88. številka. Ljubljana, sredo 17. aprila. XI. lefo, 1878. LOVENSKI NAROD. lah a) m vuk dan, isvietusi puneuutjke is duuve po prasnioili, tor velja po polti prejuiuaii ss aviiro-uKtirika (letelo su oelo loto 16 gld., t,.i pol lota H «|d.( wm oetrt leta 4 glri. — Za L j o bij a no 1;. »it poiujaaja na dom ca oolo loto 13 gla., ta Aotrt leta 3 ftliL 30 kr., ba on mtnoo 1 ^Ul. 10 kr. Za poAiljanjo na tlom so rađana 10 kr. sa motoo, 30 kr. sa oetrt lota. — Za t nje dosele toliko ve6, kolikor poštnina isnaia. —Za gospodu nfiitolje na IjinUkih toiah in za lijak n velja sniiana -v a in sionr: Z* Ljnbljauo sa četrt lota t gld. 50 kr., po polti prejeniAii za oetrt lota 3 gUl. — Za oz nuni U *o plačuje od ootiristiipne petit-vrate 6 kr., će se csnanilo oukrat tiska. 6 Kr., oe se dvakrat in 4 kr. 6o m tri- ali voćkrnt tiska. Dopiai uaj ne ■■.•tim iranku-m. — Kokopici so na vr*£*jo. — Urodniltvo jo v Tdnb'.jani v Franc Koluianovoj hifii |*, 3 „kIoiIhIHku itolba", Op r» v u i A t. v »i, na katero «.. . lagovoUjo pofiljati » t»:u< o. r-klamsoijo. osnantla, t. j. administrativno reći, jo v „Narodni t i »k aru i" v KoluiHiiovnj hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". London 16. aprila. „Times" poroča iz Peterburga 15. aprila: Denea je bil prijateljski razgovor o mejsobojnih nazorih vlade londonske in peterburgsko. Frva je rekla, da želi odkritosrčno miru ter da ne namerava razpravam in dogovorom nepotrebnih ovir delati, ona želi samo, da sc celi dogovor sa n- šte lanski predloži kongresu. — Ruska vlada je rekla, da se tudi ona trdno drži svojega prejšnjega sklepa in vedenja. Spomenica kneza Gorčakovega dokazuje rusko pripravljenost celo diskusijo najvažnejših EOČck pripustiti. Dunaj 15. aprila. „Pol, Corr." javlja iz Peterburga 15. aprila: Nasproti vsem družim različnim poročilom Rusija na opombe dunajske vlade glede san-Stefunskega dogovora, katere je prinose! Ignaticv, uij še ničesa odgovorila. Rusko-angleška vojska. Drugi časopisi kaj rudi upajo, ali izrekajo upanju, du so bode naredil so mir. Ne tuko ruski. Ti tako piSojo, kakor da bi so jim vojsku gotova stvar zdela. Naj tu le nekatero stavko omenjamo. Pod naslovom „biti uli ne bitiu prinašajo »Moskovskija Vedomosti14 članek, v katerem razglaba, 'da si ima Iluzija zdaj v tem trenutku staviti vprašanje: ali.kote Rusija ostati velika, mogočim, samostalnu država? ali hoče ostati hraniteljica sorodnih in severnih narod-nostijV ali hoče svoje postavljeno na Črnem morji tako utrditi, kakor to terja njena go »podatka bodočnost na jugu? ali se hote K u sija znebiti davečega orijentahiegu vpradanja, ki jo sili vsucih dvajset let veliko vojno voditi in jo zadržuje v njenem notranjem in gospodarskem razvoji? — Ali pa nuj se Ruska odreče suma sebe, vse svoje zgodoviue, vse veljave politične poleg dru/.ih držav? ali naj izgubi ve« vpliv pri slovanskih narodih, veljavo pri azijat.sk i h narodih ter tam vzbudi ne-prijateljsk duh? Razumije se, da na taka vprašanju Rus odgovarja: nikoli se ne udajmo, hoj ujmo odločni in krvavi boj z Angličanoin in vsacim, ki nas hoče tako ponižati. Anglija zahteva, naj Rusija predloži ves dogovor san Stefanski konferenci v preudarek in ob jednem Salisburv posije okrožnico, v katerej ome tava hkoro ves dogovor. Vidi se, da hote zavidni Angličani Ruse pripraviti ob vse plode velikih bojev in UBag, da jih hote ponižati in jim svoje jerobstvo usiliti. Na to Rus ne more drugačo odgovarjuti nego odgovarja. »Odločilna minuta jo prišla-' pravi „(lotos" —. Obe stranki sti govorili zadnjo besedo. Na shod kongresa nij več misliti. Anglija ga jo h svojimi tijatvami nemogočega naredila. Rusiju mora svoje mori sesrodotočiti in vse na to obrniti, da se na vse slutaje pripravi. Ako so torej Angličanje s svojim orožnim rožljanjem imeli morda smoter da bi Ruse prestrašili, tega nij so nij kratko nij malo dosegli. Rusija nij vojsko željna, ali iz nje mož kiga obnašanja je videti, da jo sprejme, uko jej bodo Angleži usilili jo. A mi drugi Štovanje? Mi bi pač želeli mini — vsuj se zn dvajset let. Mej tem se jugoslovanstvo in severno Slovanstvo ukrepi in utrdi in potem se nema bati vseh sovraž nikov. (Y!o pa je sojeno, du bode zdaj tekla se kri za prve pridobitve boljše slovanske bodoč- nosti, molili bodemo vsi za zmago sveto in bratovske nam Rusije. Stara in nova šola. (Dopis iz '(niskih krofov.) Pri budgetnej debati v državnem zboru o proračunu naučnega ministerstva oglasi se navadno nekoliko zastopnikov duhovenske stran« ke, kateri napadajo novo Solo; a zopet nekaj mož se oglasi, da te napado odbijajo. Letos sta novo Solo kritikovala dekan Ptliigl in pater Greuter; zagovarjalo jo je nekaj manj znanih poslancev, a Se ti nič posebno goreče. Da pa jaz o tej stvari v Slovenskemu Narodu" kratko besedico izpregovorim, temu stu mi dala povod dva nemška Šolska lista, katera dohajata v roke tudi slovenskim učiteljem. Mislim namreč vladno „Luibucher Schul-zeitung" in oticijozno graSko „Pitd. Zeisch.u Kakor na komando stu ta dva lista v svojih poslednjih brejih orožje zoper patra Greuterja in dekana iMIllgla zgrabila, da jima parirata. Nu obrazu pa se bere tirna službenima listoma, katera brž tudi sama slutita v novem Šolskem stroju nekaj gnjilegn, du sti re* le najeta zagovorniku nove sisteme. Ali smo pa mar mi kukovi branitelji stare Šolske dobe? Ali mar pritrjujemo zastopnikom in zagovornikom golili cerkvenih interesov? Niti ono, niti drugo in mi imamo pred očmi edino le blagor narodu, osobito naSoga slovenskega, zato utegne biti iz tega stališča naše umu njo nasproti „staroj in novej šoli" nepristransko. Prednosti stare Sole sobilote-le: Stala je malo, naučila je pa bistro, u k a želj no mladino umnih staršev pri dobrih učiteljih Se precej, odgojevala jo pa v smislu krščanskem, kar nij prezirati, prav dobro na onih zavodih, kjer so omikani, domoljubni učitelji Mstek, Pisma iz Dalmacije. IV. V Henkovcu dno 1. aprila. Tujcem, ki bi prišli v Zudor samo zu svojo zabavo, moralo bi so v njem juko dolg čas zdeti; se ve da, ako nij Slovan. Ponavljam, ako ti i j Slovan, kajti v sedunjej dobi, — dobi slovanskega prerojcuja — je, kakor po vseh slovanskih mestih tako tudi v Zadru, največje veselje domačinov, ako jim jo dana priložnosti seznaniti se z ennkomisleeiiu členom kacega dru&ega slovanskega odrastku, ter i/pregovoriti z njim nekoliko besedij O Sedanjosti in dozdevne j pribodnjosti S 1 o v a n s t v a. Razumejo se samo po sebi, du sem bil tudi jaz jako prijazno sprejet v vsako domačo zadersko družbo ter, da sem z veseljem opa- zoval o vsakej priliki, kako se je vsled ne | pričakovanih a davno Uto zaželenih dogodkov poslednjih let, narodna slovanska zavest okrepila v vseh slojevih slovanstva tako, kakor bi pred desetimi leti nikdo pričakoval ne bil. Posebno veselje mi je bilo rnzgovarjati se z urednikom dalmatinskega „Narodnoga lista*', kateremu se imam v prvej vrati zahvaliti, da sem bil natančno podučen o različnih političnih okoliščinah Dalmacije. V družbi njegovoj in v družbi druzega slovanskega domoljuba, pO rodu Slovenca, preživel sem v Zadrti naj IcjiSo ure, katerih se bodem vedno z veseljem spominjal. Ako naposled Se omenim, da sem mej drugimi cerkvami obiskal tudi pravoslavno, ter bil v njej navzoč pri zadušnej masi po runjcem nadvojvodu luane Karlu in povem, da se ini je sreo skoro veselja ra/plakalo, ko sem čul krušno mehkodonečo staro Jo van s ko liturgijo, ter da sem so nehote raz- jezil nad Kunom, ki je nam katoličanom iz cerkve domač slovanski jezik, po svetem Cirila i u Metodu vpeljanem, izrinil, — kakor da bi tudi Bog sovražil, enako nekaterim ljudem in vladam nad jezik — popisal sem v glavnih \ tezah svoje kratko bivanje v Zadru. Sicer jo vreme juko neugodno postalo, kajti samo dve uri potem, ko sem znpust:' Indijo je sobice sijalo; koj ua tO se je | nebo zopet zatenmilo, jug jo z novo močjo potegnil in vsul se je gost in dibel dež, ki jo trajal cele Štiri dni. Ko bi hotel konec dežja pričakovat', moralo bi me v Zadru samega dolzega časa kome biti; torej sem Bklenil odpeljati se tretji dan po kojnem proti ltonkovcu, ko hi imelo tm': — kakor pra\i narodna poslovica — „prekljo padati z nebes". Se ve, da mi je največ do tega bilo, da (spoznam deželo, po lak rej so bodem vozil, torej sem najel na pol zapit voz — „kočijo", in duhovniki lepo v slo?, nositi delovali. — Nasproti temu, pa se je v novej dobi za nekatere šole v prvej navdušenosti za brzi napredek, ki pa nij mogoč bil, od strani vlade, ali od strani raznih ljudskih zastopov, preveč v ta namen dalo, preveč kapitala založilo v stvar, katera pri sedanjem duševnem In materijalnem stanju ljudstev ne more Se donaSati pripadajočih obresti. Tako ob laro-vane Sole ali pa boljši kraji, preskrbljeni s tako bogato opravljenimi Solarni so pa le silno redki. Nasproti tem pa je mnogo mnogo krajev, kateri z novo Šolsko dobo nijso nič pridobili, razen novih Šolskih gosposk, o katerih je pa jako dvomljivo, da bi bila na dotično golo skrbnejše od starih. So Sole, katere imajo starega .Šolnika", staro „poslopje", stare klopi, stare knjige (posebno na Slovenskem, kjer se nam nove knjige ne dajo), stare meto ie, z eno besedo, novega in boljšega nič. Poprek v celi državi, in tudi poprek v posameznih deželah stane novo Šolstvo mnogo mnogo več, a od teh večjih stroškov imajo žalibog le „privilegirani" (nemSki in nemškcvalni) kraji iu le „priviligiraniM učitelji na „priviligiranih" Šolah korist. Enakomerno se svota, za Šolstvo V obče izdana, nij razdelila. Od tod prihaja, da se slišijo pritožbe o novej šoli. Očita se, da se v „novej šoli" morala in krščanstvo zanemarja. Ako smo nepristranski, moramo pritrditi, da se je v prejšnji šoli več za moralo in krščanstvo storilo, kar je čisto naravno. Duhovniki, kot načelniki šol, so bili po svojem zvanju navezani, učiti moralo in vero v cerkvi in šoli. Storili so pa to, ako so bili pravi narodovi učitelji, tudi z veseljem, kajti dobra šola jim je bila ponos, kar vidimo posebno pri pokojnem biskupu, Slomšek u, ki so nij morda hlinil prijatelja šolstvu, ampak bil mu je iz srca vdan. Učitelji pa, kot odvisniki in nekako po-dložniki cerkvenem predstojnikom so bili nekako tako primorani, pomagati pri poduku krščanskega nauka, kakor so slovenski učitelji dan denes nekoliko primorani zopet mlatiti malo potrebno nemSčino. Pravo jedro naše kršanske vere učiti pa je toliko, kolikor po saj boljših moraličnih principih mladino od {rojevati, zato je v tem slučaju stara šola res lepo odgojevala. V obče je imela stara šola glede odgoje nekoliko prednosti pred novo šolo, kajti vsled slabo razumljenega nliberalizma" je res nekaj puhlih učiteljev mislilo, da je „vera le" „neutn-nostM in so jo kot tako le zasmehovali. Neka- teri so 86 pa kmalu prepičali, da je pri neumni deci, kjer se šiba več rabiti ne sme, opomin na greh, na vero na Boga, na božjo kazen vendar le najboljše sredstvo ea dobro moralično odgojo. Sicer pa učitelji dan danes kaj malo utegnejo skrbeti v posebni meri za odgojo ker se jim je toliko realističnih predmetov V ljudske šole naložilo, da z razlaganjem prirodoznnnstva t. j. prirodnpisa, fuike, kemije potem zgodovina, zemljepisa, geometrije raznih kmetijskih parog res lo malo časa ostane, da bi v primernih navodili mladino moralično odgoje vali. Duhovniki pa so žalibog zgubili veselje do šole, kar je razumljivo, ker se jim je nekaj pravic do šole od-vzolo. In tako je res opravičeno, ako se toži, da se za moralično odgojo toliko ne stori v „novi šoli" kolikor se je v stari storilo. Ker se pa čas v novi šoli porabi mnogo za realije, potem je razumljivo, Če so otroci v čitanji, t. j. mehaničnem, im v pravopisu nekoliko manj podkovani, toda so tudi le na nekaterih Šolah. Ta poslednja tožba se čuje posebno od učiteljev srednjih šol, kar pa je posebno radi tega razumljivo, ker bi si poslednji radi v mehaničnem čitanju, računstvu in pravopisu učence izurjene dobili, da bi potem se ložje samo z znanostnem predavanjem svojih pred metov bavili, kar pa zopet nij pedagočno So za srednje šole. A godi se žalibog tako. V realkah n. pr. se uče zdaj neznano veliko roalij, a tudi veliko jezikov. Ihmtakrat pa se nahaja dijak, dovršivSi celo realko, kateri pa ne razume niti n. pr. na Slovenskem, niti svojega (slovenskega), niti nemškega, niti francoskega, niti laškega, niti angleškega jezika, a vadil se je morda vseh teh peterih a gotovo čveterih jezikov. Preoblaga se večkrat naša mladina, toliko v ljudskih, kolikor v srednjih šolali. Vendar pa so take in enake pomote pri šolstvu nahajale tudi v prejšnji dobi in bodo se nahajale tudi v poznejših dobah. Radi tega mej političnimi strankami tudi prav za prav prepira ni, kajti nijedna stranka ne more biti nezmotljiva v svojih napravah prepiru je vzrok političen moment. Znano je vsemu svetu, da je vsa vredba pri sedanjem šolstvu prišla uradnikom v roke da oni gospodarijo čez šolstvo. To gospodarenje pa se vrši le po enem kopitu, po enem sistemu, kateri pa ni primeren niti vsi m narodom našim, nitivsimdeže lam. Temu se vpirajo poslanci konservativne, pravne stranke, temu se upirajo poslanci, kateri zastopajo narode. Naj se tedaj dopusti posameznim narodom in deželam naj se dopusti deželnim zborom, da se oni uravnajo? šolstvo po svojem. Šolstvo, cerkveništvo kmetijskto — to so kul turne zadev« posameznih narodov, dežel, okrajev in občin, zato naj se te zadeve izroce> omenjenim faktorjem. TI činheniki poznajo svoje potrebičine duševne in telesne ti poznajo svoje telesne in duševne zmožnosti, in prematim bodo si po izgledu druzih kulturnih narodov že sami skrbeli za svojo lastno izobraževanje in napredovanje. Narodom dati svobodo in pravice pa bode prepira in tožeb konec! Politični razgled. Not ruuf«» «■».<*■«». V Ljubljani IG. aprila Cesti r je imenoval 17 novih udov ordas zlatega ovna, največjega ordna, kar jih ima Avstrija dajati. Mej temi so vse stranke zastopane; nadvojvoda Franc Ferdinand, nadvojvoda LtOpoM Salvator, Moric Esterhazv, grof Goess, grof Vrbna. knez Adolf Auerspeifr, grof IMiard Belkredi, grof Trauttmnnsdorf, grof Karolvi, knez Josip Aleksander Sch8nburqj-Hartenatein, namestnik tirolski grof Taaffe. Na Of/tf»«**rVr»tK so se opozicijonalne stranke združile v jedno fiuijsko stranko, ki hoče Tiszovej vladi oponirati in šteje uže 120 udov. Sodi se pa, da ta fuzija ne bode dolgo trajala, ker je sestavljena iz različnih elementov. Angleški bivši minister vnanjih zadev jo govoril v angleškem parlamentu zoper A.tv #fW/», rekoč svojim rojakom, naj bo bo zanašajo na zvezo z našo monarhijo, ter je očital Avstro-Ogerskej, da nij sposobna za vnanjo akcijo, ker Slovani vlečejo z Kusi, Magjari narobe, Nemci pa da absolutno za mir. Zoper ta govor polemizirajo dunajski listi hudo. — Češki „Pokrok* je o tem več govoril, pa je bil konfisciran. Viiuiif4» «1 r£isv4». Iz €\tfifjw4t«ttt se javlja: Rusi so vse priprave storili, da bodo ob prvem znamenji zasedli Carigrad, ako Angleži vojsko začno, in da se polaste zgornjega Bospora. — Veliki knez Nikolaj se je 13. t. m. s svojim generalnim Štabom vozil po Bosporu navzgor in je ogledoval pozicije, katere imajo Turki zasedene. NvBM&ki cesar jo baje pisal rumun-skemu knezu Karlu, naj se v besarabskem vprašanji uda ruskim željam. Tudi Bratiantt je na Dunaji iu v Berlinu podoben dober svet slišal. Wt*itij4wnmki vojni minister je zahteval od ministerskega sveta dovoljenje, sklicati 00 000 mož, ki bodo zbrali se v tabor ji pri Briudisi. — Zoper koga hoče Italija vojevati? kakor Zadrani enake vehikeljno popolnem po krivici imenujejo. Določeno jutro v dogovorjeuej uri postala je imenovana kočija pred gostilnico, v katerej sem stanoval. — Gospodar njen priporočil me je svojemu hlapcu, katerega je „kočijaza" imenoval, z besedami: „Ovo je naš čovjek," in voz je zdrdral dalje. To priporočilo se mi je dopadlo, vendar pa nij sem vedel, zakaj je bilo izgovorjeno. Imel sem se o tem prepričati pozneje. Odhajajoč iz Zadra, ogledal sem si svojega voznika natančneje. Bil je tridesetleten „mladenič" majbene postave, nekoliko zakriv ljenih nog iu s precejšnjo grbo na hrbtu. Oblečen je bil v vojaško obleko, katerej Be je komaj še poznalo, da je nekedaj bila višnjeva. Na kolenih je imel hlače raztrgane, iz česar sem sklepal, da mora biti jako pobožen človek. Vajeti dveh živalic, zaradi katerih sem v zadregi, ali bi ji imenoval konja, muli ali osla, držal je jako mehanično v levej roki; desna pa je krčevito stiskala bič, kateri je večkrat, kakor je bila potreba, poleg izreka nhi, brate moj!" padal sedaj enej sedaj drugej imenovanih živalic po hrbtu. Cesta, ki pelje iz Zadra na kopno, je jako dobra; bič je bil — kakor mi je voznik pozneje zatrjeval — še le prod štirimi dnevi nov, — torej nij čudo, da sem se tako hitro vozil, da sem moral, iz mesta pridši, voznika opomniti, naj ubo/ih živalic ne žene tuko, ko da bi šlo za Pog ve kaj. Pustivši na desno zadersko predmestje Arbanasi, peljal sem se sredi lepo obdelanega polja in vinogradov mimo malega zaderskega pokopaliŠCa in na pol razvaljene cerkvice Matere Božje do Ploče, — vasi obstoječo iz kakovih štirih hiš, — vedno več ali manje po ravnem. Pri Ploči pa začenja cesta nekoliko navzgor iti in traja to kakovih dvajset minut, v katerih se dospe na vrhunec pogorja, ki bo razteza od Vranskega jezera do Vrlji-Skega zaliva. Na najvišjem mestu ceste, — ki se imenuje Babin dub — stoj i ti dve hiši, katerih ena je gostilnica. Od tod se odpre jako lep pogled na zapad po morji in otocih, na izhod pa črez rodovitno in prostrano zemuni-ko dolino. V Zemuniku, ki loži prav ob kraji te doline, rekel sem vozniku malo postati. Iz-pivši sam kozarec vina, ki se mi je prav dobro prileglo, plačal sem ga tudi njemu pol litra in potem sva so vozila dalje. Ko sva po cesti, ki se onkraj Zemunika deli, zavila na desno proti Benkovcu, začel mi je voznik Čisto nepričakovano peti: „Zastave ho n.iSo viju, Hajdino, hajdino vanjo v boj," itd. za to: Zahvala. Vsem gg. volilcem in agitatorjem, kateri so s svojim neiitnidljivim delovanjem pri volitvi III. razreda 12. aprila t. I. pripomogli k zmagi patrijotične stranke; potoni tudi ravno tako narodnim volilcem T. razreda za njih udeležbo pri volitvi 15. apr. 1.1. izreka svojo najtoplejšo zahvalo V Ljubljani 16. aprila 1878. Narodno-mešČanskl volilni odbor. Domače stvari. — (Volitev v I. razredu.) Dopola ju jemo svoje včerajšnje poročilo o volitvah, da so imeli slovenski kandidatje v I. razredu: g. Mihael FakiC 83 glasov, g. Josip Str-zelba 82 in g. Frane Bučar 81 glasov. Komiki voljeni kandidatje no dobili: g. Do-berlet 114 glasov, dr. PfefTerer 111 in dr. Supan 110 glasov. Torej je razločka mej gla-Bovi (83 od 110) za 27 glasov. — (O nedeljskej h es cd i) v ljubljanskoj čitalnici, prejeli smo učeraj po sklepanju lista obširnejši popis iz katerega pa, ker smo liže po vrhu poročali posnemljemo le ono kar se tiče mlade, prvikrat v javnosti nastopi vše -pianistinje gospice Milke Catioovičeve. Cital-niško občinstvo jo imelo prijetno premembo v programu in virtuoznost in srčnost s katero je imenovana gospica svojo teško nalogo izvršila (Saltarella Ilellarjeva) pridobila jej je občno priznanje in glasno pohvalo, Da M imeli le priliko, čuti gospico mnogokrat še na našem . t. in. proglašena kot Ugasneta. V 13 vaseh je zbolelo mej 3175 dušami 201 irdividuvov, uiner'o je mej temi 58 otrok in ena žena. — (V lioki) je 12. t. m. pogorel hlev Franca Kalana. Škode je 800 gld. Pogorelec nij bil zavarovan. — (Nesreča.) V trboljskem rudniku je šina pala delavcu Avgustu Drnovšku na nogo in ga hudo poškodovala. — (Štajerski deželni šolskis ve t) strogo postnpa zoper krajne šolske svete, kateri ne store svoje dolžnosti v zadevi kaznovanja starišev radi neopravičenih šolskih zamud. Po poročilu „Graz. Zeit." je bil načelnik kr. 6. sveta radi neka/.novanja starišev sam obsojen na denarno kazen, katera se mu ni hotela na uloženo v pritožbo odpustiti. — (Naučno m ini sterstvo) je izdalo nkaz, po katerem naj se učni jezik posebno marljivo goji po ljudskih šolah in po učiteljiščih. Da bi le to relialo pri nas, glede našega Slovenskega jezika! — — (Iz Brežic) se piše: Naša okrajna sod nij a išče hudobneže v, ki so uže večkrat na železnici škodo delali, katera je pa po sreči vselej opužena bila iu se nij kaj hudega pri-godilo. Dne 28. pr. m. malo pred prihodom vlakovim bil je službeni signal stanje brežke proti Vidmu tako premaknen, da je kazal na ustavljenje; dne 30. pr. m. je bilo od mostu bruno odtrgano in črez tir položeno; po sreči ga je čuvaj zapazil, prodno je vlak prišel. Nekaj d ni j kasneje so našli na tiru šib in grmovje, Do zdaj nijso dobili še zlobnežov, ki to počenjajo. — (Vojaško.) Iz Vipolž na Goriškem se piše: Naj omenim, da je bil 7. t. m. tukaj v Vipolžah nek major z jednim prostakom vojaškega pefi polka, ki biva v (Joriei ter ogledal in opisal vse homCO, Drugi dan 8. t. m. sta prišla zopet dva častnika ali ofic rja pregledat naše brde. To nič kaj dobrega no pomeni; ne vemo, se hočejo li ustanoviti na meji ali pa pomakniti dulje, bodo šlo za vojsko uli za mir. — (Izselitev v Ameriko.) Poroča so „Slov.u, da ^o iz Goriškega, posebno ta Vipolž, Cerovega iu Kvlakega, in sicer iz vsake občino po jedna družina odpravljajo v Ameriko, ter bo nekomu doktorju iz Ćividad* dali uže nekaj denarjev za pot. Ker je mej Italijani mnogo sleparjev, je treba dobro paziti, komu da se človek zaupa iu izroči svoje imetje. Pravijo, da odrinejo 25. t. m. v St. 1'Vančisko. Vožnja za vsako osebo znaša neki 100 gld. Razne vesti. * (Na bojišče) v Bolgarijo je na ukaz ruskega carja prišla komisija pod predsedstvom ereneral-majorja Fulona, da bode grobo pogre-benih mrtvih vojakov in konj kar se da des-inficirala, da se bolezni ne zarode. Pa uže zdaj baje tifus precej močno mori v niskoj, še bolj pa v turikej vojski — kakor časniki pišejo. "*(VeraSaBulič in bivši policijski direktor general Trepov.) Porezali smo, da bo peterhu^gski porotniki Vero Sa sulic, ki je strelila na pobcijskega direktorja, da bi ga umorila, oprostili in jo je ljudstvo potem pozdravilo. Novejša poročita kažejo, da Trepov nij človoško ravnal. Zato je car odpustil ga iz državne službo in ga poslal v Odeš"*. Ravno vslod onega svojega obnašanja je bil Trepov nepriljubljen, zatorej porotniško opro^čenje. '* (Velika noč in konec Rvota.) Lmi jo bila 1. aprila velika noč. Lotos bo 21. aprila. Najknsneje bode pa velika noč leta 1886, ko palo na Markov dan 25. aprila. Za ta dan prorokuje Francoz Nostrodamus ,, konec sveta." Ali io potlej vredno, da so Angleži ravsajo za Bolgarijo, če imamo še sumo 8 let na tem svetu biti? * (Dunajski želodec) Dunajski magistrat je izdal svojo statistiko, ki nam pripoveduje, da so Dunajčanje leta 1877 zaklali in pojeli 05 503 govedov, 167 691 telet, 236.104 prašičev, 47.2S0 jagnjet, 371,704 ovac in 4056 konj. * (Kmetska sodba.) V ogerskej vasi Felpeč je oni teden gorelo. Ljudje bo uganili, da jo nek Josip David zažgal. Ta sliši, kaj so o njem govori in hoče iz vasi umakniti se. Ali kmetje ga doteko, pobijejo na tla in tako dolgo tepo, da je umrl. Kasneje se je izkazalo, da je nedolžen. 40 kmetov je z laj zaprtih. * (Po greb Earla of Leitrim.) Povedali smo uže, da so irski kmetje pristavniki ustrelili angleškega bogatega graščaka lorda L Mtirnia v gozdu, ker je bil neusmiljen ž njimi Zadnjo sredo je bil Leitrim pokopan v Dub-linu, kamor so njegovo truplo prepeljali. Tukaj pa so Irci velike demonstracije proti Angležem in proti mrtvemu delali, policiji jo s težave ubranila, da razdražena množica pogrebeov nij tepla in pogreb zaprečila. * (Požar v rudniku.) O požaru V rudniku pri Dubcovih donaša „Bohemia" sledeče poročilo: 01 10. t m. traja uže v rudnikih za premog Rihard Ilartmanovih v Lado* vicu pri Duhcovih takov požar, kakoršou je le redko kje videti. Požar je nastal v onem oddelku, kjer so ravno tisti dan delali, ter se je s takošno silo iu hitrostjo razširil, da si je plamen na dvanajst lnzličnih krajih izhod dobil. Pravi uzrok požaru se do zdaj še ne zna. Kmalu, ko so ljudje požar zapazili, hiteli so i/, cele okolice z gasilncami v pomoč, a ves trud je bil zastouj. Pripoveduje so, ka bode prišlo 12. t. m. topništvo iz Torezina, katero hode v.se one kraje raztrelilo, kjer požar divja, iu bi ga na ta način uničilo. Nad 70.000 centov premoga, kateri so bili v shranišči, jo uže zgorelo, iu ako požaru no bodo mogli vsaj toliko »braniti, da se loti glavnega rudnika, bode škode neizrekljivo veliko. * (Strašni umor.) Poroča se iz Hamburga: „II;imt>. Nadir." pišejo: 9. t. in. našel ju nek prižigalee BVetilnio ua polju sv. Duha za mlinskim kamnom stoječem pri tamo'njem mlinu neko v kariran dežni plašč zavito iu prevezano reč. Bil je tO gornji del trupla po [ dozdevi dvajsetletne žensko ; spodnje ekstre- Imi tet o odrezane bilo so pak ravno nad stegui. Vrat bil je povprečno prerezan, in od tod peljala je prerez po vsem životu; prsna votlina bila je odprta ter iz nje notranji deli vzeti; pravijo, da je bil tudi hrbtanec odločen. Glava ima plave lase, a kratko odstrižene, kar je najbrž morilec storil. Roki in prsti kažejo, ka js bila umorjena gotovo šivilja. Nedvomljivo p»k je, da se zločinstvo nij na tem kraji zgodilo, kjer so je truplo našlo, marveč, da jo ono moriU c tja zavlekel, in bi se tako no mogel njegov sled najti. Kakor pravijo zdravniki, je umorjena malo prej pO rodila. * (Draginja v Parizu.) .Iako obširna zarota plete se baje, kakor piše Jean de Ni vel le, proti tujcem, kateri bodo svetovno razstavo pohodili, pak tudi proti Parižanom samim, koji po gostilnicab živijo. (iostilničarji, restavruter)i in vsi oni, koji za želodec druzih skrbijo, so tega mnenja, da jim je prilika Ugodna, ter bi se dalo sedaj mnogo več prislužiti, nego druga leta; so tedaj tako brez obzirni, ka se mora človek vprašati, bi li ne bilo dobro, ako bi se jim to veselje malo pri kratilo. To bilo bi toliko biglju, ker imajo še le glavno preskušnjo onega prizora, ki se prične 1. maja, i u mora navadni gost za one plačati, kateri bedo še le prišli, in kateri bodo popolnem odrti zopet odšli, ter se še dolgo spominjali purižke gostoljubnosti. — Poznimi nekoga, kateri ima navado, vsak večer pred neko kavarno časopise čitati in zraven dva ko~"rca mandelnovega mleka piti. Ta mala porcija stane navadno jeden frank. Uže to je povekšano na čast ruzstavi za 25 cent. Nij li to brezu ino in so ne smemo vprašati, kaj bode še iz nas ubozih Parižanov. — pravi fraucosk list — kojim bode naša navada toliko draga postala? Ako je uže sedaj tako ab pričetku razstave, kaj bode Še po zneje. * (Živinska kuga) razsuje v Srbiji in žuga Srbom pri govejej živini veliko škodo narediti. Meje naše monarhije proti Srbiji bo torej zavarovane. 6. ,,3iej «1 verna atoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena HO kr. l/.iiuj vseli boloznij, kntoro bogato statistiko •mrtij, ju pljučna Biifiica, za katero jih vsak dan na tisočo umru in katera največjo žalost nosi v družin-eko življenje, naj navadni j Aa. Tolikimi, katere so najprej delali v Hrti si ju, a jih potem tudi drugod i skoraj povsodi ponavljali, so dokazali, ka je ter, smolnat jelkiu produkt, vrlo dobrega in h rečnega vpliva na vse, ki trpe za jetiko ali bronhitis« Ter su dade najboljše, uporabljati v obliki kapsul iti ho moj temi m> osobito GrUVOtOVO teme kapsule proti onim boleznini mej ljudmi popolnem udomači Iu. Naj navad nejAo jciidjo pri vsacem obedu po 2 do U kapsulo iu bolnik skoraj na hip občuti nukovo olajšanje. Da izognoS mnogim ponarejanjem, oziraj hu na to, tla ima etiketa sklciiičinu podpis g. Guvota v troburvunem tisku. (Hit—1) Zalogu v JJitbljimi: (m. fit-titli. hkaenitar. Dunajska borza IG aprila. (Izvirno tolografičnu porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 61 gld. 40 Enotni dri. dolg v srebru . . S.r> „ 35 Zlata routa........ 7.'J „ 10 1860 dri. posojilo..... 111 m — Akcijo narodno banke .... 795 „ — Kreditno akcijo...... 21.i n — London......... 121 „ HI) Napol.......... '.» „ 71 0. kr. cekini....... 5 „ 75 Srebro ........ 10ti „ t>6 Državno marko...... (10 — Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. 9> Doktor Zober44, originalen slo vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 'J. „Kitfij'ovHske povesti44 od 15ret llarte-a. Cena 50 kr. 3. ptlkigotner44, tragedija v 5. dejanjih Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. 4. ,,Na Žerinja/i*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr. 5. „Župnik W«lnjivldskl". Spisal Oliver Uoldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. Zahvala. Za gorko sočutje* mej boleznijo in za obilno udeležitov pri pogreba ranjcoga gosp. Miroslava Homana, trgovca, posestnika in predstojnika h radijsko družbe za radovljiško podružnico, dno 13. aprila, izrekuje v som prijateljem, znancem in drugim udcležiiikoni najtoplejšo zahvalo I (li!o) rodbina Homan. V Badovljlol, 13. aprila 1878. Rudolf Kirbisch, sladničar, (117—8) •v LJ ubijani, ko iigreaiil trgr* priporoča za veliko nor pirhe iz slndkorn, traganta, iz Žide in slame spletene (ob jednem škatljice za cukrčke). Potem vsak dan frišne pince, Pan di milano, Titule in diuge pekarijo m torte, potem Bero-linske bahune (prav novo). MF Pri lepem vremenu Isdenina. W Vnanje naročbe se točno izvršujejo. Elegantna spomladanska obleka IS J*Ol«l. □Pralstlčnst spomladanska zgornja suknja 1» golcl. Trdne spomladanske hlače 5 KOlr. v Ljubljani, slonove ulice štev. 11, v Liikiiiuuovej hiši. J|^P"~ Vitanje naroelte se proti povzetju urno izpr&e in nepristojno brez iu/o-vora nazaj i^zume. (111—4) Poljna, iijiviia in gozdna semena, zanesljivo kaljiva, osobito semo orjaške pese, franc. večne detelje in* raznih trav po najnižjih centih prodaje IVIor l^iNMiik, trgovec in ekonom v Ljubljani, (97—7) v gledaliških ulicah st. 1. HlajfiiicjMe olje iz sala pomuhelje-vili (dorševih) jeter izvrstno zdravi kašelj, sušico, rakitis, brauiorjo ter najboljšo čisti kri. Vsako Btoklunico /. navodom po 60 kr. prodajo Gabriel Piccoli, lekarnicar, na dtamjukej centi v Izubijani. JjfG~~ V nanj ti naroćbo i^vi.hujo ho takoj s poštmui povzetjem. (72 — 13) Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodno tiskamo" v Ljubljani so izšle in bu morejo dobiti sledečo Blovunske knjige: -A— Bomani in povesti: 1. Kraseui Tatcubali. Izvirna povest, spisal J, Jurite, velja......50 kr. 2. fflvln 11«1i1«>iiIm. Ivoiiiiiu, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 8. 14miiI«>r«-i«-t*. Itoman s |iogorsko#a zakotja. Češki spisala h ar t ina iSvbtia; poslovenil Franjo Tomšič. volja........50 kr. 4. Prvi |»oljul>. Novela, Bpisal J. Skalec. — Na trni m«iul[i. Novela, upi«. J. tikalec, velja 25 kr. 5. Hhicu. Novela, francoski spisal H. liiv&re, poslovenil Davorin IJottntk. — Cerkev Iu drsava v Ameriki. Francoski spisal J£t Labouluye, poslovenil Davorin liontnik, velja ... 25 kr. Ijlstlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Itibič. — Zivuto|iiHje, Bp. Itajč Mož. — ireseru, Frešerin ali 1'resireu, sp. Fr. Levstik. — Telečja peceuka, novela, sp. J. Jureti. — N. Marliiavelll, up. dr. Jtibii. — Pisma iz Kusije, sp. dr. l'elattin. — i inIvo s grozdjem ua Ituskeiu, sp. dr. J. Vošnjak, — Cagavu bude i Novulica, sp. J. Vgrinec. Ve^ja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Taulu*. — l'lasć. Novela. Kuski spisali. V. Uoyol; poslovenil L. (Jorvnjec. — Nekoliku upaauk. u izu uji sluvenskia uaruUuik pesuij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teb knjig dobiti, uaj piša „Narodnoj tiskarni" iu jiii dobi po poštnem pov/.etji. Vse skup se dajo za znižano cono 2 gold.. V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in sa dobiva: VOL zrezek „LlatU": Pomladanski valovi. Roman, spisal 1. Turgonjov, poslovenil dr. M. Sam o c. 8» 17 pol. (Jona tio kr. Potom Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Sukljo, lv. Tavčar in prof. Fr. vViosthalor v Ljubljanski čitalnici. 8° 8 pol. Cona 80 kr. KOI W s. p S a ^ § Cm H * o s- I 1» c-. o" P C l> o Mm i« -I pm B p o.. o< a 8 a r Ey B3 W H £ S m jo Trgovina mešanega blaga. 11 konliur/nej masi zapuStine gosp. J>r. S/tif.vif jim. pri sr. Lenartu r slov. (iorieah spuda skupina niuiiufakturskoy;i blaga, cenjena na.............r>'J87 gld. 46 kr. in špecerijskega, cenjena na...... 1406 „ 82 » vkup vredna............ 6698 gla. 78 kr. Odbor upnikov namerava to skupino blagu potoni proste prodaje proti gotovem plačilu prodati ter tudi prodajolnišlio prostore in stanovanje v 111' i konkurzne muse v najem dati do prodaje tiste hiše. Ponudbe se nuj hitro ko mogočo masnem oskrbniku, doktorju JanL-ottt Sevitcrn v Mariboru store. Inventar so lahko pri njem, ali pri slavnej c. kr. okrožnej sod nij i v Celji pogleda. (115—2) Lastnina in tisa »JNarodne tiskurue". IzdateJj in undnik Josip Jure it