[DVIGA. LETO V. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA FEBRUAR 1976 Pred javno razpravo o samoupravnem sporazumu Kakšen osebni dohodek? V razpravi je predlog novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Predlog je sprejel delavski svet delovne organizacije na seji dne 9/2-1976 in odprl 15-dnevno javno razpravo, ki se zaključi z dne 24/2-1976. Sprejem predloga predvidevamo na zborih delovnih ljudi v dneh 26. 2.1976. Zakaj novi samoupravni kov delovnih svetov ter pred- eporazum? Samoupravni sporazum o merilih in osnovah za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v lesni industriji in proizvodni lesni obrti, ki ga je podpisala tudi naša delovna organizacija nam nalaga tri osnovne zahteve in sicer: 1. uskladitev osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke 2. uskladitev pravic delavcev do raznih prejemkov s sindikalno listo 3. ugotovitev pravilnosti razporeditve delovnih mest v skupine. Odločili smo se za usklajevanje našega samoupravnega sporazuma v dveh delih in sicer s tem, da oblikujemo nove osnove in merila za oblikovanje osebnih dohodkov ter usklajujemo samoupravni sporazum konference osnovnih organizacij sindikata za za sprejem v mesecu februarju s tem, da opravimo postopek ugotavljanja pravilnosti razporejanja delovnih mest v skupine v drugi fazi, kar maju. Kdo je sodeloval v postopku priprave samoupravnega sporazuma? Osnovne smernice za delo in izhodišča so bila dogovorjena na sestanku predsedni- sednikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije. Predsedstvo konference osnovnih organizacij je predlog, ki je v obravnavi v celoti sprejelo brez bistvenih pripomb in tako je dobil predlog dokončno verifikacijo za razpravo. Kakšne novosti uvaja predlog novega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke? 1. delavcem, ki delajo v naj-nižj.i skupini delovnih mest, zagotavlja najnižji osebni dohodek 2. uvaja samo 19 plačilnih skupin ter tako povzema v celoti predlog lesne industrije SRS 3. uvaja grupe poklicnih stopenj izobrazbe in zagotavlja razporejanje delovnih mest z določeno stopnjo izobrazbe v ustrezne plačilne skupine 4. uvaja dodatke na osebni dohodek, ki jih dovoljuje SS lesne industrije SRS 5. uvaja stimulativno nagrajevanje po individualnem uspehu delavca ter po uspehu poslovanja delovne organizacije 6. obravnava nadomestilo OD 7. določa višino izplačil OD v podaljšanem, nočnem delovnem času ter delu na dan zveznih in republiških praznikov 8. določa prejemke in izdatke, ki štejejo med poslovne stroške in določa njihovo višino 9. obravnava izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka 10. obravnava način oblikovanja sklada skupne porabe 1. Najnižji osebni dohodek Najnižji osebni dohodek je določen na 60% povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v preteklem letu ob tem, da dosega delavec normalni delovni učinek, ki pomeni 100 % individualni delovni učinek ter 100 % poslovnih uspeh (2.040,00 din). 2. Vrednost plačilnih skupin Število plačilnih skupin je zmanjšalo od 20 na 19. Črtala se je dosedanja 1. skupina, v katero ni bilo razporejeno nobeno delovno mesto. Tako se je v celoti povzel predlog SS lesne industrije, ki vsebuje 19 plačilnih skupin. Plačil-čilnim skupinam so bila določena nova razmerja v odnosu na novo 1. skupino ob tem, da je predlagano razmerje najnižje delovnega mesta do naj višjega 1:4,96 (SS lesne industrije dovoljuje razmerje 1:5,6. Vrednost točke bo določal DS delovne organizacije ob upoštevanju dovoljene mase sredstev, namenjene za osebni dohodek. 3. Grupe poklicnih stopenj Grupe poklicnih stopenj zar gotavljajo delovnim mestom z določenimi grupami poklic- nih stopenj ustrezno razporejanje. 4. Dodatki na osebni dohodek 4.1. Vrednotenje delovne dobe Dosedanje najvišje možno vrednotenje delovne dobe, ki je bilo določeno na 17 % se sklajuje na maksimalno dovoljeno višino 12’%. Ob takem zmanjšanju % vrednotenja delovne dobe pa ob povečanju osnovnih postavk ne ugotavljamo bistvenejšega zmanjšanja osebnega dohodka delavcem z določenim številom let delovne dobe. 4.2. Vrednotenje izpolnjevanja zahtev delovnega mesta Uvajamo večji % vrednotenja izpolnjevanja zahtev delovnega mesta (izobrazba + delovne izkušnje). S tem želimo vzpodbuditi delavce k izobraževanju, ki nam ga kot obveznost nalaga Družbeni dogovor o osnovnih načelih in merilih kadrovske politike. Z enakim % nagrajujemo vse delavce, tako tiste, na katerih delovnih mestih se zahteva znanje ozko usmerjenih delavcev (priučeni delavci), kakor tistih, za katere se zahteva izobrazba visoke šole. Ob tem pa moramo vedeti, da lahko delavec, ki nima ustrezne stopnje izobrazbe ob izpolnjevanju določene starosti ter določenega števila let delovne dobe pridobi pravico, da ne glede na manjkajočo izobrazbo, delo na delovnem mestu tudi v bodoče opravlja, ne more pa si hkrati s tem pridobiti tudi izobrazbe. Tak delavec pa ima ob eni stopnji nižje izobrazbe od zahtevane tudi pravico do povečanja osebnega dohodka, vendar v zmanjšani višini. 4.3. Dodatek za udeležence NOB (Nadaljevanje na 2. strani) Samozaščita O tej besedi se v zadnjem času precej piše in govori. Zlasti je prišla samozaščita do Izraza pri odkrivanju nekaterih zločincev, ko so občani organom milice sporočali podatke o njih in so jih tudi zato hitreje odkrili. Tudi državno varnost smo v naši državi okrepili s pomočjo sodelovanja občanov in prenekateri vohun je moral zapustiti odkrit našo deželo. Vendar pa o samozaščiti ne bi smeli govoriti le v teh dveh primerih. Samozaščito je potrebno izvajati tudi v podjetju, kjer je še vedno preveč takih stvari, ki škodijo skupni lastnini. Ni moj namen naštevati kaj vse se je v preteklosti zgodilo v Jelovici zaradi tega, ker ni nihče vodil račune o skupni lasti, želel bi le, da bi moj zapis pripomogel k temu, da se kaj takega ne bi dogajalo v prihodnje. Seveda do tega ne more priti kar čez noč. Za to je potreben daljši čas, tudi samoupravna zavest bo prinesla svoje. In kje bi delavci v Jelovici lahko pripomogli k temu? Vsak dan ste sami priča številnim malenkostim, ki so dogajajo v tovarni, ko posamezniki bolj ali manj namerno povzročijo večjo ali manjšo škodo, pa potem rečejo »kaj me briga« in običajno vso stvar tudi zamolčijo in zakrijejo. To pa storite tudi vi. Pa ste prepričani da res nihče pri tem ni bil oškodovan? Da niste bili oškodovani tudi vi sami? Dosti je primerov, ko delavci odnesejo domov kakšen repro-materlal ali celo kaj več. Tatu dostikrat sploh ne odkrijejo in ta s svojimi »podvigi« nadaljuje. Primer je znan. Na obratu Gorenja vas so šele potem, ko so miličniki ujeli tatove, ugotovili, da je bilo več stvari vzetih na tem obratu. Prej pa tega ni nihče opazil. Zgodi se, da na primer pušča streha pa tisti, ki to opazi, skomigne z rameni in gre dalje. Naj se za to pobriga tisti, ki je zadolžen za streho. Pa je prav tako? Nevezano sem navedel nekaj primerov. Morda so dobro izbrani, morda ne. Morda veste še za druge. Zagotovo pa boste s svojim sodelovanjem koristili svojemu podjetju. Nenazadnje pa bo to imelo rezultat v večjem dohodku. Za tega pa večina tudi hodi na delo. č. j. Kakšen osebni dohodek? (Nadaljevanje s 1. strani) Čeprav samoupravni sporazum lesne industrije ne predvideva možnosti uvajanja takega dodatka, smatramo, da ni nepravilno, da delavcem — borcem priznavamo določeno povečanje njihovih osebnih dohodkov, saj jim s tem dajemo samo priznanje nas — njihovih sodelavcev za njihovo aktivno udeležbo v NOB. 4.4. Dodatek za delo r\fi zdravju škodljivih delovnih mestih Ta dodatek tudi ne določa samoupravni sporazum lesne industrije, ki pa dovoljuje uvajanje dodatka za stalnost. Dodatek za stalnost se lahko uvaja na delovnih mestih, ki so v delovni organizaciji ugotovljena, da je na njih večja fluktuacija. Pri nas pa smo že do sedaj priznavali dodatek za delo na delovnih mestih, na katerih kljub vsem izvedenim varnostnim ukrepom ni možno odpraviti vseh posledic zdravju škodljivega z namenom, da omilimo interno fluktuacijo in si posredno zagotovimo večjo stalnost sledili istemu namenu, vsled česar smo dodatek obdržali. 4.5. Dodatek za avtokontro-Io Zaradi povečanja osnovnih postavk plačilnih skupin smo zmanjšali najvišji možen % dodatka za avtokontrolo. 4.6. Dodatek za stalno prisotnost in discipliniranost Ta dodatek posredno predstavlja 100 % izpolnjevanja delovnih nalog delavca, zato smo ga z enako vsebino in namenom zadržali. 5. Stimulativno nagrajevanje 5.1. Nagrajevanje po individualnem uspehu delavca Uvajamo pravico do stimulativnega nagrajevanja delavca po individualnem uspehu z enakim % povečanjem osebnega dohodka delavca kot je % preseganja postavljenih normativov nad 100 %. Ob tem pa se delavcu ne more zmanjševati osebni do. hodek pod 90 %, čeprav dosega postavljene normative z manj kot 90 %. Se več, če delavec ob normalnem prizadevanju na istem delovnem mestu ne dosega delovne normative z 90%, morajo ustrezne strokovne službe pristopiti k podrobnejši analizi urejenosti delovnega mesta ali prerazporeditvi delavca. 5.2. Nagrajevanje po uspehu poslovanja Pri uspešnosti poslovanja oz. doseganja gospodarskega načrta nad 90 % uvajamo stimulativno nagrajevanje s povečanjem osebnega dohodka za 2 % ob vsakem % povečanja uspešnosti poslovanja, razen za delavce, ki so nagrajevani Po individualnem uspehu, katerim se povečuje osebni dohodek za 1 %. Tako opuščamo dosedanje štiri različne faktorje, ki niso bili najbolje ocenjevani v zadnjih mesecih. Zakaj smo še vedno pustili dva različna faktorja? Sledili smo ustavni pravici delavca, da je nagrajevan po uspehu svojega dela. Torej ima vsak delavec pravico zahtevati, da se rezultati njegovega dela merijo ter da se rezultati njegovega dela nagrajujejo. Pritrditi pa moramo dejstvu, da je delavcev, ki nimajo individualnih meril za nagrajevanje več kot 40 % (delavci v proizvodnji in delavci v strokovnih službah). Tem delavcem smo do sedaj na različne načine priznavali del povečanja osebnega dohodka. V kolektivu je bil najuspešnejši in do sedaj najbolje sprejet način nagrajevanja, ki je priznaval režijskim delavcem povprečno doseganje normativov. Vendar bi vgraditev tega načina lahko pomenila delitev stimulativnega dela tem delavcem tudi tedaj, kadar ne bi dosegali naj nižje poslovne rezultate. Tak način nam posredno znižuje torej sklade. Zato smo vgradili sistem, ki dovoljuje delavcem, ki nimajo postavljenih normativov delitev stimulativnega dela samo po pozitivnem poslovanju. Poslovni odbor pa bo moral dosledno paziti, da se razmerja osebnih dohodkov z izplačevanjem stimulativnega dela ne bi rušila, kar v nobenem primeru ne more priti vse do takrat, dokler ne dosegamo gospodarski načrt z več kot 105'%. Prav v tem pa ni skrbeti za rušenje razmerja v osebnem dohodku, saj moramo najprej doseči tako uspešnost poslovanja, ob takem doseganju pa bosta morala tako delavski svet kot poslovni odbor uporabiti svoja pooblastila in spremeniti merila. Pri delavcih v poslovalnicah vgrajujemo sistem stimulativ-nejšega nagrajevanja za prodajo naših izdelkov, stimuliramo pa tudi prodajo proizvodov drugih delovnih organizacij. 6. Nadomestilo osebnih dohodkov Samoupravni sporazum vsebuje enako oblikovanje vseh nadomestil, kakor smo jih imeli do sedaj z enako razliko, da se priznava delavcem, ki se izobražujejo, 100 % nadomestilo v osebnem dohodku. 7. Izplačila osebnega dohodka v podaljšanem delovnem času, nočnem delovnem času ter ob delu na dan praznikov Določila so enaka dosedanjim določilom. 8. Prejemki in izdatki, ki štejejo med poslovne stroške To vrsto prejemkov in iz- datkov vgrajujemo na enak način kot v sedanjem samoupravnem sporazumu s tem, da smo jih uskladili s sindikalno listo oz. SS lesne industrije. Na novo uvajamo nadomestilo za ločeno življenje, do katerega imajo pravico delavci, ki imajo sklenjeno zakonsko zvezo takrat, kadar so napoteni na delo v kraj, ki je različen od kraja delav-čeveda stalnega ali začasnega bivališča ter različen od kraja sedeža TOZD oz. delovne organizacije in opravljajo v drugem kraju delu, ki traja neprekinjeno dalj kot 30 dni. 9. Izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka Povzemamo iz sedanjega samoupravnega sporazuma ter usklajujemo s samoupravnim sporazumom lesne industrije. 10. Oblikovanje sklada skupne porabe Vgrajujemo način oblikovanja sklada skupne porabe v vsebini kot ga določa samoupravni sporazum lesne industrije. Kdaj uveljaviti predlog novega samoupravnega sporazuma? Pravico imamo, da ga uveljavimo od prvega naslednjega v mesecu, ko je sprejet v delovni organizaciji. Ob predvidevanju, da bo sprejet na zborih delovnih ljudi v tem mesecu bo torej veljal od 1. 3. 1976 dalje, sprejem v mesecu marcu pa bi pomenil uveljavitev šele od 1. 4. 1976 dalje. To pa pomeni, da moramo biti v času, ko je samoupravni sporazum v javni razpravi dovolj aktivni in tako pravočasno opozoriti na določene slabosti, če želimo opraviti pravočasno usklajevanje. Kot smo že uvodoma povedali, moramo po prvem usklajevanju opraviti še preverjanje pravilnosti razporeditev delovnih mest v skupine. To delo bomo opravili z opisovanjem delovnih mest ter njihovim analitičnim ocenjevanjem pri čemer bomo uporabili metodo in način, ki ga določa samoupravni sporazum lesne industrije. O eventuelnih ugotovljenih odstopanjih bomo razpravljali na samoupravnih organih v mesecu maju. Pri tem pa moramo vedeti, da obstaja možnost, da bomo morali posamezna delovna mesta prerazporejati, kar bo pomenilo zmanjševanje ali povečanje osebnega dohodka določenih delovnih mestih. Volili bomo! Dne 11. marca 1976 poteče dvoletni mandat dosedanjim delegatom samoupravnih organov. Na podlagi odlokov o volitvah samoupravnih organov, ki so jih sprejeli delavski sveti bodo volitve v delovni organizaciji odnosno TOZD dne 15. marca 1976. Na podlagi določil statutov bomo izvolili v samoupravne organe 266 delegatov. Delegate pa bomo izvolili v naslednje organe: Za delovno organizacijo: — delavski svet — poslovni odbor — odbor za družbeni standard in izobraževanje — odbor za obveščanje — odbor za splošni ljudski odpor — odbor samoupravne delavske kontrole. V temeljnih organizacijah združenega dela in SDS skupnih služb: — delavski svet — poslovni odbor (razen v SDS skupnih služb) — odbor za medsebojna razmerja — odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti — odbor samoupravne delavske kontrole. V TOZD stavbno pohištvo pa z ozirom na dislocirane obrate odnosno zaradi devetih obratov izvolijo v vsakem obratu tudi svet delovne enote. Delegate za samoupravne organe bomo volili tako, da bo vsaka delovna enota imela v organih svojega delegata odnosno bodo v organih upravljanja v delovni organizaciji imele vse TOZD in SDS skupne službe enako število delegatov. Kandidate za samoupravne organe bomo evidentirali po delovnih enotah, predlagali in obravnavali pa jih bomo na zborih delovnih ljudi dne 26. 2. 1976, na teh zborih bomo izglasovali tudi kandidatne liste. Člani kolektiva z ozirom na to, da v smislu določil statutov in odloka o volitvah v isti samoupravni organ ne morejo kandidirati dosedanji delegati in da je treba v samoupravne organe kandidirati odnosno izvoliti 266 delegatov, dobro razmislite o svojih kandidatih in ne odklanjajte kandidaturo, kajti po naši ustavi lahko vsakdo voli in je izvoljen. Zato kandidirajmo in izvolimo najboljše predlagane kandidate, kajti le na ta način bomo še bolj utrdili naš samoupravni sistem in našo samoupravno družbo. Franc Pavlin Letna konferenca osnovnih organizacij sindikata Jelovice Sindikat prisoten povsod Nedvomno lahko svoje poročilo z letne konference osnovnih organizacij sindikata začnem z ugotovitvijo, da se je v njenem delu precej spremenilo, v primerjavi z letom prej, in to na bolje. Skoraj ni področja, kjer ne bi tudi sindikat bil prisoten, kjer ne bi bil nosilce in pobudnik. To je do neke mere izvenelo tudi iz poročila predsednika OOS tovariša Stražar Franca, ki je s svojo zavzetostjo precej prispeval k uspešnem delu v preteklem letu. Poleg tega, da je sindikat zavzeto sodeloval pri problemih poslovanja delovne organizacije, izhodiščih za delo v 1976 in problematiko srednje- ročnega razvoja je bil prisoten tudi pri vprašanjih nagra-vanja, v samem procesu samoupravljanja, in drugih povsem značilnih področjih za sindikate. To so vprašanje zaposlovanja, izobraževanja, družbenega standarda, varst. va pri delu, požarne varnosti, zdravstva in socialnega varstva, discipline, informiranja, družbene prehrane, družbene samozaščite. Tudi na področju urejanja samoupravnih aktov in delegiranju delegatov za občinske organe in zbore ter samoupravne interesne skupnosti so sodelovali. Seveda Pa je bilo tudi vcČ akcij, ki so bile predvsem namenjene neposredno delavcem oziroma so se nanašale na njih. Delavci so prispevali za poplavljence, narejena je bila akcija za ozimnico, obdarjeni so bili otroci za Dedka Mraza, žene so bile obdarjene za njihov praznik, bila je organizirana krvodajalska akcija, socialno šibkejši delavci so dobili denarno pomoč, tesno pa so sodelovali z aktivom ZK v podjetju. Morda le še eno. Sodelovanje pri sprejemanju in oblikovanju stabilizacijskih ukrepov v podjetju je bilo še kako pomembno in zagotovo (Nadaljevanje na 3. strani) G SNf --zsasaačBE e ^110^601 (Nadaljevanje z 2. strani) brez sodelovanja te organiza. cije delavcev ne bi rodila uspehov. KAKO V LETU 1976? Ker so bile že v preteklem letu osnovne organizacije sindikata prisotne pri vseh pomembnih sklepih in odločitvah, bo seveda tudi letos ta- samezna naloga opravljena. To bo po sklepu konference morala sleherna osnovna organizacija narediti čim prej, tako da bo resnično delovni načrt imel konkretno vsebino in bo lahko tudi sproti ugotavljati kako so bile naloge opravljene. Precej je bilo govora tudi o posameznih pripombah delavcev o katerih nih konferencah osnovnih organizacij, na katerih je bilo izredno veliko prisotnih. Udeležilo se jih je skoraj tri-četrtine delavcev. Opozoril pa je tudi na tista najpomembnejša vprašanja, o katc. rih bodo člani sindikata v Jelovici morali postati bolj pozorni. To je vprašanje produktivnosti, ki je padla v pri- ko. Zlasti Pa naj bi vspodbu-jali hitrejše naraščanje produktivnosti, hitrejše združevanje dela in sredstev (v okviru GLG), usklajevanje OD med delavci zaposlenimi v sorodnih delovnih organizacijah, odpravljanje prevelikih zalog in sploh nelikvidnosti, kakor tudi o vprašanju na-daljnih naložb v Jelovici. Kljub obširnemu programu pa je bilo na letni konferenci nekaj pripomb, predvsem glede premalo konkretno izdelanih programov in pa datumov, do kdaj naj bi bila po- posebej govori sindikalna lista za letošnje leto. Vendar je bilo rečeno, da je to v glavnem le premajhna seznanjenost posameznikov, kar se bo kaj kmalu pojasnilo natančneje. Ker bomo v glasilu med letom lahko sproti pisali o delu sindikatov bo morda zanimivo mnenje predsednika občinskega sindikalnega sveta Marjana Gantarja o delu sindikalne konference v Jelovici. Tovariš Gantar je pohvalil dobro delo sindikata, kar se je posebej videlo tudi na let- merjavi s prejšnjim letom, sodelovati bodo morali pri pripravi samoupravnega sporazuma, pred vrati so vplitve, na katerih bodo resnično morali biti izvoljeni tisti najboljši, ki jih bodo predlagali delavci. Tudi delavska kontrola je še premalo delavna. Skratka, dal je več konkretnih predlogov in napotil, ki bodo morala biti v ospredju tega leta. Prav lahko pa dodamo, da bo uspeh na koncu leta zagotovljen, če bo sindikalno delo potekalo vsaj tako kot v preteklem letu. j. Čadež Denar za les iz Afrike Sredi januarja je bila v Centralnoafriški republiki 21 članska delegacija predstavnikov slovenske lesne industrije, med njimi tudi glavni direktor Jelovice Tine Kokelj. V glavnem mestu te dežele Bangui so podpisali pogodbo o gradnji žage, katere letna zmogljivost bo 25.000 kub. m hlodovine, prav toliko bo predelala hlodovine tudi nova furnirnica, zgradili bodo novo infrastrukturo za izkoriščanje tamkajšnjih gozdov. Podpisali pa so tudi, da bodo do ikonca leta 1980 predali vladi te države tehnolo- ško ekonomsko študijo o možnosti kemične predelave lesa. In zakaj se je slovensko lesno gospodarstvo odločilo za naložbo v to daljno deželo in zakaj je med njimi tudi Jelovica? Tam je že precej časa mešana Jugoslovansko—CAR družba, ki nosi ime Slovenija Bois, vendar je morala ta za svoj nadaljnji obstanek vložiti več denarja. Doslej je namreč le sekala les in ga nepredelanega pošiljala na evropsko tržišče. Za to družbo je bilo potrebno zbrati 115000000 centralnoafriških frankov za prej naštete naložbe. Ker je naš ustanovitelj te družbe, Slovenijales, želel pritegniti k investiranju tudi druga slovenska podjetja, ki potrebujejo ta les, jim je s to pogodbo ponudil tako možnost. Zanjo se je odločilo 19 lesnih tovarn, kot rečeno tudi Jelovica, ki je prispevala 5 milijonov frankov. (Ta frank je približno 8 dinarjev) Bogati gozdovi Gozdovi v Centralno afriški republiki so izredno bogati. Ležijo namreč v kontinental- Slovesno podpisovanje pogodbe v BANGUIU nem delu Afrike, za katerega je značilno izredno veliko število padavin in seveda zato tudi veliko gozdov, ki hitro rastejo. Gozdovi, ki so dostopni, ostali so namreč zaradi močvirja nedostopni, so na površini 350.000 ha. V njih rastejo najrazličnejši tropski lesovi, doslej je ugotovljeno 52 vrst. Skupaj je v teh godovih okrog 22 milijonov kub. m lesa, debelejšega od 60 cm. Doslej se je v glavnem izkoriščal le mahagonijev les, ki ga je več kot 3,5 milijona kub. m. Majhno izkoriščanje Družba Slovenia Bois izkorišča gozd le na 100.000 ha, kar je v resnici le 25.000 ha. V osrčju tega gozda je ta družba zgradila moderno naselje za delavce, ki delajo v gozdu. Posebne težave pa predstavljajo transportne poti, saj je najbližje pristanišče za natovarjanje lesa na ladje oddaljeno kar 1600 km. Les se v glavnem tovori po reki, le deloma po železnici in sicer zaradi slapov. Ta železnica pa je ozkotirna in predstavlja največjo težavo pri transportu. Les se zato izkorišča le minimalno, lahko bi ga precej več, kar po svoje pove tudi podatek, da je bilo lani izvoženo iz te dežele le 12.000 kub. m hlodovine, ki jo je posekala ta družba. Les tudi za Jelovico Jelovica je pristopila v to družbo predvsem zato, ker potrebuje tudi ta les. Po drugi strani pa je osnovna jugoslovanska politika usmerjena v sodelovanje z deželami v razvoju in prav gotovo bodo gospodarsko uspevale tiste DO, ki bodo več sodelovale s temi deželami. Torej Jelovica mora biti od vsega začetka prisotna tudi na tem področju. Ker je nosilec družbe še vedno Slovenijales, je za Jelovico seveda pomembno, da tudi na tak način sodeluje s tem podjetjem, ki vedno več prodaja v tujino in bo seveda tudi za pričakovati, da bo med izvoznimi izdelki Slovenijalesa tudi precej izdelkov Jelovice. In še tretja možnost se odpira z takim investiranjem. Dežele v razvoju bodo vedno večje potencialno tržišče za slovensko lesno industrijo. Polog žage in furnirnice obstoji tudi možnost, da bi v tem delu odprli manjše tovarne tako bi lahko naredili tovarno montažnih objektov. Tam bi bile Jelovičine gradbene barake že odlična stanovanja. Jelovica bo po pogodbi dobila dovolj kakovostnega tropskega lesa in je s tem pristopom preskrba praktično rešena. Tudi zahtevam tržišča bomo s tem lesom lažje kos. Nihče namreč ne ve če se ne bodo spremenile zahteve. Zato približno 40 starih milijonov dinarjev niti ni tako velika naložba. J. Č. Taka debla so v »CAR« nekaj povsem običajnega Nova odmera invalidnin Vse do letošnjega leta se je invalidnina odmerjala na osnovi dohodkov za leto dni nazaj od nastanka invalidnosti. Tako odmerjena osnova se je nato iz leta v leto višala samo na podlagi procentnega porasta osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, zato so nekateri invalidi dobivali višjo razliko, drugi pa nižjo, kot bi jim v resnici pripadala. S 1. januarjem 1976 se bodo vsem invalidom na novo odmerile razlike med »svojim« in »ustreznim« delom. Osnova za odmero razlike bo za vse invalide enaka in sicer po osebnih dohodkih iz leta 1975. Na podlagi novo ugotovljene osnove se bo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu odmerilo nadomestilo v višini 100 % razlike te osnove oziroma razlike, če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Če pa je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa se odmeri razlika v višini 90 % te osnove. V. ž. Novi seznam telesnih okvar Od 22. avgusta 1975 se uporablja nov seznam telesnih okvar. Razlika s starim seznamom so v tem, da novi seznam nekaterih telesnih okvar iz starega seznama ne priznava več kot telesno okvaro, nekatere telesne okvare so procentualno ocenjene nižje oziroma višje kot po starem seznamu, vsebuje pa tudi nekatere nove telesne okvare, ki jih stari seznam ni upošteval kot telesne okvare. Vse telesne okvare, ki so nastale po 22. avgustu 1975, se obravnavajo samo po novem seznamu. Uživalci invalidnine, ki so uveljavili pravico do invalidnine za telesno okvaro po starem seznamu, obdržijo te pravice naprej tudi v primeru, da novi seznam takšne telesne okvare ne vsebuje več ali pa je procent okvare v novem seznamu manjši. Upravičenec lahko uveljavi pravico do invalidnine po prejšnjem seznamu še v roku 6 mesecev po uveljavitvi novega seznama oziroma sklepa. Ce je prejšnji seznam neko okvaro označeval kot telesno okvaro, novi pa jo ne ali je prejšnji seznam določal zanjo višji procent kot novi seznam, bo upravičencu priznana invalidnina še po prejšnjem seznamu, ki je zanj ugodnejši, če bo vložil zahtevo v roku 6 mesecev od uveljavitve tega sklepa, to je vključno do 30. julija 1976. leta. Vse zahteve vložene po tem roku se bodo obravnavale izključno samo po novem seznamu, zato ne bo več možno priznati invalidnino za telesno okvaro, ki je novi seznam ne upošteva več, če pa novi seznam ocenjuje takšno telesno okvaro z nižjim procentom, bo upoštevan samo še nižji procent telesne okvare. V primeru, da bo upravičenec vložil zahtevo po uveljavitvi telesne okvare po starem seznamu v predpisanem roku, to je do 30. 7. 1976, mu bo šla pravica do invalidnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj. Na podlagi novega seznama imajo pravico uveljavljati te- lesno okvaro tudi vsi zavarovanci, pri katerih je nastala telesna okvara pred sprejemom novega sklepa, npr. že v letu 1974, ko takrat veljavni seznam takšne telesne okvare še ni priznaval, novi seznam pa takšno okvaro vsebuje, če bo takšen upravičenec vložil zahtevo po uveljavitvi telesne okvare v roku 6 mesecev po uveljavitvi novega seznama, to je do 30. 7. 1976, mu bo odmerjena invalidnina pripadala od 23. 8. 1975. leta dalje. Če pa bo takšen upravičenec vložil zahtevo po 30. 7. 1976, mu bo pripadala invalidnina le za 6 mesecev nazaj, od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Isti primer je pri uveljavljanju pravic za povišano invalidnino zavarovancev, za katere telesno okvaro novi seznam določa večji procent telesne okvare kot stari seznam. Zahtevek zavarovanca se v takšnem primeru nanaša na razliko med prejšnjim nižjim in novim višjim procentom telesne okvare. V. Žakelj Veliko na terenu Montaža na terenu je v letu 1975 dosegla kar lepe uspehe. Z uvedbo norm se je produktivnost dvignila za ca. 60 %. Planirani objekti so se zavlekli le za mesec in pol, kar je z ozirom na zelo pozno pričeto delo spomladi kar ugodno. Velik problem z dobavo materiala na objekte so še vedno pereč problem. V mesecu decembru smo obnovili vozni park z nabavo novega kombija IMV, ki nam bo služil za prevoz monterjev na gradbišča. Izboljšali smo kvaliteto tesnenja pri suho-montažno vgrajenih oknih. Napravo za ki tanje so obnovili v vzdrževalnem servisu. Monterja Oselj in Dolenc pa sta se specializirala na operaciji za kitanje. Z zamenjavo kita pa sc bo kvaliteta tesne- nja izboljšala na zadovoljivo raven. Največje gradbišče, na katerem je Jelovica vršila montažo oken, je štepanjsko naselje. Delo na drugi fazi je vsebovalo 8000 NU, katero bomo zaključili nekje v marcu 1976. Delo je potekalo brez večjih problemov in zastojev. Delo na gradbišču je vodil vodja monterske skupine Ambrožič Andrej, ki je probleme s pomočjo vodstva montaže dobro reševal, kljub večkratnim pomanjkanjem materiala in monterjev. Z redom in disciplino monterjev smo lahko kar zadovoljni, saj ni bilo nobenih disciplinskih prekrškov. Čeprav smo urejali nove norme, so monterji to sprejeli kar z razumevanjem, čeprav je bilo treba delati več in tudi kvaliteta ni zaradi tega bila slabša, celo vidno se je izboljšala. Nesreči pri delu sta se zgodili dve, z urezom v roko. Uspeh pri doseganju normativov je bilo 96 %. Plan pa je montaža izpolnila 95 %, s tem da je bilo zaključenih 31 montažnih nalogov in servisni nalog za Miinchen. Servis v Miinchenu je potekal v redu, saj so bile odpravljene vse pomanjkljivosti, narejene po zapisnikih in tudi garancijske vsote so bile na podlagi podpisov o gotovih servisih, izplačane za objekte Klug St. Ner Perlach in Haar. Tako je minila glavna sezona za montažo. Meseci zimskega obdobja so za montažo na terenu mrtva sezona. To pomeni, da je treba skupino, ki dela na terenu, zmanjšati vsaj za 50 % in zanjo najti delo v proizvodnji za določeno obdobje, ki traja dva do tri mesece. Da bi delo potekalo za tako veliko skupino na terenu celo zimo, ne moremo dosti vplivati, kajti odvisni smo od gradbenih podjetij, kdaj objekte pripravijo tako daleč, da mi lahko pričnemo z montažo. Lahko pa bi nekaj ukrepali, ko je treba te monterje, ki so strokovno samostojni, zaposliti v proizvodnji. Kajti vsa leta se nam pojavlja problem, da monterje prav na silo potisnemo v proizvodnjo, kot da ne bi bili člani našega kolektiva. Težko je najti delovno mesto samo za kratek čas, kot ga opravljajo monterji v proizvodnji, da pa nam monterji, ki jih v konicah tako potrebujemo, odhajajo iz podjetja samo zaradi tega problema, pa zopet ni prav in bi morali za to odgovorni urediti delo za to obdobje, ki se vsako leto ponovno ponavlja. Rudi Kokelj Tako si predstavlja Jaka koristno uporabo izmeta Nas intervju V tej rubriki naj bi postalo pravilo, da bi se intervjuji delali predvsem s tistimi delavci, ki niso na nekem »položaju«, ampak so to zaslužili s svojim delom v neposredni proizvodnji in so poleg tega našli tudi čas za ostale dejavnosti, ki so tesno povezane z Jelovico. Tokratni gost rubrike — Janez Bozovlčar — Johan iz obrata Gorenja vas, prav gotovo odgovarja zgoraj naštetim načelom. Sicer pa bo verjetno to tudi sam potrdil. Janez, za vas je znano, da ste že kar neke vrste »zgodovina« tega gorenjevaškega obrata Jelovice. Koliko let ste že delavec oziroma član te skupnosti? »Od vsega začetka, saj sem bil eden od treh ,soustanoviteljev' tega mizarskega obrata. Peternelj Andrej (pokojni), Kos Metod in jaz smo namreč začeli delati v stari mežnariji in to dejansko iz nič. Vse kar smo imeli, smo si sami naredili, tako tudi prve stroje. Sam sem na primer naredil skobelni stro, ki je bil čisto lesen, tako tudi skobelna glava. Sicer pa moram reči, da smo se lotili takrat vsega in smo tudi uspeli. Obrat se je sicer le počasi širil, saj takrat ni bilo posojil za Zopet o inovacijah Komisija za izume in tehnične izboljšave se je sestala dne 21/1-1976 in je obravnavala 6 predlogov za razne izboljšave v podjetju. Obravnavala pa je tudi več racionalizacij ki so bile realizirane v bližnji preteklosti ter sprejela sklop, da se na podlagi izračunov in ocene nagradi tri novatorje in sicer: Tov. Knifica, tov. Blatnika, tov. Vidmarja. Komisiji je bilo posredovanih tudi 6 novih predlogov, ki vsebujejo razne izboljšave v proizvodnji, kar kaže na to, da se novatorstvo polagoma tudi pri nas prebuja. Za vse predloge se izplačajo osnovne nagrade takoj po uvedbi izboljšav pa se novatorje nagradi po pravilniku o inovacijah. Komisija za inovacije smatra, da je v podjetju še nešteto vprašanj, ki jih bi bilo možno rešiti s pomočjo raznih izboljšav in racionaliza- cij. Predvsem pa bo potrebno še marsikaj narediti na področju notranjega transporta, ki ni na primerni ravni. Prav tako lahko iščemo rezerve pri zmanjševanju izmeta ali koristni uporabi izmeta. Ročna dela še vedno zavje-majo v proizvodnji zelo velik delež in bi bilo potrebno narediti kakšen korak v smeri mehanizacije, avtomatizira-nja in modernizacije del. Rezerve so tudi že v organizacijskih pomanjkljivostih v proizvodnji in režiji, kjer delo ni organizirano tako, da bi se normalno odvijalo, čemur pa botruje nepravočasna priprava materialov, pomanjkanje ustreznih navodil za delo, posebno pa nestrokovna organizacija dela, katera pogojuje neučinkovitost. Teh nekaj problemov in pomanjkljivosti naj bo samo vodilo v katero smer naj no-ne pomeni, da drugih smeri ni. Komisija se bo sestajala 1 krat mesečno zato dostavite vse predloge do vsakega prvega v mesecu. Vsak predlog bo nagrajen. Anton Kužnik nakupe novih strojev. Tako smo vse kupovali z nekakšnimi kartami predvsem pa se je precejkrat zgodilo, da tudi po tri mesece nismo imeli plače, saj smo na primer nakupili za denar barve, lepila in podobno in preden smo to preko izdelkov prodali, so minili večkrat trije meseci, mi pa smo tako bili brez plač.« Predvsem ste tu med delavci in tudi sovaščani poznan kot vzdrževalec strojev, manj pa kot mizar. »To bo držalo, saj sem namreč potem ko se je naš obrat začel širiti (predvsem po letu 1952) v glavnem skrbel za vzdrževanje strojev, veliko sem jih tudi sam naredil in praktično vedno bolj opuščal pravi mizarski poklic in vedno več časa posvetil temu delu, ki me je tudi bolj veselilo. Predvsem pa sem vedno nekaj v glavi .tuhtal', kako bi kaj spremenil in kaj novega dodal, da bi stroj dal več od sebe.« 26 let ste že v tem podjetju. Pa se še vedno ukvarjate s temi stvarmi? »še. Tudi sedaj, čeprav je obrat, odkar je pod Jelovico, veliko bolj sodoben in opremljen, sem še vedno na istem delovnem mestu vzdrževalca strojev in tudi vedno še kaj rad spremenim. Trenutno bi rad izboljšal korito za potapljanje oken v lak, ki naj bi se enostavno dvigalo in spuščalo. Zamisel že imam v glavi in tudi pri Dinosu sem že opazil potrebne ostanke železa, ki jih bom uporabil za svojo zamisel. Delo bo potem lažje in tudi hitrejše.« Pa Je ta vaš konjiček, kot bi ga morebiti lahko Imenovali, samo tu v službi. Kako je s tem doma? »Seveda je podobno tudi po službi. Zadnji leti mi je sicer precej časa odvzela izgradnja hiše, vendar še zmeraj kaj .pogruntam’. Prav sedaj sem naredil lasten hišni agregat za elektriko in sicer sem uporabil rabljen motor .prime' in staro dinamo. Elektrika, ki jo dobim, če vžgem to svojo napravo, zadostuje za 15 žarnic. Za naše hišne potrebe je tako svetlobe dovolj, in tako nas jugoslovanske redukcije elektrike doma bolj malo zanimajo. Predvsem pa vsa leta pogrešam majhno stružnico, s katero bi lahko uresničil še marsikatero zamisel. Če prej ne, jo bom kupil potem ko bom šel v pokoj.« In kdaj bo to? »Približno čez štiri leta.« Kako pa ste drugače zadovoljni v Jelovici? »Prav rad odgovorim na to vprašanje, saj sem zadovoljen, in mi niti na misel ne bi prišlo, da bi menjal službo. 26 let je namreč le opravilo svoje in lahko rečem, da je to podjetje v meni postalo kar nekako moje. Zadovoljen pa sem tudi glede plače, dobil sem posojilo za popravilo hiše in mislim, da je tovarna nudila meni nazaj to, kar sem jaz ta leta vložil vanjo.« Prav lahko mu verjamemo. Kdor namreč vsa svoja najlepša leta da za razvoj nečesa in to tudi postane takč kot je želel, potem je zadovoljen. In Bozovičar je lahko. Obrat je lep, urejen in nudi delo številnim delavcem v Poljanski dolini. To pa je bila Johanova skrita želja tudi tisti dan, 2. oktobra 1949. leta, ko je z ostalima dvema začel z mizarstvom v Gorenji vasi. j. Čadež Več pozornosti združevanju Precej časa je že minilo od slovesne otvoritve proizvodnje za dolžinsko spajanje. Med številnimi gosti je takrat bil tudi sekretar medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar, ki je imel tudi priložnostni govor. Ker precej delavcev Jelovice ni bilo na slovesni otvoritvi, objavljamo povzetek vsebine njegovega govora, ki je precej zanimiv, saj precej govori o prihodnosti in razvoju samoupravljanja. Na začetku je čestital delavcem Jelovice za pomemben investicijski uspeh in s tem zaključkom dela naložb v podjetju. Poudaril je, da je tudi ta naložba pokazala, da se vse bolj uveljavlja vpliv delavskega razreda v procesu združenega dela, saj so se pravilno odločili za to naložbo, ki bo izboljšala kakovost izdelkov, zmanjšala uvoz surovin in seveda omogočila zato večjo porabo domačega lesa. Zatem pa je spregovoril o sedanjem gospodarskem trenutku o poteku stabilizacije na Gorenjskem, Ugotovil je, da je precej uspeha le bilo doseženega, čeprav še vedno ne smemo biti zadovoljni. Tudi glede razvoja samoupravljanja ne bi smeli trditi, da je vse tako kot treba. Predvsem v integracijskih procesih so dogodki spreminjajo vse prepočasi. Ti vzroki so dostikrat subjektivne narave, saj podjetja še vedno niso samoupravno organizirana tako, da bi odločanje posameznikov bilo onemogočeno. še vedno se namreč številni posamezniki ponašajo kot lastniki tovarn. Še vedno nočejo razumeti, da upravljajo z družbeno lastnino in da dohodek ustvarjen z družbenimi sredstvi ni nji- Gosti na otvoritvi hov, še vedno nočejo razumeti, da o njem odločajo delavci. Pa še nekaj. Tudi dohodek ustvarjen v neki delovni organizaciji je družbeni dohodek, saj je dostikrat odvisen od celotnega družbenega dela in pogojev, na katere pa ne vplivajo samo delavci v posamezni organizaciji združenega dela. Vse te pojave ipa bo moč, po besedah tovariša Kejžarja, preseči z oblikovanjem reprodukcijskih celot, ki bodo zasnovane na dohodkovnih odnosih. Dohodkovna soodvisnost je pogoj za izboljšanje samoupravnih odnosov in s tem uveljavljanje delavcev nad celotno družbeno reprodukcijo. V temeljnih organizacijah je bilo doslej vse preveč časa posvečenega organizacijskim oblikam, zelo malo pa vsebini to je integraciji dohodka in s tem tistim interesom, ki nas dohodkovno povezujejo in združujejo. Posebej je spregovoril tudi o samoupravnem planiranju. Saj je leto 1976 prvo leto naslednjega srednjeročnega obdobja. V tem obdobju pa bo namreč potrebno dokončno stabilizirati naše gospodarstvo, še bolj razviti delegatske odnose. Le-ti nam bodo omogočili, kot je poudaril tovariš Kejžar, da bo vpliv delavskega razreda na celotno sfero reprodukcije in družbenega dogajanja resnično prisoten in odločujoč. Na koncu svojega govora pa je spregovoril tudi o nekaterih poizkusih iz tujine in nekaterih posameznikov pri nas doma, da bi razvrednotili skupna jugoslovanska prizadevanja. Ti nam ponujajo rešitve nekih klasičnih modelov vzhoda ali zahoda, predvsem pa jim je trn v peti naš samoupravni sistem in jim je predvsem v mislih »borba za oblast«. Tam pa bi bil delavec le izvrševalec nalog, o njegovem dohodku in ostalem bi odločali drugi. Mi pa vemo, da je naše samoupravljanje prineslo dobre rezultate, celo večji ugled naši de- želi in marsikje se za naš sistem že živo zanimajo. Tudi naša zunanja politika — neuvrščenost je pravilna pot, kar se je potrdilo nekje tudi po mirni iešitvi odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Seveda pa je zato tudi razumljivo, da nekateri posamezniki, ki so morali zapustiti Jugoslavijo sedaj rovarijo proti njej. Vendar je naša družba dobro organizirana in zato je njihov napor zaman. Posebno dobro organiziran sistem SLO in družbena samozaščita jim tudi ne dajeta nobene možnosti, da bi neopazni lahko rušili naš red. Tovariš Kejžar pa je svoj govor zaključil z besedami: »Želim vam, da iz te širine pogledov prevzamete v upravljanje del postrojenja, ki -vam omogoča tudi -nadaljnje izboljšanje vašega standarda. Da na osnovi vaših izkušenj spoznanja in prizadevanj delujete v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov in da bodo vaši delovni rezultati čim boljši.« čaj lil 8. s """B Mi ■HgijjBP ■Rti 1 • K j B » * - - . i- Pt PT1 iEpjF i j Delo nove proizvodnje v prirezovalnici ZA DAN ŽENA Darilo za zdravje Kar nekako v navadi je, da se za Dan žena skoraj po vseh kolektivih odločajo za najrazličnejše oblike obdarovanja žena oziroma zaposlenih delavk, največkrat pa so ta darila tudi nepraktična ali manj uporabna predvsem pa pretirano draga. Bralke Glasa (Gorenjske) pa so same za letošnji svoj praznik predlagale, naj se namesto daril sindikalni denar raje prispeva za nakup aparata za odkrivanje raka na dojki, ene naj pogostejših rakastih obolenj pri ženah. Medobčinski svet Zveze sindikatov je to željo bralk podprl in sicer tako, da naj bi bila to akcija cele Gorenjske, kar naj bi pomenilo da bi se lažje zbralo dovolj potrebnega denarja, pa še aparature bi tako bile bolje izkoriščene. Predvidoma bi se za zbrani denar kupile dve aparaturi in sicer bi bila ena na Jesenicah, druga pa v Kranju. Večina podjetij oziroma sindikalnih organizacij se je že odločila za prispevanje 50 dinarjev na zaposlenega za nakup te aparature, ter se tako odrekla običajnemu obdarovanju žena ob njihovem prazniku. Na svoji letni konferenci pa je tudi sindikat Jelovice sprejel podoben sklep, in bo tako tudi Jelovica prispevala za nakup te aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Sindikalne organizacije Jelovice bodo prispevale 55.000 dinarjev. j.č. Predstavljamo vam obrat Preddvor Edina industrija kraja Dolgo že stoji obrat za predelavo lesa v Preddvoru. Vendar je dolga leta životaril in prav gotovo lahko šele zadnja leta označimo za leta napredovanja. Ta obrat je od leta 1970 zdru- žen z Jelovico, to je od leta, obrat Kranj s katerim je bil podjetje. Danes v Pvedvoru izdelujejo namesto nekdanjih rolet podboje. S temi izdelki so zadovoljni, saj gredo dobro v prodajo in tudi zalog nimajo. Zato jim tudi srednjeročni program gre precej »po glavi«, saj predvidevajo, naj bi se ravno ta izdelek na tem obratu prenehal izdelovati. Posebej pa jih skrbi še zato, ker tudi ravzojni sektor še vedno ni povedal, kaj naj bi se delalo namesto podbojev. Poseben problem je v Pred. dvoru tudi žaga. Ta ima precejšnjo tradicijo in seveda ji zato tudi polagajo tako po- ko se je Jelovici pridružil tudi Preddvor prej združen v lesno zomost. Na vsak način bi jo radi posodobili, če bi hoteli iti v korak z razvojem. Pa tudi zanjo še ni znano, kaj se bo zgodilo. Ali se bo obonvi-la, ali se bo ves razrez naredil v Škofji Loki? Žaga na leto razreže okrog 9000 m3 (lani), njena zmogljivosti pa je 11.000 kub. metrov. Seveda to pomeni, da je izkoristek precej slab. V glavnem pa se ves les, razen nekaj eksotičnega, za potrebe obrata razreže tu, poleg tega pa se razreže precej lesa tudi kmetom. Kar približno 120 m3 na mesec. Pomen žagi pa dajejo delavci Majhne In tesne delavnice so na obratu Preddvor obrata tudi zato, ker žagajo v glavnem les iz okoliških gozdov. To sta dve težavi obrala. Začel sem z njima zato, ker so ju vsi, s katerimi sem govoril postavljali na prvo mesto, šele potem so začeli govoriti še o dobrih stvareh. No, ker tudi teh ni malo jih velja našteti. Obrat vsekakor ne bi mogli spoznati, če bi ga primerjali s tistim izpred nekaj let. Veliko je novega, prav nazadnje so dobili novo lakirnico, nova so skladišča za podboje, asfaltiranje precejšen del dvorišča, odkar so pri Jelovici imajo delavci toplo malico, ki jo pripravijo v novi menzi. Tudi drugače so delavci zadovoljni. Večina jih je namreč domačinov, ali iz bližnih vasi, kjer so si tudi v večini s pomočjo posojil Jelovice zgradili svoje hiše ali kupili ustrezno stanovanje. Morda par besed še za tiste, ki tega obrata ne poznajo. Razprostira se na letnem prostoru pred vstopom v samo vas Preddvor. Delavnice so raztegnjene na velikem prostoru, vmes pa so veliki kupi lesa. Poslopja so pretežno stara, vendar dobro vzdrževana. Na obratu dela nekaj več kot 100 delavcev. Lanski plan so izpolnili 98 odstotno, primanjkljaj pa je nastal predvsem zaradi težav v lakirnici, kar pa se sedaj verjetno ne bo več zgodilo, saj je zgrajena nova. Letošnji načrt predvideva povečanje proizvodnje podbojev iz lanskih 50.000 na letošnjih 60.000 kar je približno 15 odstotni porast. Za Žago pa je letos planirano kar za 40 °/o več kot lani, kar pa bo verjetno težko doseženo, če se upošteva njean zastarelost. J. Čadež Nove poslovalnice Zdaj še Sarajevo Letos še tri poslovalnice — Osijek, Valjevo, Crikve-nica in tri predstavništva — Bar, Rijeka, Beograd Lani se je pokazalo, kako koristno je imeti svojo lastno trgovsko mrežo. Le njej se lahko Jelovica zahvali, da je kljub težkemu letu prodajala tako kot prejšnja leta. Zato bo tudi v tem letu precej pozornosti posvečeno prav njeni nadaljni širitvi. Ko prvi korak k temu Ialiko štejemo odprtje 15. poslovalnice v Sarajevu. V izredno hitrem času je bila izgrajena ta poslovalnica, ki leži slabih 8 kilometrov iz Sarajeva. Razprostira se na 3000m2, toliko prostora pa rabi zato, da bi se kasneje po planu II. lahko usmerila tudi v prodajo ostalega gradbenega materiala in ne samo izključno izdelkov Jelovice. To je namreč marsikje želja kupcev Jelovičinih izdelkov, ki žele kupiti vse na enem mestu. Tudi lokacija za to novo poslovalnico je dokaj dobro izbrana. Leži v bližini središča Bosne in Hercegovine, kar je lahko dober korak za nadaljnje prodiranje na tem vedno bolj razvijajočem tržišču. Že sedaj se lahko reče, da je osebje te poslovalnice izredno prizadevno in že za letos imajo v načrtu prodati za 2,5 stare milijarde izdelkov. Če bi sodili po prvih mesecih in po zanimanju med ljudmi te republike po izdelkih Jelovice, jim bo to zagotovo tudi uspelo. Slovesnosti ob otvoritvi te nove poslovalnice, mimogrede, zgrajena je bila izredno hitro, to je v 6 mesecih, se je udeležilo izredno veliko poslovnih ljudi Bosne in Hercegovine, najvišji predstavniki mesta Sarajevo, predstavniki gradbenih podjetij in drugi. Ob tej priložnosti je bilo posvečeno precej pozornosti predvsem izdelkom Jelovice, ki so bili posebej razstavljeni in je bila tudi demonstracija njihovih posebnosti in kakovosti. Spregovorilo se je tudi o samem podjetju in na ta način se je Jelovica dostojno predstavila najširšemu krogu vplivnih ljudi. Seveda pa ne pomeni, da bo ta poslovalnica edina novo odprta v letošnjem letu. Po vsej verjetnosti bo Jelovica do konca leta bogatejša še za tri poslovalnice, ki naj bi bile odprte v Osijeku, Valjevu in Crikvenici ter za tri predstavništva v Baru, Rijeki in Beogradu. Ta širitev mreže je več kot potrebna, saj namreč še vodno ni jasno, kakšna bo bodočnost lesne industrije. Poslovalnice pa so že doslej odigrale pomembno vlogo, saj so v preteklem letu prodale za 20 milijard din izdelkov. Plačana realizacija pa je bila celo za 6 % večja od fakturirane in bi se lahko reklo, da so prav poslovalnice pripomogle, da se je blago prodalo oziroma celo več, da je Jelovica sploh poslovala likvidno. Izterjalo se je namreč za 6 % starih dolgov. Seveda pa vsi ti napori ne bodo brez vlaganj. Potrebno bo kar 12 milijonov za nove poslovalnice, vendar bodo hitro vrnjeni. Vendar pa bo prodaji moralo precej pozornosti posvetiti tudi vodstvo v TOZD Trgovina, ki se bo moralo kar najhitrejše prilagajati potrebam in tudi zahtevam poslovalnic, velikokrat pa prek njih posredovanim željam potrošnikov. Pot od naročitve blaga s strani kupca do tistega trenutka, ko bo ta blago tudi dobil, mora postati kar najkrajša. Le potem bodo vsi napori za širitev prodaje imeli tudi svoj smisel. Tudi sisteme nagrajevanje za delavce v poslovalnicah bo potrebno prilagoditi, tako da bodo ti še bolj prizadevni za večjo prodajo. Svojo poslovno politiko je tudi potrebno razširiti, na nove izdelke, kar pomeni, da bodo kupci dobili kar največ želenega. Res je želja prodajati kar največ najrazličnejšega gradbenega materiala, vendar pa to ne pomeni, da se prodaji stavbnega pohištva in montažnih objektov ne bo posvečalo toliko pozornosti. Nasprotno, zaradi prodaje drugih izdelkov se mora prodati še več teh izdelkov. Zato je pričakovati, da bodo v tej temeljni organizaciji tem vprašanjem posvetili vso pozornost in da bo končen uspeh ob zaključku letošnjega leta kar se da ugoden. j.č. Zbor planincev Leto dni je preteklo od ustanovitve planinskega društva Jelovica in planinci so se zbrali na svojem I. letnem občnem zboru. Ob številni udeležbi, zboru sta prisostvovala tudi predsednik PD Škofja Loka in predsednik konference organizacij sindikata Franc Stražar, je zbor potekal v prijetnem vzdušju in imel vsekakor tudi delovni značaj. Iz poročila predsednika o preteklem letu je moč povzeti, da se je prvo leto obstoja članstvo v kolektivu precej povečalo, prav tako pa se je že naredilo precej izletov. Seveda pa je večina časa bilo na zboru posvečeno delu v letošnjem letu. Že takoj naj navedem, da bo v okviru planinskega društva Jelovica delala tudi skupina planincev iz Gradisa. Z novim letom se bo v Jelovici pobirala (od članov seveda) redna mesečna članarina 10 dinarjev, z namenom, da bi ta denar vložili v nakup opreme, ki je potrebna za kakršno koli večje udejstvovanje, del denarja pa bi porabili tudi za kritje potnih stroškov. V letošnjem letu PD Jelovica v načrtu predvsem izlete v Kamniške Alpe, ki so znane po izredno težkih planinskih poteh in seveda za planince še toliko bolj privlačnih. Predvsem je bila ta odločitev sprejeta tudi zato, ker je v Julijskih alpah vse preveč obiskovalcev in planincem te ne nudijo več takega užitka. Matično društvo — PD Škofja Loka namerava letos začeti z izgradnjo planinskega doma na Blegošu in seveda se bodo tudi planinci iz Jelovice priključili tej akciji. Prav tako pa bomo sodelovali tudi z dežurstvom v koči na Lubniku. Tudi več predavanj je v načrtu, predvsem najbolj zanimivo naj bi bilo o poti naše Himalajske odprave. Morda še samo podatek, da je v Upra-ni odbor izvoljeno nekaj novih članov (Medja Brane, Peter Krajnik, Janez Prevodnik), ker je namreč nekaj nekaj prejšnjih članov zapustilo Jelovico in so njihova mesta ostala izpraznjena. Predstavnik planincev iz Gradisa pa bo Franc Rehberger. Z. N. Delavci o obratu, delu JANEZ UMNIK obratovodja Seveda je večina uvodoma povedanega prišlo iz njegovih ust. On tudi najbolje pozna razmere, saj je že več let na tem delovnem mestu in zanj bi lahko rekli, da živi za ta obrat. To je po svoje potrdil tudi s tem, ko je razložil težave, ki so jih imeli z urbanističnim programom Pred. dvora in ki je predvidel, naj bi se ta obrat selil iz kraja. Kot vaščan in delavec obrata je seveda bolj postavljen pred nalogo poiskati najboljšo pot. V razgovoru z delega. ti Krajevne skupnosti (tudi on je delegat) so se le sporazumeli za spremembo tega programa, tako da bo ta obrat ostal tam kjer je, s tem pa bo tudi ostalo delo za 100 delavcev. Na delo se vozi iz nekoliko oddaljene vasi Bašclj. Ker ima doma dovolj drugega dela, je zato toliko bolj zadovoljna, da ima delo blizu in POLDE PREZELJ delavec na žagi Bil je med lanskimi nagrajenci, saj je že 21 let zaposlen na tem obratu in je med delavci v žagarnici največ let član tega kolektiva. Predvsem je imel največ za povedati o žagi, kjer pravi, da sc vsa ta leta ni dosti spremenilo. Še vedno žaga obratuje tudi na vodni pogon, tudi marsikateri stroj je še od »tistih« časov. Seveda je takoj povedal, da bi bilo potrebno to žago modernizirati, kar pa ni samo njegovo mnenje, ampak tudi mnenje ostalih. Tudi osebni dohodek je zaradi ANICA ROBLEK delavka v lakirnici se tudi ne pritožuje nad osebnim dohodkom. Dostikrat dela tudi nadure, in zaslužek je zato še toliko večji. Seveda pa ni zadovoljna z vsem. Pravi, da je pri njih le premalo prostora in veliko časa izgubijo s premikanjem podbojev. Delovna storilnost je zato manjša kot bi lahko bila. Morda o Roblekovi le še to, da je članica DS TOZD Stavbno pohištvo. pretežno fizičnega dela po njegovem mnenju zato premajhen, saj zasluži 280 starih tisočakov. Pa še. disciplina bi se precej izboljšala, kar bi se poznalo predvsem na delovnem učinku teh delavcev. ROZKA KRC delavka v polirnici Morda najprej majhna zanimivost. Na obratu Preddvor je zaposleno več kot 40 odstotkov žensk. Krčova je ena med njimi, ki zasluži pozornost, saj je že 13 let na obratu, je pridna delavka, članica sveta obrata. Pravi, da so prej precej razpravljali na tem svetu prav o žagi, zadnji čas pa manj, ker še ne vedo kakšna bo bodočnost. Dosti pa so govorili tudi o letnih oziroma o kolektivnih dopustih. Meni, da ni pravilno izbran. 9 dni julijskega dopusta ustreza vsem, ne strinjajo pa se z decembr- mo doma kmetijo in bi seveda želeli ostale dni porabiti tedaj, ko bomo imeli na kmetiji največ dela. Jaz še nikdar nisem šla na morje za več kot soboto in nedeljo, saj je dela preveč. Zato se mi tudi tistih 4 dni v decembru zdi škoda. Mislim, da so nas delavce premalo vprašali, kakšen razpored kolektivnih do- skim. »Mnogi med nami ima-pustov bi radi imeli«. Zupana verjetno pozna veliko delavcev Jelovice. Ze dolgo je aktiven tako po samoupravni kot sindikalni plati, večkrat pa se je v glasilu pojavil tudi kot dopisnik iz Preddvora. Na tem obratu je predsednik osnovne organizacije sindikata in to že kar 8 let. Seveda sva se največ pogovarjala o sindikalni problematiki obrata, tako o financiranju, kjer meni da bi se moralo dobiti več denarja za njihove sindikalne potrebe (iz članarine). Imajo namreč v načrtu celo vrsto dejavnosti in zanje jim bo seveda zmanjkalo denarja, če jih bodo želeli uresničiti. Močno želijo oživiti kulturno in športno dejavnost (kegljači in strelci), radi bi uresničili še ANTON ZUPAN izmenovodja vrsto drugih nalog. Iz programa za leto 1976 morda le dve. Dokončna rešitev vprašanja ogrevanja delovnih prostorov in pa ureditev lakirni, ce in stranskih prostorov predvsem sanitarij. V programu imajo tudi izlet v neko lesno tovarno v Sloveniji. Ni dolg zapis o obratu Preddvor. Tudi spisek zahtev delavcev in njihovih želja ni dolg. Zato pa je pri vseh veliko želja istih. Tisti, ki ne dela na tem obratu jih morda težje razume. Oni pa to še kako občutijo. To znanjo povedati tudi drugače. Pravijo, da zgovoren dokaz to, da bi lahko mlade ljudi, ki so zaposleni na tem obratu, prešteli na prste dveh rok. Poprečna starost na obratu je menda blizu 40 let. Mlajše bolj vlečejo modrene tovarne v Kranju, pa čeprav bi njihovi očetje, ki so zaposleni na obratu v Preddvoru raje videli, da bi bili poleg njih, da bi nadaljevali njihovo delo. Da pa se bo ta njihova želja uresničila, bo potrebno marsikaj spremeniti. Čadež j. Kdaj boljša kurjava? če bi iskali značilnosti obrata Preddvor, bi lahko brez skrbi rekli, da je to kurjenje delovnih prostorov. Le v dveh delavnicah je kolikor toliko toplo (sta tudi manjši), saj je kurjeno s pečmi na topli zrak, v ostalih pa je še vedno kurjeno na drva in druge lesne odpadke. Mraza je v teh delavnicah več kot toplote. Na žagi pa je bilo v preteklih dneh tako mrzlo, da bi le redkokdo zdržal. Čeprav je težko rešiti vprašanje boljšega ogrevanja teh delavnic, saj so med sabo precej oddaljene, pa je le potrebno razmišljati o rešitvi tega vprašanja. Posebej še, ker se o tem že dolgo govori. J. C. Prvak v kegljanju V januarju se je na treh kegljiščih izvedlo prvenstvo podjetja v kegljanju za moške. Prijavljenih je ibilo sicer 51 tekmovalcev, vendar je bila žal udeležba občutno manjša. Najbolj množično so te tekmovanja udeležili delavci iz obrata Kranj. Prvenstvo je bilo organizirano v dveh delih. V prvem krogu je 31 tekmovalcev tekmovalo v disciplini 2 krat 50 lučajev. Za vstop v finale je bilo potrebno doseči 370 kegljev. To normo je izpolnilo 17 tekmovalcev, ki so se nato med seboj pomerili za naslov prvaka. Končni vrstni red: kegljev 1. Roblek Jaka 895 2. Medja Brane 849 3. Vučkovič Drago 811 4. Jerič Stane 802 5. Pintar Miro 798 6. Eržen Anton 792 7. Celar Jože 789 8. Bertoncelj Andrej 788 9. Umnik Janez 777 10. Pintar Alojz 771 11. Potočnik Milan 771 12. Mrak Pavle 768 13. Kužnik Anton 762 14. Šmid Stane 743 15. Triler Anton 741 16. Pirc Ignac 729 17. Jenko Franc 727 Roblek Jaka je bil ves čas tekmovanja pri vrhu in je prvo mesto osvojil s prepričljivo prednostjo. Njegov rezultat 895 kegljev je zelo soliden in bi ga bil vesel marsikdo, ki se aktivno bavi s tem športom. Letošnji občinski prvak Vučkovič Drago je tekmoval v spremenljivi formi in si je tretje mesto zagotovil šele z zadnjimi meti. Omeniti velja še Eržen Antona, ki se je iz 18. mesta prebil na šesto. Za prvih 12 tekmovalcev se bodo organizirali redni treningi, v mesecu maju pa izbirno tekmovanje za sestavo 7-članske ekipe, ki bo Jelovico zastopala na Lesariadi. M. B. JELOVICA Pokroviteljstvo Jelovice nad loškim rokometom še zimski motiv obrata Preddvor Sprejem 180 učencev v šolo za miličnike kadete Pogoji za sprejem Verjetno že številni veste, da je eden najuspešnejših športnih društev v Škofji Loki rokometni klub in da je po Novem letu pokroviteljstvo nad tem društvom prevzela Jelovica. Kako to, da je rokometni klub zapustil prejšnjega pokrovitelja tovarno klobukov šešir in se odločil za Jelovico? Predsednik kluba Bobnar Tone: Rokomet v Škofji Loki je star že deset let. Skoraj od vsega začetka je bil pokrovitelj tega društva šešir, ki je v prvih letih dajal precejšnjo podporo 400.000 dinarjev. Z uspehi in novimi vrstami pa so se seveda potrebe kluba večale, večal pa se nikakor ni prispevek pokrovitelja, ostal je isti. Pa ne samo to. Nikdar nismo želeli samo »bogatega strica«, ki bi enkrat na leto odprl denarnico, potem pa bi na nas pozabil. Vselej smo želeli, da bi s pokroviteljem tesno sodelovali, kar pa za šešir ne bi mogli reči. Iskali smo novega pokrovitelja in se po daljših pogovorih odločili za Jelovico, lahko pa bi tudi rekli, da nas je pod svoje okrilje sprejela Jelovica. Ne bi govoril o tistem delu medsebojne pogodbe, ki je nekje razumljiv in naj bi s prevzemom imena Jelovica, z napisi na dresih in trenerkah, pa z značkami in podobno propagirali lesno industrijo Jelovico. Več bi želel povedati o tem, da je naša namera tesneje sodelovati s pokroviteljem predvsem v tem, da bi temu kolektivu pomagali pri JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja: odbor za obveičanje organizacije zdruienega dela: Jenko Franc, Jenko Franc, Ogorevc Berta, Tuiek Janez, Bondi Tjaia, Oblak Smiljana. Dolenc Stanka, Rupar Jote — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj, v 1300 izvodih. organizaciji najrazličnejših rekreacij, takrat ko se bodo športniki Jelovice pripravljali na »Lesariado«, skupaj bomo šli na partizanski pohod Ob žici okupirane Ljubljane, prav tako naj bi vselej šli skupno po poteh partizanske Jelovice in podobno. Čeprav ne smemo zanikati, da potrebujemo tudi denar in nam bo prispevek Jelovice — 50.000 dinarjev, še kako dobrodošel, pa bi radi dodali, da nam je dosti tudi za neke vrste skrb in pozornost, ki bi jo želeli s strani pokrovitelja. Da se nekdo za nas zanima, da nas bodri in nas tudi moralno podpre, ko je to potrebno. Zato smo predvideli in sprejeli, da bo v naših organih prisotno tudi nekaj delavcev iz Jelovice in sicer naj bi imeli dva predstavnika v izvršnem odboru, enega pa tudi v nadzornem odboru. Tako bi lahko resnično delali vsklajeno in vez med nami naj bo tako kolikor toliko pristna. In kako to, da ste se odločili prav za Jelovico? »Nekako tradicija je postalo, da lesne tovarne prevzamejo pokroviteljstvo nad rokometnimi klubi. Samo dva primera. V prvi zvezni rokometni ligi je pokrovitelj kluba iz Zavidovičev — Kri vaja — v drugi rokometni ligi zahod pa je Inles pokrovitelj rokometašev iz Ribnice. Prav to nas je nekje vodilo, da smo se obrnili na Je- lovico. Sporazum je podpisan in upam, da bomo upravičili zaupanje tega kolektiva. Povem naj, da je naša prva ekipa trenutno na prvem mestu v slovenski rokometni ligi in to vodi premočno za 6 točk pred drugouvrščenim. Le izredno smolo bi morali imeit, da bi v drugem delu to prednost zapravili in ne bi postali slovenski prvaki. Osvojitev prvega mesta pa pomeni uvrstitev v drugo zvezno ligo, kar bi bil največji uspeh katerekoli moške ekipe doslej v škofjeloški občini. Lahko za bralce glasila Jelovice poveste še kaj več o tem društvu? Trenutno imamo naslednje ekipe: moška A ekipa: slovenska liga (L mesto), moška B ekipa (v glavnem mladinska) 1 mesto v prvem delu Gorenjske lige, pionirska moška ekipa (ni ligaških tekmovanj), ženska ekipa — 6 mesto v prvem delu ljubljanske conske lige. Imamo pa še dva krožka na šoli Trata in Škofja Loka, ki ju vodijo igralci prvega moštva. Prvi dve moštvi trenira profesionalni trener Stupinšek Igor, ki je uslužbenec TTK Škofja Loka. To je kratka predstavitev ekip. Naj dodam, da bi za njihovo nemoteno delo potrebovali kar 38 starih milijonov dinarjev. Z vsem denarjem pa bomo zbrali verjetno le okrog 10 milijonov, to pa seveda pomeni velike težave. Vsaka tekma nas stane najmanj sto starih tisočakov, predvsem za plačilo sodnikov, delegata, varstvene službe in podobno. Vendar bomo že kako.« To je na kratko vse o rokometnem klubu Jelovica. Če tekst tega prispevka ni bil dovolj razumljiv pa vas vabimo, da si ob priliki ogledate tekmo rokometašev na igrišču v Puštalu. Potem pa boste lažje razumeli zagnanost teh fantov. Pa tudi ponosni boste, da ta dobra ekipa nosi ime Jelovice. Rokometaši pa bodo še posebej veseli, če bodo med gledalci tudi delavci Jelovice, njihovega pokrovitelja, ki se jim bodo oddolžili z dobro igro. J. a. Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso starejši kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, — da obvladajo slovenski jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja bo 1. septembra 1976 in bo trajalo štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe. Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let. Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba. KAKO NAJ SE KANDIDAT UDELEŽE RAZPISA Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija 1976, naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenskega jezika, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani, maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 310 2. šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in 3. Vse postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE — da je najcenejša telefonska govorilnica v Jelovici, kjer službenih pogovorov ne ločimo od privatnih, — da so kruh in drugi prehrambeni artikli, ki so nabavljeni med službo, slajši od tistega, ki ga kupite po službi, — da je največji užitek popiti kakšen glažek vinčka ali druge alkoholne pijače med šihtom, — da je tudi nova ograja zelo primerna za preskakovanje in nekaterim nudi nepozabne športne užitke, — da je za radiatorji po naših obratih Še precej prostora za smeti in odpadke, — da je šah v Jelovici del tehnološkega procesa — saj je lesen, — da ima običajno tisti z ostrim jezikom topo orodje, — da tak človek, ki misli, da je pametnejši od vseh, naredi več škode kot koristi, Rokometni klub JELOVICA — moška »A« ekipa Trikrat »HURA« za gledalce