prosvetne dejavnosti povzpel do nih društev da se je kvaliteta nosti. zelo častnega mesta. Trditve, da rcpert.oarne politike v primer- vodijo vse igralske družine sla- javi s preteklimi leti, zlasti pa bo repertoarno politiko, ne kaže v zadnji sezoni, močno izbolj- posploševati. Nasprotno, izbira šala. Odtod pa do primerne kva- dramskih del kaže največkrat litete programskih načrtov nas mnogo smotrnosti pa dober še vedno ločijo precejšnje raz- okus, lepo mero poguma, na- dalje. prednosti itd. Ne velja pa tajiti Da je temu tako pričajo na- pr.merov, kjer bi se poznavalec sitxjnja dela) ki so jih izvajale dramske literature pri vred.no- Ta ali oni utegne vprašati: kakšna naj bo napredna vsebina, napredna dramatika? — V napredno dramatiko sodijo tista dela, ne glede na čas nastanka, ki na umetniško sugestiven, dramsko privlačen način obravnavajo odnose med ljudmi in človeka do skupnosti, ki govo- r naše igralske družine v pretekli re o mentaliteti ljudi, o družbe-tenju repertoarja posameznih sczoni: Spanska muha> Laži- nih prilikan posameznih dob in Z naše knjižne police Založba »borec« je stopila s tem letom v novo obdobje, kar se kaže v intenzivnem razmahu založniške dejavnosti, ko so začele izhajati sistematično zbrane knjige s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja. Iz knjižne zbirke, ki bo obsegala to leto { knjig, sta pred nami že dve knjigi; Radka Poliča »ČUdežna POMLAD« in prva knjiga partizanskih spominov »VIHARNI ČASI«. Polič je zbral svoje zapise aktivista v grosupeljsko-stiŠkem okrožju Za dobo 1941 do dni, ko je prešla roška ofenziva v svoj največji razmah. V drugi knjigi so zbrani teksti, ki jih je naše ljudstvo 2 veliko pozornostjo posluša-1° v nedeljskih radijskih oddajah »šE POMNITE, TOVARIŠI«. Tu so izbrani neposredni dokumenti naših °orcev, terencev, novinarjev 'n pisateljev iz vrst NOB in ki predstavljajo dragoceno gradivo za zgodovino in tudi za vsakega našega človeka. Lepi vrsti knjig, ki jih je v tem letu izdala mariborska Založba »OBZORJA«, so se v Zadnjih mesecih pridružile knjige, ki bodo razveselile ši-r°k krog bralcev. Najprej bomo imenovali ro-^an nem. pisatelja-emigranta Theodora Pliviera »STALIN-GRAD«. To je druga knjiga Znamenite trilogije iz druge svetovne vojne, ki je zajela tri Pomembne in odločilne dogodke za zlom fašističnega vojnega stroja: Moskva, Sta-hngrad in Berlin. Knjiga ni [ahko branje, njena vrednost ln pomen bo zaradi popisovala človeških usod v tem strašnem dejanju zaslepljenega nemškega ljudstva, ostala kot trajcn dokument in bogat prispevek svetovni literaturi. Odsev nemškega poraza in razmere v prvih letih nove Nemčije pa nam kaže druga, Vedrejša knjiga od že opisa- v: ne. To je knjiga o »LAŽNEM ZDRAVNIKU«, ki jo je napisal Hans Kades. Po tem romanu je nastal tudi znani film »Velika skušnjava«. Lep prispevek naši prevodni literaturi sta dve novi knjigi iz antične literature. Štiri komedije grškega dramatika Aristofana so izšle v knjigi »KOMEDIJE«. Zajete so iz življenja v atenski državi in so kritika tedanjih razmer in ljudi. Aristofanovo delo sta prepesnila dr. Fr. Bradač in M. Tavčar. Gaj Valerij Katul ie živel ob koncu dobe pred našim štetjem in je pesnik zlate dobe rimske književnosti. Po 2000 letih smo dobili izbor njegovega dela, ki je vplivalo na pesnike vseh časov. Pesmi je zbral in prevedel Jože Šmit. Ta založba je izdala tudi knjigo Jožeta Ribičiča »ZA ZAPAHI«, ki govori o doživetjih v italijanskih ječah med okupacijo. V knjigi je zbranih več živo napisanih zgodb za odraslejšo mladino kakor tudi za starejše bralce. Z izdajo obsežne knjige »VSEBINE SLOVENSKIH LITERARNIH DEL« (čez 400 strani) sta založba in avtor Stanko Janež dopolnila pred leti izdano »Zgodovino slovenske književnosti«. V časovnem zaporedju od Linharta do Ivana Potrča (1789 do 1941) so podani vsebinski posnetki pri povednega in dramskega dela naših pisateljev ter dve epski deli (Prešernov »Krst« in M. Valjavca »Zora in Sonca«). Knjiga ni namenjena le šoli kot pripomoček ali berglie za vsebino določenih povesti ali romanov, marveč zasleduje cilj, ki je za vzgojo bralcev koristen, da kot vodič s povzetki in opombami o snovi, ideji, obliki, kratkimi literarnimi podatki spodbudi bralca, da bo delo prebral, ga s povzetkom utrjeval in vzljubil. zdravnika, Turške kumare, Hla- njihovih negativnih in pozitivnih če, Stari grehi, Ziv pokopan, silnicah itd. Predvsem sta važna Zvesta do groba, Zakonci stav- ideja in način, kako ju avtor kajo, Otroške bolezni, Kmet ku- izpoveduje. — Uspeh dramskega puje kozo itd. dela torej ni polna dvorana, PrT naštetih dramskih delih, temveč ideja spoznanja, ki ple-kar je vsekakor preveč zveneče meniti gledalca. Prednost pri iz-ime za omledne burke in solzavo biri dramskih del pa naj bi šla sentimentalne drame, največkrat tisti odrski literaturi, ki je na-avterja in čas nastanka sploh vzlic desetletjem in stoletjem ni moč ugotoviti. Nedvomno pa ohranila sozvok z današnjim ča-velja ugotovitev ,da z današnjo som in ki zaradi obravnavanja stvarnostjo in z miselnostjo so- večno živih in aktualnih proble-dobnega človeka ter časa nima- m°v ni izgubila mikavnosti za jo ničesar skupnega. To, da je današnjega človeka. Občinstvo takšnim in podobnim igram po moramo torej vzgajati s so^ob-naključju uspelo dočakati da- nimi in tistimi dramskimi deli našnje dni, še ne pomeni, da so iz preteklosti, ki lahko tudi dasi hkrati pridobile tudi pravico nnšnjemu človeku mnogo povedo uprizoritve — ali bolje reče- do in ki ga plemanitijo. no: da bi strašile po naših odrih. Se več: s kakšno pravico Tor<,J nekai načelnih pripomb, vsiljujemo našim gledalcem po- kl bi Jin kazal° upoštevati pri tvorjeno in popačeno podobo sestavljanju repertoarja za le-preteklega življenja! Cemu vsi- tošnJ° sezono. Predvsem je važna vsebinska plat našega dela ljevati gledalcu »za lase privlečene« burke s standardnimi že-nitvami, prisiljeno sit.uacijsko komiko in zapleti ter podobno smeh vzbujajočo navlako? Smoter in cilj ljubiteljskega gledališča gotovo ni v tem, da se gledalci nasmejejo obešenjaškemu humorju, v katerem je pogosto več tragike kot smešnega, in da so dvorane polne. Le slab režiser, ki se boji resnega dela Ln dobre literature, bo skušal za vsako ceno nasmejati in ganiti občinstvo s cenenimi odrskimi teksti. Ce doseže smeh ali solze — vseeno kaj — je zadovoljen. Takšni režiserji bi se morali zavedati še nečesa: polna dvorana in nasmejano ali do solz ganjeno občinstvo še vedno ni merilo pravega uspoha, ki ga ima doseči uprizoritev. Mnogi režiserji se boje za svoj ugled, boje se pol zasedenih dvoran, kajti njim je merilo množica, zadovoljstvo manj razgledanih gledalcev, ne pa ideja, ki jo izpoveduje uprizoritev. Prav zategadelj menim, da se ne kaže ponašati z dejavnostjo, s številkami uprizorjenih del in ponovitev ter polnozasedenimi dvoranami. Predvsem gre za napredno vsebino, za kulturne dobrine, ki jih naši igralci ljubitelji posredujejo gledalcem. — Kulturne dobrine in napredna in ne za vsako ceno dvorane. polne S. S. NEZNANEC JE PRIŠEL Med ne posebno pomebne vvesterne, ki smo jih v zadnjih mesecih srečali na naših filmskih platnih, je zašla tudi ameriška filmska realizacija istera žanra »Neznanec je prišel.« Zgodbi v prid moramo pripisati, da izpovedana ideja ni sf creotipirana, pa tudi dramaturška gradnja in igra prinašata nekaj novih prvin. Vsekakor pa so psihološke in etične primesi tisto, kar daje filmu vrednost in ga dviga med nadpovprečne vvesterne. Kot celota učinkuje film zelo impresivno, podrobnejša analiza pa prikaže nekatere blede plati, predvsem scenarija. Probleme, ki so jih skušali ustvarjalci izpovedati za vsako ceno, dajejo nekaterim prizorom podobo nasilne skonstruiranosti. Sicer pa prinaša film toliko kvalitet — lep delež dodajo tudi režija, glasbeni vložki, predvsem pa nedosegljiva igra Borgnina — da je nerazumljivo, čemu je film tako naglo izginil z repertoarja kranjskih kinematografov. LJUDJE — TORPEDA je japonski film, ki mu lahko pripišemo še besedo — psihološki. Film pripoveduje o posadki živih torpedov, ki jih je Japonska začela uporabljati konec vojne. Gledalec se v nekaterih primerih ne more znebiti vtisa, da je film risan dokaj len- krivo ostro risanje posameznih likov fanatičnih pripadnikov samomorilskih posadk. Navzlic temu pa ta trditev ne velja. Konec koncev film zelo plaho izpoveduje obsodbo zoper vojno. — Film je zanimiv, vendar za naš okus premalo dinamičen, saj se pogosta vsiljuje občutek ohlapne razvlečenosti. Vsekakor pa se uvršča med uspele filme vojno-psihološkega žanra. SAYONARA je ameriški barvni cinemaseopski film znanega režiserja Joshua Logana. ki pomeni resnično požlahtnitev filmskega repertoarja. Ideja filma: drzna in brezkompromisna obsodba rasne diskriminacije ter ameriškega vojaškega zakona, ki je sicer dovoljeval pripadnikom ameriške armade, živečim na Japonskem, da so sklepali zakone z Japonkami, ki pa niso dobile vstopnega dovoljenja za ZDA. Obravnavanje rasne nestrpnosti, psihološko pronicanje v značaje in tragiko protagonistov, neutrujajoče razmišljannje o etiki in morali ljudi, ki brezobzirno krojijo in izvršujejo zakone pretekle ter nasilno vdirajo v čustveni svet ljudi bele in rumene rase, ki se ljubijo, so poglavitne kvalitete, ki jih izpo- denciozno. Temu utegne biti veduje filmska zgodba. Topografska razstava »Kulturni spomeniki v- Ratečah«, ki je bila odprta v Mestnem muzeju v Kranju, je zabeležila v prvih desetih dneh živahno zanimanje in nadpovprečen obisk. Zanimiva utegne biti ugotovitev, da so si razstavljene predmete duhovne in materialne kulture ogledali tudi mnogi prebivalci Rateč. — Uprava muzeja bo pripravila še več podobnih razstav z ostalih področij Gorenjske. — Na sliki: detajl etnografskega dela razstave Za cenejši in smotrnejši pouk Gospodarski in tehniški razvoj zahtevata hitnjše reševanje strokovnega šolsha rij/^nzivni gospodarski in teh-v ni razvoj pri nas postavljata Up ^Predje vprašanje strokov-i ,8a šolstva. V industrijskih **Pr>d rijskih m v šolah za učence v go- vT^arstvu se mora dvigniti ra- Pouka. To velja posebno še ^ vajensko šolo, oziroma šole te u*63106 v gospodarstvu, ka- rin raven je mnogo nižja kot v ,r - i heP( ^bdustrijskih šolah. To pomeni v D ° strokovno šolstvo tudi Prihodnje moralo predstavljati ,sPo-rimo čevlje z vlažno krpo tudi od znotraj. £ Ko se odpravljate na pot, vtalknite zobno pasto, kremo za britje in druge toaletne potrebščine v rezervne čevlje, pravljene v kovčku. Tam bo drobnarija na varnem. 9 Ako nam pregori varovalka, ne zadostuje, da jo samo nadomestimo z novo. Poiskati je treba vzrok kratokega stika in napako v napeljavi popraviti. veliko posodo, ali najboljše v kopalno kad in nalijemo toliko vode, da so lončki za dva prsta v vodi. Prostor, v katerem bodo lončnice v tem času, naj bo svetel, vendar ne sončen. Na ta način bodo ohranjene lončnice v največji vročini do deset dni. JEDJLNJK KOSILO: ohrovtova juha, musaka — »obila, kompot. VEČERJA: sirove palačinke, kakao ali kompot. Ohrovtova juha: 50 dkg ohrovta, 8dkg masti, 5 dkg moke, 2 stroka česna, paradižnik, sol, poper, 10 dkg riža, pol klobase. Ohrovt zrežemo na rezance in ga skuhamo v osoljenom kropu. Na masti svetlo zarumenimo moko, dodamo česen in malo paradižni kove mezge ter zalijemo z mrzlo vodo. Ko zavre, pridenemo to ku hanemu ohrovtu. Dodamo drobno sesekljano klobaso in zakuhamo riž. Začinimo s soljo in poprom. Musaka: 2 kg krompirja, sol, 10 dkg masti, 1 čebula, česen, poper pol kilograma zmletega mesa, skodelica mleka, 1 jajce. Krompir skuhamo, olupimo ii narežemo na lističe. Na ma^sti pre pražimo čebulo, dodamo zmleto meso in pokrito dušimo, da zmehča. Začinimo s soljo, poprom in česnom. V dobro namazano posodo damo plast zrezanega krompirja, plast mesa — zadnja plast naj bo krompir. Polijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali jajce, in v pečici rumeno zapečemo. Sirove palačinke: 30 dkg moke, 1 jajce, sol, mleko. Vse skupaj razmešamo v gladko omletno testo in ispečemo omlete. Nadevamo jih s sirovim nadevom, damo v dobro pomazan pekač, polijemo z mlekom in zapečemo v pečici. Nadev: pol kilograma skute, 15 dkg margarine, 20 dkg sladkorja, 2 jajci, limonina lupina ali vanili (rozine). Margarino, sladkor in rumenjake penasto umešamo, dodamo zdrobljeno skuto, limonino lupino in premešamo. Nadevu lahko dodamo sneg beljakov. Vse skupaj rahlo 10 dkg rozin. HLADA RAST NERESEC IN MEDVED Bilo je pozno jeseni. Veter je zavijal po planini in upogibal vrhove dreves. Divja svinja je bila lačna in iskala je hrano v kupu suhega listja pod hru-škovim drevesom. Videl jo je medved, se postavil na zadnje noge, in rekel: »Kaj delaš pod mojo hruško?« »Od kdaj pa je tvoja? Si jo mar ti posadil?« je zahropla svi-nia in pokazala dva ostra čekana. Medved se je prestrašil in dejal: »Saj se le šalim. Kar splezaj na hruško in jej kolikor hočeš.« »Ne znam plezati. Splezaj ti na hruško in jo potresi. Pa bova imela oba dovolj.« Medved je takoj splezal na hruško. »Obljubi mi, da ne boš pojedla vsega, kar bom natresel,« je rekel medved 3 hruške. »Obljubim!« Medved je močno potresel hruško. Svinja je jedla in jedla in se najedla do sitega. Potem je legla in zadovoljno brundala predse. Medved je splezal s hruške in se tudi najedel, da je bil okrogel kakor boben. Tako sta divja svinja in medved postala prijatelja. Pismo z morja Očka se je jezil na svojega enajstletnega nadnobudnega sinka. S prekrižanimi rokami na hrbtu je zakoračil po sobi. Mami je samo vzdihnila, kajti sledilo je dolgo predavanje o vzgoji njenega edinčka: »■Tisti tvoj sin! Pošlješ ga na morje, mu napolniš ušesa z nauki: naj uboga, naj takoj piše, naj ne hodi predaleč v morje, naj ne je čokolade in klobas hkrati, naj za vse na svetu ne stopi na morskega ježa, ker se rana rada ognoji in sploh naj se lepo vede v koloniji. In sedaj RRBUS Kitajska pripovedka: Količek Deček Sjao-Tung-Min je hitel v šolo. Ze je pretekel polovico poti, nenadoma pa — tresk!.. . Spotaknil se je ob količek in padel. Urno se je dvignil, niti prahu si ni otresel z obleke in že je tekel naprej. Ko je bil že precej daleč, se je Siao-Tung-Min nenadoma obrnil in se vrnil. Pomislil je: »Tako kot sem padel jaz, lahko pade še kdo čez tisti količek.« Izpulil je količek iz zemlje in ga vrgel v travo ob cesti. Nol ME ioo že štirinajst, dni ni od njega glasu. To je tvoja krivda. Ti ga tako vzgajaš! Jaz ne utegnem; služba mi vzame preveč časa,« Je končal očka godrnjanje. Mami je vzdihujoče prikimala: »-Da, da, lahko bi mu tudi ti posvetil več skrbi; seveda, kdo bo tarokiral! Ce bo kaj narobe: to je tvoj sin, le poglej ga —' edinčka!« Na vratih je pozvonilo. Utihnila sta. Mami je šla odpirat. ►►Samo pošta je,« je rekla in prinesla pismo. Očka je hitro nataknil očala in si ogledal pi" smo: ►►Aha, pa je vendarle pisal. Na, odpri!« Mami je ročno vzela nož in prerezala pismo. Z nestrpnostjo je izvlekla papir, ga spustila na tla, da je očka ročno poskočil in si ga prilastil; nato sta «e oba zatopila v branje: »■Draga mamica in očka! Tukaj mi je dobro. Zdrav sem tudi. Moj sošolec Jožek je stopil na morskega zežka, jaz pa zelo pazim. Tu je zelo vroče, zato ne jemo klobas, ker so mastne. Morje je slano bolj, kot sem mislil. Za očka nabiram lepe školjke . . .« Dolgo, dolgo je bilo pismo: o plavanju, o ribah in ladjah in končalo s pozdravi in poljubi. »Kako prisrčno!« sta ugotavljala mami in očka in shranila pismo v lepo pisano skrinjico. Lea Tratnik Ankaran, sredi avgusta. Na plaži množica kopalcev. Plavolaska v bikinih je privlekla iz torbice ogledalo in vzdihnila: »Oh, moj nos! Poglej, kakšno barvo ima!« Tudi njena soseda, prav tako zapečena od žarkega sonca, je žalostno vzdihnila. Toda obe sta legli na trebuh in naprej pražili svojo kožo. V Ankaranu sta samo dva hotela, pač pa so povsod, za vsakim grmom, šotori. Koliko jih je, je težko povedati. Tu taborijo razne gospodarske organizacije in posamezniki. Tudi ljubljanski študentje so nedaleč od morske obale našli lep kotiček, kamor so postavili svoje »hišice«. Tudi jaz sem tod dobila svoje novo domovanje. Stanovalci platnenega mesteca so bili najbolj ponosni, ko so za »Miss Ankaran« izbrali študentko — njihovo kolegico. Poslej prikupna »miss« ni imela niti trenutka miru. Stalno obkrožena od moškega sveta se je od jutra do poznega večera ljubko nasmihala. Družabno življenje tisočev ljudi, ki hodijo hladit svoje celoletne skrbi v morje, se večinoma odigrava na plaži. Prvi kopalci prihajajo že v zgodnjih jutranjih urah in odhajajo pozno zvečer. Nekateri si — po dva in dva — poiščejo miren kotiček na pomolu. Večina pa se zateče na teraso gostinskega podjetja »Turist« ali pred hotel »Konvent«, kjer ob zvokih glas-I . • -»] »Jejo. pozno v noč. Rfszon zabave in lepe plaže, česar v Ankaranu ne primanjkuje, ima to letovišče še grmado drugih privlačnosti — seveda, če odmislimo krvoločne komarje. Dejali amo že, da je na plaži najbolj zabavno. Tudi na toboganu je prijetno. Kopalci, stari in mladi se neumorno drsajo po njem. Judisti, ki so si za svoj trening izbrali prav Ankaran, so se zadnji dan bivanja na morju drug za drugim spuščali po plo- čevinastem žlebu in prali svoje »bele« športne kostime v toplem morju. Morje se poigrava s plavalnimi blazinami kot s čol-nički. Kamorkoli se ozreš, povsod jih je dovolj. Nekemu kopalcu, precej obilnemu (takemu z belo kožo), se je zahotelo počitka. Kmalu je trdno zaspal in valovi so ga z »ležiščem« vred odnesli daleč na morje. Ko se je mož, ves rdeč od sonca, prebudil, je namesto Na soncu v morju — to h tifitck ljudi na plaži, razločil le še črne pike. V smrtnem strahu je revež pričel klicati na pomoč. Zaman. Nihče ga ni slišal. Končno se je zbral in s svojimi močmi »odjadral« proti celini. Ze prvi dan sem na plaži naletela na Kranjčana. Naj bom odkrita — ne samo na plaži. Kamorkoli je stopila moja noga, vsepovsod sem gledala znane obraze. Nič čudnega. Iskrani in Projektovci iz Kranja so izbrali Ankaran za svoje letno pribežališče. Na Robleku — tako so krstili visok hrib, leži počitniški dom tovarne »Iskra« iz Kranja. Z vsem so zelo zadovoljni, le dvakrat na dan v dolino na kopanje in potem po najhujši pripeki navkreber domov, le niso mačkine solze. Pod njimi, tik ob morju, so postavljene mikavne, lične wee-kend hišice. Tu domujejo Projektovci že od 20. junija. Zadnja skupina bo zapustila Ankaran 12. septembra. Sami negujejo majhen svet pred hišicami, zasajen z vinsko trto. Potožili so mi, da bodo letovali tu, žal, samo še letos, ker bodo ta prostor spremenili v zeleni obalni pas. Kam bodo šli prihodnje leto, še ne vedo. Verjetno v Izolo. Pohval glede hrane in vsega ostalega ni bilo ne konca ne kraja. Le lepšega vremena si želijo! Ze med razgovorom so tiste jasne krpe neba prekrili oblaki in pričelo je vztrajno deževati. Mehka ilovnata tla so se vdirala pod nogami. Tako se vrsti dan za dnem. Tako je bilo lani, tako je letos, tako bo nemara tudi drugo leto. Podnevi se bodo kopali, zvečer plesali in občudovali razsvetljena mesta onstran koprskega zaliva. M. F. „Sinje morje Adrijansko...'! Koliko naše mladine pohiti na obalo Slovenskega Primorja, da se naužiije sonca in morja, da • nabere novih moči za prihodnJe delo! Radovedni bodo opazovali pokrajino: razgibano, slikovito obrežje, valovito bregoviti svet za njo, pred njo pa širna morska ravan. Pogledi mnogih j° bodo poljubljali prvič v življenju. Malokdo pa ve kaj več o njej sami in o pokrajini ob njej, zato boste tisti, ki to preberete, povedali svojim mladim tovarišem in tovarišicam: • da se imenuje svet med izlivom Dragonje in Debelim rtičem Slovensko Primorje; • da je Koper glavno mesto Slovenskega Primorja, politično in upravno središče ter gospodarsko središče okraja; • da je Izola središče tamošnje industrije in • da je Piran sedež slovenske trgovinske mornarice, ki se Je uvrstila na drugo mesto v Ju" goslovanski trgovski mornarici-Piranska »Splošna plovba« im3 enajst velikih ladij, ki vozijo P° vseh svetovnih morjih, enajst manjših ladij, ki vozijo po Ja-dranu, ima motorno jahto »-Burja« in več motornih čolnov, skupno 27 plovnih enot, ki lahko naložijo okoli 85.000 ton blaga; • da živijo Slovenci že 1300 let tudi onstran Debelega rtiča in bližnjega Trsta tja do De-vinskega gradu, da se torej slo-venska morska obala razteza od Devine do Dragonje; • da je nad 30 metrov visoki Savudrijski svetilnik onstran Piranskega zaliva »na meji slovenske domačije« najstarejši svetilnik na vzhodni, to je na jugoslovanski obali Jadrana, saj so ga postavili že pred 140 in so ga včasih prištevali med najlepše svetilnike v Evropi; • da leži pred slovensko obalo 69 otokov in 413 6eri in plitvin, na njih pa 445 svetilnikov 01 drugih svetlobnih znamenj, ^ kažejo ladjam ponoči varno P°* v pristanišča; • da Jadransko morje ni povsod enako slano, je pa ob naši obali bolj kot na nasprotni strani, da je v severnem Jadran" — delno tudi ob Slovenskem Primorju — slanost zaradi močnega dotoka sladke vode manjša in se zniža predvsem spomladi; • da živi v našem morju okoli tri sto vrst rib, med njimi do sto vrst užitnih, da je največja in najnevarnejša riba v Jadranu morski pes, da je največji ja-dranski polž do 30 centimetrov dolga troblja, največja školjka pa do en meter dolgi leščur; • da je naše morje tako lep* sinje barve kot malokatero na svetu in • da smo lahko srečni in ponosni, da je ta prelepi košček sveta, ki mu tujci pravijo »-dežela tisoč otokov«, del naše svo-bodn3 domovine! XIV. držovno prvenstvo v plavanju ladran, Triglav, Primorje - 74 točk Vlado Brinovec junak prvenstva - Kocmur najhitrejši Jugoslovan - Organizacija V drugem dmevu XIV. državnega prvenstva v plavanju so bile na 4:39,0, 3. Mornar Split 4:45,3, 4. ^»oredu najhitrejše discipline za moške m ženske, ter 200 m prsno Triglav I. Kranj 4:45,4; 4Xl00m |a ženske. Na sporedu so bile tudi štafete 4Xl00m crawl in 4 krat prosto žemske: 1. Jadran Hercogno- »00 m mešano za moške. Ze dopoldanska predtekmovanja so prinesla vi 5:03,8, 2. Mladost Zagreb 5:07,4, •®k*j dobrih in celo odličnih rezultatov za sladko vodo. 3. Jug D-uihrovinik 5:09,0. — Stanje . V disciplini 100 m prosto za v v!^6 ^e 'nast°Pil0 kar 32 tekmo-y Zeierjeva na tej progi ni ^ a v predtekmovanju hude kon- »»renCe *n J' Je ^'^a za Petam' mlada Srebrenka Verzi. Od ^jčank je nastopila na tej pro-Oe! .ani,ca Bogatajeva in se zaradi Q^zkui"5enosti ni uvrstila v finale. Sloveak se je v finale uvrstila 2* £ta Horvat ZPK Ljubljana, jj. e dopoldne so gledalci z veli-snimanjem pričakovali na-6|a ,,naihitrejših plavalcev Jugo-dQV^e.' ^u le me^ glavno besedo 11 Janez Koomur s časom e tudi najboljši jugop'o-čas v sladki vodi. Med fi- vanski dal tete tM. ' na tej progi se je plasiral to ~ . 0 Brinovec. Na 200 m prs- Jty7^. ^en,sike je v predtekmovanju ^juhl'1^ '>rvo mGst0 članica ZPK Jane Sonja Tomimškova. Lepe DRŽAVNI PRVAKI ZA LETO 1959 Moški: 1500 m pTOisto: Vlado Brinovec; 100 m hrbtno: Mihovil Dorčić (PR); 200m metuljček: Stevan Nlkin '(SB); 100 m prosto: Janez Kocmur ITK); 400m prosto: Vlado Brinovec (TK); 200 m prsno: Djordje Perušič (PK); 4 X 200 m mešano: Primorje Rijeka; 4 X 200 m prosto: Triglav Kranj. Ženske: 400m prosto: Hilda Zeler (JD); 100 m metuljček: Zagorka Golubki (JH); 100 m prosto: Ttja Camdjlč (JH); 200 m prsno: Sonja Tomlnšek (ZPK)s 100m hrbtno: Bajkovič Natalija (JH); 4X100 m mešano: Jadran Hercegnovi; 4X 100m prosto: Jadran Hercegnovi. 4Xioo e amo videli tudi v štafetah nedeljkovega sporeda smo bili točk po drugem dnevu tekmo-spet priča razburljivih borb v naj- vanja je bilo naslednje: Pri- ^valifi ? ,!; , ]e 1 hitrejših plavalnih disciplinah. Ze morje 50, Mladost 47, Jadran la f. ana najboljša četvorka na 100 m prosto zia ženske je na- w;'eo®ke Mladosti, ker je zadnji ., jjT" . ' ' prYH+ran*' Sever Beograd, Jadran da Zeier (JD) 1:11,2, je V" Triglav I. Kranj, Primor- Benkovič (MS) 1:12,2; Rijeka, Rudar Trbovlje; no: 1. Sonja Tominšek dost m prosto ženske: Mla- 2. Vida Tučan (MZ) 3:1 JacJr Zagreb, Rudar Trbovlje, ka Maričič (MZ) 3:1 br0v^n Hercegnovi, Jug Du- crawl moški: 1. Janez U Split ' Sever Beograd, Jadran 0:57,8, 2. T Nardelli (JS) 0:59,2, Vec? Ko fciiou Tri£lav Kranj, Primorje 3. Slobodan Kičevič (PK) 0:59,4; gnali s s Kako so potekale borbe? Največja nestrpnost gledalcev in funkcionarjev je bila, kdo bo 1. Tija Camdjič (JH) 1:10,4, 2. Hil- vedeli, kdo bo osvojil najvišjo 3. Palmira iOVOriko v plavanju. 200 m prs- (ZPK) 3:10,8, ............ 2. Vida Tučan (MZ) 3:15,2, 3. Alen- #............ Jg^ Zagreb, Rudar Trbovlje, ka Maričič (MZ) 3:15,6; 100 m zmagal na 400 m prosto za mo Hercegnovi, Jug Du- crawl moSki: 1. Janez Kocmur (TK) gke. Kičevič ali Vlado Brino- so se tekmovalci po-o startnega kamna, j e Ki— Y \ 4X100 m mešano moški: 1. Primor- č.evič vodil nekako do 200 m. — V6čennem finalnem delu po- je I. Rijeka 4:36,6, 2. Jadran Split Potem pa sta prevzela pobudo Vlado in Peter Brinovec ter v finišu prehitela Kičevića. Kičevič je prišel na cilj komaj četrti. Prvak je postal Vlado Brinovec z najboljšim časom v sladki vodi 4:44,8. Lepa tekma je bila tudi na 200 m prsno za moške. Na tej progi sta se potegovala za najvišji naslov Pele in Perušič. Uspel je Perušič, ker je v zadnjih metrih premagal rutiniranega Pelca in tako postal državni prvak v tej disciplini. Na progi 100 m hrbtno za ženske je zanesljivo zmagala Natalija Bajkovič. V štafeti 4 krat 100 metrov mešano za ženske je bila prva štafeta Jadrana (Hercegnovi), ker je imela v postavi štiri državne prvakinje. Se večja nestrpnost se je polotila vseh, ko so plavali štafeto 4 krat 200 m prosto za moške. Na PET MINUT Z DANICO BOGATAJEVO Eni najmlajših tekmovalk kranjskega Triglava, Danici Bogatajevi, smo postavili nekaj vprašanj: »•Ali si letos prvič startala na državnem prvenstvu?« Ne, to je bil moj drugi nastop. Prvič sem plavala lani v Splitu.« »Ali si s svojim uspehom na prvenstvu zadovoljna?« »Ne, lahko bi bilo bolje.« »Kje boš letos še tekmovala?« »Na državnem mladinskem orvenstvu v Splitu.« -č tekmovanja odlična tej progi je tudi letos osvojil državno prvenstvo kranjski Triglav. Zgodilo se je nekaj nenavadnega za takšno prvenstvo, in sicer to, da so imeli trije klubi enako število točk — 74. Ekipnega državnega prvaka je sodniški zbor določil po doseženih prvih mestih. Tako je postal letos ekipni državni prvak v plavanju Jadran iz Hercegno-vega s petimi prvimi mesti, drugi kranjski Triglav s štirimi prvimi mesti in tretji Primorje z Reke z dvema prvima mestoma itd. Rezultati zadnjega dne — 400 metrov cravvl moški: 1. Vlado Brinovec (TK) 4:44,8, 2. Peter Brinovec (TK) 4:50,9, 3. Toni Nardelli (JS) 4:56,2; 200 m prsno: 1. Djordje Perušič (PK) 2 minuti 47,8, 2. Janez Pele (ZPK) 2:48,4, 3. Tito Tomičič (MZ) 2 minuti 52,2; 100 m hrbtno ženske: 1. Natalija Bajkovič (JH) 1 minuta 19,2, 2. Dunja Pilić (JS) 1:22,2, 3. Irena Tilinko (SS) f,' minuta 23,5; 4x100 m mešane 1. Jadran Hercegnovi, 2. Pr* morje Rijeka, 3. ZPK Ljubljana; 4 x 200 m prosto moški: 1. Triglav Kranj, 2. Jadran Split, 3. Primorje Rijeka. Vrstni red ekip: 1. Jadran Hercegnovi 74, 2. Triglav Kranj 74, 3. Primorje Rijeka 74, 4. Mladost Zagreb 68, 5. Jadran Split 67, ZPK Ljubljana 43, 7. Jug Dubrovnik 34, 8. Mornar Split 27, 9. Sever Beograd 26, 10. Spartak Subotica 6, 11. Celuloza Krško 6, 12. Rudar Trbovlje 5, 13. Partizan Beograd 5 točk itd. Po končanem tekmovanju je bila tudi razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Ekipni moški prvak je postal Triglav Kranj in ekipni ženski prvak Jadran Hercegnovi. Najboljši plavalec prvenstva je postal Vlado Brinovec in najboljša plavalka Tija Camdjič, za najhitrejšega je bil določen Janez Kocmur. In na koncu Se nekaj besed o organizaciji. Marljivim športnim delavcem PK Triglav gre vse priznanje kakor vsem, ki so pomagali pri izvedbi tega kvalitetnega odlično organiziranega prvenstva. KAJ SO POVEDALI TEKMOVALCI IN FUNKCIONARJI PO KONČANEM PRVENSTVU Vrhovni sodnik dr. Bronislav Skaberne: »Tako dobro organiziranega prvenstva po osvoboditvi še nisem videl.« Zvezni trener Ante Senjano-vić: »Triglav bo imel čez dve, tri leta tudi dobro žensko ekipo. Prvenstvo je v celoti odlično uspelo.« Sonja Tomlnšek: »Nisem pričakovala, da bom osvojila prvo mesto na 200 m prsno in postala državna prvakinja. Vesela sem svojega uspeha.« Vesna Breskvar: »Moj uspeh ni bil najboljši, ker sem bila zadnji teden bolna in od slovenskega prvenstva naprej sploh nisem trenirala.« M. 2. Vlado Brinovec in Kocmur (na levi) sta se oba uvrstila v finale 100 m prosto Š&Z*- "M Sport med delovnimi kolektivi Množična tekmovanja med obrati - največ zanimanja za nogomet Kranjska tovarna »Iskra« sodi med najuglednejše tovarne doma in na tujem. Mod delavci v tovarni so tudi športniki, ki na svojem področju ne zaostajajo mnogo za najboljšimi. Sprehod po dvorišču tovarne nam je vsilil misel, da mora biti tu športna dejavnost zelo razgibana. Tu smo videli igrišče za odbojko, rokomet, atletske naprave, prostor za skok v daljino in višino ter naprave za orodno telovadbo. V Iskri se posebej odlikujejo z množičnimi tekmovanji, posebno med obrati. Največ gojijo nogomet, saj je že pred začetkom tekmovanj, ki so največkrat v počastitev državnih praznikov, posebno še letos ob priložnosti 40-letnice KPJ, precej zanimanja. Pri sindikalni organizaciji imajo posebno športno komisijo, ki usmerja delo športnikov v tem delovnem kolektivu. Delavci in uslužbenci tovarne nastopajo tudi v številnih kranjskih športnih društvih. Največ skrbijo za to, da se tekmovanj med obrati udeležujejo predvsem tisti, ki sicer ne tekmujejo v rednih tekmovanjih športnih društev. Zelo popularne športne panogo v Iskri so namizni tenis, streljanje, kegljanje, smučanje, rokomet, odbojka, sankanje in šah. Letos so imeli najbolj množično tekmovanje strelci, saj jih je tekmovalo z zračno puško preko 900. Uspela je ocenjevalna avto-moto vožnja Preddvor—Križe— —Tržič—Begunje—Bled in na Pokljuko. Razen tega so se udeležile »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« kar štiri ekipe. Po- sebno skrb posvečajo kegljanju, saj imajo 12 krožkov; sleherni vključuje 6 članov kolektiva. Kolektiv živi s kranjskimi društvi v slogi in so jim njihove športne naprave, katerih nimajo doma, za razna tekmovanja, vedno na razpolago. Delovni kolektiv Iskre je eden prvih, ki je podprl nabiralno akcijo za gradnjo malih športnih igrišč in naprav. Pred nedavnim je pred 2000 člani kolektiva nastopila na tovarniškem dvorišču Višja šola za telasno vzgojo iz Ljubljane. Gledalci so bili nad nastopom navdušeni iin je bila edina želja, da bi se taki nastopi še ponovili. Nastop Višje šole za telesno vzgojo, ki je prikazal največ orodne in parterno telovadbe, je bil povod, da bo tudi ta športna panoga v Iskri našla dovolj resnih mladih ljudi, potrebna bo le široka popularizacija in propaganda, morda tudi podoben nastop aktivnih telovadcev v Iskri (saj teh ni malo) na istem mestu kot ga je imela šola. M. 2. KOLESARSKE DIRKE NA BLEDU Telasno vzgojno društvo Partizan Bled bo priredilo v nedeljo, 30. avgusta ob 10. uri dopoldne, cestne kolesarske dirke okrog blejskega jezera.. Proga bo dolga 50 kilometrov. Nastopili bodo tudi tekmovalci, ki niso člani kolesarskih klubov. Na kolesarski dirki bodo sodelovale ekipe Iz Ljubljane, Maribora, Reke, Pule in Zagreba. Za tekmovalce je razpisanih 12 nagrad. M mi Malenšek Konic ^Jaz grem po ključ,« je odločno rekel enooki Grofic, ^aib Pra9u Hetorijeve hiše se je prikazala Marinka, kjJUr/19 in zavaljena in povedala, da gospodarja ni doma, e Pa je odnesel s seboj. Tofjv^i res! V cerkvi smo ga videli!« je zavpil Hafnerjev Švil je s pestjo zagrozil proti Hetorijevi hiši. Kib je ^ršenduš, vlomimo vrata!« >>^e> ne,« ga je miril Grošelj. »To je kaznivo.« kl^^kaj ne?« so drug čez drugega zavpili kovači. »Zarja Se vigence, da bi nam nagajal! Morebiti sploh ni res, ^hr" Se ni vrn^ oc* maše. Če bi pogledali v hiši, bi ga 2 ttašli. Samo pritajil se je!« In vpjj.^e so se bližali Hetorijevi hiši. Gledali so v okna ^ %>i kar pokaži se in odkleni! Ničesar tvojega noče-;■ j svoje nakovalo si bo pa menda srnel vzeti!« $treg. e se misliš prikrivati, ti bomo obrnili hišo do pod-. ( je grozil Kib. »Dovolj dolgo si nas imel za norca, M ^e°a konec!<< S ttV"1"^3 Je vrešče pobegnila v vežo. Nato so se vrata ^toS°em zaPrla in v zid je zdrsnil težki železni zapah. je J9lasno viknila, da so jo slišali na cesto: ^ h626'^' in zadnJa vrata? Zaprite, zapahnite! Še v hišo °do vdrli, razbojniki!« Kovači so se jezno zakrohotali. Hafnerjev Tonč je stopil na prag in s pestjo začel nabijati po vratih. Grošelj ga je potegnil proč. »Nobenega razbijanja! Oni si želijo, da bi nas nazadnje žandarji vlačili okrog. To bi jim prišlo kakor nalašč.« Potem so Grošelj, Pavle in oba Perkadarja stopili skupaj. Drugi so stali ob strani in godrnjali. »Ali naj res vlomimo vrata?« je zaskrbljeno vprašal Grošelj. »To bodo še sitnosti! Jaz nisem bil za to reč, nikoli ne,« je ob strani zavzdihnil Grošljev svak Sončev Joža. »Jaz se vrat ne dotaknem,« je tiho rekel Pubič. »Šeme!« je siknil Kafnerjev Tonč. »Smejali bi se nam, če bi se vračali s praznimi vozovi,« je menil Pavle. »Saj ni treba vlomiti ključavnice. Samo iz tečajev jih vrzimo.« Perkadarja sta se uprla v težka hrastova vrata in jih skušala vzdigniti. Hrastov les je počil, toda vdal se ni. »Treba bo podstaviti zavoro,« sta rekla. Grošljev Tonček, ki je z odprtimi usti opazoval prizor in se ves čas motal med kovači, je stekel za vigenc in se vrnil z železnim drogom. Perkadarja sta ga porinila v vrzel med pragom in vrati. Poprijeli so tudi drugi, vsi so se obešali na drog in pritiskali nanj. Vrata so se ječe zazibala in omahnila vstran. Pot v vigenc je bila odprta. Kovači so se vsuli vanj kakor čebele v panj. V prvem nadstropju Hetorijeve hiše se je odprlo okno. Marinka se je sklonila ven in začela kričati, da se je razlegalo po vsem trgu: »Vlomili so! Skoči vendar nekdo po žandarje!« Ljudje so gledali v okno in se smejali. Nihče se ni zmenil. Mnrinka je spet zaprla okno in izz?. zaveso oprezo- vala, ali še ne prihaja mož. Bala se je kovačev, ki so se ji zmeraj tako ponižno umikali s poti. Grošelj in Pavle sta prinesla iz vigenca prvo nakovalo. Za njima je šel Tonček, v naročju je držal očetova kladiva. Moža sta zavihtela nakovalo, toda bilo je pretežko, nista ga mogla spraviti na diro. Priskočili so ljudje in pomagali vzdigniti težko hrastovo klado z jekleno glavo. Nek otrok je zacvilil, zmečkalo mu je prst. Mati ga je potegnila iz gneče in nihče več se ni zmenil zanj. Pavle in Grošelj sta bila od težkega bremena potna, kakor bi ju oblil z vodo. Grošelj si je obrisal čelo in zadihano rekel: »To je moje nakovalo. Deset let sem delal na njem, pred menoj so ga rabili oče. Vzel je Tončku iz rok kladiva in jih položil zraven. Na vseh ročajih so bile vžgane začetnice njegovega imena. Za njim sta Perkadarja nesla Sončevo nakovalo. Sonc se je vrtel okrog njiju in jima bil bolj v napotje kot v pomoč. Njima ni bilo- treba pomagati, sama sta zavihtela težko breme na parizar. Dekleta so ovila naloženi nakovali s smrekovimi venci. Iz Hetorijevega vigenca so znosili šest nakoval. Potem je Grošelj spravil vrata nazaj v tečaje in se obrnil k ljudem: »Vsi ste priča, kaj smo naložili! Da nas ne bo Hetori dolžil tatvine!« Vozovi so šli naprej. Spotoma so pobirali nakovala. Pri Hafnerju se je vnel prepir. Tonč je hotel vzeti svoje nakovalo, brat mu je branil. Stal je med vrati s težkim kladivom v rokah, ga vihtel in vpil: »Dokler bom tega držal v rokah, ne bo nihče stopil v moj vigenc! Samo približa naj se mi kdo, pa bo pri priči mrzel!« 49 8 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 28. AVGUSTA 1959 Anekdote Chestcrtona so povabili na večerjo. Ko so povečerjali in se je 'bližala kritična ura ob-mlznega pogovora, so od pisatelja seveda zahtevali, naj spregovori. Ta se je dvignil in začel: »V Neronovih časih so privlekli v areno sužnja. Odprli so vrata kletke in iz nje je skočil lev. Ubogi suženj je bil zgubljen, razen če .se ne bi zgodil čudež. Lev je planil nadenj, toda mož je zveri Ie še utegnil zašepetati nelkaj besed v uho. In g*lej, čudež se je zgodil, lev se je začel umikati, zmeraj bolj, zmeraj bolj, dokler ni s podvitim repom izginil iz arene. Neron je tedaj poklical sužnja k sebi in mu obljubil, da mu podari življenje, če pove, kaj je levu za-šepetal v uho. In mož je odgovoril: ,Zelo preprosto. Rekel sem mu samo: Pazi! Ce me po-žreš, (bodo od tebe zahtevali zahvalni govor.' In lev je pobegnil.« In ne da bi še kaj pripomnil, je Chesterton spet sedel. Ko je Diogenes čistil svoje vsakdanje zelje, je zakliral Aristipursu: »Ce bi ti lahko jedel zelje, se ti ne bi bilo treba prilizovati velikim.« Na kar je Aristiipuis zaklical v sod: »Ce bi se ti lahiko prilizoval velikim, ti ne bi bilo treba josti zelja!« Umetnostni zgodovinar Ri-chard Muther je bil profesor na bratisilavsiki univerzi. Ko so mu očitali, da je eno njegovih velikih del o zgodovini slikarstva plagiat, so 31 i njegovi kolegi k predsedniku vlade in potožili: »Profesor Muther je prepisal d ni g a dela.« Na ikar je menil predsednik vlade zelo začudeno: »Jaz sem pa mislil, da delate vsi tako, gospodje!« Jezikoslovec Regnier je v Akademiji znanosti pobiral prostovoljne prispevke. Ker ni opazil, da je sicer s t iskalk i predsednik Rose že podaril zlatnik, se je ponovno vrnil ik njemu. »Saj sem že dal,« se je branil predsednik. Na to je odvrnil Kegnier: »Nisem videl, toda verjamem.« In filozof Fontene^e je do-ial: »No, jaz sem videl, pa ne verjamem.« ,Spoinavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil' Pesek namesto snega Iz Iskre se je organizacija Počitniške zveze razširila še na pet ostalih kolektivov Preteklo nedeljo je Družina počitniške zveze Jugoslavije v Iskri organizirala uspel piknik v prijazni, neobljudeni dolini pod Storžičem. Piknika se je udeležilo kakih 120 mladincev in mladink iz Iskre, Standarda, Intoksa in drugih kolektivov, ki so člani te organizacije. Na prijazni ravnici ob potoku so kuhali, tekmovali v napihovanja balončkov, v teku s hoduljami, v zauživanju kokte po dudki itd. Hkrati pa je igrala godba, nastopali so pevci-solisti in reci-tatorji — veselja in zabave čez mero. Piknik je pravzaprav vrhunska vsakoletna prireditev te organizacije. Letos imajo skupno v načrtu 30 različnih izletov: peš, s kolesi in avtobusi ter tri daljša potovanja z vlaki, združena s taborjenjem in tudi tri potovanja v inozemstvo. Družini v Lsikri je s svojo organizacijo dokaj uspelo uresničiti osnovne cilje: pomagati mladini, da ceneno in v prijetnem razpoloženju spoznava bližnjo in daljno okolico. Največ je pri tem odvisno od dobre organizacije, kot pravijo oni. Za vsak izlet oziroma potovanje je treba prej pripraviti vse za udobnost, za prehrano, za razvedrilo itd. Njihova potovanja in izleti so privlačni še posebno zaradi cenenosti. Delno to dosežejo zaradi visokega popusta na železnici (75 odstotkov), delno s sodelovanjem družin v drugih krajih, kjer jim preskrbijo caneno hrano, prenočišča in podobno. Nazorno povedano — bil je primer, da so prepotovali malone vso Jugoslavijo in v vseh 20 dnevih porabili samo 9000 dinarjev na posameznika za celotno oskrbo in prevoze. Največ je enodnevnih izletov in krajših potovanj v prirodo. Prav zato so letošnji predvideni načrt že sedaj prekoračili. Malone sleherno nedeljo priredijo izlet ali sprehod, ob katerem se udeleženci začasno otresejo r ZANIMIV PRIMER STARE ARARSKE ORNAMENTIKE Francoski arheolog Jean Perrot je v teh dneh odkril na obalah Tiborskega jezera v bližini Kafarnau-ma (Izrael) zelo zanimiv mozaik, ki je bil nekdaj v neki arabski palači iz dobe Kalifov iz dinastije Omajadov (7. in 8. stoletje). Na tem mestu so že pred vojno izkopavali nemški arheologi. Zaradi vojne so bila dela prekinjena. Po končani II. svetovni vojni in vojni v Palestini je obnovo del finansirala uni-^verza v Michiganu. ^ mestnega hrupa in vsakodnevnega življenja in se sprostijo v naravi. Organizaciji počitniške zveze v okraju Kranj imajo morda očitati, da ni med najboljšimi, da na primer v Kopru, v Mariboru in drugod dosegajo lepše uspehe. Vsekakor pa je najmočnejša družina v Iskri, ki šteje 170 članov. Prav s pomočjo te družine pa so se letos že osamosvojile samostojne organizacije tudi v TLskanini, Špiku, Planiki, Inteksu in Standardu. Prve družine so organizirane tudi po šolah, medtem ko se med delovnimi kolektivi šele pripravlja taka oblika spoznavanja domovine, ki je iz zdravstvenih poučnih in vzgojnih vidikov zelo koristna in tudi privlačna za našo mladino. K. M. Za poletne goste so na Flori- štoru se vsako nedeljo zbere °a di pripravili novo atrakcijo. 26 tisoče turistov, ki z vodni«0' metrov dolg teren so posuli z smučmi preizkušajo svoje špof*' drobljenim peskom. Na tem pro- ne sposobnosti. Uspehi i borili proti otroški paralizi re Sovjetski znanstvenik Grego-rij Avsjug je v listu »Komsomol-skaja pravda« nasprotoval trditvam nekih zapadnih časopisov, ki pravijo, da namerava Sovjetska zveza z eksplozijami nuklearnih bomb uničiti in raztopiti arktične ledene mase, z namenom, da bi v Sibiriji in v Kanadi ustvarili milejše podnebje. Avsjug trdi, da je nasprotno temu kot so mislili do sedaj, ravnotežje toplote na Antarktiki pozitivno, kar pomeni, da je ab- Vedno večja uporaba RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV Letno poročilo britanske Uprave za atomsko energijo kaže, da se je prodaja radioaktivnih izotopov v tem letu ponovno povečala. Dosegla je vrednost 800.000 funtov, medtem ko je preteklo leto znašala samo 650.000 funtov. 60 % radioaktivnih izotopov je bilo prodanih v 35 držav. Vse večje število industrijskih podjetij želi radioaktivne izotope uporabljati kot sredstvo za merjenje debeline plošč, ki jih proizvajajo v valjarnicah, kot sredstvo za odkrivanje napak pri odlivkih itd. Cim večje število nuklearnih reaktorjev dela, tem več radioaktivnih izotopov proizvaja. Eden od njih je radioaktivni kobalt, ki s svojim sevanjem, in to v zadostni količini ubija klice. S pomočjo radioaktivnih izotopov se vrši sterilizacija živalskih vlaken, da se prepreči širjenje smrtonosne bolezni - an-traksa. V atomskem eksperimentalnem centru v Hanvelu uporabljajo reaktorsko gorivo z visoko radioaktivnostjo iz reaktorjev Dido in Pluto. Izvršili so razne poizkuse z materijami, izpostavljenimi sevanju, na primer s 30 kilometrskimi politenskimi cevmi, da bi le-te postale odpornejše proti toploti. S takim obseva-niem so sterilizirali tudi razne zdravniške predmete. sorbiranje toplote večje od izgube. Posledica tega je postopno, minimalno ogrevanje arktičnega pasu. Ledena skorja je glavni Činitelj za ohranitev tega ravnotežja, ki bi ga bilo zelo težko, če ne nemogoče obnoviti, če bi bilo le-to porušeno. Morske struje nosijo ledene gore z Antarktike proti jugu in pogosto ogrožajo morski promet posebno na Atlantiku. Zaradi tega je treba ledene gore uničevati, toda po trditvah Avsjuga, za to niso potrebne nuklearne bombe. On rr. pr. meni, da bi se proces topljenja antarktičnega ledu lahko pospešil, če bi ledene površine pokrili s temnimi in »mat« barvami, z materialom, ki ne odbijajo sončnih žarkov, ampak jih vpijajo, in pa z dodajanjem kemičnih substanc ledu. »V vsakem primeru — končuje Avsjug — je to samo teoretično raziskovanje tega problema, medtem ko bo šele kasneje moč odgovoriti na številna vprašanja v zvezi s posledicami uničenja, odnosno raztapljanja antarktičnega ledu.« V prvem polletju letos je skoro po vsej Evropi zabeležen padec obolenj za otroško paralizo. Mnoge države pripisujejo ta pojav uvedbi Salkovega cepiva. Od devet zapadnoevropskih držav je v primerjavi s preteklim letom samo v Franciji in Nemčiji zabeleženo povečanje števila primerov otroške paralize. Francoski zdravstveni organi menijo, da je vzrok temu izredno toplo vreme, dalje najprikladnejši čas za razvoj virusov te bolezni, in razen tega tudi nezaupanje staršev, ki neradi puščajo otroke k cepljenju s Salkovim cepivom. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Franciji zabeleženih 713 primerov obolenj, medtem ko je v istem razdobju preteklega leta število obolelih znašalo 689. Število primerov otroške paralize je v Zapadni Nemčiji skočilo od 365 v prvem polletju 1958. leta, na 389 v istem razdobju letošnjega leta. V Italiji je nasprotno zabeležen padec Števila obolenj. Tam so zdravstvene oblasti izvedle S ČEBELAMI OBDAN Nobena britanska organizacija ne skrbi bolj za napredek voznega standarda v državi kot Institut za voznike, ki deluje že nekaj več kot tri leta. Pripombe ministrstva za promet so v teku razprave o predpisih za voznike pritegnile javnost, ki pravi, da bi bila rešena mnoga življenja, če bi se voznikova veščina dvignila na tisto višino, kot jo predpisuje institut. Leta 1954 je minister za promet izjavil, da bi bilo treba vnesti neke vrste »začasno diplomo«. Razmisliti o načinu in sredstvih take »diplome« pa je bilo delo odbora. Kdor vidi švedskega čebelarja tako, kot ga vidite na sliki, obdanega z živimi čebelami, in to na goli koži, osupne od začudenja. Mož pa se le smeji in mirno čaka, kdaj bo fotograf napravil posnetke. r Ali ste hladnokrvni? Nekatere osebe znajo sprejemati udarce in pri tem niti z očesom ne trenejo. Druge eksplodirajo (kot vodikova bomba pri najmanjšem fizičnem ali sentimentalnem dotiku. Odgovorite na teh nekaj vprašanj in izvedeli boste, ali ste hladnokrvni ali pa vas lahko prištevamo med ljudi s slabimi živci. da 1. Ali vas najmanjše bolečine vznemirjajo? Ali menite, da zaradi tega lahko pride do smrti? 2. Ali pripada zmaga tistemu, Iki prvi udari? 3. Ali pripada zmaga tistemu, ki dalj časa prenaša udarce? 4. Ali se znate v družbi zadržati, da napet razgovor ne zaostrite s svojimi pripombami? 5. Ali znate pri igrah izgubljati tako, da pri tem ne spreminjate svojega izraza? 6. Kdor čaka, ta dočaka. Ali je to resnica? 7. Ali močno poskočite, če nenadoma slišite močan ropot? 8. Ali v kinu in gledališču lahko hitro jokate? 9. Ali menjate razpoloženje po vremenu? 10. Ce vam neikdo pove svoje mišljenje, s katerim se vi ne strinjate (n. pr. o nekem slikarju ali književniku), ali takoj pričnete s polemilko? ........ 11. Ali vas prihod telegrama zelo vznemiri? Ali se takoj bojite najhujšega? ........ 13. Ali se na športni tekmi tako vznemirite, da pričnete vpiti? ........ 14. Ali lahko ostanete mirni in ne prisostvujete fizičnemu obračunu med »močnim« in »slabim« (človekom, ki preti živali, velikim dečkom, Iki tepe malega itd.)? ........ 15. Ce številka telefona, ki jo kličete, daje znaik, da telefon ni prost, ali se obračate na informacije, namesto da bi vztrajali in obračali številke? ........ Dodajte vsakokrat po eno točko, če ste odgovorili da na vprašanja: 3, 4, 5, 6, 14. Prav tako, če ste odgovorili ne na vprašanja: 1, 2, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 15. Seštejte točke! Ce imate več kot 10 točk, imate »gluha ušesa«. Slabo reagirate. Ce imate 5 do 10 to'čk pomeni, da ne Teagirate niti preveč niti premalo, kar je zelo dobro. Ce imate manj kot 5 točk pomeni, da ste prenapeti. obsežno akcijo za cepljenje. V pripravah pa je tudi zakonski predlog za obvezno cepljenje otrok. Kljub temu pa zdravstveni organi trdijo, da zmanjšanje števila obolelih za otroško paralizo ni posledica cepljenja. Na drugi strani pa so v Veliki Britaniji prepričani, da je prav Salkovo cepivo tisto sredstvo, ki zmanjšuje število obolenj za otroško paralizo. V začetku letošnjega leta je bilo stanje cepljenih s Salkovim cepivom 4 milijone britanskih otrok, in število obolenj je bilo najmanjše v razdobju desetih let nazaj. Na Danskem je bilo stanje še boljše. Tam so brez razlike vsi šoloobvezni otroci cepljeni proti otroški paralizi, medtem ko osebe nad 18 let dobivajo Salkovo cepivo samo če žele, in to seveda brezplačno. »Pri nas letos praktično ni bilo primera otroške paralize,« je s ponosom izjavil predstavnik danskega ministrstva za zdravje. Podobni podatki so prispeli tudi s Švedske, kjer so zabeležili vsega 20 primerov otroške paralize, in sicer v zelo lahki obliki. Tudi v tej državi je že potrjen načrt o množičnem cepljenju otrok. V Švici je v prvem polletju zabeleženo samo 50 primerov, v Holandiji 34, v Belgiji pa 6. Ce se bo število obolenj za otroško paralizo tudi v prihodnje tako hitro zniževalo, tedaj Še en film o Napoleonu Pierre Mondy, ki je preteklo sezono v drami Marcela Achar-da »Malenkost« igral vlogo vojaka francoskih okupiranih sil v Nemčiji, bo sedaj dobil »napredovanje«. V filmu Abela Ganceja »Austerlitz« bo dobil vlogo Napoleona Bonapartea. Gance je pred 33. leti že realiziral »Napoleona«. S snema-niem nove verzije bo pričel 11. oktobra, na svoj 62. rojstni dan. Film bodo pričeli s scenami bitk, ki jih bodo posneli v Jugoslaviji. Notranje posnetke bodo napravili v rimskih ateljejih. Vloga cesarice Josefine je bila zaupana Martini Carol, a še ni znano, če bo igralka vlogo sprejela. Gerardo Philiphe bo igral Napoleonovega brata, v ostalih vlogah pa bodo nastopili Daniel Gelin, Jean Marais in drugi. Abel Gance je odpotoval v Moskvo, kjer išče nosilca vlog cesarja Aleksandra in generala Kutuzova. ZA PRIJETNEJŠE POTOVANJE Z LETALOM V letala južnoafriške Zrakoplovne družbe so uvedli posebne programe za zabavo potnikov. Vsak potnik dobi slušalke, s pomočjo katerih posluša že vnaprej pripravljeni in snemanj program na magnetofonskem traku. Ti programi so v glavnem sestavljeni iz glasbenih točk vseh vrst glasbe, od klasične do balad, ki jih poje Frenk Sinatra. Razen tega so v programu uvedli tudi književna dela posameznih slavnih pisateljev, prirejena za radio. Potniki izjavljajo, da so zelo zadovoljni s to prijetno novostjo, čeprav trdijo, da hrup letalskih motorjev ni povsem odstranjen. Jg lahko z gotovostjo trdimo, smo pred dvema letoma stop1 v novo obdobje boja proti zahrbtni bolezni. Zapisek iz Jelše Jelša je prijetno mestece n" otoku Hvaru, ki ga obišče let' no blizu 10.000 letoviščarjev m zabeleži 100.000 nočnin. Toliko tujcev privabijo lep in miren kraj, privlačna plaža, okusni pitna voda, električna razsvet' \java, senčni parki subtropski". rastlin, borovi gozdovi, olivni figovi in rožičevi nasadi te1 bujni vinogradi. Razen tega ima Jelša z okolico tudi zg0' dovinske znamenitosti — srednjeveške cerkve in hiše s kami mojstrov Ticianove Veronesove šole. Prav posebna zanimivost W Jelšo pa je vsakoletni vinski sejem, ki je bil letos sredi gusta. 2c v zgodnjih jutranfl" urah so priplule v okrašeno Jelšo izletniške ladje in motor' ni čolni, ki so pripeljali *r vinski sejem nad 6000 gostov-Množica obiskovalcev je Pre/ plavila prostrano obalo, pla2f. in ulice. Pokušali in kupov*" so razstavljeno vino — hv*r' ski plavac, opolo in belo vin°» katerega cena je bila 60 do 1® dinarjev. V steklenice, pleten' ke, sodčke in druge posode ?. polnili tudi prošek po 180 d° 200 dinarjev ter žganje po ™ in 220 dinarjev. Razpoloženje je doseglo yK hunec popoldne. Gostom, m? katerimi je bila skoraj polovic-inozemcev, je stopila pop'[ hvarska kapljica v glavo, pesmi so donele v vseh mog°, čih jezikih. Opazoval sem tisočglavo množico, ki se r» Prerivala, objemala, pela, vW la in na vse načine dajala ška razpoloženju. PoyPra& sem domačina, če je na skem seimu vsako leto ta* razpoloženje, pa je dejal: y^ vi'tski sajam je tradicionaU^' N'ime kako ove godine. t<& . i svake godine naš narod S»"F boga pijanka. Ali ipak to>h* hudi kao danas i toliko f06 kao danas, u Jelši još nis* video.« So pa v Jelši še druge nimivosti, ki so omembe },re. ne. Poroka je veliko ^°zlVJ.t^l Udeleži se je blizu sto l)1*®1,'.^ gredo v povorki v mestno h'5.'- Tudi s športom se V Je^ precej ukvarjajo in imajo ce nogometno igrišče. Ni Pđ n čudnega, če je sodnik bos če med tekmo tekajo ljudje tj", igrišču. Vrst ali repov« v Je ni, razen pred trafiko, daja vsak večer po pri"0 . parnika časopise. Zanimivo tudi, da v Jelši nimajo H*lC 0. imeni, marveč poznajo stan vanja vseh domačinov po irr,.> nih, kakor Ante Plenk0*11' pok. Grge Jelša. Podobnih ** nimivosti v prelepi Je r[0' Hvaru ne manjka, žal pa \ venci premalo poznamo w c doviti otok. Večino turis tvorno inozemci. » Tako lepega turističnega k . ja na Južnem Jadranu na] se v prihodnje Slovenci V ve ,j meri Posluževali, sem si rn\ ob odhodu z otoka. P-