Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 26. aprila 2023 8 Ponosne, da so gasilke in ženske Cena: 1,61 EUR Leto: XXIII 11 Center Golding prvič predstavljen javnosti ŠT. 3 I 29. marec 2023 24 Meh raztegnil na 800 porokah Timi najboljši na SP L. G. T. T. Minuli vikend je bil Timi del ekipe slovenskih orlov, ki so bili drugi v ekipni tekmi v Lahtiju, posamično pa se je dan prej uvrstil na 7. mesto. Pred nami pa je zaključna tekma rednega dela, ko bomo z veseljem spremljali našega in druge slovenske orle v Planici. Več na 21. strani. B. P. Naš skakalni as iz Hramš nas je razveseljeval tudi v letošnjem marcu. Timi Zajc je na svetovnem prvenstvu v Planici postal posamični in ekipni svetovni prvak v moški konkurenci in bronast z mešano ekipo. Ob zaključku sezone pa se njegove uspešne predstave vrstijo tudi v rednem delu. O moči šibkejšega spola LUCIJA GROBLER Timi Zajc na ramenih svojih kasnejših soprvakov v ekipni tekmi Protestirali tudi v dolini T. TAVČAR Kmetovalci so na shodih po vsej državi 24. marca, opozorili, da so bili predolgo tiho in dopustili, kako kmetovati na svoji zemlji. Po grobih ocenah sindikata kmetov je bilo na protestu vsaj 5000 udeležencev. Kot je pojasnil koordinator savinjskega dogajanja Rok Sedminek, se je v Spodnji Savinjski dolini protesta na trinajstih nadvozih udeležilo približno 150 kmetov. Na shodu v Podlogu so kmetje, ki niso želeli ovirati prometa ali motiti občanov, povedali, da jim država iz dneva v dan nalaga nove okoljske Z nadvoza v Ločici ob Savinji zahteve, zaradi česar postajajo razmere v kmetijstvu vse bolj nevzdržne. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je pred protestnim shodom v Ljubljani predstavil osem zahtev kmetov, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Poleg tega kmetje zahtevajo tudi jasne in administrativno nezahtevne ukrepe, uskladitev vseh neposrednih plačil in preostalih sredstev z inflacijo, pa tudi, naj se kmetijstvu namenjena sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju. Mesec marec, ko se prebuja pomlad, prinaša tudi praznika, ki sta posvečena ženskam in mamam. Ob vseh vlogah, ki jih ženske opravljamo v tem zanimivem in zahtevnem svetu, se mi je v teh dneh, bolj kot sicer, zataknil v mislih stavek, ki se v javnih in nejavnih razpravah in pogovorih kar pogosto sliši. Namreč, da se omenja ženske kot šibkejši spol. Ja, fizičnih dejstev se ne da zatajiti, niti jih ne želim, ženske smo v povprečju fizično šibkejše. Sicer pa mirno trdim, da smo ženske tega sveta ravno nasprotje tega izraza. In ne želim, da to trditev zamenjujete s kakršnim koli feminizmom, šovinizmom ali še kako drugo »obtožbo«. Mislim na to, o čemer govorijo tudi ponosne gasilke, ki smo jih povabili k razgovoru na 8. in 9. strani tokratnega časopisa. Sabina Sorčan je povedala: »Slovenske gasilke smo sposobne, imamo poklicne gasilke, predsednice, poveljnice, operativne članice. Moja dobra prijateljica dr. Janja Kramer Stajnko je celo namestnica predsednika GZ Slovenije.« In žensk na pomembnih položajih je še več. Še veliko več jih stoji za svojimi možmi, saj se je, nalijmo si čistega vina, možem v tej družbi lažje izpostaviti. A ne govorim le o tem, govorim o ženskah, ženah in materah vseh poklicev, ki se srčno in predano, ob vsej »tradicionalnosti in še vedno ostankih patriarhalnosti« družbe, zavzeto spopadajo z življenjem, skrbijo za družino, dom, se odrekajo in prilagajajo v povprečju več in bolj kot moški. »Če želite, da se nekaj reče, prosite moškega; če želite, da se nekaj naredi, prosite žensko,« je dejala angleška predsednica vlade, ki smo ji nekoč rekli »železna lady«, Margaret Thatcher – morda malo pretirano, a v tem je veliko resnice. Gotovo ne bi potrebovali ženskih kvot v politiki in še kje, če bi naša družba v smislu spola resnično bila demokratična. Žalostita me prikrita seksizem in šovinizem, verjamemo, da nam jih bo prineslo kdaj kasneje. »Zaradi moči, ki jo delimo, in zaradi ljubezni, ki jo ženske podarjamo, je ta svet lepši,« je na koncertu Popseslih in klape Kampanel ob dnevu žena povedala Slavica Lipovšek. Dodajam – vse zgoraj omenjeno ni črnobelo, mnogokje sta šibkost ali moč stvar sožitja med obema spoloma in je mnogi pari ne čutijo, mlajše generacije so v tem duhu, se zdi, bolj osveščene. A vendarle, verja- Želim si torej, da mojo zgornjo trditev o tem, da smo ženske daleč od izraza »šibkejši« spol, povežete z besedami srčnost, zavzetost, duševna moč, vztrajnost, delavnost, brezpogojnost v ljubezni in odnosih. ki kot še zmeraj običajne dovoljujeta opazke na ženske, ki pristajata na vrednotenje po videzu in obleki, na to, da je v enaki situaciji ženska kurba, moški pa frajer ali kazanova. In tudi zaradi trpežnosti ob vsem tem ženske gotovo nismo šibke. Želim si torej, da mojo zgornjo trditev o tem, da smo ženske daleč od izraza »šibkejši« spol, povežete z besedami srčnost, zavzetost, duševna moč, vztrajnost, delavnost, brezpogojnost v ljubezni in odnosih. To izkazujemo na vsakem koraku, in tudi tedaj, ko nam vesolje ne prinese pozitivnih vibracij, smo vztrajne in mem, da je šibkost samo fizična kategorija in da se lahko tudi fizična moč izkaže kot velika šibkost – in obratno, fizična šibkost kot velika moč. Če znamo, zmoremo. Spomnite se na to, ko boste v prihodnjih dneh opazovali ljudi, jedli praznično potico in se za veliko noč družili. Moč je v tem, da vsakdo prispeva tisto, kar najbolje zna in zmore, da vztraja pri tem, je brezpogojen v odnosih do sebe in drugih – in spoštuje sebe in druge. Pomladni navdih in prijetne praznične dni s čim manj muhastih aprilskih trenutkov vam želim. Privošcite si navdih pomladi TRGOVINA JUTEKS, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si BEAULIEU INTERNATIONAL GROUP 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 3 I marec 2023 Ekipa mladinskega centra se krepi BINA PLAZNIK Tomaž Kozovinc: »Veselimo se vzpostavitve dnevnega centra za mlade v Žalcu.« Mladinski center Žalec je neprofitna ustanova, v prvi vrsti namenjena mladim, katere osnovno poslanstvo je omogočanje mladim aktivno in koristno preživljanje prostega časa, zagotavljanje zadovoljevanja najrazličnejših interesov in znanj, vključevanje vseh skupin mladih, širjenje njihovih socialnih omrežij ter omogočanje njihovega osebnega razvoja v sposobne in konkurenčne odrasle posameznike. Zaradi uspešnega delovanja in množice dogodkov so njihovi prostori postali premajhni, Občina Žalec pa jim je prisluhnila in lansko leto so se preselili v nove prostore, v Hotel Žalec. Tomaž Kozovinc, direktor Mladinskega centra Žalec, nam je v pogovoru razkril, kako poteka njihovo delo sedaj, od kod črpajo navdih in kakšna je njihova vizija za naprej. Kako ste si zastavili delo za letošnje leto? Veliko zanimivega se je pod vašo streho že zgodilo, kaj je tisto, česar se še posebej veselite v novem letu? »Lani smo s selitvijo v nove prostore stopili v velike čevlje. Medijsko izpostavljen nakup hotela nam je kot prvim naseljencem zgradbe na Mestnem trgu 3 na ramena naložil veliko odgovornost. Moj glavni strah je bil, da bo zaradi vseh dodatnih zadolžitev, povezanih z novo zgradbo in izvajanjem tržne dejavnosti kavarne in hotela, trpela naša glavna dejavnost mladinskega centra: pripravljati mladim in drugim občanom kvaliteten in vsebinsko zanimiv program. A na srečo smo skupaj z odlično ekipo prebrodili vse začetne težave in lahko rečem, da sem ponosen na leto, ki je za nami. Veseli smo, da imamo končno na voljo učilnice, prostor za dnevni center, notranji in zunanji prireditveni prostor, kapacitete za mednarodne izmenjave in še kaj. Naš zavod končno dobiva tudi fizični prostor, ki je ena izmed ključnih stvari za avtonomno in kvalitetno delovanje mladinskega centra. Upamo, da ga bodo kot svojega prepoznali tudi mladi in vanj sami vnesli čim več vsebin, mi pa se bomo potrudili, da jim pri tem nudimo čim več strokovne podpore in varnosti. Najbolj se tako veselimo vseh koncertov, ki jih načrtujemo na naši terasi in v klubu, stand-up V mladinskem centru organizirajo številne ustvarjalnice. večerov, zanimivih delavnic, neformalnih izobraževanj, mednarodnih izmenjav ... Ena glavnih stvari pa bo vzpostavitev dnevnega centra, kjer želimo narediti nekakšno dnevno sobo za mlade, v kateri bodo lahko preživljali svoje popoldneve, po šoli počakali na prevoz ali na začetek obšolskih dejavnosti, s prijatelji odigrali kakšno namizno igro, napolnili svojo mobilno napravo, ustvarjali in še kaj.« Pri vas je vedno kaj novega. Kako ste zadovoljni s trenutnim obiskom in vpletenostjo v lokalno skupnost? »Zavedam se, da bomo enkrat dosegli »plafon« svojih zmožnosti in se morali sprijazniti s tem, da kvantitete naših dejavnosti v primerjavi s prejšnjim obdobjem nismo nadgradili – in s tem ni popolnoma nič narobe. Ampak zaenkrat smo še vedno v fazi strme rasti. Tako smo v letu 2022 na primer izvedli 236 aktivnosti, kar je v primerjavi z letom prej, ko smo jih izvedli 151, velik skok. To dejstvo pa je sploh impresivno, če pogledamo še bolj nazaj, saj leta 2020 naš zavod sploh še ni pričel z delovanjem. Tako izjava, da je »pri nas vedno nekaj novega«, na tej točki še vzdrži in kot direktor se zavezujem, da bom k temu vedno stremel, pa čeprav tega statistični podatki ne bodo vedno opravičevali – bo pa zato kvaliteta vsebine še boljša. Menim, da so občani to, da se trudimo izvajati program, čim bolj prilagojen njihovim potrebam, prepoznali. Konstantno v sooblikovanje svojih dejavnosti vključujemo organizirano in neorganizirano javnost. Tako sodelujemo z lokalnimi društvi, zavodi, šolami in drugimi ustanovami, preko projekta Mladina odloča pa tudi posameznim občanom omogočamo participativno (so)izvajanje projektov. Mladi lahko svoj projekt prijavijo, v drugi fazi med vsemi predlogi izberejo najboljše in jih na koncu z našo strokovno pomočjo tudi izvedejo. Obisk dogodkov iz tedna v teden Obrezali nikolajo in ocenjevanja vin Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis na raste. Še vedno si moramo pridobiti zaupanje nekaterih prebivalcev, a veliko je že takšnih, ki rastejo z nami in so se pri nas najprej znašli kot obiskovalci, sedaj pa že pomagajo na dogodkih kot prostovoljci. In če smo na začetku vsakega obiskovalca poznali poimensko, se nam večkrat zgodi, da na delavnici srečamo same nove obraze. To nas res veseli in nam daje zagon za nadaljnje delo.« Deležni ste bili kar nekaj sprememb in tudi že težko pričakovanih kadrovskih okrepitev. Kdo se vam je pridružil in kako vam bo to pomagalo pri organizaciji vašega dela? »Res je, na področju javne službe smo bile glede na obseg dogajanja, ki smo ga zagotavljali občanom, kar že močno kadrovsko podhranjeni. Veliko so nam pomagali študentje, prostovoljci in zunanji sodelavci, a kontinuirano delo in nadgrajevanje storitev, ki prideta čez čas, lahko zagotavljajo le redni sodelavci. Na srečo sta nam ustanovitelja prisluhnila in odobrila dodatna sredstva za zaposlitev strokovnega sodelavca in poslovnega sekretarja, ki sta z delom nastopila v zaključku leta 2022. Prav tako pa smo v novem kompleksu zaradi izvajanja tržne dejavnosti hotela in kavarne zaposlili še dva redna sodelavca. Trenutno je v zavodu tako redno zaposlenih šest oseb, preko drugih oblik dela pa nam redno pomaga še enkrat toliko zunanjih sodelavcev.« V mladinskem centru se kaj zanimivega dogaja dobesedno vsak dan. T. TAVČAR Minuli teden so opravili že 18 rez nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Ob prisotnosti savinjskih vinogradnikov in zvokih harmonike Mira Klinca sta trto obrezala njen skrbnik Jože Sopotnik in župan Občine Žalec Janko Kos. Les trte je lepo dozorel, kar je tudi dober obet za dobro letino. Po rezi so se člani društva zbrali na rednem letnem občnem zboru na izletniški kmetiji Mlinar v Gotovljah. Pregledali so tudi delo v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje, podobnega lanskemu. V preteklem letu so opravili vrsto izobraževanj za svoje člane, od priprave na rez trte do priprav na trgatev, ocenjevanje vin v Gotovljah, praznika vina v Grižah, svečane trgatve nikolaje, martinovanja na tržnici v Žalcu, Martinovega pohoda okoli Bukovice in delovne pokušine vin letnika 2022 v Grižah. Udeležili so se tudi ocenjevanj vin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru Tomaž Kozovinc na poletnem dogodku. Pod njegovim budnim očesom vse teče, kot je treba. OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. Ptuju. Na obeh so prejeli zlate in srebrne plakete za svoja vina. Prežihova 2, 3310 Žalec (iz publikacije vrtca) VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA SOLSKO LETO 2023/24 Med letošnjo rezo Nikolaje VPIS NOVINCEV od ponedeljka, 3. 4. 2023, do vključno petka, 14. 4. 2023. Prijavnica za šolsko leto 2023/24 bo dostopna na spletni strani vrtca in na UPRAVI VRTCA (Prežihova ulica 2, Žalec) vsak dan od 7. do 15. ure in ob sredah do 16.30. Podrobnejše informacije o vpisu novincev najdete na spletni strani https://vrtec-zalec.si. EVIDENČNI VPIS (za otroke, ki vrtec že obiskujejo): od srede, 5. 4. 2023, do srede, 12. 4. 2023. Prijavnico starši prejmete v oddelku, ki ga otrok obiskuje, in jo tja vrnete. Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. OBČINA ŽALEC ŠT. 3 I marec 2023 3 Proračuna 2023 in 2024 pod streho LUCIJA GROBLER S 1. majem bodo višje cene za odvoz odpadkov, dražje pa so tudi pogrebne storitve Z dnevnega reda 4. redne seje 22. marca je župan Občine Žalec Janko Kos uvodoma umaknil 6. točko dnevnega reda, Poročilo o delu koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v občini Žalec za leto 2022, kar je bilo sicer potrjeno na matičnem odboru. Koncesionar,VOC Celje se je namreč opravičil zaradi nujne odsotnosti. V svet JZ Žalske lekarne Žalec so svetniki občinskega sveta na 4. redni seji imenovali Zorana Kolenca iz Šempetra. Ta je nadomestil člana sveta zavoda (ki mu je potekel mandat) do izteka mandata, ki poteče 2024. Podobno so zaradi poteka mandata prejšnjemu članu v svet zavoda OŠ Griže imenovali Anamarijo Cencelj iz Griž. Svetniki so potrdili tudi predlog sprememb Pravilnika o zagotavljanju razmer za delo ter o namenih porabe proračunskih sredstev za delovanje svetniških skupin in samostojnih svetnikov Občinskega sveta Občine Žalec, s čimer so omogočili, da se lahko svetniškim skupinam ali neodvisnim svetnikom za delovanje dodelijo tudi prostori zunaj upravne stavbe občine. V drugi obravnavi so svetniki potrdili tudi Program dela občinskega sveta za letos, na katerega v 15-dnevni javni obravnavi ni prišla nobena pripomba, njegova vsebina pa se dejansko že izvaja. Višje cene za smeti Na seji so svetniki potrdili tudi predlog za spremembo cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ter za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Predlog je predstavila Darja Salobir (Turk) iz Simbia. Cene za zbiranje in odvoz odpadkov se bodo zaradi spremembe količnika preračunavanja zbranih količin odpadkov iz litrov v kg, inflacije, večjih stroškov električne energije, termične obdelave odpadkov ter varstva okolja tako povišale. Strošek na položnici za odjemalce za 120-litrski zabojnik (zelen in rumen) se bo povišal za 5,4 odstotka, za 120-litrskega (rumen, zelen in bio-) pa za 9,2 odstotkov. Svetniki so podražitev potrdili, cene pa bodo začele veljati 1. maja. Svetniki so potrdili tudi višje cene pokopališko-pogrebnih storitev, ki jih je predstavil direktor JKP Žalec mag. Jani Primožič, pri tem pa omenil pomanjkanje kadra za opravljanje dela pogrebnika in s tem pojasnil tudi dvig urne postavke za to delo. Cena za pogrebno moštvo pri klasičnem pokopu se je s s 140,10 evra dvignila na 155,10 evra, za pokope ob sobotah pa s 168,3 evra na 183,3 evra. Cena za pogrebno moštvo pri žarnem pokopu se je s 106,8 evra povzpela na 116,8 evra, za pokope ob sobotah pa s 121,1 na 131,1 evra. Režijska ura za dela zunaj cenika bo namesto doslejšnjih 16,4 poslej 22,5 evra. Za stenski žarni spomenik bo poslej namesto prejšnjih 800 evrov treba odšteti 881,42 evra. Mag. Jani Primožič je ob koncu dnevnega reda 4. redne seje podal tudi poročilo o 24-urni dežurni pogrebni službi – v letu 2022 je koncesionar, pogrebna služba Morana, opravil le 16 takih pogrebnih prevozov. Ob tem je še omenil, da se koncesionar pritožuje glede kršitev iz vrst konkurenčnih podjetij, a je inšpektorat pritožbe zavrnil. Novi koncesionarji v primarnem zdravstvu V 15-dnevno obravnavo so svetniki na seji poslali predlog Odloka o Programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za del območja zazidalnega načrta soseske Godomlja v Žalcu (zahodni del območja A2). Potrdili pa so predlog sprememb in dopolnitev Odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec, mestne in krajevnih skupnosti, s katerim so jim dodatno dodelili po 20 tisoč evrov za projekte po njihovi izbiri. Vodja urada za javne finance Občine Žalec Gabrijela Vodnik je ob tem pojasnila, da sredstva, ki jih prejemajo ožji deli občine Žalec zadoščajo za njihovo redno delovanje. Ker so finančno omejene, krajevne in mestna skupnost težje izvajajo investicijske projekte, namenjene izboljšanju kakovosti življenja krajanov, zato so dodaten denar za izvedbo investicijskih projektov po lastnem izboru vsem dodelili enakomerno. Predlagane projekte morajo predhodno potrditi strokovne službe občinske uprave. Občinski svet Občine Žalec je v drugi obravnavi potrdili tudi predlog Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni na področju družinske medicine za območje Občine Žalec, in sicer zaradi odpovedi Zasebne zdravniške ordinacije Andreja Kravosa, dr. med., spec. spl. med., in Zasebne zdravniške ordinacije Brigite Artiček Mesarec, dr. med., spec. spl. med., ki se jima šestmesečni odpovedni rok koncesijskih pogodb izteče 22. junija. Koncesionarja sta izvajala storitve na področju družinske medicine v skupnem obsegu 2,2 programa. Na podlagi sklepa OS bo zdravstveni dom objavil razpis in izbral nove koncesionarje. Svetniki so podali tudi soglasje k Pravilniku o spremembah Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec. Vodja urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka je podala pojasnila. Vlada RS in reprezentativni sindikati s področja vzgoje in izobraževanja so dosegli dogovor o uvrstitvi v višji plačni razred za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja. Zaradi višje uvrstitve delovnih mest je treba s 1. aprilom 2023 opraviti višjo uvrstitev vseh delovnih mest za en plačni razred. Na podlagi navedenega je ravnateljica JZ Vrtci Občine Žalec 9. februarja 2023 sprejela spremembe Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec. Ekonomska cena programov JZ Vrtci Občine Žalec trenutno ostaja nespremenjena, zato se za starše otrok finančne obveznosti ne povečujejo, v proračunu Občine Žalec pa so predvidena dodatna finančna sredstva. Potrdili proračuna za leti 2023 in 2024 Potrjen letni program športa Dodatnih 20 tisoč evrov za MS in KS Svetniki so potrdili odloke o proračunih Občine Žalec za leti 2023 in 2024, načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za obe leti in sprejeli Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov, ki niso predvideni v načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2023 in 2024. Pojasnila k proračunu je podala vodja urada za javne finance mag. Gabrijela Vodnik, k načrtoma ravnanja s stvarnim premoženjem pa vodja urada za pravne, premoženjske in splošne zadeve Branka Đuraš. V letu 2023 je predvidenih 25.850.240 evrov prihodkov in 28.080.134 odhodkov; v letu 2024 bodo prihodki znašali 25.188.980, odhodki pa 26.927.950 evrov. Gradiva so objavljena na spletnih straneh občine, v Utripu pa bomo o proračunih podrobneje pisali v aprilski številki. Svetniki so na seji potrdili tudi letni program športa, ki mu bo v Občini Žalec v letu 2023 namenjenih 639 tisoč evrov, pri čemer je športnim programom namenjenih 160.220 evrov, za športne objekte in površine za šport v naravi 391.430, za športne prireditve 76.700, za organiziranost v športu 9.600 in za razvojno dejavnost v športu 2.000 evrov (za izobraževanje). Za investicije je namenjenih 295.430 evrov, in sicer za investicije in investicijsko vzdrževanje Športnega centra v Žalcu 30.000, za investicije in investicijsko vzdrževanje drugih športnih objektov 10.000, za projektno dokumentacijo, za izvedbo nogometnega igrišča z umetno travo v Žalcu ter investicijski nadzor 159.732, za pridobitev načrtov ter projektne dokumentacije za izgradnjo razsvetljave v športnem centru Petrovče 8.000, za obnovo razsvetljave v športni dvorani v Šempetru 49.898, za ureditev športnega igrišča Vrbje 11.000, za postavitev fitnes naprav na prostem 17.000 (izvedba je v pristojnosti KS Levec), za ureditev športnega igrišča Podlog pa 9.800 evrov (izvedba je v pristojnosti KS Šempeter). O kolesarski poti in druge tekoče informacije Direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je ob koncu podala tudi nekaj tekočih informacij o aktualnih projektih v občini. Glede na to, da so se v javnosti pojavila nasprotovanja civilnih iniciativ in posameznikov obnovi kolesarskih poti od Celja do Žalca, ki jih financira Ministrstvo za infrastrukturo RS oz. Direkcija RS za investicije v ceste, je dr. Darja Majkovič svetnike seznanila, da so na terenu, predvsem na delu Nature 2000, opravili terenski sestanek. Poleg investitorja so bili prisotni tudi Agencija za vode, Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove RS, predstavniki Občine Žalec, RAS, Simbia, izvajalca del in predstavniki civilne iniciative. Nad vsakim drevesom in vsakim posegom v naravo bdi stroka (omenjena zavoda), civilna iniciativa pa je dobila pojasnila in odgovore vseh pristojnih ter se o tem lahko tudi prepričala. Gradnja Vrtca Zahod poteka v skladu z načrti in terminskim planom, koncu se bliža tudi izgradnja infrastrukture v Arnovskem gozdu III., primopredaja bo predvidoma ob koncu aprila. V zvezi z javno obravnavo poplavne varnosti je dr. Darja Majkovič povedala, da je Občina Žalec na ministrstvo za okolje in prostor posredovala tudi pripombe na osnutek Državnega prostorskega načrta, ki bodo na spletnih straneh tega ministrstva tudi javno objavljene. Zaenkrat je na ministrstvo prispelo preko 140 pripomb, ki jih bo obravnaval tudi odbor za gospodarstvo OS Občine Žalec. Občina Žalec nasprotuje variantama 3 in 4, ki ju je ministrstvo opredelilo kot najbolj optimalni, in zagovarja, naj se upošteva varianta »optimizacija Žalec«, ki je bila v Občini Žalec v preteklosti že izdelana in bila potrjena tudi na občinskem svetu v takratni sestavi. »Tista varianta je po našem mnenju bolj primerna, ker ne zajema tako velikega območja kot varianti 3 in 4.« Občina Žalec nasprotuje tudi možnosti ukinitve upravnih enot, po kateri naj bi z 58 prešli na 12 upravnih enot. S tem se Občina Žalec ne strinja, saj je upravo treba ljudem približati, in ne oddaljiti, po tej verziji pa bi morali občani Občine Žalec hoditi v Celje. V zvezi z gradnjo griškega mostu je dr. Majkovič povedala, da je pridobljena vsa dokumentacija, predvidenih je bilo več scenarijev – eden od njih denimo predvideva, da je most vključen v projekt poplavne varnosti. Ker pa je ta glede izvedbe negotov, če se ne izvede ali zamakne, ima občina v načrtu še, da se za izgradnjo mostu v Grižah predvidijo sredstva v proračunih za leti 2025 in 2026. Pojasnila na to temo so objavljena tudi na spletni strani občine. Za konec je dr. Darja Majkovič seznanila svetnike tudi s tem, da se 1. aprila začenja nova sezona Fontane piva Zeleno zlato, pa tudi s tem, de je do 3. aprila še vedno odprt razpis Razvojne agencije Inovator leta 2022. Eden od nastopov iz zaključne prireditve Niti mreže pletli dvanajstič D. NARAGLAV Osnovna šola Griže je 12. leto zapored gostila šole in vrtce iz vse Slovenije, ki so vpeti v Unescovo mrežo. Tokratni naslov projekta je bil Pletemo niti mreže z eko bontonom. Po prihodu gostujočih šol – njihovih učencev in mentorjev – in po uvodnem sestanku se je začelo delo v delavnicah. Kar 15 so jih ponudili na različne teme, kot so denimo uporabni pripomočki iz starih oblačil, boljša stran kruha, novinarska delavnica, socialne igre skozi glasbo, gozdni bonton, ko učenca strese stres, učim se učiti, pomagajmo opraševalcem, teta Pehta, Bontonko – figurica iz odpadne embalaže, prijetno domače, šolska drevesna pot v Grižah, v gozd po sprostitev, narava v steklenički in z lovcem v gozd. Intenzivno delo na terenu ali v učilnicah je zamenjal otroški živžav na šolskem igrišču, kjer so se učenci družili, sproščali, se igrali, brali in uživali na popoln spomladanski dan. Ta se je zaključil v šolski telovadnici s prireditvijo, na kateri so po uvodnih govorih ravnateljice Marije Pavčnik, župana Občine Žalec Janka Kosa in generalnega sekretarja slovenske nacionalne komisije za UNESCO Gašperja Hrastelja oživili pripovedko, ki izvira iz domačih gozdov, z naslovom Vile v Gozdniku. Preplet plesa, glasbe in dramatizacije je navdušil vse prisotne. Projekt sta idejno in organizacijsko usmerjali Vesna Navodnik Ocvirk in koordinatorica UNESCA na šoli Mateja Hleb. OBČINE 4 ŠT. 3 I marec 2023 Za gasilsko službo 140.000 evrov D. NARAGLAV Zadnjo sredo v februarju so v sejni sobi Občine Prebold podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2023. Podpisa pogodbe so se udeležili predsednik GZ Prebold Branko Verk, poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec ter predsedniki in poveljniki sedmih PGD (Kaplja vas, Groblja, Latkova vas, Sveti Lovrenc, Šešče, Matke in Prebold–Dolenja vas–Marija Reka). Na območju Občine Prebold je sedem prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo združenih v Gasilsko zvezo Prebold, ki s svojim delovanjem pokriva območje, veliko več kot 40 km², od tega je večji del hribovit teren. V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen pripravljenih slabih 140.000 evrov. Polovica teh sredstev je namenjena sofinanciranju nakupa novega gasilskega vozila za PGD Latkova vas, 12.000 evrov (požarni sklad) za sofinanciranje nakupa opreme za člane gasilskih enot, za redno delovanje gasilskih enot je za PGD I. kategorije namenjenih 4.000 tisoč evrov, za PGD III. kategorije pa 8.000 evrov. Za GZ Prebold (materialne in druge stroške) je po tej pogodbi namenjenih 10.200 evrov, za usposabljanje gasilske mladine in gasilskih enot pa še posebej 5.000 evrov. Na srečanju so gasilci ob podpisu pogodbe izpostavili tudi problem pri odsotnosti od dela v času raznih izobraževanj. Sedaj za to koristijo dopust, zato so podali predlog, da bi občina zagotovila sredstva za nadomestilo plače. V zvezi s tem so se dogovorili, da bo gasilska zveza pripravila pregled takšnih primerov v lanskem letu in finančni izračun, o tem pa bodo na eni od prihodnjih sej razpravljali še svetnice in svetniki občinskega sveta. Ob zaključku so se tudi dogovorili, da bodo letošnji dan gasilca GZ Prebold združili s praznovanjem 25-letnice delovanja Občine Prebold, in sicer naj bi to bilo konec junija, ko se bo v počastitev praznika zvrstilo še več drugih dogodkov. Zbrane udeležence je pozdravil župan mag. Marko Repnik, ki je s predsednikom gasilske zveze Brankom Verkom podpisal pogodbo o sofinanciranju njihove dejavnosti. Sanacija desnega brega Savinje Sanacija brežin na Savinji T. TAVČAR Podjetje NIVO EKO je pred časom pričelo izvajati rekonstrukcijo desnega obrežnega zavarovanja Savinje v Parižljah od mostu čez Savinjo na Polzeli gor vodno v dolžini 750 metrov. Investitor je Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS S podpisa za vode, vrednost predvidenih del pa bo znašala 950.000 evrov. Dela so zahtevna. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo z deli končali v treh mesecih. S končanjem teh del se bo tako izboljšala poplavna varnost Savinje na tem območju. Sprejet vranski proračun 2023 T. TAVČAR Vranski občinski svet je na 4. redni seji obravnaval 11 točk dnevnega reda, med najpomembnejšimi pa je bil sprejem proračuna Občine Vransko za leto 2023 v drugem branju. Prihodki proračuna za leto 2023 bodo znašali 4.252.446 evrov, odhodki 3.656.853 evrov, občina pa načrtuje tudi odplačilo dolga v skupni višini 804.158,62 evra. Od tega 489.929,80 evra predstavlja odplačilo premostitvenega kredita za založena sredstva za projekt izgradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko, ki se sofinancira iz proračuna EU in državnega proračuna. V nadaljevanju je svet potrdil pogoje in merila za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, pogoje, merila in kriterije za vrednotenje socialnovarstvenih programov in programov drugih društev, ki se financirajo iz proračuna ter pogoje za merila za izbiro izvajalcev in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Vransko za leto 2023. Svetniki in svetnice so se seznanili tudi z letnim poročilom koncesionarja za izvajanje gospodarskih javnih služb rednega vzdrževanja občinskih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin ter z letnim poročilom koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega omrežja toplote na območju Občine Vransko za leto 2023. Ob koncu je občinski svet potrdil vlogo za izdajo dodatnega soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Vransko v šolskem letu 2022/2023. Poleg pokrivanja zakonsko določenih obveznosti bo občina največji del sredstev namenila za vodno oskrbo, in sicer za izgradnjo vodovoda Zaplanina– Ločica–Vransko v višini cca. 226.000 evrov. Med zahvalnim govorom Jožice Cilenšek Poslovilna vežica v Trnavi T. TAVČAR Dražji vrtec, odvoz odpadkov, pogrebne storitve ... T. TAVČAR Člani Občinskega sveta Občine Braslovče so se 22. marca zbrali na 3. redni seji, na kateri so med drugim obravnavali letna poročila javnih zavodov, katerih soustanoviteljica ali ustanoviteljica je Občina Braslovče: GŠ Risto Savin Žalec, II. OŠ Žalec, MSK Žalec, UPI Ljudske univerze Žalec in OŠ Braslovče. Po besedah ravnateljev in direktorjev, ki so predstavili poročila, so vsi zavodi leto 2022 kljub težkim razmeram zaključili uspešno. Na podlagi predloga podjetja Simbio in OŠ Braslovče je občinski svet potrdil predlog povišanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in predlog povišanja cen programov Vrtca Braslovče. Predlagana spre- memba cen ravnanja s komunalnimi odpadki se bo na položnici Simbia za uporabnika odrazila tako, da bo cena dveh 120-litrskih zabojnikov (zelenega in rumenega) znašala 13,69 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 0,70 evra z DDV, cena treh 120-litrskih zabojnikov (zelenega, rumenega in BIO) pa bo znašala 21,40 evra z DDV, kar predstavlja povečanje za 1,80 evra z DDV. Cene programa vrtca bodo po novem znašale 632,40 evra za prvo starostno obdobje (cena je višja za 18 odstotkov) in 486,17 evra za drugo starostno obdobje (cena je višja za 14 odstotkov). Višje cene so posledica skokovite rasti treh glavnih elementov cen: stroškov dela, energentov ter živil. Nove cene bodo veljale od 1. aprila dalje. V nadaljevanju je občinski svet v Svet lokalnih skupnosti CSD Savinjsko-Šaleška za mandatno obdobje 2023–2027 imenoval svetnico Katjo Tomažič, pozitivno mnenje pa je v postopku imenovanja ravnatelja II. OŠ Žalec podal dosedanji ravnateljici Petri Petrovič Pražnikar. Sledila je obravnava Zaključnega računa proračuna Občine Braslovče za leto 2022, ki je bil soglasno potrjen. Po skrajšanem postopku a sta bila soglasno sprejeta še predlog spremembe Odloka o občinskih denarnih socialnih in drugih pomočeh v občini ter predlog novih cen pogrebnih in pokopaliških storitev v Občini Braslovče, ki se niso spremenile vse od leta 2015. Prvo nedeljo v mesecu marcu so po več desetletjih krajani Šentruperta in Trnave dobili poslovilno vežico. Svečanosti ob odprtju nedaleč od pokopališča v Trnavi, ki jo je pripravila Občina Braslovče, se je udeležilo precej domačinov in drugih kot tudi povabljenih gostov. Vrednost naložbe je 161.600 evrov brez DDV. Vežica je velika dobrih 40 kvadratnih metrov. V njej so osrednji prostor, manjša kuhinja in sanitarije. Pred njo je prostor za slovo in za njo enajst parkirišč. Gradilo jo je podjejte Sokpro – projektiranje, gradbeništvo in svetovanje iz Gorišnice. V kulturnem programu so sodelovali pevci Okteta Gomilsko ter priznani glasbenici, citrarki in pedagoginji Neli in Karmen Zidar Kos. V imenu krajanov se je zahvalila Jožica Cilenšek, povezovalka svečanosti pa je bila Magda Šalamon. Po končani slovesnosti so domačini s prigrizkom in toplim napitkom pogostili vse udeležence. S prerezom traku sta vežico simbolno predala namenu župan Tomaž Žohar in domači župnik Martin Cirar. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO OBČINE ŠT. 3 I marec 2023 Novi razvojni programi D. NARAGLAV Svetniki so dali zeleno luč za novo zaposlitev v vrtcu Tabor, kajti število vpisanih otrok narašča. Na svoji tretji seji so svetnica in svetniki Občine Tabor (vseh 8) potrdili kar nekaj imenovanj, sprejeli cenik za uporabo prostorov v lasti občine, dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v OE Vrtec Tabor ter tudi potrdili predloge za prejemnike priznanj, ki bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Majda Pikl, ravnateljica JVIZ Vransko–Tabor, je pri obravnavi nove sistematizacije delovnih mest v OE Vrtec Tabor povedala, da je že ob predstavitvi predloga zadnje potrjene sistematizacije bilo napovedano, da v primeru interesa staršev glede dodatnega vpisa otrok v OE Vrtec Tabor odprejo nov polovični oddelek. Odprli so ga 1. marca, šteje 7 otrok, zaradi tega pa se je pojavila potreba po zaposlitvi dodatne vzgojiteljice. V aprilu in maju se bo skupini pridružilo še dodatnih 10 do 12 otrok, zato bo v skladu s Pravilnikom o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje treba zaposliti še pomočnico vzgojiteljice. Delež ostalih pri tem ostane nespremenjen. Oddelek bo lociran v prostorih POŠ Tabor, kjer je na razpolago še ena učilnica. Svetniki so predlagano sistematizacijo potrdili. V nadaljevanju so prav tako potrdili spremembo načrta razvojnih programov 2023–2026. Ta se nanaša na rekonstrukcijo JP Loke–Vetršek– Krvavičnik, ki je bila sicer že vključena v proračun Občine Tabor in tudi v NRP v znesku 303 tisoč evrov. Projek- tantski popis del je izkazal povečano vrednost projekta, zato je posledično treba uskladiti vrednost tudi v proračunu in NRP. Nova predvidena vrednost celotne investicije, ki zajema nadgradnjo obstoječe makadamske ceste s tamponskim materialom ter asfaltiranje ceste povprečne širine 3,2 m in dolžine 1473 m, je slabih 492.400 evrov. Predviden začetek del je v letošnjem septembru, cesto pa bodo asfaltirali do meje z Občino Zagorje. Na seji so svetniki potrdili predlog ukinitve javnega dobrega na območju naselja Kapla, ki zajema 161 m² zemljišča in ne služi več javni rabi. Sprejeli so tudi cenik uporabe prostorov v lasti Občine Tabor in cenik stojnin za organizirano prodajo na stojnicah. Saša Zidanšek Obreza je pojasnila, da je star cenik za uporabo prostorov v lasti občine v veljavi že od leta 2013, cenik stojnin pa od leta 2018, zato predlagajo zvišanje uporabnin skladno s stopnjo inflacije, in sicer za 20 oz. 25 odstotkov. Za zunanje subjekte je predlagano stoodstotno zvišanje na sprejeto novo ceno uporabnine. Pri domačih društvih se v skladu s Pravilnikom o upravljanju s stvarnim premoženjem Občine Tabor pri izračunu uporabnine upošteva faktor 0,2, kar pomeni, da plačajo le 20 odstotkov cene uporabnine. Velja pa tudi nekaj izjem glede uporabnine prostorov za športno vadbo otrok ne glede na sedež izvajalca in za dogodke, ki jih organizirajo domača društva in so komercialnega značaja. V nadaljevanju seje so svetnica in svetniki obravnavali in potrdili predloge za priznanja Občine Tabor. V roku sta na razpis prispela dva predloga, in sicer predlagatelja Pevskega društva Tabor in PGD Kapla Pondor. Priznanje občine bo tako prejela ekipa članic A PGD Kapla–Pondor, zlato plaketo Občine Tabor pa Magda Semprimožnik. Na seji so nato za predstavnico občine v Svet lokalnih skupnosti CSD Savinjsko-Šaleška imenovali Sašo Zidanšek Obrez. V Svet za preventivo v cestnem prometu Občine Tabor so imenovali Marjana Tratnika (predstavnika ZŠAM Savinjske doline), Romana Jelena (predstavnika Policijske postaje Žalec), Jožeta Toplaka (predstavnika osnovne šole v občini), Janeza Rajovca (predstavnika šolskih prevozov), Leopolda Mikeka (predstavnika upravljalca cest VOC Celje) in Sandija Škodnika (predstavnika Policijske postaje Celje). V Komisijo za investicije v cestno infrastrukturo pa so imenovali Jerneja Groblerja (predsednik) ter Boštjana Krečo in Petra Cafuto kot člana. Svetniki so v predzadnji točki dali tudi soglasje h kandidaturi za ravnatelja II. osnovne šole za oba kandidata, za dosedanjo ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar in Jerneja Jakoba. Pogodba z gasilci tudi na Polzeli T. TAVČAR Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec (GZ) in prostovoljna gasilska društva (PG) Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v četrtek, 2. marca, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2023. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije in zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 125.800 evrov. V ta znesek so zajeti sredstva za dejavnost gasilskih društev, zavarovalne premije, dejavnost Gasilske zveze Žalec, sredstva gasilskim društvom iz sredstev požarne takse ter investicijski transferji. V imenu GZ Žalec sta se za uspešno sodelovanje zahvalila predsednik GZ Žalec Edo Kugler in poveljnik Franc Rančigaj. Gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec, ki je dejal, da so imeli lani 45 posredovanj. Večje škode ni bilo. Posebno pozornost bodo tudi v prihodnje namenili izobraževanju, ustrezni tehniki in praktičnemu delu. Pogodbo so podpisali župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik GZ Žalec Edo Kugler, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in podpredsednica Mateja Ušen v imenu predsednika Klemna Cvirna (PGD Ločica ob Savinji). Predsedniki društev so ob koncu nekaj besed namenili lanskemu delu in načrtih dela za letos. S podpisa pogodbe Sprejeli programa kulture in športa D. NARAGLAV V sejni sobi Občine Prebold je dan po izidu februarske številke Utripa potekala 3. redna seja občinskega sveta. Med drugim so sprejeli nove cene programov predšolske vzgoje in dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2022/23. Predlog in razloge za povišanje cen v Vrtcu Prebold sta predstavila predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Boštjan Herodež in Peter Žurej, ravnatelj Osnovne šole Prebold, pod katero spada tudi Vrtec Prebold. Podanih je bilo več možnih variant, v katere je vključeno vračilo akontacije v višini 40 tisoč evrov, ki jih je Občina Prebold nakazala šoli za zagotovitev izplačila plač zaposlenim. S strani šole je bilo predlagano povečanje ekonomske cene za slabih 16 odstotkov, in to zaradi visokih stroškov energije in povišanja stroškov dela. Po pestri razpravi so svetnice in svetniki sprejeli predlagano povišanje cen vrtca. Tako bo nova ekonomska cena vrtca za I. starostno obdobje z delnim vračilom plačane akontacije znašala slabih 620 evrov, za II. starostno obdobje pa 454 evrov. Te cene so začele veljati s 1. marcem. Preostalih 13 tisoč evrov bo šola vrnila v občinski proračun. Seveda bodo cene vrtca za starše bistveno nižje, saj Občina Prebold ekonomsko ceno zniža s subvencijo. Svetniki so potrdili člane devetih krajevnih odborov, in sicer so to: Matke, Šešče, Sv. Lovrenc, Kaplja vas, Latkova vas, Dolenja vas, Marija Reka ter dva odbora Prebolda – Prebold – center in Prebold – Na zelenici. Vsi krajevni odbori štejejo po sedem članov in članic, tako da je v krajevne odbore vključenih 63 občank in občanov. Na osnovi pripomb, ki so bile Župan Marko Repnik je na 3. seji imenoval tudi podžupana; To je postal Branko Verk. poslane po 14-dnevni javni razpravi, so svetniki v nadaljevanju seje potrdili tudi letna programa za kulturo in šport v Občini Prebold za letošnje leto. Za program kulture je z upoštevanjem določenih povišanj sredstev sedaj namenjeno slabih 218 tisoč evrov, kar je 10.700 evrov več kot v prvotnem predlogu. Za letni program športa pa je na podlagi povišanja skupno namenjenih 60 tisoč evrov, kar je 3.800 evrov več, kot je bilo predvideno prvotno. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki za predstavnico Občine Prebold v Svetu lokalnih skupnosti CSD (Center za socialno delo) Savinjsko-Šaleška imenovali članico občinske uprave Občine Prebold Vanjo Čeligoj Zajšek, ki na občini pokriva socialno področje. Mandat dosedanjim predstavnikom, ki traja štiri leta, se je iztekel in tako delo nastopi nov svet, ki je sestavljen iz 16 članov, iz vsake občine po en član. Svetnice in svetniki so obravnavali tudi predlog Odloka o sofinancira- nju podporne zaposlitve za invalide. Občina Prebold je že doslej sofinancirala podporno zaposlitev na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, a ni imela sprejete pravne podlage, kar pa bo z odlokom zagotovljeno. Svetnice in svetniki so predlog odloka podprli in ga dali v 14-dnevno javno razpravo. Ob zaključku seje je bil na mizi še Sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev, razlog za to pa je spremenjen Načrt razvojnih programov v Proračunu Občine Prebold za projekt Obnova kuhinje v Vrtcu Prebold. Kot je bilo povedano, se sredstva prerazporedijo zaradi zagotovitve sredstev glede na izdelane projektantske predračune za celovito obnovo kuhinje v vrtcu. O prerazporeditvi proračunskih sredstev in uvrstitvi nove proračunske postavke pa so svetniki odločali tudi pod 12. točko dnevnega reda in v zvezi s tem sprejeli dva sklepa. S prvim sklepom so potrdili prerazporeditev proračunskih sredstev ter uvrstitev nove proračunske postavke LAS sodobno učinkovito kmetijstvo. Z drugim sklepom pa so sprejeli nov Načrt razvojnih programov v Proračunu Občine Prebold za leto 2023 za omenjeni projekt LAS. V tem projektu bo Občina Prebold sodelovala kot partner. V okviru projekta bo postavila RTK bazno postajo, ki bo v pomoč kmetom, da s sodobno tehniko poenostavijo delovno intenzivna opravila ter z optimizacijo poti zmanjšajo porabo energentov, časa, obrabe strojev ter tudi agrokemije in umetnih gnojil. Na ta način bodo lahko zmanjšali stroške na kmetiji, povečali ekonomsko pridelavo ter zmanjšali ogljični odtis kmetije. 5 OŠ Prebold Enota Vrtec vabi k vpisu za šolsko leto 2023/2024. Vpis predšolskih otrok bo potekal od 3. do 14. aprila 2023. Dnevi odprtih vrat bodo potekali od 3. do 5. aprila od 9. do 11. ure. Vloga za vpis otroka v vrtec bo objavljena na spletni strani vrtca. Pošljete jo lahko priporočeno na: Osnovna šola Prebold Graščinska cesta 7 3312 Prebold ali po e-pošti na: svetovalna.sluzba@vrtec-prebold.si. Veselimo se vašega obiska v našem vrtcu! Pogoj za vključitev v vrtec: Zakon o nalezljivih boleznih (UR. L. RS, št. 142/20) v 51.a členu določa, da mora biti otrok pred vključitvijo v vrtec cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, razen če za opustitev cepljenja obstajajo medicinski razlogi, ugotovljeni z odločbo o opustitvi cepljenja. OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00, 27/04 in 56/22) raz pisu je POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2023 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine: www.prebold.si. Predlogi se oddajo v elektronski obliki na naslov priznanja@prebold.si ali v pisni obliki v zaprti kuverti, na naslov Občina Prebold, Hmeljarska c. 3, 3312 Prebold, najkasneje do srede, 26. aprila do 12.ure, s pripisom »Predlogi za priznanja občine Prebold.« 6 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2023 Varuhi voda tudi najmlajši D. NARAGLAV Za otroke šestih občin Spodnje Savinjske doline bodo v JKP Žalec skrbeli za knjižni projekt Savinjske kapljice, s katerim bodo spodbujali otroke k trajnostni miselnosti in delovanju na področju voda. Javno komunalno podjetje Žalec je v sodelovanju z Vrtcem Tabor (OŠ Vransko - Tabor) z različnimi dejavnostmi vseh otrok v vrtcu obeležilo svetovni dan voda, pri čemer so se še posebej izkazali vsi strokovni delavci, ki so za otroke pripravili zanimive pedagoške dejavnosti, v katerih so najmlajši vidno uživali. V goste so povabili slikarko Ireno Režek, umetniško ustvarjalko, ilustratorko slikanic in avtorico animiranih filmov, ki je nastopila s svojo poučno slikanico Vodna vila in čistilčki, s katero želi tudi najmlajšim generacijam približati vznemirljiv in skrivnostni svet živih bitij, ki v čistilni napravi sodelujejo pri čiščenju odpadne vode. Procese tega čiščenja je pomagala predstaviti tudi Martina Kostanjšek, tehnologinja na Čistilni napravi Kasaze, ki je otroke že lani Mag. Gorazd Kozmus in predsednik Rotary cluba mag. Boštjan Pražnikar Zbrali 4.600 evrov T. TAVČAR Župan Marko Semprimožnik in direktor JKP Žalec mag. Jani Primožič s škafom. Nekoč so v škafih prenašali vodo, v tem pa bodo od vrtca do vrtca zdaj potovale knjige o vodi in njenem varovanju, polnili pa ga bodo tudi otroci s svojimi izdelki in vzgojiteljice s primeri dobre trajnostne prakse. Ob zaključku so pokazali medgeneracijsko združitev moči in sklenili krog z modrimi baloni, ki so predstavljali vodne kapljice. popeljala k bližnji čistilni napravi. Otroci so hiteli pripovedovati, kaj vse že vedo o pomenu vode in ravnanju z njo. Obe gostji sta otroke pritegnili vsaka na svoj način – domišljijska literarna zgodba o Vili Pitni in čiščenju odpadnih voda se je igrivo prepletla s prilagojeno stvarno razlago postopkov čiščenja. Ob zaključku srečanja so znali otroci tudi z gibalno ponazoritvijo naprav prikazati celotno pot vode na čistilni napravi. Enako živahno je bilo v vseh preostalih starostnih skupinah, saj so povsod izvajali različne poskuse z vodo in jo spoznavali z vsemi čuti. Niso dihali pod vodo, ampak z njo: vanjo so pihali s slamicami, prali perilo in ga obešali, ugotavljali, kateri predmeti se potapljajo, kako se očisti voda skozi več plasti peska in še in še. Po dejavnostih v posameznih oddelkih se je dogajanje nadaljevalo s prireditvijo na Jurijevem trgu, novem večnamenskem prostoru v središču Tabora ob cerkvi, kjer je zbrane pozdravil župan Marko Semprimožnik in spregovoril o pomenu vode za življenje ter obenem poudaril pomen trajnostnega upravljanja vodnih virov. V taborski občini namreč ležijo pomembni viri pitne vode za več občin Spodnje Savinjske doline, zato se na pobudo Tee Finžgar Plavčak prav tukaj začenja projekt potujoče vodne knjižnice Savinjske kapljice. Ravnateljica Majda Pikl je izrazila ponos nad ekološko ozaveščenostjo otrok in čestitala Vrtcu Tabor, ki je postal prvi varuh vodne knjižnice, še posebej pa ekološki koordinatorici v vrtcu Mateji Jezernik, začetni skrbnici te knjižnice, ki je tudi bdela nad izvedbo slavnostne prireditve. Direktor JKP Žalec mag. Jani Primožič je v svojem govoru izpostavil osnovno poslanstvo podjetja ter izjemen pomen vrtca za razvoj trajnostnega odnosa do okolja: »Predšolsko obdobje postavlja prvi temelj, na katerem se oblikuje posa- meznikov vrednostni sistem, je naš droben smerokaz, ki lahko z majhnimi stopinjami do velikih korakov prihodnje generacije popelje v boljši jutri.« Sporočilo letošnjega svetovnega dneva voda nam prinaša zgodba o najmanjši ptici na svetu, kolibriju mavričnih barv, ki skuša s kapljicami vode pogasiti požar. Šteje vsaka kaplja, šteje vsaka sprememba, zato je najpomembneje, da vsak stori, kar lahko, saj lahko le s sodelovanjem okrepimo moči in pospešimo spremembe na bolje tako v domačem okolju kot globalno. Za otroke šestih občin Spodnje Savinjske doline bodo v JKP Žalec skrbeli za knjižni projekt Savinjske kapljice, s katerim bodo spodbujali otroke k trajnostni miselnosti in delovanju na področju voda. V zaključku so pokazali medgeneracijsko združitev moči v prizadevanjih za ohranitev naših voda – na trgu je nastal povezan krog otrok in odraslih z modrimi baloni kot vodnimi kapljicami, nato pa so poskusili svežo vodo izpod bližnjih hribov, ki je pritekla iz novega pitnika. V kongresnem centru restavracije Camino v Mali Pirešici je v ponedeljek, 6. marca, potekala tradicionalna dražba umetniških del priznanih slovenskih umetnikov Rotary cluba Žalec. Skupaj so zbrali 4.600 evrov za šolski sklad Glasbene šole Risto Savin Žalec. Predsednik kluba mag. Boštjan Pražnikar je poudaril poslanstvo Rotaryja, ki je vzpodbujanje in krepitev nudenja pomoči, kar Rotarijci počno z razvojem poznanstev kot priložnosti za dobrodelne dejavnosti. Člani in prijatelji Rotary cluba Žalec ter gostje iz drugih klubov so lahko izbirali iz bogatega nabora umetniških del (15) priznanih umetnikov Tomaža Milača, Jožeta Šubica, Slađane Matić Trstenjak, Vojka Pogačarja, Mateja Čepina, Narcisa Kantardžića, Tomaža Černeja, Mihe Maleša, Milana Todića, Zorana Ogrinca, Franceta Slane, Klavdija Tutte, Biljane Unkovske, Doriana Španzla in Cirila Hočevarja. Na dražbi, ki jo je vodil Vasja Čretnik iz Rotary cluba Velenje, je bilo zbranih 4.600 evrov. Predsednik Rotary cluba Žalec mag. Boštjan Pražnikar je ček simbolično predal ravnatelju Glasbene šole Risto Savin mag. Gorazdu Kozmusu, saj je dobrodelni izkupiček letošnje dražbe namenjen šolskemu skladu te glasbene šole, in sicer za socialno šibke učence in nadarjene učence za dodatna izobraževanja na različnih domačih in tujih programih. V glasbenem programu so nastopile Magdalena Navodnik – klavir, Andrejka Krt – sopran in Viktoria Navodnik – trobenta. Zbiramo za Roka Seidla D. NARAGLAV Akcija zbiranja denarja za nakup prilagojenega vozila z rampo za 23-letnega Roka Seidla iz Griž, ki je po avtomobilski nesreči že šest let na invalidskem vozičku, njegovo zgodbo pa smo predstavili v februarskem Utripu Savinjske doline, izvrstno poteka in je prijetno presenetila tudi Roka samega. V dobrem mesecu, od 9. februarja do 17. marca, se je namreč nabralo za nakup prilagojenega vozila že 77.190,51 evrov. Različni darovalci, podjetja in posamezniki, so se resnično izkazali, nad čimer so navdušeni tudi na Območnem združenju Rdečega križa Žalec, prav tam je v ta namen tudi odprt transakcijski račun. Ko so novico o zbranih sredstvih sporočili Roku, je bil nadvse srečen in hkrati presenečen, saj takšnega odziva v tako kratkem čas ni pričakoval. Ob novici je kar nekajkrat ponovil besede zahvale »Najlepša hvala vam vsem …« Sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar pa je še povedal, da so od doslej zbrane vsote namenili podjetju za plačilo aparata bioptron za celjenje ran, ki jih ima Rok po telesu, ter odpravo suhe kože in bolečin. To pa je le del vrednosti cene tega aparata in stojala zanj, saj so ga Roku dali s popustom, ki ga je kot donacijo prispeval ponudnik. Podatki za pomoč Roku: Vodo iz novega pitnika sta prva pila župan in direktor, nato pa otroci, ki so pri tem zelo uživali. TRR: SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 11, namen: Pomoč Roku, koda: CHAR, naziv: RKS – OZ Žalec ali preko SMS-donacij: pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Roka. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/. Častni poveljnik društva T. TAVČAR ARHIV DRUŠTVA Na občnem zboru PGD Velika Pirešica so Janku Grobelniku podelili simbolni status »častni poveljnik društva«. V obrazložitvi so med drugim zapisali: Janko Grobelnik je vstopil v gasilsko organizacijo leta 1983. Leta 1985 je prevzel funkcijo podpoveljnika, nato pa je leta 1988 bil izvoljen za poveljnika društva in to funkcijo opravljal do leta 2005. Bil je 10 let poveljnik sektorja II. GPO Žalec, nato podpoveljnik sektorja II. GPO Žalec. Sedaj je član upravnega odbora, predsednik komisije za zgodovino in predsednik komisije za delo z veterani. Nepogrešljiv pa je tudi pri vseh dejavnostih v društvu. Na sliki od leve proti desni: predsednik PGD Matic Krajšek, častni poveljnik društva Janko Grobelnik in poveljnik v odhodu Branko Novak PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2023 7 Energetsko obnovljena zdravstvena postaja T. TAVČAR Na krajši slovesnosti so v sredo popoldne, 1. marca, namenu predali energetsko sanirano Zdravstveno postajo Polzela (ZP), v sklopu katere deluje tudi Lekarna Polzela. Številne zbrane sta poleg župana Občine Polzela Jožeta Kužnika nagovorila še Tadej Kotnik, direktor Lekarne Polzela, in David Vizjak, dr. dent. med., kot predstavnik Zdravstvene postaje Polzela. Obnovo je izvedlo podjetje Halomojstri, pogodbena cena znaša dobrih 542 tisoč evrov z DDV. Projekt je zajemal izvedbo nove toplotnoizolacijske fasade, zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno fasado ostrešja in zamenjavo strešne kritine. Projekt je financiran iz nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike (177.360 evrov), 3,6 % oziroma 20.000 evrov pa financira lastnik lekarne, preostali del so proračunska sredstva Občine Polzela. Sočasno z energetsko sanacijo zdravstvene postaje so uredili okolico s parkirišči in dovoznimi potmi, hkrati pa je bilo poskrbljeno Nastop Klape Tramontana Dobrota še živi T. TAVČAR S prerezom traku sta simbolično namenu predala energetsko sanirano ZP in drive-in izdajno okno za zdravila župan Jože Kužnik in direktor lekarne Tadej Kotnik. za novo pridobitev – drive-in izdajno okno, ki je del lekarne. Ta uporabniku omogoča lažji in udobnejši prevzem zdravil oz. nakup kar iz avtomobila. Prednostno je namenjen invalidom, ljudem z gibalno oviranostjo in družinam z majhnimi otroki. Otvoritev sta popestrili glasbenici Iza Zlato za Tima Jevšnika T. TAVČAR T. T., B. P. Štih na flavti in Eva Pišek na kitari, blagoslov je opravil domači župnik Urban Lesjak, s prerezom traku pa sta objekt simbolično predala v uporabo župan Jože Kužnik in direktor lekarne Tadej Kotnik. Na pragu pomladi, v torek, 14. marca, je bil v Domu II. slovenskega tabora Žalec tradicionalni, po vrsti že 27. Karitasov koncert »Z roko v roki«, ki je znova potrdil, da v svetu vsakdanjih stisk še živi dobrota. Zbrali so 8.500 evrov. Povabilu na koncert, ki ga je vodila Jolanda Železnik, se je odzvalo lepo število glasbenikov: Trio kitar Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, Vokalna skupina Cvetke, Klapa Tramontana, Ansambel Šepet, AnJ band, Janez Ferlež in Antonio Tkalec, Krajcarji in Ansambel Stil. Za dober namen je bilo ta večer zbranih kar 8.500 evrov, ki bodo dobrodošla pomoč ljudem v stiski. Zbrane v dvorani sta pozdravila žalski župan Janko Kos ter dekan dekanije Žalec in Braslovče Srečko Hren. Oba sta izrazila hvaležnost vsem, ki so kupili vstopnico, in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri koncertu. Seveda koncerta ne bi bilo brez patra Vančija Arzenška, predsednika medžupnijske Karitas, in Elvire Krošl. Z roko v roki so sodelovali tudi številni donatorji – kar 35 jih je bilo, ki so prispevali po svojih zmožnostih. Ob koncu koncerta, ki je »bil stkan iz glasbenih užitkov in dobre volje ter prepleten s hvaležnostjo in srečo, je odmevala beseda hvala, ker mnogi zmorejo utrjevati dejstvo, da je biti vredno več kot imeti,« je povedala moderatorka. V letu 2022 so na medžupnijski Karitas Petrovče razdelili 2.310 kg moke, 5.692 litrov mleka, 2.933 litrov olja, 750 kg krompirja, 190 kg zelja, 1.200 kosov paštet, 322 kg pralnega praška … Otrokom so pomagali pri nabavi šolskih potrebščin, za veliko noč in božič so razdelili več sto paketov. Skupaj so pomagali kar 423 pomoči potrebnim iz Spodnje Savinjske doline. Pogodba z gasilci tudi na Polzeli T. TAVČAR Dobitniki priznanja z Juretom Koširjem in županom Jožetom Kužnikom Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta na prireditvi na Gradu Komenda v četrtek, 23. aprila, zaslužnim športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih v letu 2022. Gost prireditve je bil Jure Košir, nekdanji alpski smučar, ki je med drugim leta 1994 osvojil tudi srebrno kolajno v slalomu na olimpijskih igrah. Z njim se je pogovarjala Živa Avžner, ki je številnim obiskovalcem prireditve povedala veliko zanimivega. Priznanja sta podelila župan Živa Avžner v pogovoru z Juretom Koširjem. Občine Polzela Jože Kužnik in predsednik športne zveze Ivi Kapitler. Za športne dosežke v letu 2022 so bronaste plakete zveze prejeli Jaka Cestnik, Doman Hohnjec, Aneja Jesenko Rojšek, Sven Jevič, Ažbe Mlačnik, ekipa Sokoli (Jure Lešnik, Nace Jazbec, Manca Jazbec, Leonida in Teodor Tominšek) in ekipa Voluharji (Martin Rafael Gulin, Bor Kunstelj, Lev Podbregar, Julija Trobina). Srebrne plakete zveze so prejeli Zoja Avžner, Laura Bergant, Marko Božiček, Pia Zoja Glavnik in Nuša Žaleznik. Zlato plaketo zveze pa je prejel Tim Jevšnik. Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec (GZ) in Prostovoljna gasilska društva (PG) Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v četrtek, 2. marca, podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2023. Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije in zavarovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 125.800 evrov. V ta znesek so zajeti sredstva za dejavnost gasilskih društev, zavarovalne premije, dejavnost Gasilske zveze Žalec, sredstva gasilskim društvom iz sredstev požarne takse ter investicijski transferji. V imenu GZ Žalec sta se za uspešno sodelovanje zahvalila predsednik GZ Žalec Edo Kugler in poveljnik Franc Rančigaj. Gasilcem se je za požrtvovalno delo zahvalil tudi poveljnik občinskega poveljstva Občine Polzela Lado Košec, ki je dejal, da so imeli lani 45 posredovanj. Večje škode ni bilo. Posebno pozornost bodo tudi vnaprej namenili izobraževanju, ustrezni tehniki in praktičnemu delu. Pogodbo so podpisali župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik GZ Žalec Edo Kugler, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in podpredsednica Mateja Ušen v imenu predsednika Klemna Cvirna (PGD Ločica ob Savinji). Predsedniki društev so ob koncu nekaj besed namenili lanskemu delu in načrtih dela za letos. OSREDNJE TEME 8 ŠT. 3 I marec 2023 Ponosne, da so gasilke in ženske BINA PLAZNIK »Gasilstvo je del življenja, kjer žrtvuješ svoj čas, ki je na koncu poplačan z iskrenimi nasmehi, izkušnjami, dobrimi ljudmi in zadovoljstvom, da si nekomu pomagal.« V mesecu marcu, ki je zaznamovan z dvema praznikoma, posvečenima nežnejšemu spolu, smo se družili z ženskami, ki svoj prosti čas vlagajo v poseben hobi, manj značilen za ženske – gasilstvo. Za nekatere je povezan z družinsko tradicijo, vse pa med drugim pritegnejo tudi druženje, adrenalin, potreba po pomoči sočloveku … Prostovoljstvo med gasilci in gasilkami zahteva veliko mero odrekanja in podarjanja svojega časa in energije, vendar so deležni tudi čedalje večjega spoštovanja med ljudmi ter bogatih življenjskih izkušenj. S sogovornicami smo spregovorile o tem, kaj jih je pritegnilo v gasilske vrste, kakšno vlogo imajo v svojem društvu, pa tudi o položaju žensk med moškimi kolegi in o tem, kako sprejemajo prostovoljstvo najbližji. vera in zaupanje mojega sočlana sta mi v tistem trenutku dala samozavest. To je tudi trenutek, na katerega se v situacijah, ko podvomim v svoje zmožnosti, vedno spomnim in je razlog, da z dvignjeno glavo opravljam delo prostovoljne gasilke.« Na gasilstvo gleda kot na del življenja, kjer žrtvuješ svoj čas, ki je na koncu poplačan z iskrenimi nasmehi, izkušnjami, dobrimi ljudmi in zadovoljstvom, da si nekomu pomagal. Jana Petrak Zajc Jana Petrak Zajc je po poklicu fotografinja, ki se je pred štirinajstimi leti z družino preselila iz Celja v možev rojstni kraj Petrovče: »Vedno se mi je zdelo zelo pomembno, da se prebivalci, tako domorodci kot priseljenci, vključujejo v lokalno okolje, in tako sem se najprej včlanila v kulturno – in da so gasilci vsi trije sinovi – starejša dva sta tudi že opravila tečaj za pripravnika in upam, da bodo vsi trije postali operativni gasilci.« Trenutno je Jana predsednica Komisije za zgodovino, arhiv in obveščanje PGD Dobriša vas–Petrovče. Skrbi za dokumentiranje dogodkov, za objave na Facebooku in v lokalnem časopisu. Skupaj s Sabino Žagar pomaga mentorju mladine Jaki Rebevšku pri vzgoji mladih gasilk in gasilcev: »Z ekipo članic vadimo in tekmujemo, poleg tega pa smo prijateljice, kljub temu da smo zelo različno stare in iz različnih okolij. Petkova 'veza', srečevanje v gasilskem domu ob petkih zvečer, ko poteka preverjanje radijskih zvez, je nepogrešljiv del mojega družabnega življenja.« Jana Petrak Zajc še doda, da ima kot fotografinja neklasičen delovni čas in tako precej časa za gasilstvo, ki zavzema velik del njenega življenja, in zaključi: »Kot ženska se v društvu ali na izobraževanju nisem nikoli počutila zapostavljena ali spregledana. V tem okolju se resnično dobro počutim.« Sabina Sorčan Sabina Sorčan je že od rojstva Braslovčanka. V gasilsko društvo PGD Braslovče, v katerem je bil njen oče predsednik, se je včlanila s šestnajstimi leti, ko so jo povabili v tekmovalno ekipo članic, sedaj je njihova članica že 35 let. Pravi, da kot najstnica še ni razmišljala o gasilskem poslanstvu: »Pritegnila me je dobra družba deklet in fantov. Čez nekaj let, po opravljenih prvih tečajih in ko sem postala mentorica mladih gasilcev, sem to poslanstvo zares začutila. Danes sem v društvu operativna članica, tajnica, članica tekmovalne ekipe, veliko let sem bila mentorica mladih. Sem tudi strokovna sodelavka Gasilske zveze Žalec, predavateljica, članica Sveta Savinjsko-šaleške regije in članica Komisije za zgodovino Gasilske zveze Slovenije.« Sabina Sorčan pravi, da je njen svet Anja Lončarek Anja Lončarek Anja Lončarek prihaja iz Ojstriške vasi in je že 17 let članica PGD Ojstriška vas–Tabor. Gasilstvo jo spremlja od malih nog: »Na vaje, tekmovanja in vragolije iz pionirskih in mladinskih sekcij me vežejo lepi spomini. Pri gasilcih sta me najbolj očarali požrtvovalnost in solidarnost do ljudi. Sem operativna gasilka. Svoje gasilsko znanje pa sem skozi leta nadgradila s specialnostmi: bolničar, uporabnik dihalnega aparata, gašenje notranjih požarov modul A in modul B.« Zadnjih pet let je v društvu imela vlogo predsednice mladinske komisije, ki jo je opravljala s pomočjo sočlana, in to zelo uspešno, saj je društvo v teh letih debitiralo na državnem tekmovanju iz gasilskega kviza in iz gasilske orientacije. Na vprašanje, kako jo sprejemajo moški kolegi, je povedala: »Priznam, da sem v preteklosti na enem od prvih izobraževanj za specialnost imela občutek, da nečesa nisem sposobna, ker sem ženska. In ravno društvo. Na pobudo Draga Pintarja, takratnega predsednika PGD Dobriša vas–Petrovče, sem vse tri sinove vpisala med gasilce. Do tedaj nihče v družini ni bil gasilec. Kot mama treh mladih gasilcev z velikim avtom sem začela sodelovati najprej s prevozi na tekmovanja, nato pri vajah mladine, in ker sem po poklicu fotografinja, sem začela dokumentirati dogajanje v društvu. Predsednica Komisije za delo s članicami Romana Žagar me je spodbudila, da sem se pridružila ženski desetini in se tudi uradno vpisala v društvo. Stara sem bila že čez 40 let in popolnoma brez gasilskega znanja. Da bi lahko fotografirala intervencije, sem opravila tečaj za gasilca pripravnika, pri tem pa sem se precej nepričakovano popolnoma navdušila nad delom gasilcev. Tako sem opravila tudi tečaj za operativnega gasilca in nato še za nosilca dihalnega aparata. Še vedno na intervencijo vzamem fotoaparat, a že dolgo ima prednost gašenje. Najbolj me veseli, da je kmalu za mano tečaj za operativca opravil tudi moj mož – skupaj sva gasila na Krasu Sabina Sorčan gasilstvo. Vsi v družini so gasilci: mož, hči, sin, zet, pa tudi oče in mama: »Sem jim hvaležna, ker so zelo razumevajoči. Ko sem zaradi gasilcev zdoma, morajo moški opraviti gospodinjska dela – in dobro jim gre. Imamo pa srečo, da smo v domačem društvu res veliko skupaj. se sama z njimi po fizični moči ne morem kosati, smo pa lahko enakovredni pri organizaciji, v strokovnosti; tukaj se jih ne bojim (smeh). Dokažeš se s svojim delom, znanjem in idejami. Zelo pomembna sta obojestransko spoštovanje in zavedanje, da v gasilstvu potrebujemo Sabina Sorčan: »Slovenske gasilke smo sposobne, imamo poklicne gasilke, predsednice, poveljnice, operativne članice. Moja dobra prijateljica dr. Janja Kramer Stajnko je celo namestnica predsednika GZ Slovenije. Se pa žal še vedno najdejo tudi društva in zveze, v katerih imajo gasilke mesto le v kuhinji ali kvečjemu v pisarni. Na srečo pa v naši gasilski zvezi ne.« Tudi ko zapiska pozivnik, vsi odhitimo na intervencijo.« Na gasilstvo je tudi službeno vezana kot strokovna sodelavka na Gasilski zvezi Žalec, ki združuje kar 32 gasilskih društev petih občin: »Letos smo sredi velikega projekta, saj smo v oktobru gostitelji XVIII. Kongresa Gasilske zveze Slovenije, ko bo v Žalcu 4000 gasilcev iz vse Slovenije. V organizacijskem odboru sem zadolžena za koordinacijo. Sicer pa sem žena, mama in pa tudi že babica, kar mi je še posebej v veselje. Rada berem, kuham, vrtnarim, šivam in še marsikaj, ni mi dolgčas.« Pove tudi, da se ji nikoli ni bilo treba dokazovati moškim kolegom: »Sama v svojem društvu ali v gasilski zvezi nikoli nisem čutila, da ne bi mogla biti enakovredna. Z gasilci se dobro razumemo. Zavedam se, da tako moške kot ženske. Ta mandat imamo na primer v našem društvu namestnico predsednika, v upravnem odboru pa nas je celo polovica žensk, kar je velika redkost. Slovenske gasilke smo sposobne, imamo poklicne gasilke, predsednice, poveljnice, operativne članice. Moja dobra prijateljica dr. Janja Kramer Stajnko je celo namestnica predsednika GZ Slovenije. Se pa žal še vedno najdejo tudi društva in zveze, v katerih imajo gasilke mesto le v kuhinji ali kvečjemu v pisarni. Na srečo pa v naši gasilski zvezi ne.« Sabina ljudem sporoča, da lahko vedno računajo na pomoč gasilcev. Če pa čutijo, da želijo pomagati drugim, naj se vključijo h gasilcem: »Vsakega novega člana ali članice smo veseli. Občutek, ko pomagaš nekomu v nesreči ali narediš dobro delo, je neprecenljiv.« Darija Kotnik Jana Petrak Zajc Darija Kotnik je po rodu iz Pariželj, danes z možem in družino živi v Založah pri Polzeli. Po izobrazbi je profesorica športne vzgoje, že skoraj 30 let pa dela kot vzgojiteljica v dijaškem domu Celje. Vsa njena življenjska obdobja so povezana z aktivnim gibanjem in mladimi. V njeni primarni družini ni bilo gasilcev, pove, da so jo za to vrsto aktivnosti navdušili njeni otroški prijatelji. V matičnem listu je zapisana letnica 1979 kot datum vstopa med gasilce v domačem kraju: »Takrat se je začelo moje aktivno delo v gasilskem društvu. V Parižljah drugih društev in organizacij ni bilo, do Braslovč in Polzele pa je bila kar precejšnja razdalja. Naši starši takrat niso imeli toliko možnosti in časa, da bi svoje otroke vozili na različne dejavnosti, zato je bil gasilski dom najboljša izbira za druženje otrok. Ko so prišla srednješolska leta in potem študijsko obdobje, je moja aktivnost za nekaj časa usahnila. Aktivno sem namreč OSREDNJE TEME ŠT. 3 I marec 2023 Od leve proti desni: Anja Lončarek, Sabina Sorčan, Darija Kotnik, Jana Petrak Zajc, Nika Čretnik trenirala odbojko. Življenjska pot me je zapeljala na drugi breg Savinje, in ker je bil tudi mož gasilec, sem se prepisala v PGD Polzela. V tem društvu sem gasilsko znanje začela tudi nadgrajevati. Moja vloga v PGD se je vedno gibala med mladino in članicami. Ob mojem prihodu v polzelsko društvo še niso obstajale komisije za delo z različnimi generacijami in spolom. Članic ni bilo veliko, pa še te so bile aktivne le kot blagajničarke. Pa si poglejte danes, na nivoju Gasilske zveze Slovenije so članice zastopane na vseh funkcijah in položajih. Že na sami GZ Slovenije imamo namestnico predsednika in pa predsednico Sveta članic. Tudi druga močna področja, ki jih lahko s pridom izkoristimo. Prav posebej se nam ni treba dokazovati. S svojo redno aktivnostjo moški kaj kmalu ugotovijo, da smo nepogrešljivi člen v verigi prostovoljstva. Po naravi sem zelo komunikativna, z lahkoto navežem stike, zato tudi z moškimi člani nimam težav. Nikjer ne piše, da moram biti v privatnem življenju z vsakim članom v tesnih prijateljskih vezeh. Ko pa pridem v gasilski dom, spoštujem vse, čeprav se z nekaterimi včasih tudi ne strinjam, pa jim to povem. Morda je ena izmed prednosti tudi to, da sem aktivna že več let kot pa nekateri člani.« Življenje njene celotne družine je Darija Kotnik v našem društvu se je število članic povečalo, začele smo se izobraževati na različnih nivojih. Prva funkcija, ki sem jo prevzela v PGD, je bila predsednica za delo s članicami, posledično pa tudi sodelovanje v komisiji na GZ Žalec. Nekaj let sem nato vodila mladinsko komisijo v PGD in se trudila, da smo pridobili čim več novih mladih članov. Precej let sem bila mentorica desetini pionirjev. Na Polzeli je veliko aktivnosti, ki mlade pritegnejo bolj kot prostovoljstvo. V tem mandatnem obdobju sem ponovno sprejela funkcijo predsednice za delo s članicami. Skupaj smo naredile pester plan dela, ki ga bomo skušale realizirati. Trudila se bom med seboj čim bolj povezovati različne generacije. Zelo rada tekmujem bodisi v ženski, moški desetini, nekaj let pa sem sodelovala tudi z veterani.« Glede položaja žensk v gasilstvu pove: »Ženske se trudimo, da bi bile enakovredne moškim članom. Vendar moramo priznati, da se že po fiziološki zgradbi razlikujemo od moških. Ne glede na to pa imamo prepleteno z gasilstvom: »Kot sem že omenila, je tudi mož zelo aktivno vpleten v gasilsko društvo. Naše društvo spada v 3. kategorijo, to pomeni, da je med večjimi društvi. Mož mu predseduje že skoraj 30 let. Zakonodaja se je z leti spreminjala in prevzeti je bilo treba vedno več spoznale partnerje, ki jim niso nudili podpore.« Darija Kotnik opaža, da se je ugled gasilcev med ljudmi dvignil: »Menim, da ljudje bolj spoštljivo gledajo na naše delo, kot so nekoč. Še kako se je to pokazalo ob lanski ognjeni ujmi na Krasu. V času vse večjega individualizma in pehanja za materialnimi dobrinami verjetno ugotavljajo, da je prostovoljstvo še vedno zelo pomembno. Vsak človek svoj prosti čas razporeja tako, kot si želi. Mi, gasilci, ga pač namenimo pomoči potrebnim, to nas osrečuje, bogati in nam daje energijo.« ga doma res dobri prijatelji.« O podpori najbližjih glede svojega udejstvovanja kot gasilka pove: »Moj partner je sicer tudi sam član sosednjega gasilskega društva, a ga po aktivnem delovanju krepko prehitevam. Medtem ko se on udeležuje raznih delovnih akcij in pomaga pri organizaciji gasilske veselice, jaz počnem vse ostalo. Od njega sem vedno čutila veliko mero podpore in tudi potrpežljivosti, saj veliko svojega prostega časa preživim v gasilskem domu. Ob pozivu pa sem jaz tista, ki oddrvi v gasilski dom v pomoč ljudem v nesreči, zato se zavedam, da mu povzročam tudi nekaj skrbi. Tudi velik delež mojih prijateljic prihaja iz okolice domačega kraja, zato sem v družbi poznana kot aktivna gasilka. Hkrati pa je tudi nekaj mojih prijateljic gasilk in smo zaradi skupnih interesov še bolj povezane. Ne bi rekla, da dejstvo, da sem gasilka, vpliva na moje odnose z drugimi ženskami, je pa zaradi mojega delovanja in sodelovanja na mnogih področjih včasih težje uskladiti čas za druženja. Menim pa, da postajamo ženske zelo spoštovane v današnji družbi in da je naš položaj veliko boljši, kot je bil včasih.« Nika ljudem polaga na srce: »Gasilci smo ljudje, ki v zameno za svojo požrtvovalnost ne pričakujemo nikakršnega plačila. Vsak dan v zameno za hvaležnost tvegamo svoja življenja in prostovoljno rešujemo življenja drugih ter njihova premoženja. Vsem ljudem bi rada sporočila Nika Čretnik Nika Čretnik je doma v Vrbju, na obrobju Žalca. Prostovoljno gasilstvo jo spremlja že od malih nog, saj prihaja iz gasilske družine, v kateri so skorajda vsi člani domačega prostovoljnega gasilskega društva. V društvo so jo vključili že pri rosnih štirih letih, tako letos mineva 19 let od vstopa med prostovoljne gasilce. Izven sveta gasilcev je aktivna na mnogih področjih. Je študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Z letošnjim letom je postala tudi podpredsednica Krajevne skupnosti Vrbje. Zase pravi, da v prostem času najraje pobegne v naravo, pa naj bodo to bližnji hribi ali visokogorje. Če bi vprašali njene domače, bi lahko pritrdili, da jo je povsod polno. Za aktivno delovanje v gasilstvu pa je največji »krivec« njen dedek Anton Čretnik: »Tudi sam je bil v mlajših letih nadvse aktiven član, nekaj let tudi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Vrbje. Skozi leta sem v njegovi družbi spoznala čare prostovoljnega gasilstva, ki so se popolnoma vtisnili vame. Očaralo me je predvsem to, kako skromno se gasilci vedemo/vedejo, medtem Darija Kotnik: »Menim, da ljudje bolj spoštljivo gledajo na naše delo, kot so nekoč. Še kako se je to pokazalo ob lanski ognjeni ujmi na Krasu. V času vse večjega individualizma in pehanja za materialnimi dobrinami verjetno ugotavljajo, da je prostovoljstvo še vedno zelo pomembno. odgovornosti in obveznosti. Temu primerno smo vse družinske aktivnosti prilagajali gasilstvu. Priznam, včasih je bilo kar naporno. Imava tri sinove, seveda so vsi aktivni člani in operativci. V duhu prostovoljstva sva jih tudi vzgajala. Nikoli nisem z moževe strani dobila kakršnegakoli očitka, prej on z moje. So se pa znanci včasih obregnili in me spraševali, kako se mi ljubi še ukvarjati s tem. Poznam mnogo članic, ki so prenehale z gasilskimi aktivnostmi, ker so Z vstopom v društvo je postala pionirka in se skupaj z vrstniki udeleževala tekmovanj, kasneje tudi kot mladinka. Pri 16 letih je kot pripravnica začela aktivno sodelovati skupaj z mentorji mladine z namenom pridobivanja mlajših generacij. Do danes je uspešno opravila tečaje za pripravnika, operativnega gasilca in vodjo skupine. Pridobila je tudi naziv gasilke bolničarke. Nika omeni, da je že drugo mandatno obdobje predsednica mladinske komisije, aktivna članica, operativna gasilka z visoko udeležbo na intervencijah ter mentorica mlajšim generacijam: »Ker pa je v domačem društvu zelo malo število gasilk ženskega spola, priskočimo na pomoč tudi pri raznih delovnih in čistilnih akcijah,« doda Nika. Glede položaja žensk v gasilstvu pravi, da je dolgo veljalo, da ženske ne sodijo v gasilske vrste, vendar je mnenja, da ta stereotip z vsakim letom bolj izginja: »Ženske smo z leti postale v gasilstvu enakovredne moški populaciji. Udeležujemo se intervencij, skrbimo za opremo, se izobražujemo na področju temeljnih in dopolnilnih usposabljanj … Sem pa mnenja, da odhodi na intervencije niso primerni za vse ženske, saj moraš biti kot gasilka tako zdravstveno kot psihofizično pripravljena, se pa za vsako, ki je samoiniciativna, najde delo (smeh).« Kako nanjo in njene kolegice gledajo moški kolegi? »V našem društvu prevladuje moška populacija in je delež gasilk zelo majhen. 9 ko tvegamo svoja življenja za ljudi, ki jih niti ne poznamo. V srce se mi je vtisnil lanskoletni požar na Krasu, kamor sem odšla tudi sama. Ta neverjetna hvaležnost ljudi nas je vse pustila brez besed. Prostovoljno gasilstvo pomeni veliko mero odrekanj in žrtvovanja svojega časa, vendar ti posledično doprinese veliko mero nepozabnih izkušenj. Hkrati pa me še danes preseneča, kolikšna mera adrenalina mi spolzi skozi telo, ko dobimo poziv na intervencijo.« Nika Čretnik Zato je bistvenega pomena, da se s kolegi gasilci dobro razumemo. Nikoli nisem dobila občutka, da bi bila zapostavljena, vedno so na voljo za pomoč, hkrati pa se čuti velika medsebojna podpora, predvsem na področju izobraževanj. Tudi na intervencijah smo postavljene v ospredje, kar se mi zdi zelo pomembno, saj se pogosto zgodi, da ženske stojijo na varni razdalji in opazujejo intervencijo, kljub temu da so za delo ustrezno usposobljene. Najbolj pomembno pa se mi zdi, da smo tudi izven gasilske- zgolj to, da se naj na nas spomnijo tudi, ko se srečamo na ulici ali ko na njihova vrata potrkamo z gasilskimi koledarji. Mnogi ljudje takrat pozabijo na hvaležnost, ki jo čutijo, ko morebiti rešujemo njihovo ali sosedovo življenje oziroma premoženje. Zato polagam na srce: ko bodo naslednjič gasilci pozvonili na vaša vrata, jim le odprite, spregovorite z njimi nekaj besed in po svojih zmožnostih prispevajte, lahko tudi samo z nasmehom in toplo besedo.« Poskeniraj za več informacij o kongresu! 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2023 Za boljši vid že trideset let L. G. - PROMOCIJSKO BESEDILO B. PLAZNIK Tri desetletja dela gotovo povedo najmanj to, da podjetje ni muha enodnevnica. Optika Simona jih je ravno toliko nanizala v svojem lokalu v župnijski stavbi v Šempetru. je imela v svoji karieri kot ženska kaj ovir. »Ne. Sem lahko samo ponosna, da sem kot samostojna podjetnica uspela uresničiti svoje sanje. In upam, da bom svojo pot nadaljevala še mnogo let.« Največ seveda pomenijo zadovoljne stranke, ki prihajajo od blizu in daleč. »Stranke, ki zahajajo v šempetrsko optiko, prihajajo daleč izven meja Občine Žalec in Spodnje Savinjske doline, kar priča o tem, da najbrž dober glas res seže v deveto vas,« še pove Simona Kodrin. Simona Kodrin je tudi zelo ponosna na svojo ekipo, ki jo sestavljata še dve sodelavki, Silvija, ki je del ekipe že skoraj trideset let, in Tjaša. Vse so po izobrazbi optiki, pa tudi odlično strokovno usposobljene. »Tudi sama sem ves čas prisotna, skrbim za logistični del, včasih tudi za kakšno dostavo strankam,« pove Simona. Ob tem je ponosna, da ima veliko strank iz vrst športnikov, posebej rokometašev. Njen sin Tilen Kodrin je namreč vrhunski rokometaš, član državne reprezentance. Je seveda tudi prvi »model« mamine optike, zato ga velikokrat lahko opazite z novimi sončnimi očali. V Optiki Simona zelo podpirajo vse športnike. Zavedajo se, da so včasih bolj omejeni s časom, zato se jim prilagodijo s pregledi, dostavo in še s čim. Za tridesetletnico, ki jo uradno obeležujejo aprila, pripravljajo številne ugodnosti, o katerih boste še obveščeni preko časopisa, letakov in družbenih medijev. S tem bi se radi zahvalili vsem dolgoletnim in novim strankam, saj zaradi njih svojo poslovno pot uspešno peljejo že 30 let. Uigrana strokovna ekipa Optike Simona Po obdobju krize, ki jo je povzročila epidemija covida, so razširili in posodobili lokal ter so, kot pravi lastnica Simona Kodrin, še boljši. V njem ponujajo tako rekoč vse, od okulističnih pregledov vida za očala in kontaktnih leč do ostalih optičnih pripomočkov in nakupa darilnih bonov. Na razširjeni lokaciji je lokal s ponudbo očal, specialistično ambulanto in poslovnimi prostori. Lastnica in vodja optike Simona Kodrin pove, da se je v tridesetih letih na poslovni poti zgodilo marsikaj, bili so vzponi in padci, tudi polena pod noge, a pomembno je, da te ne ustavijo in da se razvijaš naprej. »Zame je zadosten dokaz, da dobro delamo, dejstvo, da se stranke vračajo.« Pove tudi: »Stranke pri nas vedo, za kaj dajo denar, izdelki iz naše ponudbe imajo vse ustrezne certifikate in so visoko kakovostni. Vsaki stranki se individualno posvetimo. Ugotovimo, kaj želi, kaj potrebuje in kaj ji ustreza. Ne želimo samo prodati, želimo, da od nas kupec res odide zadovoljen. Ob tem želimo iti v korak z modo, zato pri nas ne boste našli le klasičnih okvirjev in sončnih očal, temveč tudi kaj bolj ekstravagantnega. Vsako leto želimo ponuditi kaj novega, svežega in drugačnega.« Od ustanovitve podjetja se je namreč marsikaj spremenilo. Tako na področju mode, kot tudi same tehnologije stekel in optičnih naprav. »V veliko izbiro okvirjev in sončnih očal nas je morda »prisilila« tudi veliko večja uporabnost samih očal, kot je bilo pred leti. K temu zagotovo praznujemo 30 let botruje narava dela, ker večino časa že od šolskih let naprej preživimo pred zasloni in elektronskimi napravami. Zato z veseljem povem, da pri nas ponujamo vrhunska očalna stekla, različnih proizvajalcev za vsake potrebe uporabnika. Veliko je zadnje čase povpraševanja po steklih z zaščito proti modri svetlobi. So zelo priporočljiva za vse uporabnike, ki več ur dnevno preživijo pred zasloni. Za vsakogar, ki ni prepričan, kakšno je stanje njegove dioptrije, pri nas vsakodnevno opravljamo tudi hitre brezplačne teste vida na najbolj sodobnih napravah. Če se pokaže, da ni potrebe po dioptriji, se lahko nare- »Veliko je zadnje čase povpraševanja po steklih z zaščito proti modri svetlobi. So zelo priporočljiva za vse uporabnike, ki več ur dnevno preživijo pred zasloni. Za vsakogar, ki ni prepričan, kakšno je stanje njegove dioptrije, pri nas vsakodnevno opravljamo tudi hitre brezplačne teste vida na najbolj sodobnih napravah. Če se pokaže, da ni potrebe po dioptriji, se lahko naredijo tudi zaščitna očala brez dioptrije. V primeru, da refrakcija kaj pokaže, pa stranke usmerimo na strokovni očesni pregled.« dijo tudi zaščitna očala brez dioptrije. V primeru, da refrakcija kaj pokaže, pa stranke usmerimo na strokovni očesni pregled.« Res je, h kakovostni storitvi gotovo prispevata tudi specialista okulista, ki v Optiki Simona opravljata preglede enkrat tedensko. Stranke se lahko na preglede naročijo v lokalu ali po telefonu. Koncesije za preglede sicer nimajo, toda očala na zeleni recept ŠTEVILNE UGODNOSTI V MESECU APRILU Brezplačni okulistični pregledi ob nakupu komplet korekcijskih očal. (vrednost pregleda 30,00€). 10% gotovinski popust na korekcijska očala 30% gotovinski popust na sončna očala izbranih blagovnih znamk Rimska cesta 35, 3311 Šempeter lahko kupci dobijo tudi pri njih. Njihova optika je namreč pogodbeni dobavitelj medicinsko-tehničnih pripomočkov. »Očala na zeleni recept lahko ljudje kupijo tudi pri nas, četudi tukaj ne opravijo pregleda. Ljudje res ne vedo, da zeleni recept za očala, ki ga predpiše specialist, lahko 'unovčijo' v vseh optikah, v katerih imajo sklenjeno pogodbo za dobavljanje medicinsko-tehničnih pripomočkov. Dobro je opomniti tudi, da očala za bližino na koncesijo pripadajo šele nad 63. letom starosti, veliko ljudi pa jih potrebuje že kmalu po štiridesetem letu. To pomeni, da so do takrat NAROČILA NA: 051-326-677 03-700-06-30 www.optika-simona.si Osebno v poslovalnici v vsakem primeru samoplačniki in jim ni treba čakati v dolgih čakalnih vrstah, ker jim preko zavarovalnice ne pripada nič.« O tem, ali je kadarkoli v tridesetih letih želela lokal zapreti in zaključiti s poslovno potjo, je Simona Kodrin povedala: »Ja, med pandemijo. Težko bi mi bilo, da bi morala odpustiti sodelavki, s katerima smo skupaj že veliko let. Takrat sem razmišljala o marsičem, ko smo morali biti zaprti oziroma smo bili odprti z veliko omejitvami. Toda preveč rada imam svoj poklic in nekako smo zdržali. Zdaj smo še močnejši in boljši.« Mesec marec je v veliki meri posvečen ženskam, zato prodorno podjetnico Simono Kodrin pobaramo, ali Okulistični pregledi vida so v Optiki Simona na voljo enkrat tedensko, nanje pa se naročite po telefonu ali v lokalu. Stanejo 30 evrov. Simona Kodrin je ponosna na svojega sina rokometaša; tudi v svojem lokalu poskrbi, da imajo športniki posebne ugodnosti. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da bo 3. aprila objavila JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih »de minimis« za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev; UKREP 2: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev; UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene; UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming). Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Petri Centrih, preko tel. 03 713 63 28 ali po elektronski pošti petra.centrih@ zalec.si. Razpis bo v celoti objavljen na www.zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV, PROJEKTOV, PRIREDITEV IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU TURIZMA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet sofinanciranja so programi, projekti, prireditve in aktivnosti društev in zvez, ki delujejo na območju občine Žalec na področju turizma. Vloge pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Petri Centrih, preko tel. 03 713 63 28 ali po elektronski pošti petra.centrih@ zalec.si. Razpis bo v celoti objavljen na www.zalec.si. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2023 11 Center Golding prvič predstavljen javnosti K. ROZMAN K. ROZMAN, B. PLAZNIK S prenovo hotela in novo knjižnico srce Žalca ostaja javni prostor. Prednost pri izvedbi bo imela knjižnica, je na prvi javni predstavitvi idejne zasnove povedal župan Janko Kos. Občina Žalec je 22. marca, pred začetkom 4. redne seje občinskega sveta, v dvorani Doma II. slovenskega tabora pripravila prvo javno predstavitev idejnih zasnov kompleksa nekdanjega žalskega hotela in kazinoja z delovnim naslovom Center Golding. Samo še danes (29. marca) je možnost na občino ali na elektronski naslov (glavna.pisarna@zalec.si) podati pisne pripombe o projektu, za katerega je gradivo objavljeno na občinski spletni strani. Medtem nekdanji hotel omogoča nočitve kot MC Hotel, v njem pa se odvijajo tudi številne druge dejavnosti. Na javni predstavitvi, ki so se je poleg žalskih svetnic in svetnikov udeležili tudi direktorji občinskih zavodov, ki so tako ali drugače povezani s tem projektom, je trenutno delovanje objekta nekdanjega hotela, ki ga upravlja Mladinski center Žalec, in pripravo idejne zasnove predstavila direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, samo idejno zasnovo pa arhitekt Matic Lasič. Za izdelavo idejne zasnove je bil izbran arhitekturni biro Efekt arhitektura, ki je med drugim izdelal tudi projekt novega vrtca na zahodu Žalca. Avtorja idejne zasnove sta Matic Lasič in Tina Mikulič, avtorja krajinske ureditve pa Andreja Zapušek Černe in Damjan Černe. Idejno zasnovo Centra Golding je predstavil arhitekt Matic Lasič. Po nakupu ponovno nočitve Sklep o nakupu žalskega hotela in kazinoja s pripadajočimi zemljišči ter parkirišči je občinski svet sprejel 22. decembra 2021 na pobudo župana Janka Kosa. Ko so bile poplačane obveznosti, ki so bremenile nepremičnine, je veliko interesentov spraševalo za odkup hotela od občine, vendar je župan tudi na tokratni predstavitvi poudaril, da gre za lokacijo, ki je srce mesta, obkroženo z javnimi objekti, zato je zelo pomembno, da ostane v javni lasti. Že januarja lani je bil ustanovljen konzorcij, katerega člani so Branka Đuraš, Darja Majkovič, Nataša Gaber Sivka in Gaberijela Vodnik iz občinske uprave, Jolanda Železnik iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Tomaž Kozovinc iz Mladinskega centra Žalec, Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja in Boštjan Štrajhar iz ZKŠT Žalec. Februarja lani je bila podpisana pogodba o nakupu, občina pa je oba objekta z opremo prevzela 4. aprila lani. Bojazen nekaterih, da bo hotel za dalj časa zaprl vrata, se ni uresničila. V maju in juniju lani so prenovili kavarno (predvsem z uporabo obstoječe opreme) in osvežili hotelsko nastanitev. MC Hotel je junija ponovno začel sprejemati turiste in do konca leta je skupno število nočitev doseglo številko 1384. Od julija naprej je mladinski center organiziral 127 dogodkov oziroma projektov s področja kulture, neformalnega izobraževanja, prostovoljstva, mednarodne mobilnosti, varovanja zdravja, okolja, multimedijski dejavnosti, mladinskega in medgeneracijskega dela. Poleg mladinskega centra in nastanitvene dejavnosti sta v objektu tudi dva tržna najemnika. Občina je za objekt kazinoja objavila zbiranje ponudb za najem. Prejela je samo eno ponudbo, ki pa ni izpolnjevala pogojev. Postopek zbiranja ponudb bo ponovila. Idejna zasnova za hotelski objekt Medtem je občina izbrala izdelovalca idejne zasnove za prenovo objektov in vsebin nekdanjega hotela ter casionja. Priporočili so, naj bo Center Golding zasnovan kot prilagodljiv, do uporabnika prijazen kompleks, ki prispeva k večji kakovosti življenja, ki je dolgoročno funkcionalen in pozitivno vpliva na ohranjanje družbenih in kulturnih vrednot. Ob tem naj projekt prispeva k ustvarjanju občutka pripadnosti, spodbuja raznovrstnost in zadovoljuje potrebe širšega območja, ne samo prebivalcev občine, ampak tudi obiskovalcev oziroma turistov od drugod. Idejna zasnova je izdelana za sam objekt hotela in posebej za objekt casionja. Arhitekt Matic Lasič je pohvalil koncept ponovne uporabe (angl. re-use), ki ga je izdelovalcu idejne zasnove priporočil konzorcij. To je tudi zelo dober koncept za iskanje različnih virov sofinanciranja, je poudaril in dodal: »Ko se lotimo takšnih družbenih projektov, vedno gledamo širše. Ta nekdanji hotel Žalec ni samo objekt, je v bistvu generator nekega mestnega utripa, nekega prostora.« Hotel je bil odprt leta 1980, ima 2602 kvadratna metra skupnih površin in je skozi desetletja doživel kar nekaj prenov in posodobitev, ki pa so po besedah Matica Lasiča slabšale njegovo vrednost. Objekt je delno podkleten, nosilna konstrukcija je armiranobetonska z opečnatimi predelnimi stenami. Zgrajen je bil zelo kakovostno in je konstrukcijsko dobro zasnovan. To arhitekturo, ki je odraz časa, želijo ohraniti in poudariti tudi pri prenovi, seveda z novo vsebino, barvni poudarki pa naj bi Iz casionja sodobna knjižnica Objekt nekdanjega casionja bodo preuredili v sodobno knjižnico, ki bo tudi center druženja in medgeneracijskega povezovanja. Ker je sedanji objekt le skeletna hala z betonskimi fabrikati, bodo za preureditev v knjižnico potrebni obsežni posegi. Avtorji idejne zasnove so knjižnico odprli na obe strani, poleg sedanjega vhoda bo vhod tudi s ceste oziroma zahodne strani. Urejen bo predprostor. V pritličju bi poleg knjižnice (oddelka za otroke), centralnega stopnišča in servisnih prostorov uredili tudi manjšo večnamensko dvorano za 50 do 60 oseb, ki bi bila primerna tudi za zunanje uporabnike. Nekdanji hotel Žalec čaka prenova se bližali barvi piva z zlato-bakrenimi odtenki, ki bi bili bolj primerni od sedanje zelene barve. Zagotovo pa so zelo dotrajane vse napeljave, ki jih bo treba zamenjati in posodobiti, pri tem pa arhitekti predlagajo, naj bo obnova tako temeljita, da bo zadoščala za 60 in več let. Koncertna dvorana ali restavracija V kletni etaži se ohranjajo nekdanji klubski prostori in se preuredijo v mladinski klubski prostor. V kleti bodo tudi sanitarije in servisni prostori hotela. Za pritličje so izdelane štiri rešitve. V stolpiču se ohrani hotelski del, za pritlični del ob njem pa prva varianta predvideva večnamensko koncertno dvorano in med drugim na severni strani tudi nekaj prostora za storitvene dejavnosti. Sedanja kavarna se pri vseh variantah ohranja kot prehod med hotelsko dejavnostjo in drugimi, uredili pa bi tudi primerno teraso. Dvorana s sto sedeži ali dvesto stojišči bi morala biti tudi akustično ustrezna. Ker sedanja višina ni primerna, bi bilo prostor treba poglobiti ali pa ga povišati. V drugi različici bi v pritličju umestili manjšo restavracijo, za kavarno bi uredili manjšo predavalnico oziroma večnamensko dvorano. V predlogu C bi ohranili kavarno in ob njej manjšo dvorano, v desnem delu (če gledamo iz hotela proti jugu) pa bi ves prostor preuredili v pisarne za storitveni, tržni najem. Variantni predlog D predvideva zmanjšan pritlični del. V pritličju stolpiča bi uredili dnevni mladinski center, odstranili bi restavracijo, ki je bila dograjena pozneje in je z arhitekturnega vidika kot nekakšen parazit, ki ne sodi k osnovnemu objektu. Zunanji videz nove knjižnice iz idejne zasnove V idejni zasnovi prenove hotela so predstavili zunanjo podobo po preureditvi hotela. Tako bi uredili vhod tudi z zadnje strani, objekt pa povezali s športnimi površinami in novo knjižnico, ki naj bi jo uredili v objektu kazinoja. V medetaži se prostori navezujejo na program hostla in na dejavnosti v višjih nadstropjih, tu bi bili tudi dve sejni sobi. V dveh nadstropjih bi uredili pisarniško-administrativne prostore za najemnike. Ob tem je Matic Lasič povedal, da naj bi v samo betonsko konstrukcijo posegali čim manj, zato bodo tudi pisarne manjše, skupaj devet v enem nadstropju, ter manjša sejna soba. Največ šestposteljnih sob Tretje nadstropje je v celoti namenjeno hostlu, to pa pomeni sobe z nižjim standardom namestitve – v vseh bi bilo po šest postelj (pogradi) in sanitarije ob predprostoru. Za hostel ni potrebna restavracija, zadošča priročna zajtrkovalnica, je povedal Matic Lasič. V četrtem nadstropju so predvidene sobe z nekoliko višjim standardom, to bodo dvoposteljne sobe. Prav tako naj bi bili v četrtem nadstropju prostori za upravo mladinskega centra. Idejna zasnova predvideva tudi uporabo strehe. Rob bi zasadili z zelenjem in uredili teraso, primerno za druženje in različne dogodke oziroma dejavnosti. Kot je povedal Matic Lasič, ima zlasti stolp objekta veliko arhitekturno vrednost, zato na fasadi ni predvidenih večjih posegov, čeprav standardov nič- oziroma nizkoenergijskega objekta ne bo mogoče doseči. Ocenjena vrednost investicije po idejni zasnovi je okoli 5,2 milijona evrov, odvisno tudi od izbrane variante projekta. Prvo nadstropje bi bilo v celoti namenjeno knjižnici, ob vzhodnem robu bi uredili čitalnico. V drugem nadstropju bi bil del prostorov namenjenih tudi upravi knjižnice in domoznanskemu oddelku ter za arhiv. Sedanji objekt bi bil dvignjen za eno etažo. Na vrhu bi uredili še študijsko čitalnico in teraso. Zgraditi želijo tudi kletno etažo, v katero bi namestili knjižnični arhiv, ki je zlasti z vidika teže knjig eden večjih izzivov pri urejanju knjižnice, kar bo treba upoštevati za vse etaže. Knjižnica bi imela, brez kletne etaže, 1447 kvadratnih metrov uporabnih površin, s kletjo pa 1675. Ocenjena vrednost rekonstrukcije za knjižnico je dobrih 3,8 milijona evrov (brez DDV), z dozidavo kleti pa se ta znesek poveča za 552.900 evrov. Za opremo bo treba dodati še 290 tisočakov. Prednost knjižnici Kot je na javni predstavitvi povedal župan Janko Kos, gre pri obeh objektih za zelo visoke zneske. Ker knjižnica najbolj potrebuje nove prostore, se bodo lotili najprej rekonstrukcije objekta nekdanjega kazinoja, pri čemer računajo s sofinanciranjem projekta po ministrstvu za kulturo. V Žalec so tudi že povabili ministrico, da bi ji predstavili potrebe in projekt. S preselitvijo knjižnice bi njene sedanje prostore v Domu II. slovenskega tabora dobila v uporabo Glasbena šola »Risto Savin« Žalec, ki ponovno poka po šivih in za izvajanje svojih dejavnosti potrebuje dodatne prostore. Dokler ne zagotovijo finančnih sredstev, bo nekdanji kazino ponovno ponujen v najem. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2023 Fontana piv osmič tudi v vesolje LUCIJA GROBLER T. TAVČAR Letošnja ambasadorja bosta satirik, imitator in glasbenik Tilen Artač ter domačinka iz Liboj, znana glasbenica Ani Frece, na fontani pa bodo lahko pivoljubci poskusili 21 različnih piv 19 pivovarjev. Fontana piv Zeleno zlato s prvim aprilom vstopa v že osmo sezono, v Žalcu pa jo bodo na dan ponovnega dviga pip pospremili z glasbeno zasedbo Blue Angel Gang in s klapo Bunari iz z Žalcem pobratenega Biograda, ki bo poskrbel tudi za dalmatinski kulinarični začetek osme sezone fontane. Prireditev bo povezoval Dejan Tamše, letošnji nagrajenec za kulturne dosežke v Občini Žalec. »Tradicija hmeljarstva in pivovarstva ima v Spodnji Savinjski dolini pomemben pečat. Zasidral in ponesel v svet jo je znameniti pivovar Simon Kukec, nadaljuje se skozi edinstven muzej, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, in hišno pivo kukec. V Žalcu domuje tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, v občini pa kar V vesolje in foto točka Letošnja fontana bo prinesla nekaj novosti. Prvič jo bodo, skupaj s tradicijo hmeljarstva in pivovarstva, nekako simbolno ponesli tudi v vesolje, je povedal mag. Boštjan Štrajhar: »Pridobili smo že del dovoljenja, da bomo lahko v kratkem na fontano pogledali iz vesolja, da bomo v vesolje ponesli nekaj našega. Gre za edinstveni projekt v Sloveniji, tehnično zelo zahteven, zato ta trenutek ne moremo izdati vseh podrobnosti, lahko pa zagotovimo, da bomo Letos bomo lahko zbirali med 21 vrstami piva iz 19 pivovarn. štiri mikropivovarne. Piko na i daje Fontana piv Zeleno zlato, ki združuje slovenske t. i. craft pivovarje na enem mestu in kjer se skozi sezono zvrstijo dogodki, povezani s hmeljem in pivovarstvom,« je na novinarski konferenci 22. marca, pred odprtjem nove sezone, z žalsko hmeljarsko-pivovarsko zgodbo prebil led direktor ZKŠT Žalec mag. Boštjan Štrajhar. Žalec, je na novinarski konferenci ob odprtju spregovoril tudi župan žalske občine Janko Kos. Zaradi fontane naj bi se v zadnjem obdobju začel povečevati tudi obisk rimske nekropole, jame Pekel ter Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Če bi se uspeli čim bolje povezati z občinami Spodnje Savinjske doline, bi po besedah žalskega župana Janka Kosa lahko kandidirali kot perspektivna turistična destinacija, za kar si prizadevajo z vsemi dejavnostmi, ki jih je napovedal že mag. Štrajhar. Na fontani se bo letos predstavilo 19 pivovarjev z 21 različnimi pivi. »Naše hišno pivo Kukec bo poleg svetle različice skozi celo sezono na šesti pipi dostopno tudi v temni varianti, po kateri pogosteje posega nežnejši spol,« je povedal mag. Štrajhar. celoten proces filmsko dokumentirali …« Kdaj točno bodo to izvedli, je odvisno tudi od vremenskih razmer. »V zadnjem času nam močan veter ni naklonjen. Želimo si, da bi izstrelitev iz Žalca opravili še pred odprtjem fontane in nato zvečer predvajali videozapis na velikem zaslonu – če vremenske razmere zdaj ne bodo ustrezne, pa bomo izstrelitev iz Župan Janko Kos in mag. Boštjan Štrajhar sta novo sezono fontane pospremila na novinarski konferenci v ekomuzeju. centra Žalca opravili najkasneje do konca maja 2023.« Letošnja novost na fontani je tudi t. i. Smartfoto točka, ki omogoča brezplačno fotografiranje. »Ker si lahko fotografijo dandanes s telefonom naredi vsak slehernik, gre v našem primeru za to, da je fotoaparat nameščen na visokem drogu, zorni kot fotografije pa tako lahko zajame vso fontano. Fotografijo preprosto dobite na elektronski naslov ali na telefon preko SMS-a in že v naslednjem trenutku jo lahko delite na socialnih omrežjih,« je pojasnil mag. Boštjan Štrajhar, ki je dodal, da bo na novo namestili tudi ozvočenje, ki bo poskrbelo za glasbeno vzdušje okrog fontane piv ter na tržnici tudi takrat, ko ne bo glasbe v živo. Ob odprtju bodo seveda poskrbeli za živo glasbeno kuliso: »Izjemna glasbena zasedba Blue Angel Gang bo poskrbela za odlično glasbeno podlago, klapa Bunari pa nam bo pričarala poletno morsko vzdušje, tako da tudi brbončice ne bodo prikrajšane.« Na fontani pestro vse leto Z mnogimi prireditvami bodo poskrbeli tudi za dodatno dogajanje na fontani med letom. Prireditev naj piva Slovenije in piva odlične kakovosti GZS bosta na sporedu 27. maja z glasbeno gostjo Majo Keuc. Strokovni izbor najboljših piv je v domeni GZS-ja ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ZKŠT Žalec pa bo tudi letos podelil priznanja za naj piva po laičnem izboru novinarjev. »Tokrat v Žalcu že tretjič podeljujemo priznanja in certifikate za najboljša piva v Sloveniji.« Od 4. do 6. avgusta bodo obeležili svetovni dan piva s prireditvijo Kriglfest, na kateri bo z glasbeno skupino Chicas in klapo Šufit gotovo živahno. S pohodom po hmeljski poti in prikazom starega načina obiranja hmelja, pa tudi s hmeljarsko južino bodo konec avgusta poskrbeli, da se dediščina sreča s sedanjostjo in privabi ljudi, naj se na koncu podružijo pri fontani. Savinjski Oktoberfest konec septembra si bo zastavil za izziv, da ponovi množičen obisk lanskega, letos bodo za vzdušje namreč skrbeli Tanja Žagar in Polkaholiki. Zaključek 8. fontane piv pa bodo razigrali izkušeni glasbeniki ansambla Unikat. Srečanje slovenskih fontan bo letos na vinski fontani v Marezigah, kamor bo šla v goste tudi delegacija s prestavitvijo žalske fontane piv. Med večjimi prireditvami v Žalcu, ki bodo na fontano ravno tako pritegnile veliko ljudi, pa so štart kolesarske Dirke po Sloveniji 15. junija, Rally Dolina Zelenega zlata za državno prvenstvo 26. avgusta in kongres Gasilske zveze Slovenije 6. in 7. oktobra, ki bo pritegnil v Žalec okoli 5000 gasilcev in bo med drugim skozi Žalec pripeljal veliko gasilsko parado. Žalec časti pivo Projekt Žalec časti pivo je prerasel v povezovanje turističnih potencialov Spodnje Savinjske doline, meni mag. Boštjan Štrajhar. »Znamenita BUS-tura, ki smo jo izpeljali s starodobnim avtobusom vinske fontane Marezige pred dvema letoma, je našla pot v produktu Žalec časti pivo, ko smo obiskovalcem častili pivo ob dokazu, da so obiskali vsaj štiri znamenitosti doline. Danes se povezovanje uspešno nadaljuje s šestimi občinami v dolini (Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela, Prebold, Žalec). Gre za skupno sodelovanje in ustvarjanje skupnega turističnega interaktivnega kataloga Spodnje Savinjske doline, postavitev devetih pametnih klopi in zaslonov na dotik ter izdelavo skupne strategije turističnega razvoja SSD,« je o še eni akciji, ki jo obeta nova letna sezona, povedal mag. Štrajhar. »Glavna zaveza je trajnostno delovanje, ob tem pa tudi novodobnemu turistu omogočiti, da začuti celovito doživetje, ki mu ga omogoča le poenotena turistična destinacija.« O tem, da fontana pritegne tudi k ogledu drugih znamenitosti v Občini Foto točka SmartFotomat je letošnja novost AKUSTIČNI KONCERT Recikliraj vrček TIHO Znameniti fontanski vrček oblikovalca Oskarja Kogoja, ki ga obiskovalci fontane po degustaciji odnesejo, je prisoten že v marsikateremu domu. V lanskem letu je bil prodan že2023 227.222. vrček. »Ker smo trajnostno naravnani, bomo v določenem časovnem OB 19.00obdobju omogočili, da gostje prinesejo na fontano svoj fontanski vrček, s katerim bodo lahko za ugodnejDOMceno II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC mag. Boštjan Štrajhar o okoljski šo degustirali pivo,« je še povedal zavezi fontane. 8. MAREC PRODAJA VSTOPNIC: TIC ŽALEC IN HTTPS://ZKST-ZALEC.KUPIKARTO.SI JUBILEJNI KONCERT OB 30-LETNICI IGOR IN ZLATI ZVOKI Z GOSTI: MODRIJANI IN ŠTIRJE KOVAČI VODITELJ BOŠTJAN ROMIH 30. MAREC 2023 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 3 I marec 2023 V Žalcu lokalni odbor LUCIJA GROBLER ARHIV GIBANJE SVOBODA V Žalcu so se na ustanovni seji zbrali člani Gibanja Svoboda Žalec in formalizirali delovanje stranke v Občini Žalec. Predsednica Lokalnega odbora Svobode Žalec je postala Katarina Vasle, za sekretarja odbora pa je bil imenovan mag. Martin Poteko. Člani so soglasno izvolili tudi člana izvršnega odbora – Andreja Drevenška in Suzano Vombek. Stalna članica izvršnega odbora je tudi Tanja Basle, sicer podžupanja Občine Žalec. Izvršni odbor LO Žalec bo na pobudo predsednice imenoval še podpredsednika in se seznanil z vodjo svetniške skupine, potrdil pa bo tudi članstvo poslancu Alešu Rezarju, ki se je udeležil zbora. 13 Mladi z novo predsednico T. TAVČAR Predsednica Lokalnega odbora Svoboda Žalec Katarina Vasle je poudarila pomen homogenega delovanja LO in delovanje v dobro občank in občanov Občine Žalec, so sporočili iz Gibanja Svoboda. Katarina Vasle si želi, da bi LO Svoboda Žalec s svojimi izkušnjami, znanji in povezanostjo ostala kredibilen sogovornik na lokalni politični ravni ter s povezovanjem uspešno dosegala zastavljene cilje. Pri svojem delu bodo »upoštevali vrednote stranke, kot so spoštovanje, svoboda, odgovornost in zaupanje. S sogovorniki bodo iskali skupni jezik s ciljem, da bi Občino Žalec dvignili med razvitejše občine v regiji.« Društveni kviz Mladi in kmetijstvo so organizirali DPM Spodnja Savinjska dolina in Kmetijsko-gozdarski zavod Celje. Kviz je 18. marca v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter potekal pred občnim zborom DPM Spodnja Savinjska dolina, ki je bil tudi volilna. Nova predsednica DPM Spodnja Savinjska dolina je Minca Marovt. Med šestimi ekipami je na kvizu zmagala ekipa DPM iz Braslovč. Na skupščini je o delu v lanskem letu govoril podpredsednik Andraž Podpečan. Poudaril je, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva, šteje pa več kot 200 članov. V kvizu se je pomerilo šest ekip: dve ekipi s Polzele in po ena ekipa iz Braslovč, Gotovelj, Petrovč in Minca Marovt Šempetra v Savinjski dolini. Zunaj konkurence je tekmovala tudi ekipa DPM Celje, Dobrna, Vojnik, Štore. Komisijo so sestavljali: Igor Škerbot, mag. Iris Škerbot, Irena Friškovec in Blaž Dimec. Teme so bile: Pašništvo na težje dostopnih terenih, Mladi kmetje, Krompir. Tekmovalci so pokazali veliko znanja in boj za zmago je bil zelo izenačen do konca. Zmagala je ekipa DPM Braslovče (Urh Račnik, Luka Užmah, Luka Plazovnik Rožič), druga je bila ekipa DPM Šempeter v Savinjski dolini (Jaka Pungaršek, Urška Brinovec, Tina Knez) in tretja ekipa DPM Petrovče (Laura Jelen, Eva Kresal, Tadej Drnovšek) itd. Zmagovalci se bodo udeležili regijskega tekmovanja 1. aprila v Mislinji. Seveda je cilj zmagati tudi na regijskem kvizu in se udeležiti državnega kviza, ki bo 22. aprila v Šenčurju. Tradicionalni za žene in matere D. N. Predsednica Katarina Vasle in sekretar odbora mag. Martin Poteko. Na Polzeli in v Šempetru zelo uspešno T. TAVČAR Območna organizacija RK Žalec je s krajevno organizacijo RK Šempeter in Polzela v tem mesecu pripravila dve krvodajalski akciji. Prve, v prostorih Elektra Šempeter, se je udeležilo 70 krvodajalcev, druge, v prostorih veroučne učilnice Župnije Polzela, pa kar 94. Po besedah sekretarja OORK Žalec Matjaža Češnovarja so bili z obema akcijama nadvse zadovoljni. Naslednja krvodajalska akcija bo v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, danes, v sredo, 29. marca, od 7. do 12. ure. Krvodajalstvo ostaja največje solidarnostno gibanje v Sloveniji in je del našega nacionalnega izročila. Letos obeležujejo 70 let od organiziranega krvodajalstva, ki poteka v sodelovanju s transfuzijsko službo vse od 27. januarja 1953, ko je bila v Ljubljani organizirana prva aktivistična krvodajalska akcija, ter 9. marca istega leta, ko je bila pod okriljem RKS izpeljana še prva terenska krvodajalska akcija. Ob zaključku nastopa Pihalnega orkestra GŠ RS Žalec V preboldski dvorani Glasbena šola Risto Savin Žalec vsako leto organizira koncert v počastitev dneva žena in hkrati tudi materinskega dne. K sodelovanju vedno povabijo tudi Pihalni orkester Prebold, ki se z veseljem odzove in skupaj z njimi izkaže spoštovanje ženam in materam ob njihovem prazniku. Tudi letos sta se v približno uro trajajočem koncertu predstavila pihalni orkester pod vodstvom mag. Marka Repnika in šolski orkester pod vodstvom prof. Jana Grčarja, ki na šoli poučuje igranje trobente in tube. Vse udeleženke koncerta, ki jim je ta vsakoletni dogodek tudi namenjen, so ob prihodu v dvorano prejele tudi rdeči nagelj. Kot je po koncertu povedal ravnatelj GŠ RS Žalec Gorazd Kozmus, so zelo veseli, da se po koroni ta tradicija koncertov sedaj lepo nadaljuje in da lahko dajo svoj delež k temu mednarodnemu prazniku in bližnjemu materinskemu dnevu. Skriti kotički Spodnje Savinjske doline Kaj je to in kje se nahaja? Namig: Gre za edinstveno lokacijo, ki jo zaznamuje Hom, tudi tako imenovana sveta gora, oblikovana kot podolžen zmajev hrbet. Uganite lokacijo in vaš odgovor do 14. aprila pošljite na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 zanimive nagrade. Skriti kotiček v februarski številki Utripa Savinjske doline pa je NARAVNO OKNO NA KRVAVICI. Tri izžrebanke za sombolne nagrade so: Marija Breznik (Šmartno ob Paki), Anica Vodušek (Žalec), Romana Strnišnik (Kapla, Tabor). Nagrade lahko dvignejo v TIC-u Žalec, v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu v Žalcu (info.: 03 710 04 34). OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da bo 3. 4. 2023 objavila JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV OHRANJANJA IN SPODBUJANJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: DE MINIMIS POMOČI: • UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji. • Rok za predložitev vlog je 21. april 2023. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 20. 10. 2023. OSTALI UKREPI OBČINE: • UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. • Rok za predložitev vlog je 21. april 2023. • Zahtevki za izplačilo sredstev morajo biti oddani do 20. 10. 2023. Vloge pošljete v zaprti ovojnici, opremljeni z obrazcem “ovojnica”,, priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali jih oddate osebno v Glavni pisarni Občine Žalec (soba 7). Informacije o razpisu lahko dobite pri Erni Podgornik, tel. 03 713 64 36 ali po elektronski pošti erna.podgornik@zalec.si. Razpis bo 3. 4. 2023 v celoti objavljen tudi na www.zalec.si. 14 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2023 Dan žena visoko nad dolino D. NARAGLAV Planinsko društvo Zabukovica je tudi letos pripravilo pohod, posvečen mednarodnemu prazniku žensk, in ga zaključilo s prireditvijo in podelitvijo priznanj na svoji planinski postojanki na Homu. »Če le imam čas, se tega pohoda in druženja z veseljem udeležim. Letos sem s sabo pripeljala tudi vnukinje, tako da ima mama ob sebi poleg mene in Andreje tudi pravnukinje. Zelo smo veseli, da PD Zabukovica organizira takšne akcije, kjer se družimo in nam je lepo. Ta pohod pa je še toliko bolj pomemben zaradi praznika dneva žena, s katerim se spominjamo dogodkov izpred več kot sto let, hkrati pa naredimo nekaj za svoje telo, za rekreacijo, za zdravje. Predvsem pa je to lep dogodek.« Podobnega mnenja je bila tudi Štefka Urh, ki je nadvse aktivna članica in planinska vodnica, ki se lahko pohvali, da je bila tudi na trekingu v Himalaji. »Moj Med podelitvijo darila najmlajši pohodnici Letošnji pohod in druženje sta bila že 36. po vrsti. Po vpisni evidenci se je pohoda udeležilo 107 pohodnic, v vseh letih skupaj pa že okrog 5.200 žena in deklet. Start pohodnic in drugih udeležencev je bil pod vodstvom planinskih vodnikov PD Zabukovica izpred osnovne šole v Grižah in izpred gasilskega doma PGD Matke. Največja udeležba doslej je bila evidentirana na 16. pohodu leta 2003, ko so zabeležili 233 vpisanih pohodnic, najmanj (44) pa predlansko leto, ko je bil pohod zaradi korone prestavljen na mesec junij. S pohodom deklet in žena na Hom sta leta 1988 pričela takratna oskrbnika doma Štefka in Pavle Razboršek. Sedanji oskrbnik Sandi Skornšek iz Šešč je skupaj s svojo ekipo poskrbel za brezplačen čaj za vse pohodnice. Na vseh pohodih mama Frida in hči Andreja Pohodnice so prišle iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline, pa tudi iz Velenja, Celja, Bočne, Šentilja pri Mariboru, Krškega, Laškega, Ljubljane in drugih krajev Slovenije. Slovesnost s kulturnim programom na Homu so pripravili učenci nižje stopnje OŠ Griže, Ubrane strune in skupaj z njimi tudi Vokalna skupina ljudskih pevcev Zabukovčani. Vse zbrane, med katerimi je bilo tudi veliko moških spremljevalcev, je pozdravil predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk, ki je vsem udeleženkam čestital za njihov praznik 8. marec. O letošnjem pohodu in o njegovi zgodovini je spregovoril Milan Polav- Lovorika najstarejše pohodnice je letos pripadla 83-letni Jerici Čretnik iz PD Liboje, ki je skupaj z možem Francem nadvse zagnana planinka in čebelarka. »Doslej sem bila na tem pohodu že 26-krat, sicer pa na Hom pridem tudi ob raznih drugih priložnostih. Tu je vedno prijetno, ta pohod pa mi še toliko več pomeni, saj je prvenstveno namenjen nam, ženskam, in našemu prazniku 8. marcu. Tu se srečam z mnogimi Med tradicionalne dogodke v Matkah sodi vsakoletna prireditev, posvečena dnevu žena in materinskemu dnevu, ki so ji dali ime Pozdrav pomladi. Mira Grobelnik današnji pohod je že 27. po vrsti, že pred tem sem vsako leto hodila na pohod ob prazniku žena po nageljček na Librsko goro. Odkar je ta pohod ob materinskem dnevu, pa se ga spet udeležujem vsako leto. Planinstvo mi je res v veliko veselje, in tako bo, dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Predvsem pa upam, da bom lahko še vrsto let hodila na Hom, kjer se imamo res prijetno tudi na današnji dan.« Udeleženki mama Frida in hči Andreja z vsemi 36 pohodi skupaj z najstarejšo letošnjo pohodnico, 83-letno Jerico (v sredi), ter podeljevalcema priznanj Milanom in Srečkom (prvi z leve) Štefka Urh der, ki je nato skupaj s predsednikom Čulkom podelil letošnja priznanja. Nagrado za udeležbo na vseh dosedanjih pohodih (spominski krožnik in praktično darilo) sta prejeli Andreja Borštner in njena mama Frida Kuder, obe iz Pongraca. »Za ta pohod me je pred 36 leti navdušila hčerka Andreja, ki je tako kot jaz bila doslej na vseh 36 pohodih. Vesela sem, da mi zdravje to še omogoča, saj prijateljicami, nekdanjimi sodelavkami in nasploh planinskimi prijatelji. Danes me je doletela tudi čast, da sem najstarejša pohodnica. Upam, da se prihodnje leto spet vidimo.« Nagrado za najmlajšo pohodnico, ki je pot premagala skupaj s sestro ter staršema, je prejela dveletna Sara Lesjak iz Podvrha pri Braslovčah. Vse jubilantke in nagrajenke so iz rok predsednika društva Srečka Čulka prejele tudi rdeč nagelj, ki je simbol praznika žena in deklet. Praktičnih daril pa so bile deležne tudi udeleženke, ki so prišle na pohod v večjem številu, in sicer so to bile pohodnice iz PD Dobrovlje-Braslovče, PD Liboje in PS Andraž nad Polzelo. O vtisih in pomenu tega pohoda smo spregovorili še z nekaterimi pohodnicami, med njimi tudi z Miro Grobelnik, drugo hčerko Fride Kuder. Pozdrav pomladi v Matkah D. NARAGLAV je na Homu vedno lepo in prijetno. Vsako leto z veseljem pridem sem gor. Letos sem sicer stara že 80 let, a si želim biti zraven tudi v naslednjih letih, če mi bo le zdravje to dopuščalo,« pravi Frida Kuder. Vse do predlani je v njuni družbi z vsemi pohodi bila danes 89-letna Magda Ježovnik iz Migojnic, ki pa zaradi težav z zdravjem tega ne zmore več, je pa bila nekaj let najstarejša pohodnica. Najstarejša Jerica in najmlajša Sara Na odru so se zvrstile najrazličnejše točke, med njimi tudi skeč z dogajanjem v domu za ostarele. V Matkah pri Preboldu se lahko pohvalijo z uspešno društveno dejavnostjo, na čelu katere je že 90 let gasilsko društvo. Razgibano življenje v tej majhni vasici pod Golavo, Homom in Mrzlico utripa že od leta 1933, ko je bilo gasilsko društvo ustanovljeno. Njihovo delo vseskozi zavzeto in uspešno nadaljujejo njihovi potomci, kar dokazujejo z raznoraznimi prireditvami in dogodki, povezanimi z gasilstvom, športom in kulturo. Matke so imele pred drugo svetovno vojno malo prebivalcev, vendar sta bili miselnost in potreba vaščanov takšni, da so ustanovili gasilsko četo, da bi se zaščitili ob nesrečah, gospodarskih krizah in tudi pred sovražnikom. Pobudnik na vasi je bil Anton Golavšek, ki je leta 1933 prevzel vodstvo gasilcev. Društvo so poimenovali Gasilska četa sv. Magdalene. Po ustanovitvi so postavili leseno barako ob potoku Kolja pri Golavškovih. Takoj so kupili ročno brizgalno na zalivanje z vedri, ki so jo prenašali ročno ali prevažali s konjsko vprego. Nabavili so tudi uniforme. Vztrajnost in organiziranost tedanjih članov sta začrtali trdno pot, po kateri so stopali in uresničevali svoje cilje. Leta 1934 so pričeli graditi nov dom in ga v enem letu dogradili. Ker so bile potrebe vse večje, so delavni člani v letu 1938 nabavili drugo ročno brizgalno na korito, ki je zelo dolgo služila svojemu namenu. Bili so aktivni tudi na kulturnem področju, predvsem zaradi druženja z vaščani. Ustanovili so tako imenovano kulturno sekcijo. Vsako leto so organizirali veliko prireditev, med njimi Dan žena, ki jo ohranjajo še danes, tokrat pod imenom Pozdrav pomladi že dobrih 15 let. Prireditev je nadvse prisrčna, saj na njej žene in matere ter druge udeležence s svojimi nastopi razveseljujejo njihovi otroci, vnukinje in vnuki. Gasilski pionirji in mladinci pod vodstvom mentorice pripravijo pester program, v katerem ne manjka skečev, kratkih dramskih iger, plesnih točk, petja in deklamacij. Prireditev zaključijo z druženjem in plesom dolgo v noč. Tako je bilo tudi v soboto, 11. marca, ko so mladi pod vodstvom Anje Stergar pokazali, kaj znajo in zmorejo, ter tudi do solz nasmejali občinstvo. Po dveh letih, ko prireditve ni bilo zaradi epidemije koronavirusa, je bilo tokratno druženje še bolj zaželeno. Vsi pa z veseljem čakajo tudi na tradicionalno gasilsko poletno prireditev Gasilska noč na vasi (22. julija), s katero bodo letos slavnostno obeležili tudi 90-letnico delovanja gasilskega društva. Slavnostno druženje pa bo še toliko bolj veselo, saj bodo za zabavo skrbeli člani ansambla Modrijani. Praznični koncert z Anžetom Šuštarjem D. NARAGLAV V dvorani Doma krajanov Tabor je v sredo, 8. marca, ki je posvečen mednarodnemu prazniku – dnevu žena, Turistično društvo Tabor organiziralo koncert pevca Anžeta Šuštarja. Organizatorji so koncert podarili krajanom, predvsem pa krajankam. Vsaki so podarili tudi rdeč nagelj iz krep papirja, ki jih je naredila Nina Lesjak iz Črnega Vrha nad Taborom. Na koncert so organizatorji povabili tudi likovno sekcijo KUD Polzela, katere članice so lansko leto posli- kale dežnike za darila, ki jih društvo podeli ob kakšnem dogodku ali srečanju z drugimi sorodnimi organizacijami oziroma sekcijami, na tokratnem koncertu pa tudi Anžetu Šuštarju, ki je s svojim glasom in pesmimi, ki so posvečene mamam in ljubezni, očaral udeleženke in udeležence koncerta. K temu je gotovo prispevala njegova žena Alenka Gotar, zmagovalka Eme 2007, ki je s pesmijo Cvet z juga Slovenijo zastopala na Evroviziji v Helsinkih. Anže Šuštar med svojim nastopom PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2023 15 Urejen dom BINA PLAZNIK K spomladanskemu čiščenju lahko pristopite s holistično metodo. Oblačila zlagamo na poseben način. V petek, 10. marca, je v organizaciji TIC Polzela na Gradu Komenda Tina Markun, certificirana svetovalka za urejanje domov po holistični metodi Marie Kondo v Sloveniji, predstavila urejanje in pospravljanje doma po omenjeni japonski metodi. »Ali vas prepolne omare, natrpani prostori in nered v vašem domu motijo ali vam celo povzročajo stres, pa nimate energije, volje in časa, da bi prekinili začaran krog, ali ne veste kje začeti? Stalno pospravljate in nikoli ni pospravljeno?« Tako Tina Markun nagovarja obiskovalce svoje spletne strani. Marsikdo ji ob pogovoru namreč potoži zaradi omenjenih stisk glede svojega počutja doma. Na predavanju na Polzeli je ponudila nekaj praktičnih rešitev, ki so spremembo, ki jo občutimo in nam bo omogočila živeti bolj kakovostno. »Dom urejamo z višjim namenom. Ne pospravljamo zato, da bo naš dom kot iz škatlice, temveč zato, da se doma dobro počutimo, da lahko dosežemo, kar si v življenju želimo.« Dom urejamo z višjim namenom: »Ne pospravljamo zato, da bo naš dom kot iz škatlice, temveč zato, da se doma dobro počutimo, da lahko dosežemo, kar si v življenju želimo. Urejen dom namreč vpliva na pozitivno naravnanost, zdrav način življenja, mir, dobro počutje, manj stresa, zbranost in jasne misli, preprostost, več časa, dobre odnose in manj potrošništva,« pojasni predavateljica. Metoda veleva, da vsa oblačila, kar jih imate, položite iz omare na eno mesto, na en kup, ki hitro postane cela gora. Vedno se namreč izkaže, da imamo trikrat več stvari, kot si predstavljamo, da jih imamo. publiko navdušile. Markun svetuje po metodi KonMari, ki jo je razvila Japonka Marie Kondo. Ta način ureditve doma je poseben v tem, da pospravimo enkrat in naenkrat ter ustvarimo prostor, čas in veselje za tisto, kar nam pomeni največ. Čeprav je namen pospravljanja drugačen pri vsakomur, je cilj enak: narediti veliko stvari, saj se od njih najtežje ločimo zaradi čustvene povezave. Metoda veleva, da vsa oblačila, kar jih imate, položite iz omare na eno mesto, na en kup, ki hitro postane cela gora. Vedno se namreč izkaže, da imamo trikrat več stvari, kot si predstavljamo, da jih imamo. Pri teh stvareh najlažje določimo, kaj želimo obdržati, kaj nagovarja naše srce, svetuje Markun: »Če primete oblačilo v roke, točno poznate njegovo zgodbo, kako se v tem oblačilu počutite, ali vam je udobno, ali vas malo tišči ... Zato je pomembno, da se vsak član družine odloča za svoja oblačila. Žene se namreč zelo rade odločajo za moža in otroke, kaj naj obdržijo. Tako vsak obdrži stvari, ki jih ima rad. S tem tudi pilimo občutek za to, kaj imamo radi. Pospravljanje je tudi vzgojno za otroke, ki se sami naučijo prebrati, kaj imajo radi.« Kako začeti Po nasvetu strokovnjakinje pri pospravljanju začnemo z oblekami, ker pri tem najlažje prepoznamo, kaj imamo radi. Potem se lotimo knjig, dokumentov in papirjev, sledi pa vse ostalo: hišni tekstil, športni rekviziti in pripomočki za dom. Čisto na koncu se lotimo še sentimentalnih Zlagamo na poseben način Ko izberemo stvari, ki jih imamo radi, je pomembno, kako jih zložimo. Vse zlagamo pokonci in na tretjine. Na takšen način je zelo enostavno vzdrževati red. Tako lahko zložimo čisto vsa oblačila, so samostoječa in se manj gubajo. Za shranjevanje v omaro lahko uporabimo škatlo za čevlje. Takšen način na koncu zavzame veliko manj prostora. Srajce in obleke lahko še vedno shranjujemo na obešalnikih. Tina Markun večkrat poudari, da je način pospravljanja po metodi KonMari edinstven v tem, da se pospravljanja lotimo po kategorijah in ne po prostorih. Zaradi pristopa je izredno učinkovita ter posebna tudi v tem, da je merilo vprašanje: Ali nas določena stvar navdaja z veseljem? Tako smo po pospravljanju obdani le s stvarmi, ki nam prinašajo veselje, v skrbno organiziranih prostorih, ki jih bo enostavno vzdrževati v takšnem stanju. »Pridobimo več jasnosti, prostora, časa in veselja,« zaključi strokovnjakinja za pospravljanje. Ljudske pevke med nastopom Ljudske pevke četrt stoletja D. NARAGLAV V ponedeljek, 6. marca, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili marčevski utrip domoznanstva, na katerega so povabili Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, ki v teh dneh praznujejo svojo 25-letnico delovanja. S tem so lepo obeležili tudi prvi pomladni mesec marec, ki je v veliki meri posvečen ženskam. Ljudske pevke s Ponikve s petjem ohranjajo bogato ljudsko dediščino, obujajo spomine na življenje preteklih rodov in poskrbijo za veselo druženje vseh generacij. Skrbijo tudi za ohranjanje ljudskih običajev, ki so zaznamovali preteklost Spodnje Savinjske doline. V 25 letih svojega delovanja so izdale tri publikacije, in sicer Prekrasna Ponikva (2008), V krogu življenja (2013) in Skupaj zbrani (2018), ter dve zgoščenki s svojimi pesmimi. Nekaj teh so zapele tudi na tem večeru. Njihove vaje so vedno zanimive – včasih se na njih razvije pravi debatni krožek, pa tudi kulinarično doživetje, saj so vse tudi dobre gospodinje. Vsaka pesem v sebi nosi tudi sporočilo in spomin na različne običaje oziroma življenje nekoč. To je bil tudi razlog, da so pripravile projekt V pesmi in besedi, v katerega so vključile tudi najmlajše. Vedno rade sodelujejo z vrtcem in šolo ter društvi. Kot sta na večeru v pogovoru s knjižničarkama Karmen Kreže in Tanjo Pilih povedali predstavnici skupine Tatjana Jezernik in Darja Jezernik, delujejo od leta 1998. Najprej so delovale samostojno, pozneje pod okriljem Društva kmečkih žena, zdaj pa v sklopu Turističnega društva Ponikva. Razpnimo jadra dobrodelnosti T. T. Na Turistični kmetiji Košec so se na dobrodelni prireditvi zbrali člani in podporniki Jadralnega društva Maltezer Polzela. Ob izvrstni kulinariki in čudovitem vzdušju so obeležili osmo leto organizacije dobrodelne prireditve za otroke v stiski iz socialno najbolj ogroženih družin in zbrali lepo vsoto denarja, s katerim jim bodo omogočili letovanje na morju. Ob dogodku, popestrenim s kulturnim programom, ki ga je vodila Kaja Žnidarčič Savorgnani, so zbrali 1.284 evrov. Ob tem so izredno hvaležni in veseli vse podpore posameznikov in podjetij, ki čutijo odgovornost, sočutje in vzajemno vizijo, da prispevajo k lepšemu jutri najmlajših. Skupna fotografija vseh šestih skupin v pustnih kostumih Pustno veselje Mosta Žalec D. N. V žalski občini v sklopu Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije in preventivnega programa Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška enota Žalec deluje Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most Žalec. Društvo ima šest skupin in prav vsaka skupina se je na pustni dan našemila, skupaj pa so vse skupine zarajale v Osnovni šoli Griže. Vsaka skupina se je predstavila s svojo pesmijo, ki je sovpadala k liku mask, ki so si jih pripravili sami. Tako so dekleta s Ponikve bila maskirana v domine, skupini iz Griž v kuharice in kuharske šefe iz resničnostnega šova, skupina iz Galicije je predstavljala sončnice, plesale so mačke in plesala so dekleta na plaži. Čeprav so vse udeleženke v pokoju, so delovale norčavo, veselo in mladostno. So dokaz, da je važna vesela duša, da telo poje in se radosti. Po predstavitvi vsake skupine se je začelo druženje ob soku in krofih. Tedenska ura, kolikor se družijo po navadi, je bila daljša. Sorodniki so pripeljali tudi članice, ki so sicer v domovih za starejše, in zato je bilo srečanje res popolno. Ljubo Žnidar, predsednik JD Maltezer, in Klavdija Sitar, članica upravnega odbora JD Maltezer 16 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2023 Dan D za ženske BINA PLAZNIK So ena najprepoznavnejših slovenskih rokovskih skupin, ki osvaja publiko s poetičnimi pesmimi, kot so Voda, Čas, Plešeš in podobno … Tihi koncert, eno najuspešnejših in navdihujočih glasbenih potovanj V sredo, 8. marca, je v Domu II. slovenskega tabora Žalec nastopila novomeška glasbena skupina Dan D s projektom Tiho. V žalskem kulturnem domu so priredili pravo koncertno vzdušje. Na vprašanje, ki so mi ga sugerirale oboževalke iz avle, čakajoč na koncert, ali radi nastopajo za 8. marec in kako se oddolžijo svojim boljšim polovicam, je Tomislav Jovanović - Tokac, pevec skupine Dan D, odgovoril: »Če prinesemo večerjo na mizo, je to nekaj, kar ni slabo, kajne? (smeh) Glasbeniki nastopamo ob najbolj čudnih in drugačnih priložnostih, kot sta novo leto, božič … To ni nič novega, čudnega, tako da se potem oddolžimo svojim dragim vsak na svoj način.« Dodal je: »Ravno smo se s fanti pogovarjali, da se ne spomnimo točno, kdaj smo nazadnje nastopali v Žalcu. Ampak v teh koncih smo nastopali velikokrat in imamo samo dobre izkušnje, saj pridejo poslušalci, ki nas cenijo in ki radi poslušajo našo glasbo, in to sta največja čast in pohvala.« Na žalskem odru so poleg pevca na svojih glasbilih občinstvo očarali še ostali člani zasedbe: Dušan Obradinović, Marko Turk, Nikola Sekulović in Boštjan Grubar. Večino pesmi lahko poslušalci zapojejo tudi sami pri sebi ali naglas, saj se znana besedila in melodije zlahka usedejo v srce. In kako nastane dobra uspešnica, povprašamo Tomislava Jovanovića - Tokaca: »Ne vem, če imamo ravno Amadeja Koren veliko hitov. Jaz sem samo kreativec in ustvarjam … Recimo, da smo zaznali, da je hit bila pesem Čas, ampak to je bilo že pred osemnajstimi leti in takrat smo bili še rosno mladi in smo vedeli, da je dobra, in smo vse sile usmerili vanjo. Po drugi strani pa se je prijel tudi komad Voda, za katerega je producent takrat dejal, da ni nič posebnega – tole bo zadnja pesem na B-strani. Oba komada sta na nek način ponarodela. Jaz imam užitek ustvarjati in potem to pojem in predvajam publiki. To je moja naloga. Kakšen je hit, pa moraš vprašati tiste, ki poslušajo Radio 1 in zanje delajo tudi muziko.« V preddverju se je v ozračju čutilo prijetno predkoncertno vznemirjenje. Amadeja Koren iz Šmartnega ob Paki je povedala: »Dan D ima več hitov. Prišla sem na koncert, ker je dan žena, in z veseljem bom poslušala, kaj so pripravili fantje za ženske. V Žalec rada pridem na kakšen koncert. Komaj že čakam, da podoživim nekaj hitov skupine Dan D, ki me spominjajo na vroče, odštekane poletne dni s koncerti na prostem, ki jih že res kar pogrešam.« Anja Trdin s Polzele se je udeležila koncerta s skupino prijateljic iz Velenja in okolice. Povedala je, da so se na koncert odpravile, da obeležijo dan žena tako kot se spodobi in proslavijo tudi rojstni dan prijateljice Tine, ki je karto za koncert prejela kot darilo. Vse so bile odlično razpoložene. Slavljenka Tina Jeřábek je komentirala: »Dan D so super skupina in sem njihova velika fenica!« Ljubiteljice zabave in dobre glasbe. Od leve proti desni: Alenka Meža, Anja Prebil, Maša Sinur Naraločnik, Tina Jeřábek, Tjaša Runjak. Suhe češplje in trnje za mučenike BINA PLAZNIK Kantavtor na oder povabi tudi svoja mlajša brata. Kantavtor Leon Ašenberger se je v MC kavarni & hotelu na večer mučenikov z akustičnim koncertom poklonil tako moškim kot ženskam. Pripravil je glasbeni večer, ki ga je pospremil s hudomušnimi in iskrenimi komentarji, ki so publiko tudi nasmejali. Na koncertu sta se mu pri nekaterih pesmih pridružila mlajša brata Jakob in Jernej. Organizatorji MC Žalec so na vsako omizje postavili priboljšek – suhe slive in rumove kroglice – ter užitno dekoracijo pospremili z besedilom, da moški na dan mučenikov za darilo tradicionalno prejmejo suhe slive (po domače češplje), trnje in klobaso, kar naj bi bil simboličen opomin na njihovo mučeništvo. A so to moško trpljenje nagradili še z rumovimi kroglicami, da bo njihovo življenje slajše. Priboljšek so si privoščile tudi ženske. Gregorčki v malem ribniku Preserskega jezera Gregorčki naznanili svetlobo BINA PLAZNIK, TONE TAVČAR Na ljudski praznik gregorjevo se Slovenci poklonimo pomladi, luči in ljubezni. Simbolično se na ta dan s spuščanjem gregorčkov po vodi poslovimo od kratkih zimskih dni in pozdravimo pomlad, ki s seboj prinaša vedno daljši dan ter toplejše vreme. Ljudski glas pa pravi, da se na ta dan »ženijo ptički«. V Vrtni ulici na Polzeli, na sotočju potoka in struge, so v nedeljo, 12. marca, v organizaciji Društva Dobra ideja že peto leto zapored po vodi spustili gregorčke. S pomočjo sosedov in članov društva vedno priredijo razposajeno druženje. Obiskovalci lahko pomladne ladjice prinesejo s sabo ali pa jih izdelajo kar na lokaciji spuščanja iz naravnih materialov, ki jih pripravi društvo. Tudi letos jih je veliko prineslo doma izdelane domiselne ladjice, ki so jih med spustom vsi občudovali. Društvo Dobra ideja vedno poskrbi za pogostitev prisotnih, letos pa je članica društva Vesna Dobrišek dogodek nadgradila še z ustvarjalnico, na kateri so obiskovalci izdelovali pravljične ptičke iz slanega testa. Dogodek je zadnji dve leti odlično obiskan in je namenjen druženju vseh generacij, novim poznanstvom in prazniku luči. Že na večer pred gregorjevim sta Turistično društvo Braslovče in Ribiška družina Šempeter že tretjič poskrbela za nočno spuščanje gregorčkov po malem ribniku Preserskega jezera. Zbralo se je veliko število otrok s starši, ki so najprej na ogled posta- Gregorčki so na vodi zasijali v polni lepoti. vili doma izdelane ladjice. V Turističnem društvu Braslovče so še posebej veseli, da je tamkajšnja osnovna šola letos v svoj vzgojno-učni načrt uvrstila tudi izdelavo gregorčkov iz naravnih materialov, kar pomeni, da se bo dolgoletna slovenska tradicija nadaljevala in ohranjala za naslednje rodove. Tik preden so gregorčki zaplavali po enem od Preserskih jezer, pa so na njih prižgali svečke, ki jih je priskrbelo turistično društvo. Po koncu prireditve so gasilci odstranili ladjice iz vode in tako poskrbeli za čisto okolje. Letos so v gregorjevi ustvarjalnici nastajali ptički iz slanega testa. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 3 I marec 2023 April OBČINA ŽALEC Sobota, 1. 4. Nedelja, 2. 4. Poned., 3. 4. 8.00– 12.00 17.00 17.00 19.00 9.00– 12.30 19.00 16.30 18.00 18.00 Torek, 4. 4. 18.00 18.00 19.30 Sreda, 5. 4. 18.00 18.30 9.00– 18.00 16.30 Četrtek, 6. 4. 16.30 18.00 18.00 Petek, 7. 4. Poned., 10. 4. Sreda, 12. 4. Četrtek, 13. 4. 16.30 18.00 Kaligrafija z Natalijo Resnik (tudi 19. in 26. 4.), Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18.00 DUŠEVNO ZDRAVJE V ŠPORTU, MC Žalec 18.30 PianoForte, dvorana Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, vstop prost, GŠ "Risto Savin" Žalec 17.30 Divje čebele, predavanje, MC Žalec, org.: TD Žalec 18.00 10.00 15.00 15.00 Nedelja, 10.00– 16.00 16. 4. Torek, 18. 4. 19.00 18.00 18.00 18.00 8.00 Četrtek, 20. 4. UTRINKI S PODEŽELJA, odprtje razstave likovnih del Jožeta Kovača, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec, do 3. 5. KAJ NAM PA MOREJO, priprave na maturo: Slovenščina (vsak torek), MC Žalec Športnik leta, Dom II. slovenskega tabora Žalec, ZKŠT Žalec SKUPINSKA VADBA z Nastjo Bregar (vsak torek in četrtek), MC Žalec Bobnarska delavnica, MC Žalec, MC Žalec in Društvo MUC KAJ NAM PA MOREJO, priprave na maturo: Angleščina (vsak torek), MC Žalec Utrip domoznanstva: Predstavitev slikanice Fanny: Pesnica neizjokanih solz – ob 170. obletnici smrti prve slovenske pesnice Fanny Haussmann, Medobčinska splošna knjižnica Žalec PEKA VELIKONOČNE POTICE, Društvo podeželskih žena in MC Žalec, Hiša Sadeži družbe 8. produkcija, dvorana Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, vstop prost, GŠ "Risto Savin" Žalec Seminar za flavtiste – Matej Zupan, dvorana Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, vstop prost, GŠ "Risto Savin" Žalec KAJ NAM PA MOREJO, priprave na maturo: Matematika (vsak četrtek), MC Žalec Študijsko-bralno druženje v sodelovanju MSK Žalec in UPI LU Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Predstava o nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija, MC Žalec V deželi Mini miške – baletna predstava učencev baletnega oddelka GŠ "Risto Savin" Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, prevzem brezplačnih vstopnic v GŠ "Risto Savin" V deželi Mini miške – baletna predstava učencev baletnega oddelka GŠ "Risto Savin" Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, prevzem brezplačnih vstopnic v GŠ "Risto Savin" V deželi Mini miške – baletna predstava učencev baletnega oddelka GŠ "Risto Savin" Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, prevzem brezplačnih vstopnic v GŠ "Risto Savin" 17.00 9.00 Poned., 17. 4. Pravljični maraton, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Planinski pohod na praznični ponedeljek, odhod Žalec, PD Zabukovica 20.00 Sobota, 15. 4. Začetek delovanja Fontane piv, Kalpa Bunari in Blue Angel Gang, fontana piv Glasbeno-poetični večer – skupina Grešni kozli, zamejski Slovenci iz Trsta, Dom krajanov Vrbje, KD Vrbje VID VALIČ – strast, dojenček in rompompom, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org.: Jaba Daba in ZKŠT Žalec 8.00 16.30 Petek, 14. 4. Podeželska tržnica v Žalcu (vsako soboto v mesecu), tržnica pri fontani, ZKŠT Žalec 17.00 19.00 Kronometer na Bukovico – pokalna tekma v gorskem teku za mlajše kategorije, Migojnice – Letno gledališče Limberk, ATD Savinjčan Veselo v vesolje – misija: Novi planeti. Koncert pihalnega in harmonikarskega orkestra Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, Dom II. slov.tabora Žalec, brezplačne vstopnice prevzamete v glasbeni šoli PUB KVIZ, MC Kavarna Savinjski K6 trail – državno prvenstvo v kratkem trailu, Migojnice – Letno gledališče Limberk, ATD Savinjčan 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije – 1. del, avla Doma II. slov. tabora Žalec, vstop prost, GŠ "Risto Savin" Žalec 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije – 2. del, avla Doma II. slov. tabora Žalec, vstop prost, GŠ "Risto Savin" Žalec Prikaz izdelave hotela za žuželke, delavnica, Velenjska cesta 4, Žalec, org.: TD Žalec Ekološka tržnica, podeželska tržnica Žalec, Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica Predavanje za starše otrok in mladostnikov: Družinska e-pravila, predava Franja Gros – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, Občinska knjižnica Žalec Teden Zemlje: Izmenjevalnica rastlin, do 24. 4., MC Žalec Bobnarska delavnica, MC Žalec, MC Žalec in Društvo MUC Teden Zemlje: delavnica Kuhaj brez odpadkov, MC Žalec Pohodna ekološka pot Haloze, odhod iz Žalca, PD Zabukovica Teden Zemlje: DIY, naravni izdelki za nego obraza, MC Žalec Koncert godalnega in simfoničnega orkestra Glasbene šole »Risto Savin« Žalec, Dom II. slov. tabora Žalec, brezplačne vstopnice prevzamete v glasbeni šoli 18.00 Petek, 21. 4. 19.00 20.00 Sobota, 22. 4. Nedelja, 23. 4. 9.00 21.00 Teden Zemlje: koncert Teku snu, MC Kavarna 10.00 Teden Zemlje: Voda, MC Žalec 17.00 Torek, 25. 4. Sreda, 26. 4. 17.00 19.00 Predstava KUD Bratov Dobrotinšek Škofja vas: Slikar na vasi, komedija v Domu kulture Vrbje, KD Vrbje FANTOVŠČINA, komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. POPUP teater in ZKŠT Žalec Pravljično druženje s Sožitjem, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Osrednja občinska proslava OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec 18.00 Po pravljici diši, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 20.00 NUNE V AKCIJI, glasbena komedija, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org.: Prospot in ZKŠT Žalec OBČINA PREBOLD Četrtek, 10.00 30. 3. Petek, 8.00– 21.00 31. 3. 8.00 Sobota, 1. 4. Poned., 3. 4 Torek, 4. 4. Četrtek, 6. 4. Petek, 7. 4. Sobota, 8. 4. Poned., 10. 4. Torek, 11. 4. Petek, 14. 4. Sobota, 15. 4. Poned., 17. 4. Torek, 18. 4. Pomladno čiščenje okolja, Občina Prebold 9.00– 12.00 18. Festival potic Prebold – razstava, dvorana Prebold, TD in Občina Prebold 10.00 Velikonočna ustvarjalnica z Ireno Verbič, Občinska knjižnica Prebold 9.00– 10.00 Joga z Amalijo, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold 17.30– 18.30 Vadba joge, DC Marof – MCP, Društvo Sožitje v času odprtosti knjižnice Razstava stenskih koledarjev Jamarskega kluba Črni galeb Prebold (do 6. 5.), Občinska knjižnica Prebold 18.00– 21.00 Kanaliziranje, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold 8.00– 10.30 Kmečka tržnica, DC Marof, Občina Prebold Zimzelen – srečanje, DC Marof – MCP, Zimzelen 17.30– 18.30 Vadba joge, DC Marof – MCP, Društvo Sožitje 19.00 Osebna rast, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold Tenerife – Otok večne mladosti, Občinska knjižnica Prebold 16.00– 20.00 Spomladanski sejem športne opreme, DC Marof, SK Prebold 18.00– 21.00 Kanaliziranje, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold 8.00– 10.30 Kmečka tržnica, DC Marof, Občina Prebold 9.00– 18.00 Spomladanski sejem športne opreme, DC Marof, SK Prebold 10.00 7. mednarodni turnir za "Pokal Savinjske doline" v mali odbojki, športna dvorana OŠ Prebold, OK Šempetek in OK Prebold 18.00– 19.00 Meritve krvnih vrednosti, KO RK Prebold 17.30– 18.30 Vadba joge, DC Marof – MCP, Društvo Sožitje 9.00– 17.00 Zeleni bazar (festival izmenjave semen, sadik, predavanja, ponudba izdelkov), DC Marof, Društvo Ajda Štajerska 18.00– 20.00 9.00– 7.00 18.00– 21.00 Torek, 25. 4. Petek, 28. 4. Sobota, 29. 4. Prisluhnimo pravljici: Drevo pripoveduje in vabi k poustvarjanju, Občinska knjižnica Prebold Osebna rast, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold Zeleni bazar (festival izmenjave semen, sadik, predavanja, ponudba izdelkov), DC Marof, Društvo Ajda Štajerska Kanaliziranje, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold 8.00 Kmečka tržnica in cvetlična tržnica s predavanjem, DC Marof, Občina Prebold 9.00– 17.00 Zeleni bazar (festival izmenjave semen, sadik, predavanja, ponudba izdelkov), DC Marof, Društvo Ajda Štajerska 10.00 Pohod na HOM, DU Prebold 18.00 Nocoj bo pa en lep večer, Dvorana GD Šešče, Prijatelji 6 še 9.00– 11.00 Zimzelen – srečanje, DC Marof – MCP, Zimzelen 17.30– 18.30 Vadba joge, DC Marof – MCP, Društvo Sožitje 18.00– 21.00 Kanaliziranje, DC Marof – MCP, Medgenaracijski center Prebold 8.00– 10.30 Kmečka tržnica, DC Marof, Občina Prebold 16.00 Postavitev mlaja na tradicionalen način, Latkova vas, PGD Latkova vas OBČINA TABOR Petek, 30. 3. Sobota, 1. 4 Torek, 4. 4 Sreda, 5.4. Četrtek, 6. 4. Poned., 10. 4. Četrtek, 13. 4. Sobota, 15. 4. Torek, 18. 4. Četrtek, 20. 4. Poned., 24. 4. Pohod po mejah Kaplje vasi, Kaplja vas, ŠD Kaplja vas 9.00– 11.00 Četrtek, 18.00 20. 4. Petek, 21. 4. 18. Festival potic Prebold, ob 19. uri podelitev priznanj, dvorana Prebold, TD in Občina Prebold Kmečka tržnica in prodaja butaric in velikonočnih vizitk, DC Marof, Občina Prebold 18.00– Četrtek, 20.00 13. 4. Delavnica v okviru mobilne Digi točke, DC Marof, Medgenaracijski center Prebold in UPI žalec 8.00– 10.30 9.00 Sobota, 22. 4. Karaoke, MC Kavarna Teden Zemlje: Delavnica nabiralništva, zborno mesto pred MC Žalec 19.00 Poned., 24. 4. Otvoritev likovne razstave LIKOVNE ZGODBE IZ MALAHORNE, avtor Vojko Kumer, galerija v Domu kulture Svoboda Griže, KD Svoboda Griže Teden Zemlje: Kratkoročni cilji kolonizacije sončnega sistema – predavanje, Društvo Saturn in MC Žalec 17 18.00 Spomladanski koktajli z Jakobom Kovačičem, Kavarna Lisjak 8.00 Čistilna akcija, območje Občine Tabor, Občina Tabor in društva Občine Tabor 8.00– 11.00 Dan odprtih vrat kmetije Laznik in tržnica TD Gušt, kmetija Laznik, Miklavž pri Taboru, kmetija Laznik in TD Gušt 18.00 Pozdrav pomladi – območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, Dom krajanov Tabor, JSKD OE Žalec, KD Ivan Cankar Tabor 18.00 Pozdrav pomladi – območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, Dom krajanov Tabor, JSKD OE Žalec, KD Ivan Cankar Tabor 18.00 Popotovanje v omamni svet kave z baristom Nikolajem, Kavarna Lisjak Tabor 9.00 18.00 V svet energij z Alfredom Brinovcem, Kavarna Lisjak Tabor 10.00 Odprti občinski turnir Občine Tabor v namiznem tenisu, Dom krajanov Tabor, ŠD Tabor, sekcija namizni tenis 9.30 Sreda, 26. 4. Predavanje: Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, sejna soba občine Tabor, AVP in DU Tabor 18.00 Večer z vranskimi rožicami, Kavarna Lisjak Tabor 18.00 Potopisno predavanje o Romuniji z Inko in Vilkom Jazbinškom, sejna soba občine Tabor, Občina Tabor … 9.00 Torek, 25. 4. Velikonočni pohod v Marija Reko, start izpred KZ Tabor, PD Tabor Razstava del likovne sekcije Mavrica, Jurijev trg, razstava bo na ogled do 29. 4.; KD Ivan Cankar, Likovna sekcija Mavrica Pohod 50+, start izpred KZ Tabor, DU Tabor 18.00 Temeljni postopki oživljanja in uporaba defribilatorja, sejna soba Občine Tabor, Peter Stropuhal, dr. med., spec. spl. med. 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor, MSK Žalec 18.00 Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, Dom krajanov Tabor, Občina Tabor, KD Ivan Cankar, Društvo žena in deklet OT Četrtek, 11.00 27. 4. Petek, 19.00 28. 4. Sobota, 8.00 29. 4. Nedelja, 9.00 30. 4. Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju, pri spomeniku padlim borcem pri Domu krajanov, ZB za vrednote NOB, krajevni odbor Tabor Otvoritev Jurijevega trga z Moonlighting Orchestra, Jurijev trg, Občina Tabor Sejem starodobnikov, delov in opreme, Kapla vas 16, Steyer klub Savinjske doline 29. tradicionalni Šentjurski sejem; Občina Tabor, PGD Ostriška vas – Tabor in Občina Tabor 18 KULTURA ŠT. 3 I marec 2023 V krogu BINA PLAZNIK Peter Koštrun: »V življenju se vrtim v krogu. V meni je neka neizmerna želja, da se izrazim, zato da pomirim dušo.« Avtorja zanima odtis, sled, ki jo človek pusti za sabo: »V vseh drobnih materialih vidim nek spomin, nekdo se je dotikal keramike, košček mi je bolj pomemben kot celota. Kosi keramike, lepljive plošče z žuželkami, so zame neka skica, nekaj, kar počnem, dam na razstavo v neki manjši obliki in opazujem odziv gledalcev ter se posledično odločim, ali nekaj nadaljujem ali ne.« V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je 3. marca Peter Koštrun predstavil svoje delo in koncept razstave V krogu. Razstava je bila na ogled do 4. marca in je predstavljala številne elemente preteklih del iz ciklusa Sedanjost (2006– 2007) ter iz obsežnega dela Slutnja (2015), hkrati pa jih je idejno povezala z nekaterimi novejšimi deli. Peter Koštrun je fotograf in umetnik. Trenutno je izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani za področje fotografije. Živi in deluje na Brnici nad Libojami. Od leta 2003 redno razstavlja v domačem in mednarodnem prostoru. Pričujoča razstava je – po zapisu kustosa Mihe Colnerja – predstavljala številne elemente preteklih del umetnika, hkrati pa jih je idejno povezala z nekaterimi novejšimi materiali, ki so nastajali v preteklih petih letih. Predstavljena dela se v veliki meri osredotočajo na njegovo izpraševanje samega sebe kot umetnika, ki razmišlja o lastni poziciji in identiteti ter o sledeh lastnega življenja in delovanja. Skozi fotografije in najdene objekte predstavlja osebno in ustvarjalno introspekcijo različnih vlog, ki jih povzema kot ustvarjalec, kmetovalec in pedagog. V odnos do sveta se postavlja kot človek, ki se zaveda bolj rdeče. Izhaja pa tudi iz procesa analognega razvijanja; ko delaš v temnici, v rdeči svetlobi, je to posebno doživetje. Sam sem skušal nekako prenesti ta občutek življenja pod rdečo svetlobo. Je pa tudi moja značilnost, da ohranjam tradicijo ročne izdelave fotografij, kar je popolnoma drugačen proces, kot če jih izdela stroj.« Obrisi prizorov na fotografijah so rezultat avtorjeve naklonjenosti fotografiranja v megli: »Rad se odpravljam fotografirat v meglenem, rahlo depresivnem času. Predvsem zaradi tega, ker želim odstraniti ozadja, kot so različne električne napeljave, cerkveni zvonik, table ipd., nekaj, česar ne želim imeti na fotografiji. Megla mi omogoča, da se bolj osredotočim na ta prvi plan. Hkrati je megla nekaj, kar tudi pomirja.« Peter Koštrun med drugim pove: Če bi Prešeren pivo pil BINA PLAZNIK V duhu slovenskega kulturnega praznika so januarja v Mladinskem centru Žalec ljubitelje poezije pozvali k sodelovanju v pesniškem natečaju »Če bi Prešeren pivo pil …«. Tema letošnjega natečaja je bila povezana z največjo žalsko turistično atrakcijo – fontano piv. Zoja Lešnik, strokovna sodelavka iz MC Žalec, nam je povedala: »Izbor za najbolj kreativno pesem je potekal v treh kategorijah, in sicer v otroški (do 15 let), mladinski (od 16 do 30 let) in odrasli kategoriji (od 31 let dalje). Svoje pesniške kreacije so nam poslali predstavniki mladinske in odrasle kategorije. Med člani komisije Mladinskega centra Žalec se je vnela burna razprava o tem, katera pesem je najbolj kreativna in si zasluži prvo nagrado, vendar pa ni obrodila želenih sadov, saj člani svojih mnenj nikakor niso mogli poenotiti. Zato so se odločili, da nagrade podelijo vsem sodelujočim poetom.« V uredništvu smo se odločili, da objavimo pesem z naslovom Klepet ob pivu 22-letnega Petra Ježovnika. Klepet ob pivu Peter Koštrun med vodenjem po razstavi svoje krhke pozicije v družbenem in naravnem okolju, zato izpostavlja nekatere osebne in družbene paradokse, ki posameznika primorajo h globokim eksistencialnim premislekom o svetu tukaj in zdaj. Pritegne njegov pogled na fotografijo, ki jo rad ustvarja na analogen način, in pojasni: »Večji formati razstavljenih fotografij so vsi ročno narejene fotografije v temnici, kemično obdelane in kasneje kolorirane z rdečim tušem. Rdečo barvo povezujem z rojstvom, 'praspominom' – pred rojstvom človek vidi »Kar naprej se vrtim v nekem krogu in ta razstava je preverjanje nečesa, kam grem, kam hočem … Je tudi razpon, pregled mojega dela. Prvič sem uspel predstaviti keramiko, ki jo sam izdelujem, ter keramiko, ki jo zbiram, to so najdeni koščki. Umetnost nastane iz nič, za nič. V meni je neka neizmerna želja, da se izrazim, zato da pomirim dušo. Tesnobo in intenzivno čustveno doživljanje sveta skušam pomiriti s tem, da ustvarjam.« Slika s humorjem in optimizmom prevprašuje in izpopolnjuje«. Vendar Staš Kleindienst ni samo slikar, »je tudi pronicljiv opazovalec družbe, njenih zablod in skrb vzbujajoče poti, ki jo ubira, kar pa kljub vsemu slika s humorjem in optimizmom«. Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk. Leta 2018 je kuriral razstavo študentov z naslovom 12 razlogov za slikanje v galeriji ŠKUC. Leta 2019 mu je Univerza v Ljubljani podelila priznanje pomembnih umetniških del. Je dobitnik nagrade OHO. Živi in dela v Vipavi. Kulturni program ob odprtju je obogatil kitarist Martin Mutec. Razmišljam ob kavi, kako dobro je tu, kako se vse dobro ujame, kako dobrota objame. Verjetno si misliš, o kakšni kavi ta govori, v naslovu se le pivo smeji. Počakaj, poslušaj, vse še sledi, odgovor boš zvedel, preden preštel bom do tri. ENA beseda me cel dan obdaja, najprej v reklami, hladilniku, vabilu, zdaj pa še v roki pristaja. Cel dan me že spremlja to pivo na poti, če vesel ga bil ne bi, živel bi v zmoti. Kako, da se ga človek ne veseli, ko pa v Žalcu fontana piva stoji. Okusov ogromno, arom je še več, pivoljub ali ne, eden ti že bo všeč. DVA ovinka samo naredim in že pred fontano stojim. Le vrček še kupim, se k fontani podam, me družba že čaka, tu nikoli nisi sam. Tam me še Vojko ustavi, klepetava ob kavi, da pa končno se izognem zmešnjavi, ja, tudi temno pivo dobiš na fontani. TRI. Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec Upravni odbor Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec T. TAVČAR V Savinovem salonu v Žalcu bo do 29. aprila odprta razstava slikarja Staša Kleindiensta »Insomnia«. Ob odprtju razstave je o slikarju in razstavi govorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Maja Kač. Staš Kleindienst (1979) je leta 2007 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2009 pa tam tudi magistriral. Njegovo slikarstvo zaznamujejo specifične zgodbe, vezane na ruralno okolje, in izjemna tehnična izpiljenost ter slikarska virtuoznost. Gre za »teoretsko premišljevanje, oplojeno z globokim razumevanjem likovne tradicije, ki nenehno Fontana Prešeren objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV »Savinja« ŽALEC ZA LETO 2022 Priznanja Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti Avtor razstave, slikar Staš Kleindienst pred enim izmed svojih del Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev »Savinja« Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Priznanja bodo dobitnikom podeljena na redni letni skupščini zveze. Rok za prijavo je 28. april 2023. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev »Savinja« Žalec – komisija za podelitev priznanj, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec ali po e-pošti na naslov: uros.govek@zkst-zalec.si. Celoten razpis je objavljen na: www.zkst-zalec.si. KULTURA ŠT. 3 I marec 2023 19 Žarek upanja T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec se predstavljata ukrajinska slikarja – oče in hči Volodymyr in Iness Tyzun. Iness in Volodymyr Tyzun Oba poleg družinskih vezi povezujeta ljubezen do likovnega izražanja ter dejstvo, da sta zaradi vojne v svoji domovini Ukrajini našla novo – Slovenijo. Odprtje razstave 23. februarja na simbolični ravni obeležila predvečer prve obletnice vdora ruskih oboroženih sil v Ukrajino. Tako predstavlja droben, a pomenljiv košček kulturnega upora. Razstava je bila na ogled do 23. marca. Volodymyr Tyzun je član Zveze umetnikov Krima in Zveze umetnikov Ukrajine. Je mojster ljudske umetnosti, marinist, krajinar in zagovornik realizma v umetnosti. Rodil se je v ukrajinski regiji Vinnitsa, vendar je večino svojega življenja preživel na Krimu, na obali Črnega morja. Dogodki na tem polo- toku leta 2014 so popolnoma spremenili njegovo življenje. V Slovenijo je prišel živet pri svojih 60 letih. Svojo umetniško strast pa je uspel prenesti tudi na svojo hči. Iness Tyzun je skupaj z očetom Volodymyrom pri 21 letih prišla v Slovenijo. Diplomirala je na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Pri ustvarjanju išče navdih v delih starih mojstrov, ki si jih je ogledala v številnih galerijah po Evropi. O razstavi je umetnostni zgodovinar Matija Plevnik med drugim poudaril, da je postavitev razstave simetrična, saj vsak ustvarjalec s svojimi platni zavzema polovico razstavišča. S takim pristopom obiskovalec dobi vpogled v njun dialog, saj so njuna platna postavljena v juks- tapozicijo. Na ta način dobimo dva pola, ki se dopolnjujeta, se nadaljujeta in tako tvorita most med predstavnikoma dveh različnih slikarskih generacij, dveh različnih pristopov. Predstavljen je izbor del, ki jih lahko kronološko umestimo v produkcijo zadnjih deset let njunega aktivnega ustvarjanja. Volodymyr Tyzun je nadaljevalec žlahtne tradicije klasičnega krajinskega slikarstva, ki pa ga na razstavi z drobnim poudarkom dopolni s folklornim elementom in na ta način izpostavi osebni patriotični sentiment v podobi krhke ukrajinske deklice, oblečene v tradicionalno nošo. Njegov opus zaznamujeta zlasti zgodovinski slikarski smeri realizma in romantike. Je izrazit marinist (slikar morskih krajin). Iness Tyzun je v svojem slikarstvu bolj heterogena. Njen fokus na pričujoči razstavi je na človeški figuri, ki se pne od realizma vse do abstrahiranja tako figure kot slikarskega prostora, v katerem je umeščena. Tudi po tehnični plati je njen predstavljeni opus pester, saj uporablja tehniko grisaille (sivo v sivem), pri čemer z odtenki sivega ustvarja iluzijo plastičnosti, spet drugič pa upodobi žanrski prizor otrok. V osnovi želita svoje ustvarjanje predstaviti in približati slovenskemu občinstvu. Po drugi strani pa sta ustvarjalca kljub travmatičnim dogodkom, na katere nimamo vpliva, varuha kulture, ki je nenazadnje imanentna človeku tudi v najbolj težkih, prelomnih časih. Glasbena gosta sta bila Sofia Tyutyjunuk in Vito Kovše, program pa je povezoval Vid Palčnik. Še bolj na poskok so se zavrtele odrasle folklorne skupine v Galiciji. Še bolj na poskok D. NARAGLAV Območno srečanje odraslih folklornih skupin Spodnje Savinjske doline se je pod zgornjim naslovom minulo nedeljo zgodilo v dvorani Doma krajanov Galicija. Organizator srečanja je bil, skupaj z domačo Folklorno skupino Galicija, tudi vodja izpostave Žalec JSKD mag. Marko Repnik. Plesalci FS Grifon Šempeter so se predstavili z dolenjskimi plesi, domači folkloristi FS Galicija pa s plesi med Bočem in Pohorjem. Plesalci FS Vransko so zaplesali splet gorenjskih plesov. S prekmurskimi plesi pa so oder napolnili plesalci FS Kobula iz Petrovč. Mladinska FS Lintvar iz okolice Šentjurja je predstavila zanimivo svatovsko koreografijo. Zadnja je nastopila še FS Ponikva pri Žalcu s plesi s Prekmurja. Ob zaključku sta se mag. Marko Repnik in predsednik KS Galicija Peter Vipavc zahvalila vsem vodjem za uspešno pripravljene in izpeljane nastope – s priznanji. Moderatorka prireditve je bila Neža Zagoričnik, nastope pa je spremljala in ocenjevala strokovna spremljevalka Tanja Drašler. »Srečni takrat, ko zapojemo« BINA PLAZNIK 11. marca je v Domu II. slovenskega tabora Žalec po dveletnem premoru občinstvo ponovno lahko prisluhnilo skupnemu tradicionalnemu koncertu ob dnevu žena zbora Popseslish in klape Kampanel. Slavica Lipovšek, članica zbora Popseslish, ki je publiki v imenu pevcev namenila nekaj besed, je med drugim povedala: »Zaradi moči, ki jo delimo, in zaradi ljubezni, ki jo ženske podarjamo, je ta svet lepši. Zavedajmo se tega in še naprej širimo vse najboljše iz sebe. 8. marec opominja, kako pomembne smo ženske v vseh delih našega življenja. Mi pa vas opominjamo, da se vidimo spet ob letu obsorej, in to v tako velikem številu kot danes. Ne drži le, da zapojemo takrat, ko smo srečni, Breda Šip v pogovoru s prof. Vidko Kuselj Zdaj sem tvoja Moja T. TAVČAR Najtežji so trenutki, ko se ljubljeni človek čedalje bolj izgublja v popolni praznini, v niču, ko ne prepozna več niti svojih najbližjih. Nostalgični nastop domačega zbora ampak tudi, da smo srečni takrat, ko zapojemo.« Sledil je nastop klape Kampanel, ki je požela velik aplavz. Po kratkem govornem uvodu so pričeli z nastopom tudi pevci Popseslih in skozi koncert na noge spravili vso dvorano. “To, da so ženske boljše od moških, je nekaj, kar ne morem zagotoviti, toda kar lahko rečem, je, da zagotovo niso slabše.” (Golda Meir) Klapa Kampanel vedno pritegne k petju tudi občinstvo. Gostja v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu je bila 9. marca prof. Vidka Kuselj iz Krškega, avtorica knjige Zdaj sem tvoja Moja. Njen pisateljski prvenec je rodila globoka bolečina, ko je v bogato in srečno življenje udarila moževa neozdravljiva bolezen, alzheimerjeva demenca. Več kot petnajst let sta se skupaj spopadala z njo. Avtorica je v pogovoru z Bredo Šip odstirala pretresljive trenutke, ki sta jih doživljala ob napredujoči bolezni. Od prvih znakov preko iskanja zdravljenja, »uradnega« in tudi alternativnega, do diagnoze, ki so jo zdravniki postavili šele po treh letih. Najtežji so trenutki, ko se ljubljeni človek čedalje bolj izgublja v popolni praznini, v niču, ko ne prepozna več niti svojih najbližjih. Človek z demenco ne more v naš svet, pravi avtorica, mi moramo v njegovega. A tega se ne zavedamo dovolj. V hudi utrujenosti ob nenehni skrbi zanj ne zmoreš biti vedno potrpežljiv in nehote raniš že tako nesrečnega človeka. Poslušalcev so se globoko dotaknile njene besede o občutkih krivde, ker je po petnajstih letih boja z napredujočo boleznijo moža dala v dom. Skozi težke preizkušnje je prišla do pomirjenosti, sprijaznjenosti, da se bolezni ne moreš upirati, sicer popolnoma izgoriš. V pogovor sta sogovornici vpletli tudi mnoge avtoričine pesmi iz knjige, ki izpovedujejo bolečino in neizmerno žalost, ker se ljubljeni človek dokončno odmika. Moraš se naučiti živeti v ednini, pravi avtorica, a v sebi ohranjati vajino dvojino. Avtorica se je sprva čutila krivo, da je v knjigi izpostavila oba, po odzivih bralcev pa vse bolj verjame, da je z izpovedjo pomagala marsikomu, ki se s to boleznijo spopada v svoji družini. Njena knjiga je doživela že drugi ponatis. Najdemo jo tudi v letošnjem seznamu knjig »Savinjčani beremo«. Večer je bil ganljiv in topel. Pogovor so po avtoričinih besedah lepo »oblazinili« trije glasbeniki iz skupine Grešna sapica. ŠPORT 20 ŠT. 3 I marec 2023 Uspešno na Hrvaškem in Češkem D. NARAGLAV Člani kluba borilnih veščin SUN Šempeter so aktivno in tudi uspešno začeli novo tekmovalno sezono 2023. Udeleženci tekmovanja na Češkem s trenerjem Simonom Janom Od 10. do 12 februarja je v Karlovcu na Hrvaškem potekal Evropski pokal v kickboxingu, v Pragi pa od 3. do 5. marca mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju. Na obeh tekmovanjih so se uspešno izkazali člani kluba borilnih veščin SUN in osvojili lepo bero medalj. Tekmovanja v kickboxingu so se udeležili člani KBV SUN Šempeter in njihove kickboxing sekcije Mozirje ter si med številnimi sodelujočimi tekmovalci, klubi in državami priborili kar nekaj medalj. Nastopili so v disciplinah light contact (Zala Stojčević, Matevž Basle, Samo Orehovec, Ana Jan, Žan Kovačič) in kick light (Anže Irman Kolar in Jan Štiglic) ter dosegli vsi po kakšno zmago, nekateri tudi odličja. Zala Stojčević je osvo- jila 3. mesto LC starejše kadetinje do 42 kg, Samo Orehovec 3. mesto LC starejši kadeti do 63 kg, Žan Kovačič 3. mesto LC starejši kadeti do 57 kg in Ana Jan 1. mesto LC starejše kadetinje do 55 kg. Na odprtem mednarodnem prvenstvu v taekwondoju Czech Open 2023 so se med 380 tekmovalci iz 41 klubov iz 12 držav odlično odrezali: Luka Tajnšek, mlajši kadeti forme modri pas, 3. mesto, pri borbah do 30 kg 1. mesto; Samo Tajnšek, starejši kadeti, pri borbah do 35 kg 3. mesto; Gaja Stojčević, starejše kadetinje forme zeleni pas, 3. mesto; Zala Stojčević, starejše kadetinje, borbe do 40 kg 3. mesto; Žan Kovačič, mlajši mladinci, borbe do 60 kg 3. mesto; Samo Orehovec, mlajši mladinci, borbe do 65 kg 1. mesto; Ana Jan, mlajše mladinke, borbe do 55 kg 1. mesto in Lea Prodanović, starejše mladinke forme rumeni pas, 3. mesto. V kategoriji mlajši mladinci do 60 kg pa so se stopničke žal izmuznile Matevžu Basletu, ki mu v hudi konkurenci tokrat žal ni uspelo priti med najboljše tri. Pred tekmovalkami in tekmovalci šempetrskega kluba SUN je pestra sezona tudi v teh spomladanskih dneh, in sicer svetovni pokal v Avstriji, domači Zajčkov turnir v Šempetru in državno prvenstvo v kickboxingu. Končana zimska tekaška liga T. T. Dvakrat odličen Stefan Joksimović T. TAVČAR Karateist Stefan Joksimović (KK Žalec) se je odlično odrezal v borbah nad 84 kg na svetovnem pokalu v turški Konyi. Med 96. nastopajočimi je osvojil odlično 3. mesto. Še pred tem pa je Štefan Joksimović postal državni prvak na državnem prvenstvu, ki je bil na Polzeli. V Turčiji je najprej po zmagi nad Turkom moral priznati premoč končnemu zmagovalcu iz Savdske Arabije. V repasažnih bojih pa je nanizal zmage nad Nemcem, Turkom, Kazahstancem in v borbi za tretje mesto še nad Tunizijcem. Da je v dobri formi pa je potrdil že vikend pred tem, ko je na državnem prvenstvu osvojil naslov državnega prvaka. Karate klub Polzela je kot tehnični organizator izvedel letošnje člansko državno prvenstvo v karateju. Udeležilo se ga je 51 tekmovalk in tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov, med katerimi so bili tudi trije klubi iz Spodnje Savinjske doline. Državni prvak v športnih borbah nad 84 kg je ponovno postal Stefan Joksimović, Karate klub Žalec, državna prvakinja v športnih borbah do 55 kg pa Laura Bergant, Karate klub Polzela. Državni podprvakinji Stefan Joksimović, državni prvak in bronast v svetovnem pokalu sta postali Nika Šenica v športnih borbah do 61 kg, Karate klub Polzela, in Tjaša Kvas iz Karate kluba Žalec v kategoriji do 55 kg. Tretja mesta so osvojili: Jurij Plaskan do 84 kg in Žiga Suša do 75 kg, oba iz Karate kluba Žalec, Zoja Avžner do 61 kg iz Karate kluba Polzela in Timi Močnik v katah iz Karate kluba Petrovče. Kiti karateistka 2022 L. G. ARHIV KITI SMILJAN ATD V nedeljo, 19. marca, so tekači odtekli zadnjo, deseto etapo, dolgo 7,6 km, okoli Vrbenskega jezera, s katero so sklenili že osmo sezono Savinjske zimske tekaške lige, ki jo vsako leto organizira Atletsko tekaško društvo Savinjčan iz Žalca. Na desetih etapah, ki so potekale med novembrom 2022 in marcem 2023, je letos nastopilo 72 tekačev. Tudi v tej sezoni so si lahko udeleženci po odtečeni etapi izboljšali svoj čas z metanjem pikada po principu kolikor doseženih pik, toliko sekund odbitka. V skupni razvrstitvi je v absolutni ženski kategoriji letos slavila Aleksandra Hribernik s Polzele, pred Natašo Kotnik iz Velenja ter Andrejo Godec iz Laškega. V absolutni moški kategoriji je prepričljivo zmago osvojil letos Domen Ambrož iz Žalca, ki je v skupnem seštevku z zajetno prednostjo prehitel drugouvrščenega Marka Krenkerja iz Velenja, tretji pa je bil Luka Trojer iz Latkove vasi. V otroških kategorijah, tekme so potekale na atletskem stadionu v Žalcu, je med dekleti prvo mesto Karate zveza Slovenije je v sredo, 22. februarja, v Laškem podelila priznanja najuspešnejšim v letu 2022. Kiti Smiljan (KK Ljubljana) je v kategoriji članic prejela nagrado za karateistko leta 2022. Kiti Smiljan z nagrado za karateistko leta Lokostrelska tekma na Ložnici T. TAVČAR Prvi trije uvrščeni v absolutni moške kategoriji osvojila Neli Kramaršek pred drugouvrščeno Tjašo Šuper in tretjeuvrščeno Emo Ambrož, vse tri pa so članice domačega ATD Savinjčan iz Žalca. Tudi med fanti so vsi trije prvouvrščeni nosili barve domačega ATD Savinjčan, in sicer je v skupnem seštevku največ točk zbral Nejc Pesjak pred drugouvrščenim Tilnom Kramarškom in tretjeuvrščenim Andražem Tominškom. Lokostrelski klub Sokol iz Ložnice pri Žalcu je drugo marčevsko nedeljo organiziral lokostrelsko tekmovanje 3D za PTL – pokal tradicionalnih lokov. Tekmovanje je bilo ob njihovem lokostrelskem strelišču na Ložnici, v tamkajšnjem gozdu in ob njem. Tekmovanja se je udeležilo 77 lokostrelcev iz več slovenskih klubov, kar nekaj pa tudi iz Hrvaške in Italije. Streljali so na 28 maket živali v različnih velikostih in ob tem prehodili okrog tri kilometre poti po gozdu, travniku in bližini tamkajšnjega jezera Tajht. V kategoriji ženske – goli lok je članica LK Sokol Maja Golob zasedla tretje mesto. 4. Branetov sprint kros T. TAVČAR Prvo soboto v marcu je v organizaciji Atletsko-tekaškega društva Savinjčan v Športnem centru Žalec potekal že 4. Branetov sprint kros – tekaško tekmovanje v spomin na prehitro preminulega atletskega trenerja Branka Strožerja, ki je v zadnjih letih deloval tudi v Žalcu in z mladimi atleti dosegal izvrstne rezultate. Na štartu se je zbralo kar 82 teka željnih tekačev. Dolžina kroga je merila 600 metrov, tisti, ki so si pritekli finale, pa so se morali na start podati kar trikrat. Med dečki U12 je slavil Žan Škratek iz AD Kladivar Celje pred Borom Rojko in Hugom Debevcem (oba iz ŠD Tek je lek Logatec). Pri deklicah je v U12 slavila Taja Kravanja iz ŠD Bovec pred Klaro in Niko Šoštarič, obe iz AADS Ljubljana. V absolutni ženski kategoriji je tudi letos slavila Brina Vogrin Cingesar iz AD Kladivar Celje pred domačinko Neli Kramaršek iz ATD Savinjčan, tretja pa je bila Neja Ambrož iz AK Domžale. V moški kategoriji je zmagal Jakob Medved, vsakoletni udeleženec krosa iz ŠD Tek je lek iz Logatca, pred drugouvrščenim Mihom Povšič iz AK Sevnica, tretje mesto pa si je pritekel Lan Martin Cirman iz AADS Ljubljana. Lokostrelci na enem od strelnih položajev, od koder so streljali na maketo medveda. ŠPORT ŠT. 3 I marec 2023 21 Dvakrat svetovni prvak, enkrat bronast D. NARAGLAV V vsej Sloveniji, posebej pa v Občini Žalec in vasici Hramše, so se marca veselili treh žlahtnih dosežkov Timija Zajca s svetovnega prvenstva. Vsa Slovenija je v času svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju bila zazrta v Planico in tamkajšnje dogajanje, kjer smo največ pričakovali od naših tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih skokih. Pričakovanja so se uresničila in dobili smo svetovnega prvaka Timija Zajca, ki je skupaj z Anžetom Laniškom, Žigo Jelarjem in Lovrom Kosom postal tudi ekipni svetovni prvaki. K temu gre dodati še bronasto medaljo na mešani ekipni tekmi na manjši skakalnici, kjer so poleg Timija temu uspehu svoje dodali še Anže Lanišek, Ema Klinec in Nika Križnar. Za nameček je Timi s tremi osvojenimi medaljami postal tudi najboljši smučarski skakalec tokratnega svetovnega prvenstva in četrti svetovni prvak v smučarskih skokih med Slovenci. S tem se je spisala sanjska zgodba naših fantov in deklet, ki bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino slovenskega zimskega športa in športa nasploh. liti zaradi sanjskih dosežkov – osvojenih treh medalj. Domači in ostali so Timiju ta večer pripravili lep sprejem, tistega pravega in nadvse slovesnega, ki bo namenjen širši javnosti, pa pripravljajo za konec tekmovalne sezone v ponedeljek, 3. aprila, ob 15. uri. To bo dan o tem, ko bo končano zadnje tekmovanje v smučarskih poletih na planiški velikanki, kjer Timi upa še na kakšen dober rezultat. Ob sprejemu in druženju, ki je potekalo na dvorišču pred domačo hišo v Hramšah, je Timijev oče Boštjan Zajc z zanosom povedal, da je verjel, da bo Timi na svetovnem prvenstvu v Planici stopil na najvišjo stopničko, če bodo to dopuščale vremenske razmere: »Timiju vseskozi zaupam in tudi on zaupa meni, tako da sem že pred prvenstvom nekako vedel, da bo tokrat s svojimi skoki posegel na sam vrh, saj je bil v izjemni formi in vsestransko motiviran. Napovedoval sem kar štiri medalje, a se žal na manjši skakalnici ni izšlo zaradi vremenskih razmer in čudnih odločitev. Je pa tekma na Timi se je izkazal tudi kot natakar, pri čemer mu je pomagala tudi njegova izbranka. Počastili Timija in medalje Po končanem svetovnem prvenstvu so se tekmovalke in tekmovalci lahko malo oddahnili in svoje dosežke tudi proslavili v svojih domačih krajih in v svojih občinah ter si nabrali nekaj novih moči za nadaljevanje sezone na Norveškem in Finskem ter se na koncu zaključuje s tradicionalnimi poleti v Planici. V torek, 7. marca zvečer, dva dni pred odhodom na skandinavsko skakalno turnejo, se je v domačih Hramšah oglasil tudi Timi Zajc in razveselil sorodnike, sosede, prijatelje, vaščane in druge, ki so se želeli z njim povese- veliki skakalnici pokazala vse tisto, kar sem od Timija pričakoval in želel. Že prej pa je k temu pripomogla mešana ekipna tekma, ki je dala dodaten zagon in motivacijo. Biti zraven na tekmah je povsem drugače, kot jih spremljati preko TV-ekrana. Tokrat sem v Planici lahko res užival skupaj s svojimi najdražjimi in navijači iz našega kraja, naše Savinjske doline in cele Slovenije.« Ob tem se spomni tudi na vso trnovo pot, ki jo je Timi moral prehoditi po tekmi v poletih v Planici 2020, ko so ga izključili iz reprezentance, ker se ni strinjal z delom takratnega trenerja Gorazda Bertonclja. »Tisto, kar se je zgodilo takrat, se je očitno moralo zgoditi. Timi pa je dokazal, da je iz pravega testa. Morda bi lahko že prej dosegel to, kar je sedaj, saj je bil tega sposoben, a so se stvari obrnile proti njemu. Usoda se je z njim poigrala, a to ga je naredilo še močnejšega, in ob novem trenerju Robertu Hrgoti, ki je zaupal vanj, je sedaj postal svetovni prvak.« Timiju plaketa KS Galicija Prijetno druženje s Timijem, ki so ga vseskozi bogatile tudi glasba domačih glasbenikov ter kulinarične in pivske dobrote, je izkoristil tudi predsednik KS Galicija Peter Vipavc in skupaj z Jankom Kosom, županom Občine Žalec, Timiju slovesno predal plaketo krajevne skupnosti. Plaketo so mu hoteli izročiti na lanskem praznovanju krajevne skupnosti, a je Timi bil odsoten, zato so mu jo podelili sedaj, ko so mu lahko tudi čestitali za nove dosežke. »Zelo smo ponosni na Timija. Vsaka medalja je velik dosežek, tudi četrto in druge visoke uvrstitve veliko pomenijo, a ko igra himna, stopijo v moje oči solze ponosa in veselja. Tudi tokrat so mi zaradi našega junaka, našega Timija, ki ima za sabo tudi težke trenutke, a je s svojo zagnanostjo, vztrajnostjo, pogumom, predvsem pa z ljubeznijo in željo do smučarskih skokov postal to, kar je. Timi je v najboljših letih in izjemen talent, zato verjamem, da nas bo razveseljeval tudi v prihodnje. Sicer pa, Timi, ne obremenjuj se z rezultati, ti si pokazal že vse, zato uživaj v tem, kar počneš, in mi bomo uživali ob tvojih skokih in poletih,« je dejal župan Janko Kos in dodal: »Že lansko leto po olimpijadi in osvojenih medaljah sem dejal, da je hram prostor, kjer shranjujemo kmetijske pridelke, vino in druge dobrote, Hram-še pa so kraj, kjer se shranjujejo Timijeve medalje, ki so vsem nam nadvse v ponos in veselje.« Svoje je dodal še predsednik KS Galicija Peter Vipavc ter ob tem spomnil na čase, ko je Timi skupaj z očetom treniral in hodil na treninge ter tekmovanja, kjer je običajno tudi zmagoval. »Zaslugo za to ima tudi dedi Feliks Zajc, ki ga je takrat marsikdaj peljal, kamor je bilo treba,« še poudari Peter Vipavc in izrazi veselje, da Timijevo športno pot zavzeto spremljajo tudi vsi njihovi krajani, kar so tudi tokrat dokazali s tem, da so na vseh hišah v času svetovnega prvenstva njemu v čast plapolale slovenske zastave. Na druženju se je ta večer razlegala tudi Planiška polka, ki so ji pritegni- je bilo super, nepozabno in čustveno, zlasti ko je meni v čast igrala slovenska himna in nato še vsem mojim sotekmovalcem po ekipni tekmi. Sedaj je že tri dni od takrat, glava se je umirila, vtisi so strnjeni in pripraviti se moram na tekme, ki me še čakajo do konca sezone. Žal ne moremo v nedogled proslavljati, a sem zelo vesel, da sem danes lahko prišel domov in s tem razveselil svoje domače, sosede, vaščane … navijače. Res je super, bo pa za proslavljanje več časa po zaključku sezone. Upam, da tudi zaradi še kakšnega dobrega rezultata na tekmah na Norveškem in Finskem in na poletih v Planici.« Odlična Mai in Žan T. TAVČAR Smučarja skakalca SD Vizore, Mai in Žan Zakelšek iz Zabukovice, sta državna podprvaka v svojih kategorijah, Žan pa še državni prvak v nordijski kombinaciji. Z mesecem marcem se je zaključila zelo uspešna zimska sezona smučarjev skakalcev SD Vizore. Skakalca Mai in Žan Zakelšek prihajata iz Zabukovice v Občini Žalec, že vrsto let pa trenirata v smučarskem društvu Vizore pri Novi Cerkvi, od koder se je, po večletnem treniranju, na sam svetovni vrh povzpel tudi aktualni svetovni prvak Timi Zajc. Oba trenirata pod taktirko izjemno uspešnih slovenskih kombinatorcev Marjana Jelenka in Vida Vrhovnika. V svojih kategorijah, Žan v kategoriji ml. kadeti do 12 let, Mai pa v kategoriji kadeti do 15 let, sta v zimski sezoni dosegla odlične rezultate. Oba sta postala državna podprvaka ter po seštevku točk zimske sezone oba osvojila skupno 2. mesto. Žan poleg skokov tekmuje še v nordijski kombinaciji, v kateri je v kategoriji ml. kadetov do 12 let postal državni prvak ter tako ubranil naslov iz poletne sezone. OBČINA ŽALEC vabi na prireditev v torek, 4. 4. 2023, ob 18. uri, v Domu II. slovenskega tabora Žalec T. TAVČAR Med vsemi tekmovalci se je najbolj izkazal Urban Mur iz Hrušice, ki je postal skupni zmagovalec, med tekmovalkami pa Katja Babič, doma iz Kidričevega, ki je postala skupna zmagovalka. Med člani Powerlifting kluba Polzela sta izstopala Matija Lakner in Manja Fajdiga. Matija je dosegel normo za svetovno prvenstvo ter zmagal med člani do 74 kg, Manja je zmagala v kategoriji nad 84 kg, v kateri je postavila tudi nov državni rekord. li tudi udeleženci s Timijem na čelu. Timi se je na druženju izkazal tudi za dobrega gostitelja in natakarja, pri čemer mu je pomagala tudi njegova izbranka. Timi je z veseljem odpiral penino in jo natakal v kozarce, da so potem lahko skupno nazdravili njegovim dosežkom, medaljam, ki jih je imel obešene okrog vratu. Ob tem se je tudi zahvalil za vso podporo svojim staršem in vsem, ki so ga in ga še podpirajo na njegovi športni poti. Glede doseženega na tem svetovnem prvenstvu pa je Timi Zajc dejal: »Pravzaprav vam nimam povedati kaj posebnega, saj ste že vse slišali in videli. Lahko pa rečem, da ŠPORTNIK LETA 2022 Mitja na svetovno, Manja državna prvakinja Na 9. državnem prvenstvu v potisku s prsi, ki je potekalo v prostorih Powerlifting kluba Polzela, je nastopilo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz desetih klubov. Med najmočnejšimi Slovenci se je za zmago borilo tudi sedem članov domačega društva. Tekmovanje je bilo polno adrenalina in navdušenja, poleg tega pa so polzelski tekmovalci dosegli izjemne uspehe in dokazali, da so v resnično vrhunski formi. Timi po prejemu plakete KS Galicija skupaj z županom Jankom Kosom in predsednikom KS Galicija Petrom Vipavcem S tekmovanja v potisku s prsi 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA APRIL 2023 OVEN BIK Odlično lahko napredujete na poslovnem področju, vendar pohitite z vsem pomembnejšim do 21., ko bo Merkur še direkten v vašem znaku! Po tem datumu Sonce vstopi v bika, počutje bo dobro! V tem obdobju svojega življenja potrebujete ljubezen in oporo, na katero se lahko zanesete. Prepustili se boste dogodkom in doživite lahko nekaj zares izjemnega, še zlasti v prvi tretjini aprila, ko vas krasi Venera. DVOJČKA Vaš vladar bo potoval po znaku bika, zato boste izredno premišljeni. Pred seboj imate veliko obveznosti in kar nekaj sitnosti, ki so povezane s preteklostjo, kar velja zlasti za čas po 21., ko bo retrogradni Merkur. Delovati morate bolj sistematično, saj se vam obetajo pozitivne spremembe. 11. aprila v vaše znamenje vstopi Venera, kar vas bo osrečevalo. Kaže se zadovoljstvo na čustvenem področju! RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. Izredno pomemben mesec je pred vami! Navidezno boste poslušali nasvet nekoga v bližini, v resnici pa delovali povsem po svoji presoji. Urejevali boste zadeve, ki imajo dolgoročno izredno velik uspeh. Izkoristite zlasti prve tri tedne, kasneje bo Merkur retrograden. Jupiter odpira marsikatera do sedaj zaprta vrata! V prvih treh tednih bo vitalnost odlična! Previdnejši bodite okoli 6. ob polni luni in 20., ko bo nastopil delni sončev mrk v vašem znaku! VODNAR RIBI Vplivi planetov bodo pozitivno delovali na nove premike, ki jih načrtujete v prihodnje. Malce bo motena stopnja koncentracije v zadnji tretjini aprila, sicer pa se v tem mesecu obeta prijetno presenečenje. Mars bo potoval po vašem znaku ves april, zato boste polni energije! 20. 4., ko bo vaša vladarica luna prazna, nastopi delni sončev mrk. Svetuje se povečana splošna previdnost! Kljub temu da imate včasih vsega čez glavo, boste uspeli v dobrem podvigu. Nadaljujte s taktiko, ki ste si jo zastavili, in se nikar ne ustavljajte. V zadnji tretjini aprila se bodo vaše aktivnosti nekoliko upočasnile, malce si boste oddahnili. Nastopil bo čas, ko boste lahko končno zaključili s (pre)dolgo odprto zadevo! Tudi v ljubezni se obeta lepa sprememba. Nekoliko umirjenemu obdobju v prvem delu meseca bo sledila bolj razgibana druga polovica! ŠT. 3 I marec 2023 Materinski dan z babicami D. NARAGLAV Otroci Vrtcev Žalec, enote Žalec I., so ob materinskem dnevu z nastopi po skupinah razveselili vrtčevske babice in jim pokazali, kaj znajo in zmorejo. Sodelovanje z otroki je potekalo s slušatelji nekaterih krožkov Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec in Društvom Zimzelen Žalec, kot že vrsto let. Babice so poučile otroke o zdravilnih rastlinah, zeliščih in priboljških iz njih. Z otroki so vadile tudi pravljično jogo, jim pripovedovale in pokazale, kaj in kako so se igrali včasih … Otroci pa so babicam z nastopi, tudi za nekatere rojstne dni in posebne praznike, polepšali praznovanja. Tako krepijo medgeneracijsko druženje, ki je prerastlo že v tradicijo. S tem gradijo tudi dobre medse- Otroci so babicam pokazali del svojega ustvarjanja. bojne odnose, spreminjajo stališča in tabuje o mladi in stari generaciji, Taborniki zimovali na Kalu L. G. Planet Mars bo ves mesec nasprotoval vašemu znamenju, zato se boste morali za dosego svojih ciljev boriti z dvojno močjo! Lahko naletite na ovire, kar bo okoli polne lune 6. v mesecu, težavnejši pa je lahko tudi čas mlaja 20. aprila, ko nastopi tudi sončev mrk! Malce boste notranje napeti, kajti niste dosegli tistega, kar želite. Sledi preteklosti bodo tako močne, da ne boste mogli ubežati. Najboljša rešitev je, da se soočite sami s seboj. Zadovoljni boste ob nenadnem poslovnem uspehu in iz vsega skupaj boste skušali potegniti tisto nekaj več. Odlično vam bo šlo od rok vse do polne lune, ki nastopi 6. v mesecu. Kasneje nekoliko varčujte z močmi, saj fizično ne boste v najboljši formi. Vaš najbližji družinski član se bo močno oziral na vaše želje, zato bosta vladali harmonija in sreča. Po 11. v mesecu, ko bo Venera v sorodnem znaku, bo še posebej lepo! Začetek meseca bo zelo spodbuden, zato boste imeli kar nekaj dobrih idej, kako nadgraditi stanje. Skrbelo vas bo za prihodnost, vendar je strah odveč, vse se bo dobro izteklo. Mars vas bo ves april oborožil z notranjo močjo in energijo. Zato boste fizično izredno aktivni. Saturn, ki je že pričel svoje potovanje po ribi, bo od vas zahteval povečano disciplino na različnih življenjskih področjih. Najlažje se boste »razumeli z njim«, če boste pri tem voljno sodelovali! Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). SEMAFOR Kaj počne semafor ponoči? Se morda sloči? Kje pa! Semafor ponoči policaj je najhujši, pazi na avtomobile in ljudi, da nihče mu ne zbeži. Če pa semafor zboli, dopust vzame si in utripajo rumene luči. Ljudje takrat od znakov odvisni so vsi, dokler semafor ne ozdravi. Vaša vladarica Venera bo v prvi polovici meseca v biku, zato boste blesteli v svoji najboljši izdaji! Veselje vas bo pogledati! Nikar ne ponovite napake, ki ste jo že zgrešili v preteklosti. Tokrat lahko zadeve obrnete sebi v dobro in dosežete zavidljive rezultate. Pred vami je nepričakovan preobrat v ljubezni. Od vas je odvisno, kako se bo situacija razpletla, v zadnjem delu meseca je lahko že vse jasno. Večje število planetov v ognjenem sorodnem znaku je odlična podlaga za vaše delovanje. Na prihodnost boste gledali s pridihom nadčutnega in se brez strahu predajali obveznostim, ki pa v tem času ne bodo tako majhne. Uspehe boste nizali drugega za drugim, zato se obeta napredovanje. Odlične bodo tudi povezave s tujino! Vitalnost bo v prvih treh tednih iz dneva v dan boljša, spremljale vas bodo tudi naklonjene okoliščine. MLADI AVTORJI S svojimi lučmi igrivimi pazi, da nesreča se ne zgodi. Ko pa jutro se rodi, je gneča vsepovsod, a luči ne premakne ta robot. Zapleti na poslovnem področju so rezultati, ki so nujno potrebni, da se doseže napredovanje. Tega vpliva boste zelo intenzivno deležni v zadnji tretjini aprila, ko bo vaš vladar Merkur R. Na čustvenem področju bo v prvi polovici meseca zelo prijetno, odlično se boste imeli. Pa še opozorilo na splošno: popaziti morate na svoje zdravje, saj včasih pretiravate pri naprezanju, izogibajte se stresnih situacij! Izredno dober in aktiven mesec je pred vami, v katerem lahko odlično napredujete. Veliko obveznosti je pred vami, zato se na svoji poti ne ustavljajte, temveč resno in preudarno rešujte zadeve. Nekoliko počasnejše se bo vse odvijalo v zadnjem delu meseca. Zaradi vpliva sončevega mrka, ki se bo zgodil 20. v mesecu, ste lahko malce nestrpni, še zlasti v medosebnem odnosu. Previdnost v teh dneh ne bo odveč, saj bo tudi Merkur postal retrograden! krepijo solidarnost med mlajšimi in starejšimi … Semafor je redoljubni gospod, ki red naredi po cesti povsod. Z nami čaka, hiti, ima super tri luči in z njimi usmerjat promet hiti. Otroci so babicam pokazali del svojega ustvarjanja. Taborniki rodu Bistra Savinja Šempeter smo od 17. do 19. februarja organizirali zimovanje v Planinskem domu Kal. »Pot na Kal ni bila tako lahka, saj je bilo veliko snega, a smo taborniki z lučkami na glavah prišli do doma, tam pa smo se pripravili na pustni večerni program,« je povedal Jon Žnidarčič iz RBS Šempeter. V soboto in nedeljo so otroci po vodih opravljali razne veščine, kot so redoljub, gibalček, opazovalec neba in eko policaj, najstarejši pa veščino signalist. »Popoldne smo imeli izzive in igre na snegu, od boja s kepami pa vse do igre korenček in spustov s sanmi. Sobotni večerni program je bil poseben, saj smo imeli krst, pri katerem novi taborniki opravijo preizkušnje in dobijo rutke ter jih tako uradno sprejmemo medse. V nedeljo je sledila še strateška igra »ustanovi svoj rod«, pri kateri smo preverjali taborniško znanje in znanje veščin, otroci pa so si po skupinah z osvojenimi kovanci postavljali svoje prave taborniške rodove. Na koncu so na poslovilnem zboru prejeli osvojene veščine in odpravili smo se domov. Cilj Programa za mlade Zveze tabornikov Slovenije je vzgoja posameznika, ki bo angažiran, avtonomen, odgovoren in solidaren – prav tega jih vodniki poskušamo naučiti in jim pri tem pomagamo. Taborniki smo veseli, da nam starši zaupajo svoje otroke in nas pri našem delu tako podpirajo, ob njih pa tudi naša krajevna skupnost in krajani. Taborniki ustvarjamo boljši svet,« je še povedal Jon Žnidarčič. JURI MURI V AFRIKI PLEŠE glasbeno-plesno-gledališka predstava za otroke plesni teater ljubljana petek, 31. marca 2023, ob 17. uri dom ii. slovenskega tabora žalec vstopnice: 5 €, v tic-u žalec, po spletu in uro pred predstavo Evita Košir Basle, 6. B-razred, I. OŠ Žalec LJUBEZEN Za rože, ki niso cvetele. Za ženske, ki niso verjele. Za vlake, ki niso prispeli. Za čase, ki niso veseli. Ta pesem ne nosi tolažbe, le tiha je čustva zbudila. Zdaj pojem jo vsem nam v čast, le smej se, ljubezen vsem je v slast. Taja Kerle, 6. C-razred, I. OŠ Žalec PISMA BRALCEV Zahvala za donacije Iskrena hvala predsedniku KS Vrbje Gašperju Mastnaku, Milanu Vogrinu iz kulturnega društva Vrbje, gasilskemu društvu Vrbje, članom kulturnega društva Svoboda iz Prebolda ter vsem krajanom, prijateljem, sosedom in ljudem dobrega srca za donacije, ki mi bodo spremenile življenje na bolje. Nejc Frece, Vrbje MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 3 I marec 2023 23 Povezani že 20 let D. NARAGLAV Pred dobrimi 20 leti sta se podružnični osnovni šoli v Galiciji in Veliki Pirešici združili v skupno Podružnično osnovno šolo Trje, ki spada pod OŠ Petrovče. Minuli četrtek, 23. marca, je bilo na Podružnični osnovni šoli Trje v KS Galicija nadvse slovesno. S sloganom Povezani že 20 let so namreč praznovali dve desetletji svojega delovanja, hkrati pa tudi obeležili materinski dan in prihod pomladi. Na slovesnosti je udeležence uvodoma nagovorila vodja podružnice Romana Gajšek in ob tem med drugim povedala: »…Spomin na slovesno odprtje šole še ni zbledel. Prav poseben pečat je tistemu dnevu dal prihod učencev in učiteljev pred novo šolo Trje s kočijami: eni iz Galicije, drugi iz Pirešice. Tako učenci kot učitelji smo se čutili nekako posebni, ponosni, da smo del tega trenutka. Eden vodilnih mož v kraju, ki si je močno prizadeval za izgradnjo nove šole, je bil takratni ravnatelj OŠ Petrovče Jože Krulec. Prvo šolsko leto 2002/2003 je to šolo obiskovalo 34 učencev iz gališke in enako število, kar je zanimivo naključje, tudi iz pireške šole. Število učencev je vsako leto naraščalo in doseglo leta 2019 število 135, letos pa obiskuje Med nagovorom vodje POŠ Trje Romane Gajšek, ob njej voditelja prireditve V Petrovčah so odlični tudi v šahu. Mladi šahisti v Petrovčah L. G. Ob zaključku so skupaj zapeli šolsko himno. 120 učencev. Vrsto let, kar 17, je šolo vodila gospa Nada Jelen. V tem času je šola doživela kar nekaj prostorskih sprememb. Vsa leta je uvajala različne novosti, se vključevala v različne projekte, organizirala odmevne prireditve, sodelovala s krajem in matično šolo in to tradicijo nadaljuje tudi danes …« Na slovesnosti so s svojimi nastopi najprej ogreli občinstvo otroci 4. in 5. oddelka Vrtca Trje. Na odru in pred njim pa so se nato drug za drugim vrstili nastopi Otroškega pevskega zbora in Otroške folklorne skupine POŠ Trje, Mladinske folklorne skupine OŠ Petrovče, Odrasle folklorne skupine Galicija, Plesne in Dramske skupine POŠ Trje, Pleh bande OŠ Petrovče, glasbene skupine Pamži, ob vseh njih pa še Matevž Žolnir, Eva Veber, Janez Žolnir, Leon Ašenberger, Ana Selšek, Rok Teržan, Jan Grobelnik, Jernej Ašenber- ger in Jaka Habot. Na koncu pa so vsi skupaj zapeli Himno POŠ Trje, avtorja Leona Ašenbergerja. Občinstvo so nagovorili še župan Janko Kos, predsednik KS Galicija Peter Vipavc, ravnateljica Žalskih vrtcev Natalija Starič Žikić in ravnateljica matične osnovne šole Petrovče Irena Kolar – ob zaključku prireditve za Utrip tudi povedala: »Zelo sem vesela in ponosna, da sem lahko bila 20 let del te zgodbe o uspehu Podružnične OŠ Trje. Naši učenci dosegajo tako na podružnični šoli kot naprej na matični odlične rezultate in dajejo šoli veliko prepoznavnost in uspešnost. Kaj znajo in zmorejo, so pokazali tudi na tej prireditvi. In to prav vsi, od najmlajših vrtčevskih otrok pa do srednješolcev in odraslih ... Želim, da podružnična šola še nadaljnjih 20, pa tudi še naprej goji vse tisto, kar šola je: znanje, ustvarjalnost, spoštovanje, prijaznost in druge vrednote«. Sonce pomladi J. PETRNEL V četrtek, 2. marca, se je v organizaciji OŠ Petrovče, ŠD Savinjčan in celjskega šahovskega kluba odigralo ekipno področno prvenstvo celjske regije v šahu za učence in učenke do 15 in 12 let. Oš Petrovče je gostila 23 ekip s 105 udeleženci. Iz savinjskega okoliša so bile najbolj uspešne ekipe iz OŠ Braslovče: 1. mesto fantje 15, 2. mesto dekleta 15. Uspešni so bili tudi fantje 12 iz Petrovč, ki so dosegli 2. mesto, je povedal Jože Peternel, ki trenira mlade šahiste iz Petrovč. Nekaj fotoutrinkov z razstave T. TAVČAR Razstava waldorfske šole in vrtca T. T. Do 18. marca je bila v Občinski knjižnici Braslovče odprta razstava z naslovom Waldorfska šola in vrtec Savinja se predstavlja: z umetnostjo vstopamo v svet učnih vsebin. Otroci 4., 5., 7. in 8. razredov se predstavljajo z različnimi izdelki, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine in biologije. Nastali so izvirna prebivališča pračloveka, umetelne stavbe in zgodovinski objekti Rimljanov, Grkov in prebivalcev srednjega veka. Iz naravnih in umetnih materialov so nastali različni bungalovi, jame, utrdbe, zaklonišča, hiše, koloseji, akvadukt in še mnogo drugih stvaritev. Otroci so se preizkusili v izdelovanju orodja, orožja, oklepov in oblačil. Nastali so tudi izvirni modeli človeških, rastlinskih in živalskih celic ter oči. Celotno razstavo zaokrožijo še portreti zgodovinskih osebnosti, ki so del plakatov, in upodobitev rastlin kot del botanike. Razstava je dokaz, da ob primerni motivaciji in usmeritvi nastanejo čudoviti izdelki, ki so hkrati lep okras in uporaben pripomoček za učenje. Zimovali na Gori Oljki S prireditve … T. T. OŠ Vransko-Tabor je v četrtek, 9. marca 2023, v športni dvorani pripravila glasbeno-plesno prireditev Sonce pomladi, s katero so počastili praznični marec. Na njej so se ob spremljavi benda Up 'N' Downs z izraznim plesom predstavili učenci od 1. do 6. razreda, združeni pevski zbor ter vokalni in instrumentalni solisti. Na koncu se je nastopajočim na odru pridružil še Matjaž Jelen, pevec skupine Šank Rock. Za sklad Žarek upanja je bilo zbranih 1.069 evrov prostovoljnih prispevkov. Z njimi bodo poravnali del materialnih stroškov prireditve. Kot je povedala ravnateljica šole Majda Pikl, je bila prireditev simfonija zvoka in giba, uvertura v pomladne dni in čudovito darilo za vsakogar, ki jo je obiskal. »Obiskovalcem, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, se za vsak prispevek najlepše zahvaljujemo,« je dejala Majda Pikl. Planinsko društvo Polzela in Osnovna šola Polzela sta za učence interesne dejavnosti mladi planinci organizirala tridnevno zimovanje na Gori Oljki, ki se ga je udeležilo 38 otrok ter 14 mentorjev in učiteljev. Na zimovanju so spoznavali osnove planinske šole, živali in rastline v gorah, ustrezno planinsko opremo za pohod v gore, orientacijo, planinske vozle in opazovanje večernega neba s teleskopom. Seveda ni manjkalo pohodov, igre in večernih zabav. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2023 Meh raztegnil na 800 porokah D. NARAGLAV Muzikant, zabavljač, čebelar, zidar, pustni general … vse to je potujoči harmonikar in zabavljač Jože Križnik - Joži iz Prapreč pri Vranskem. Enainsedemdesetletni Jože Križnik - Joži se ponaša s svojstvenim dosežkom v svoji glasbeni karieri. S svojo frajtonarico in zabavljaškim jezikom je namreč poročne pare in svate razveseljeval na okrog 800 ohcetih po vsej Sloveniji. K temu pa je treba prišteti še nekajkrat toliko drugih dogodkov, na katerih je v 50 letih svojega glasbenega delovanja raztegnil svoj meh in opletal s svojim humornim jezikom. Prav toliko let šteje tudi njegovo zakonsko življenje z ženo Marijano, s katero sta sredi januarja letos praznovala zlato poroko. Pred nedavnim sem Jožeta Križnika - Jožija obiskal na njegovem domu v Praprečah in pogled se mi je najprej ustavil na visokem drogu, na katerem je gnezdila štorklja z mladičem. V prvem hipu sem pomislil, da je to ena od tistih štorkelj, ki so se odločile zimo preživeti v naših krajih, a nato hitro ugotovil, da gre le še za je začela največja poporočna veselica, kar jih je bilo doslej pri nas. Kasneje je Joži igral še na približno 250 porokah, nato pa se je umiril in specializiral le še za manj naporne zabave, kot so praznovanja življenjskih jubilejev, srečanja in obletnice ... »Leta so naredila svoje in moral sem zmanjšati tempo, saj takemu, kot so ga pričakovali in od godca zahtevali organizatorji svatb, enostavno nisem več bil kos,« ob našem obisku razlaga Joži Križnik ter se nato pohvali, da je na nekaterih ohcetih igral tudi po več dni. Poljski WC postal jukebox »Ena od takih svatb je bila v Šentjanžu na Dolenjskem, kamor sem se pripeljal v petek popoldne. Eden od ženinovih sorodnikov me je vso noč vozil od hiše do hiše – na domove povabljenih svatov. Pred vsako hišo sem zaigral, gostitelji pa so nam povsod točili pijačo. Še preden sem se sosedih. Prehajanje meje, torej čez sredino dvorišča, je bilo pogosto in zabavno, prav vsi vasovalci pa so v rokah stiskali dragoceni dokument. Verjetno bi tedaj tudi nevesto kje prej pozabili kot potni list,« z nasmehom svoje anekdote pripoveduje Joži, ki se poleg glasbe in vsega ostalega že vrsto let ukvarja tudi s čebelarstvom. Čebelnjak in brunarica »Pri hiši imamo čebelnjak že preko 100 let, saj se je s čebelarstvom ukvarjal že moj oče. V nekem obdobju se je to prenehalo in čebelnjak je počasi propadal. Nekaj časa ga je za sušenje zdravilnih rastlin uporabljala še mama. Ko se je skoraj že podrl, sem ga jaz povsem obnovil in začel tudi sam čebelariti. Sem član ČD Vransko in tudi ČD Lukovica,« s ponosom pove Jože in pokaže svoja posebna panja, ki sta na vsaki strani čebelnjaka vgrajena v velikem votlem deblu. »Tale je iz votlega macesna, Joži ob svojem čebelnjaku, ki je prava paša za oči po lepem izgledu in še posebej zaradi dveh velikih drevesnih panjev. eno Jožijevo domislico – zanimivost, ki jih ne manjka na njihovi domačiji in okrog nje. Kamorkoli pogledamo, namreč naletimo na zanimive primerke naravno oblikovanih kamnov, naravne lesene umetnine in nasploh domiselno urejeno okolico, ki ji dajejo svoj čar tudi zanimiv čebelnjak, pročelje kleti s sodom in pipo, iz katere lahko priteče tudi vino, svojstvena šesterokraka lesena brunarica in številne druge zanimive postavitve, ki pričajo o Jožijevi veliki ljubezni do lesa, kamna in nasploh narave. Največja slovenska poroka Ljudskega godca, ki ga povabijo na obisk, zakusko ali druženje, vedno in povsod prosijo, naj prinese s seboj tudi frajtonarico, čeprav je vsem jasno, da sta Joži in diatonična harmonika pravzaprav eno in da brez nje skoraj nikoli ne gre v kakšno takšno družbo. Do leta 1998, ko je obeleževal 25-letnico svojega igranja in tudi 25-letnico poroke, je Joži na ohcetih igral že 538-krat. To visoko številko in svoja jubileja je sklenil proslaviti na poseben način. Na Vransko je povabil vse pare, ki jim je do tedaj s svojo frajtonarico in šaljivimi domislicami popestril poročno slavje. Na prireditvi »Največja slovenska poroka« so pripravili pravo pravcato »šrango«, vsi pari, ki so se slavja udeležili, pa so pred matičarjem in župnikom še enkrat potrdili svojo zakonsko zvezo. Nato pa se dobro zavedal, se je zdanilo. Sobota je bila namenjena celodnevni in celonočni poročni zabavi. V nedeljo navsezgodaj se je veselje nadaljevalo v zidanici, kjer smo pili in peli ter čakali na kislo juho. Veseljačenje se je nadaljevalo in nikomur se ni mudilo domov – razhajati so se začeli šele v ponedeljek dopoldan. To so bili res peklenski špili,« še poudari Joži ter postreže z nekaterimi konkretnimi spomini na nekdanje poroke. »Še posebej mi je ostala v spominu svatba v Zagorju. Trajala je že 26 ur, začelo mi je zmanjkovati idej in programa. Na leseno poljsko stranišče sem napisal 'jukebox' in se zaprl vanj. Ko so svatje skozi izrezan srček na vratih vrgli denar, sem zaigral melodijo po želji. Ob glasbi iz svojstvenega avtomata – poljskega stranišča so si lahko tako spet brusili pete, nekateri pa so ob tem celo omagali. Nikoli ne bom pozabil poroke pri Sv. duhu na Ostrem vrhu na Koroškem. Ohcet je bila na kmetiji, katere dvorišče je sekala državna meja. Gostitelji so mize za goste postavili na slovensko, točilni pult pa na avstrijsko stran dvorišča. Od nekod se je vzel celo carinik, in da bi bilo vse po pravilih, smo mu morali ob vsakem prečkanju meje pokazati potni list. Kdor ga je pozabil, ni mogel do točilnice. Bilo ni nobenega 'šverca', vse je bilo po predpisih, avstrijske pijače, ki bi jo lahko ocarinili, pa gostje raje niso nosili na našo stran in so jo spili kar pri avstrijskih ki sem ga dobil na eni od kmetij nad Logarsko dolino in ima kar 135 cm premera, drugega pa sem dobil blizu doma pri Lipi, kjer je prehod v Zgornjo Savinjsko dolino,« pove Joži in me nato povabi še v svojo šesterokrako brunarico nedaleč stran od čebelnjaka, ki je poseben in prijeten kraj za druženje. Časa za to tokrat ni bilo, saj je Joži čez dve uri že moral biti v Posavju, nekje pri Sevnici, kjer je igral na jubilejnem rojstnodnevnem dogodku. »Takšnih je vsako leto kar veliko. Včasih sem že kar malo naveličan, a ker me ljudje ne pustijo Joži v svojem glasbenem elementu na domačem dvorišču, ki ga krasijo razne lesene in kamnite naravne skulpture. pri miru, jim vedno ustrežem, če le lahko. Najbrž bom igral, dokler bom lahko, saj je to navsezadnje moje veselje,« z nasmehom potrdi to neizpodbitno dejstvo, ki je, kot v šali pravi, njegova »sanjska služba«. Prva harmonika – darilo očeta »Godčevske obrti sem se učil od starejših muzikantov, saj so skoraj vsi moji sorodniki glasbeno nadarjeni. Včasih in tudi danes tovrstno igranje ni bilo poklic, ampak je muzikantom pomenilo le dodatni zaslužek. Tako tudi mojemu očetu, ki se je preživljal kot 'cimperman' (izdelovalec ostrešij, op. avtorja). Ko je na nekem hlevu delal streho, je namesto denarja domov prinesel harmoniko in mi jo podaril. Kasneje sem svojo prvo lastno frajtonarico znamke Planika kupil v Celju in zanjo odštel 216.000 dinarjev. Z njo sem pogosto prepeval in igral v vranskem gostišču Slovan in ena od natakaric me je pred 50 leti prosila, da bi igral na njeni poroki. Ker sem vedel, da bo poleg igranja treba stresati tudi šale, sem jo najprej zavrnil, na koncu pa povabilo vendarle sprejel in od takrat dalje to počel zelo pogosto. Vaja dela mojstra in kmalu sem si nabral veliko izkušenj, samozavesti in glasbenega ter humorističnega programa. Tako je to res postalo dodaten poklic. Lahko bi rekel, da kar sanjski, saj sem počel tisto, kar mi je bilo všeč,« pove Joži. »Na večino svatb imam lepe spomine, so se pa zgodile tudi slabe stvari, ki pa jih človek najraje pozabi. Pa vendar mi je v spominu ostala dogodivščina, ki je hkrati vesela, obenem pa tudi žalostna. Razlog za to je bil namreč običaj, ko vaški fantje zvečer ugrabijo nevesto, ženin in priče pa jo morajo do polnoči poiskati Oba rada plešeta, kar sta dokazala tudi na svoji zlati poročni zabavi. in zanjo plačati odkupnino. Lokalne običaje je seveda treba spoštovati, takrat pa se je zalomilo. Ženin, ki je bil s Ptuja in navad domačinov ni poznal, je svojo žalost utapljal v alkoholu, 'ugrabitelji', ki so se naveličali skrivanja v temi, še posebej potem, ko so izvedeli, da neveste nihče ne išče, pa so svojo žrtev kmalu po polnoči kar sami pripeljali nazaj. Malce okajeni ženin je izvoljenki svojega srca eno primazal, saj je bil prepričan, da mu je že kar prvo noč nekje v temi natikala rogove. Neljubi dogodek je vasovalce hudo potrl, ko pa sem zaigral nekaj poskočnih, so se strasti počasi umirile in uredile. Par je še danes skupaj, njuna družina pa vse bolj številčna,« z nasmehom pravi Joži ter poudari, da takšnih porok, kot so bile nekoč, danes skorajda ni več. Igra tisto, kar imajo ljudje radi »Pravo slovensko ohcet lahko doživite le na kmetiji, ob frajtonarici, spontanih domislicah in domačih običajih. Včasih so se na večdnevno poročno slavje pripravljali ves teden. Iz hiš so znosili pohištvo in naredili prostor za svate in ples. Danes so takšne ohceti zelo redke, saj se večina mladoporočencev odloča za kosilo ali večerjo v gostilni, kjer pa ni mogoče pripraviti takšne zabave, veselja in pristnega domačega vzdušja kot na kmetiji. Svoje pa je prispeval tudi strožji prometni zakon. Svatje so do polnoči še nekako sproščeni in popijejo kakšno alkoholno pijačo, nato pa si začnejo nazdravljati s sokovi, kislo vodo in kavo, večino pa bolj skrbi, kako se bodo varno pripeljali domov, kot to, kako se bo ohcet končala. In če bo šlo tako naprej, bomo tudi vaški muzikantje počasi izumrli, saj nas ne bodo več potrebovali – vse manj je namreč porok, saj vse več mladih živi na koruzi,« še pravi zapriseženi vaški muzikant in zabavljač Joži Križnik ter doda, da igra vse, kar imajo ljudje radi. »Poslušalcem se je treba prilagajati in družbo 'gor držat'. Saj veste – Golica in skladbe, kot so V dolini tihi, Čebelar in Sosedov Francelj, kar same kličejo po tem, da jih zaigram. Med godčeve zimzelene pa sodijo tudi najlepše ljudske, kot so Tri dni pa pol ne gremo še domov, Moje dekle je še mlada, Moj fantič je na Tirolsko vandral, Gremo na Štajersko, Sinoči sem na vasi bil, Trzinka, Mi se imamo radi, Vsi so prihajali, Micka Kovačeva, Jaz pa ti …« S temi besedami sklene svojo dosedanjo glasbeno zgodbo, ki je res pestra in se bo zagotovo nadaljevala, dokler mu bo to dopuščalo zdravje ali, kot pravi sam v šali, dokler ne bo »škripnil«. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2023 25 Pri sedemnajstih nadomestila mamo D. NARAGLAV V mesecu, ki je posvečen ženam in materam, je svoj okrogli 100-letni jubilej dopolnila Jožefa - Beti Tominšek iz Latkove vasi. Ob njenem visokem jubileju so ji domači pripravili lepo praznovanje. Na njem je bilo okrog osemdeset njenih najdražjih in drugih sorodnikov, sosedov in preostalih vabljenih, ki so tako ali drugače povezani z delom in življenjem jubilantke, ki je vse življenje gojila neizmerno ljubezen do zemlje in otrok. Jožefa ali Betka, kot jo kličejo, je luč sveta ugledala v slikovitem naselju Srobotno nad Motnikom leta 1923. V družbi štirih bratov in petih sester je kmalu občutila težo življenja na hribovski kmetiji. Kljub težkemu življenju so si s sosedi znali narediti življenje družabno in prijetno. Še preden je dopolnila 17 let, ji je pri porodu umrla mama. Ker je bila najstarejša, je vse gospodinjstvo padlo na njena ramena. S pridnostjo in dobro voljo so skupaj premagali tudi ta hudi udarec in uspešno kmetovali. A kmalu se je začela druga svetovna vojna, ki je prinesla v hišo strah in negotovost. Pri vhodnih vratih so v hišo stopali okupatorjevi vojaki, pri zadnjih pa so v gozd bežali partizani, je povedala Betka. Po vojni se je poročila in se leta 1948 skupaj z možem Francem, ki je bil doma na sosednjem hribu nad Motnikom, preselila v tovarniško stanovanje Tekstilne tovarne Prebold. Kljub gospodinjenju in delu z majhnima hčerkama, Nado in Štefko, je zelo pogrešala delo na zemlji. Kmalu sta z možem v preselila v lasten dom v Latkovi vasi. Takrat je za lažje preživljanje družine hodila tudi pomagat kmetom, doma pa je redila prašiče, zajce in kokoši. Počitka ni poznala, pozimi je predla volno, pletla, delala rezance, pekla kekse in kruh. Pazila je tudi veliko otrok, potem ko je dobila vnukinje in vnuka, pa je z veseljem pomagala hčerkama pri njihovem odraščanju in vzgoji. Vsi njeni potomci jo kličejo mama Betki v čast so postavili veliko vrtnico Latkovi vasi kupila njivo. Vsa srečna je z obema majhnima otrokoma na kolesu in s košem na rami pogosto pešačila na njivo. Vse, kar je pridelala za hrano in živali, je domov znosila v košu. Leta 1954 se je z družino Leta 1990 je po kratki in težki bolezni izgubila ljubezen svojega življenja, moža Franca, ki je bil med drugim tudi izjemen pevec, basist v moškem pevskem zboru Svobode Prebold. Ostala je sama. Pogumno se je spoprijela z izgubo in tolažbo našla na svoji njivi. Le leto po težki izgubi jo je vnukinja osrečila s pravnukom. Bila ga je zelo vesela, saj si je vedno želela sina. Nanj je zelo navezana, on pa na njo. Privzgojila mu je ljubezen do zemlje in živali. Potem je dobila še štiri pravnukinje in tri pravnuke. Štiri leta je že tudi praprababica. Jožefa je svoje življenje posvetila družini in delu na zemlji. Ob delu je lažje premagovala samoto in breme vdovstva. Pred tremi leti je vidno oslabela, noge jo niso več ubogale in pristala je na invalidskem vozičku. Z voljo in domačo nego si je toliko opomogla, da se lahko sama hrani. Skupinska slika s hčerkama (na vsaki strani jubilantke) in gosti Težo starosti pogumno prenaša, vesela je vsakega obiska, a najbolj pogreša delo na zemlji, na svoji njivi. Čeprav je že štiri leta praprababica, jo vsi njeni domači kličejo mama, saj je bila tako svojim domačim kot tudi drugim otrokom, ki jih je pazila, z veseljem kot mama, ko so bili starši odsotni. Praznovanje Jožefine stoletnice se je začelo že na predvečer rojstnega dne, ko so ji postavili pred hišo, kjer sedaj živi s hčerko Nado Žohar, veliko rojstnodnevno obeležje z vrtnico. Lepo je bilo nato na njen rojstni dan, 16. marca, in še preostale dni do nedelje, ko so častitljivo obletnico proslavili v gostišču v Matkah in v tamkajšnji dvorani gasilskega društva. Poleg praznovanja 100. rojstnega dne pa je imela Jožefa na ta dan tudi svoj god – tako kot tudi vse Jožice. Dan po praznovanju v Matkah ji je čestital še župan Občine Prebold mag. Marko Repnik s predstavnico občinske uprave Vanjo Čeligoj Zajšek, dalje pa še predsednica DU Prebold Božena Kosu s članico Marto Praprotnik ter predsednica KO RK Prebold Nuša Stergar s članico Majdo Jelen. Mlade plesalke odete v zlato BINA PLAZNIK ARHIV PLESNEGA DRUŠTVA MAVRICA Zadnji konec tedna v mesecu februarju se je 60 članic Kulturnega društva plesa in animacije Mavrica iz Braslovč udeležilo plesnega tekmovanja »International Dance Open Belgrade« v Srbiji. Izplen mladih plesalk je v 12 plesnih nastopih deset zlatih in dve srebrni mesti. Nastopile so tekmovalke v starostni kategoriji od 6 do 17 let in odlično zastopale Slovenijo v Beogradu. Hana Štraus je dosegla prvo mesto v solo kategoriji contem dance, Lina Novak je dosegla drugo mesto v solo kategoriji show dance, drugo mesto je v kategoriji solo mini dance dosegla Sofija Gorišek, Tjaša Fale se je v kategoriji open, solo izkazala s prvim mestom, viden uspeh sta dosegli tudi Kaja Vrbuč in Neža Rojc. V kategoriji jazz, lirical Zina Vovk dance solo je Maša Obal zasedla peto mesto, drugo mesto v kategoriji duo show dance sta si priborili Meta Rojc in Zala Salobir, v kategoriji duo kids pa sta Jerca Zbiralnik in Neža Rojc dosegli kar prvo mesto. V kar štirih skupinskih plesih so dekleta zasedla najboljše, prvo mesto, in sicer v kategorijah: contem formacija, big formacija show dance kids, group contem junior ter v open produkciji, v kateri so s plesno točko Štefanija bile izbrane kot najboljša produkcija in so jih povabili na gala večer. Njihova trenerka Zina Vovk je zelo ponosna na svoje varovanke in je povedala: »Zahvaljujem se vsem našim staršem za pozitivno vzdušje in pravo srčno navijanje za vse naše plesalke na tribunah.« 19. marca, so plesalke Mavrice uspeh ponovile še na tekmovanju Zagreb International Dance open. Lina Novak je dosegla prvo mesto kot solo plesalka, duo Lara Petek in Zala Salobir pa sta bili prvi kot par. Ukrajinka Zina Vovk, plesna koreografinja Zina Vovk je lepa, uglajena, prijazna, ponosna, vztrajna in uspešna ženska, ki živi v Sloveniji že 18 let. V Braslovčah že več let vodi Kulturno društvo plesa in animacije Mavrica in s svojimi plesalkami doživlja izjemne uspehe. Pravi, da je ponosna Ukrajinka: »Rada imam svojo domovino, svojo kulturo, svoj narod. Ampak takšna je bila moja usoda – da sem morala oditi iz svoje države, da poiščem in uresničim sebe kot plesalko, trenerko, koreografinjo in svobodno umetnico. Zelo sem srečna, da sem to, kar sem iskala in o čemer sem sanjala, ustvarila tukaj v Sloveniji – lepi in mirni deželi.« Zanimalo nas je, ali se ji zdi, da bi ji bilo v življenju kdaj kakšno stvar lažje speljati, če bi bila moški, vendar pravi: »Ni boljšega občutka in sreče kot to, da sem ženska. Hvaležna sem bogu, da sem se rodila kot ženska. Najlepše darilo za žensko je materinstvo. Ko si mati, se zbudijo vsi čuti lastnega telesa in intuicija. To mi zelo pomaga pri delu, kadar sem naravnana k določenemu cilju in tudi v težkih trenutkih. Skratka, ni predaje, ko si mati! V 21. stoletju smo ženske zares že enakopravne moškim, včasih smo celo še močnejše in bolj odgovorne kot oni.« Pove, da ji v odnosu z moškimi največ pomeni spoštovanje ženske, in poudari, da je kavalirstvo pri moških izumirajoča vrlina ter da to zelo pogreša pri moških 21. stoletja. V odnosu z ženskami pa najbolj ceni iskrenost, podporo in solidarnost. Plesalke iz Braslovč v beograjski plesni dvorani 26 NAŠA DEDIŠČINA OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5 3310 ŽALEC obvešča, da bo 3. aprila objavila spodnje razpise, ki bodo v celoti objavljeni na www.zalec.si ŠT. 3 I marec 2023 JAVNI RAZPIS O DODELITVI FINANČNE POMOČI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZA LETO 2023 Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za: dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini, študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini, sodelovanje v mednarodnih projektih. Višina finančne pomoči: od 303,61 € do 455,42 € bruto. Javni razpis je odprt do porabe sredstev (prvo odpiranje vlog predvidoma v maju 2023). Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Mateju Pinterju, po tel. št. 03 713 64 32 ali elektronski pošti matej.pinter@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC V LETU 2023 JAVNI RAZPIS ZA SPREJEM POKROVITELJSTVA V LETU 2023 Predmet javnega razpisa je pokroviteljstvo nad pomembnimi humanitarnimi, kulturnimi, športnimi, strokovnimi in mednarodnimi dogodki/projekti. Javni razpis je odprt do porabe sredstev. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Samanti Potočnik, po tel. št. 03 713 64 30 ali elektronski pošti samanta.potocnik@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN PROGRAMOV DRUGIH POSEBNIH SKUPIN V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih kulturnih programov društev s področja ljubiteljske kulture: redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij, status pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, redna dejavnost Zveze, redno vzdrževanje društvenih prostorov in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti v Občini Žalec za leto 2023. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in vrednotenje programov: A – veteranskih organizacij (Društvo izgnancev Slovenije Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Žalec, Veteransko društvo Sever, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in ostalih društev na področju delovanja veteranskih organizacij) in B – drugih posebnih skupin (Upokojenska društva Občine Žalec, Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Filatelistično društvo Žalec in ostala društva) v Občini Žalec za leto 2023. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po tel. št. 03 713 64 33 ali elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavni pisarni Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Alešu Kramaršku, po tel. št. 03 713 64 38 ali elektronski pošti ales.kramarsek@zalec.si. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavni pisarni Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Alešu Kramaršku, po tel. št. 03 713 64 38 ali elektronski pošti ales.kramarsek@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2023 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov športa za leto 2023, ki so v javnem interesu Občine Žalec: športni programi, športni objekti in površine za šport v naravi, razvojne dejavnosti v športu, organiziranost v športu, športne prireditve in promocija športa. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vsebin programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec za leto 2023, ki so v skladu s cilji Lokalnega programa za mlade v Občini Žalec 2014–2020. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po tel. št. 03 713 64 33 ali elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Samanti Potočnik, po tel. št. 03 713 64 30 ali elektronski pošti samanta.potocnik@zalec.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOVNEGA KADRA NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2023 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokovnega kadra na področju športa v društvih, ki igrajo v prvi članski ligi v kolektivnih športih. Vloge pošljite priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali oddate osebno v glavno pisarno Občine Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite pri Blažu Tkalcu, po tel. 03 713 64 33 ali elektronski pošti blaz.tkalec@zalec.si. Rimljan s slovenskim srcem D. NARAGLAV Ob koncu lanskega leta je pri celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga Rimljan s slovenskim srcem, ki je posvečena stoletnici rojstva dddr. Maksimilijana Jezernika, savinjskega rojaka s Ponikve pri Žalcu. Dddr. Maksimilijan Jezernik je bil duhovnik, teolog, filozof, misiolog, pravnik, univerzitetni predavatelj, rektor papeškega slovenskega zavoda »Slovenik« v Rimu, voditelj tamkajšnje slovenske skupnosti ter veliki dobrotnik domače župnije. Knjiga je bila v soboto, 4. marca, predstavljena v župnijski dvorani na Ponikvi, isti večer pa še v oddaji Duhovni utrip na TV SLO 1. V ponedeljek, 3. aprila, pa bo predstavljena tudi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Zaslugo za knjigo, ki ima 400 strani, ima v prvi vrsti avtorica, prelatova nečakinja Andreja Štorman Vreg, ki je pred leti začela zbirati in urejati gradivo o znamenitem »stricu Milanu« na željo sorodnikov. Pri tem jo je vodilo prepričanje, da poznavanje Jezernikovega družinskega ozadja ter otroštva in mladosti, torej razmer in časa, v katerih je rasla in se utrjevala njegova ljubezen do domačih, rojstnega kraja, slovenstva in Cerkve, omogoča celovitejše razumevanje njegovega izjemno prizadevnega in razvejanega delovanja. Kot je v uvodni besedi med drugim zapisal knjižni urednik dr. Dejan Pacek, knjiga obsega pet sklopov. Prvi predstavi Jezernikov rojstni kraj, rodbino in župnijo, njegovo šolanje in srečanja z domačimi. Drugi sklop obsega Jezernikov rokopisni dnevnik za obdobje od septembra 1941 do oktobra 1945, tretji sklop zajemajo njegova pisma domačim, v četrtem je zajeto njegovo zasebno življenje, v petem sklopu pa so zbrana osebna pričevanja. Maksimilijana Jezernika so odlikovali plemenitost značaja, gorečnost v služenju Cerkvi in vzorna narodna zavest, privlačni pa sta bili tudi njegova izrazita radoživost in duhovitost. Zvest samemu sebi in hkrati dostopen vplivom rimskega okolja je postal in ostal Rimljan s slovenskim srcem. Na predstavitvi knjige na Ponikvi smo udeleženci najprej prisluhnili ubranemu petju Moškega pevskega zbora KD Ponikva, nato pa je vse udeležence pozdravila povezovalka večera Karmen Jezernik, ki je nato skupaj z avtorico Andrejo Štorman Vreg tudi odstirala vsebino knjige. Še prej pa je o knjigi in pomenu njene izdaje spregovorila ravnateljica Društva Mohorjeve družbe iz Celja Tanja Ozvatič, ki smo jo ob zaključku večera tudi povprašali o pomenu izdaje te monografije. »V knjigi spoznavamo dr. Maksimilijana Jezernika kot ambicioznega, a hkrati nadvse delovnega, marljivega, pa tudi skromnega in ponižnega človeka. V javnosti je mogoče premalo prepoznano, kako velike zasluge ima dejansko Maksimilijan Jezernik za marsikaj v slovenski Cerkvi, za mednarodno delovanje, tudi za priznanje Slovenije ob osamosvojitvi in za ugled Slovenije v svetu. Zato sem vesela, da smo pri celjski Mohorjevi družbi priskočili na pomoč z izdajo knjige, ki jo je predlagala njegova nečakinja Andreja Štorman Vreg. To čutim kot neke vrste poklon in tudi oddolžitev dr. Jezerniku, ki je med svojimi številnimi obveznostmi skrbel tudi za simpozije v Rimu, za zbirko, ki jo je ustanovil in pri kateri je do leta 2009 izšlo 23 knjig. Simpoziji so se nehali, tako kot so se časi spremenili. Izid mono- grafije o njegovem življenju pa je nekako lep zaključek te zbirke, in kot sem že rekla, oddolžitev njegovemu velikemu delu,« je poudarila Ozvatič in dodala, da je zelo vesela tokratnega večera v njegovem rojstnem kraju in živih spominov nanj, ki so jih delili nekateri udeleženci. Nadvse vesela izida knjige in tokratne predstavitve pa je bila seveda njena avtorica, ki nam je med drugim povedala: »Moram reči, da sem kar malo s strahospoštovanjem čakala na današnji večer, saj nisem vedela, ali bo to sploh koga zanimalo. Ko sem videla, da je dvorana polna ljudi, in začutila njihovo energijo, sem z veseljem govorila o stricu Milanu, ki se je globoko zapisal v spomin nam, sorodnikom, in tudi mnogim krajanom. Mislim, da ni lepšega zadoščenja, kot je to današnje doživetje. Sem zelo, zelo vesela, predvsem, da so ljudje bili zadovoljni in da je celjska Mohorjeva družba sprejela ta izziv in izdala to knjigo v spomin na strica, ki je bil res velik domoljub, velik človek. O njem doslej ni bila napisana še nobena knjiga, zato sem še toliko Knjiga Rimljan s slovenskim srcem ima 400 strani. bolj vesela, da mi je ob sodelovanju vseh ostalih deležnikov uspelo izpeljati ta projekt. Bi si pa želela, tako kot je bilo rečeno, da bi tokratni večer bil tudi spodbuda Mohorjevi družbi za še bolj poglobljeno raziskovanje življenja in dela našega strica Milana, ki bi se nanašalo na njegovo strokovnost in poslanstvo v Rimu,« je dejala avtorica ter se za konec zahvalila organizatorjem za ta večer. Predstavitev knjige je spremljala tudi video projekcija fotografij, ki so objavljene v knjigi, pa tudi drugih neobjavljenih, ki prikazujejo življenje na Ponikvi v času, ko je bil med njimi dr. Milan Jezernik in je z veseljem poprijel za marsikakšno delo. KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 3 I marec 2023 Fontana piv Zeleno zlato v aprilu: Ponedeljek: 11.00-18.00 Torek–četrtek, nedelja: 10.00 -18.00 Petek–sobota: 10.00-19.00 Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC Pokrovitelj križanke v marcu je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 16. 4. 2023. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. Samorastnik iz Prlekije D. NARAGLAV Spodnjesavinjsko društvo generala Maistra letos obeležuje desetletnico svojega delovanja. V sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec je zadnji dan v februarju pripravilo predstavitev knjige »Samorastnik iz Prlekije« avtorja mag. Milana Lavrenčiča, 88-letnega gospodarstvenika in domiselnega finančnega strokovnjaka ter zapriseženega borca za razumevanje in ohranjanje spomina na generala Rudolfa Maistra - Vojanova. Mag. Milan Lavrenčič je med najbolj zaslužnimi, da je bilo 1997 v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo generala Maistra, ki je združevalo Maistrove borce, njihove sorodnike in druge ljudi, ki so želeli ohraniti spomin na generala Maistra in njegov boj za severno mejo. V naslednjih letih so se društva ustanavljala tudi v drugih krajih po Sloveniji in leta 2005 je nastala Zveza društev generala Maistra, ki danes združuje 28 društev, med njimi tudi spodnjesavinjsko društvo. Mag. Milan Lovrenčič je bil dolgoletni predsednik Zveze društev generala Maistra, sedaj pa je njen častni predsednik. Za njegovo delo mu je leta 2018 predsednik države podelil državno odlikovanje. Pogovor z avtorjem knjige je vodil predsednik Spodnjesavinjskega društva generala Maistra Lojze Posedel. Knjigo je avtor napisal na osnovi samoizpraševanja in odgovarjanja, zato je napisana zelo iskreno. Na predstavitvi knjige je avtor kar nekaj časa namenil obdobju, ko je kot podjetnik »prehiteval« čas in ko si je prizadeval za spremembo zakonodaje na področju obrti, podjetništva in vrednostnih papirjev v pogojih prehoda iz samoupravnega v tržno gospodarstvo, kar je bilo vse prej kot enostavno početje. Poleg poslovnega življenja je v pogovoru zelo zanimivo predstavil tudi svoj odnos do živali, predvsem konjev in psov, odnos do kulture, do narave in predvsem do domoljubja. Zelo pomembno vlogo v življenju avtorja knjige je imel akademik, sociolog in teolog dr. Anton Trstenjak, s katerim je prijateljeval in se družil ter ki ga je tudi navdušil, da je pričel s prizadevanjem za ohranitev spomina na pomen generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo ter za ustanovitev posebne fundacije za pomoč mladim in nadarjenim iz Prlekije, Haloz in Slovenskih goric. Avtor knjige je podal tudi svoj pogled na trenutno stanje v družbi in predvsem poudaril pomen domoljubja ter prepotrebnega sodelovanja in nacionalnega ponosa. V ta namen je bila v prostorih knjižnice več dni na ogled tudi razstava »Boj za severno mejo in general Maister«, avtor pa je knjižnici in spodnjesavinjskemu društvu podaril nekaj izvodov svoje knjige, tako da si jo bralci lahko izposodijo. Spodnjesavinjsko društvo generala Maistra in Občina Braslovče vabita na komemoracijo ob grobu Srečka Puncerja, borca za severno mejo, ki bo v petek, 28. aprila 2023, ob 12. uri na pokopališču v Braslovčah. Nagrajenci februarske križanke (geslo: DOBIMO SE PRI FONTANI PIV) pa so: Vida Zupanc, Arja vas 71, Petrovče, Lucija Doler, Loke 25, Tabor in Ela Kobal, Latkova vas 143, Prebold 27 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 3 I marec 2023 Z znanjem za konkurenčnost hmelja D. NARAGLAV Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije že več kot 70 let skrbijo, da hmeljarji pridelujejo več sort hmelja. Simbol Spodnje Savinjske doline je hmelj, ena najbolj prepoznavnih kmetijskih dejavnosti doline pa hmeljarstvo. Pri razvoju hmeljeve rastline imajo veliko zaslug strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s sedežem v središču naše doline, v Žalcu. IHPS je svoj jubilej obeležil lani oktobra, o čemer smo poročali tudi v Utripu Savinjske doline. O zgodovini in sedanjem delu IHPS je bilo minuli mesec veliko zanimivega povedanega in videnega tudi na večeru v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. O delu inštituta in krožnem gospodarstvu so si udeleženci ogledali tudi dva krajša filma, vse to pa je dopolnjevala še razstava. Hmeljarstvo glavna prioriteta Že davnega leta 1952 so se napredni hmeljarji odločili ustanoviti svojo institucijo, v kateri bi združevali vse potrebno znanje za svetovno konkurenčno pridelavo hmelja. To je bil v tistih časih precej velik unikum. V svoji zgodovini je bil inštitut zelo ciljno usmerjen; na začetku predvsem v vsestransko pomoč hmeljarjem, v novejšem času pa tudi drugim kmetijskim sektorjem in pivovarstvu. Na večeru je strokovno in raziskovalno delo Inštituta predstavila Andreja Čerenak, doktorica biotehnoloških znanosti in znanstvena svetnica, ki je dejala, da le malo ljudi ve, katera področja pokriva pri svojem delu njihova organizacija. Hmeljarstvo je bilo vseskozi glavna prioriteta, v novejšem času pa se osredotočajo tudi na druga področja kmetijstva. Čerenak je predstavila analize hmelja in vseh proizvodov iz hmelja, pivovarskih surovin in tehnoloških intermediatov, mikrobiološke analize tekočih prehrambnih proizvodov, fizikalno-kemijske analize prehrambnih proizvodov, analize rastlinskih tkiv, določanje pristnosti agroživilskih proizvodov, analize vzorcev tal in senzorično ocenjevanje piva ter k temu dodala, da imajo tudi program izobraževanja v pivovarstvu kot pripravo na nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) za pivovarja oz. pivovarko. Izpostavila je rastlinsko pridelavo, še posebej na področju konopljarstva, kot tudi poglobljeno delo na področju varstva rastlin, zdravilnih rastlin, žlahtnjenja, ekologije, kmetijskega podjetništva in prehrane rastlin. Povedala je tudi, da so v zadnjih 20 letih sodelovali pri 75 raziskovalnih projektih, ki so bili predvsem aplikativno usmerjeni, raziskave pa ciljno in problemsko naravnane na izboljšanje konkurenčnosti in trajne pridelave. Eno od njihovih osnovnih poslanstev pa je prenašanje pridobljenega znanja na končne uporabnike. Kot je dejala, se je skozi vsa ta leta vzpostavil vzorčni model prenosa znanja od razisko- valne dejavnosti preko specialistov do končnih uporabnikov. To je bilo mogoče predvsem zaradi umeščenosti Inštituta v središče pridelave hmelja ter stremljenja k neposredni povezanosti s kmetovalci, pa tudi s svetovalci pri KGZS. Vseskozi tudi nudijo strokovno podporo kolegom na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred njimi pa je še veliko izzivov, zlasti na področju prilagoditve na podnebne spremembe, trajnostnemu razvoju, ekološki pridelavi ter osveščanju o zmožnostih sobivanja kmetovalcev in preostalih občanov, predvsem v urbanih okoljih. Vpeljava krožnega gospodarstva V zadnjih letih je bil eden izmed pomembnih projektov, ki ga je vodil IHPS, vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo, vse to pa pod okriljem EU projekta LIFE BioTHOP, ki smo ga v našem časopisu že obširno predstavili. O tem je obiskovalcem spregovorila Barbara Čeh, doktorica kmetijskih znanosti in znanstvena svetnica. »Namen projekta je bil nadomestiti polipropilensko (plastično) vrvico v hmeljišču z vrvico iz obnovljivega materiala polimlečne kisline, narejene kot polimer iz škroba koruze, ali na primer kasave, ki se ob pravilnem kompostiranju na kmetijah, skupaj s hmeljevino, v sedmih mesecih razgradi v Post ni priporočljiv D. NARAGLAV Število obrokov ni nujno, samo da so enakomerno razporejeni in ne prepozni, bolje maslo kot margarina in celi sadeži namesto smutijev. V minulem in tem mesecu je v Občini Prebold bilo kar nekaj dogodkov, ki so bili namenjeni izobraževanju o hrani in zdravem prehranjevanju ter so govorili tudi o napačnih odločitvah, povezanih s prehranjevanjem in hujšanjem. V Občinski knjižnici Prebold je bilo strokovno predavanje Razbijamo mite o prehrani s predavateljico Milo Terčelj, univ. dipl. inženirko živilske tehnologije in mag. dietetike, zaposleno v žalskem zdravstvenem domu v Centru za krepitev zdravja Spodnje Savinjske doline. Mila Terčelj se ukvarja s področjem prehranskega svetovanja za otroke, mladostnike in odrasle ter kot strokovnjakinja iz prakse izvaja predavanja in delavnice po vsej Sloveniji. Predstavila je deset mitov o prehranjevanju, nekaj mitov pa so podali tudi obiskovalci dogodka. Skupaj so ugotovili, da prehranska dopolnila brez posveta z zdravnikom lahko povzročijo več škode kot koristi. Na dan tudi ni nujno imeti pet obrokov, ampak svojo prehrano uredimo glede na svoje potrebe in telesno dejavnost. Pomembno je, da je naša prehrana pestra in vsebuje živila iz vseh skupin, da imamo redne obroke enakomerno razporejene čez dan. Izogniti se je treba obrokom v poznih večernih urah in nočnemu prehranjevanju ter čezmernemu uživanju prigrizkov. Maslo je Na enem od predavanj v Medgeneracijskem centru Marof boljša izbira od margarine, odsvetuje se velika količina mesnin, ocvrte hrane in sladic. Dobra je kombinacija nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. Načelo uravnotežene prehrane govori o uporabi različnih rastlinskih olj, kot so sončnično, repično, bučno. Uživanje jajc je varno, priporoča se jih sedem na teden. Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter, prispeva pa tudi k presnovi maščob in homocisteina. So dober vir beljakovin in dajejo občutek sitosti. Smutiji niso primerni za zajtrk, saj bomo zaradi takšnega obroka zelo verjetno hitro spet lačni. Veliko bolje je torej posamezne sadeže pojesti v kosu. To nas bo mnogo bolj nasitilo. Posta in klistirja ni priporočeno izvajati, saj predvsem klistir povzroča disbiozo črevesja, tj. spremembo mikrobne sestave črevesa, kar povzroči spremenjeno prebavo. Če klistirja ne izvajamo ustrezno, lahko pride do poškodb črevesja. Post ni priporočljiv, saj povzroča motnje v prebavi in presnovi, še posebej je odsvetovan pri ljudeh, ki imajo kronične bolezni. Še mnogo več novih znanj o hrani in prehranjevanju pa so oziroma še bodo udeleženci lahko pridobili z Milo Terčelj na delavnicah Zdravo jem v Medgeneracijskem centru Marof v Dolenji vasi. Delavnice potekajo vsak petek od 10. do 11. ure dopoldan. Zadnji dve bosta še ta petek, 31. marca, in 7. aprila. Lahko se jim pridružite. O prikritih strupih v kuhinji je v sredini minulega meseca v Medgeneracijskem centru Marof predavala Jerneja Florjanc. Povedala je, da se pogosto ne zavedamo, da smo v stiku s strupenimi snovmi. Strupi so postali del našega vsakdana, na njih pa mnogokrat ne moremo vplivati. Kljub temu obstajajo načini, da zmanjšamo izpostavljenost različnim nevarnim snovem in s tem tveganje za nastanek bolezni. Glavni akterki večera , dr. Barbara Čeh in dr. Andreja Čerenak enostavne monomere (H2O, CO2 in biomaso), s čimer dobimo odličen kompost brez kakršne koli umetne primesi. Obenem je takšna hmeljevina primerna tudi kot surovina za izdelavo biorazgradljivih izdelkov,« je poudarila Barbara Čeh in postregla s podatkom, da količina hmeljevine na letni ravni znaša 15 ton z vsakega hektarja hmeljišč, kar pomeni, da na območju Slovenije proizvedemo okrog 24.000 ton hmeljevine. Na IHPS so uspešno dosegli vseh šest glavnih ciljev projekta, predvsem pa se je eliminiral nekdaj rastlinski odpadek na kmetijah in postal odlična surovina. Za ta projekt so dobili več priznanj – med drugimi je LIFE Bio Thop prejel zlato priznanje za najboljšo investicijo v Spodnji Savinjski dolini in tudi v celjski regiji, na nacionalni ravni je bil eden od finalistov v kategoriji ideja v okviru 6. konference Nove tehnologije v kmetijstvu … Septembra lani je prejel tudi bronasto priznanje na nacionalni ravni za inovativnost, bil pa je izbran tudi za enega najboljših projektov EU na področju krožnega gospodarstva, novembra lani pa predstavljen tudi na stojnici Evropske komisije na sejmu Ecomondo v Riminiju v Italiji. Za obiskovalce je bila v knjižnici zanimiva tudi razstava izdelkov iz hmeljevine, ki so 100-odstotno biorazgradljivi in 100-odstotno kompostabilni: lončki, embalaža za steklenice, vrvica, igralne kocke, papir … Hmeljarji si želijo več pomoči države T. TAVČAR Člani Združenja hmeljarjev Slovenije so se pred dnevi v Preboldu zbrali na letnem zboru. Izpostavili so, da si še posebej želijo, da bi država imela v večji meri posluh za odpravo težav v hmeljarstvu. Hmeljarji kljub večkratnim prošnjam in obrazložitvam Združenja hmeljarjev Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do zdaj še niso dobili nobene sektorske pomoči zaradi podražitve repromateriala. Čeprav so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano seznanili z vsemi problemi in podražitvami repromateriala, ki jih je ruska invazija na Ukrajino povzročila tudi v slovenskem hmeljarstvu, niso vključeni v noben aktualni javni razpis za pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki jih je še posebej prizadela ruska invazija na Ukrajino. Program dela, ki so si ga člani zastavili za leto 2023, je zelo obsežen in zajema precej nalog, od reševanja problematike v hmeljarstvu, izobraževanja in ohranjanja tradicije do promocije slovenskega hmelja na svetovnem trgu. Zbora so se poleg članov združenja udeležili tudi gostje, med katerimi so bili poslanec Aleksander Reberšek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič ter župani in podžupani spodnjesavinjskih občin. Uvodoma je zbrane pozdravil preboldski župan Marko Repnik, sledil je nagovor predsednika združenja Ivana Oseta. Občni zbor je vodil aktualni hmeljarski starešina Aljoša Uršič. KRONIKA / INFORMACIJE ŠT. 3 I marec 2023 MALI OGLASI »Dom je prazen in dvorišče, zaman oko te naše išče, ostale so sledi povsod, od dela tvojih pridnih rok.« PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 15 % gotovinskega popusta MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Prodam DOMAČA OREHOVA JEDRCA. Tel: 041 860 066 CVIČEK, vrhunski letnik, nižjih kislin, rubinaste barve ugodno prodam, možna dostava. Tel.: 031 301 013 Nudim PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) Koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide. Koliko spominov zažari, ko življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel … ZAHVALA ZAHVALA Ob globoki žalosti sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustil naš dragi oče, mož, tast, dedi in pradedi FRANČIŠEK BRAČKO (24. 8. 1932 – 16. 2. 2023) iz Ložnice pri Žalcu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala gospodu župniku Ivanu Šelihu za lepo opravljen obred, pogrebnemu podjetju Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Hvala vsem za izrečene besede sožalja in tolažbo. Žalujoči vsi njegovi Ob bolečini in praznini, ki ju čutimo ob izgubi našega dragega deda FRANCA SLADIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in bili v mislih z njim in z nami. Vsi njegovi Naročilnica Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S.Gregorčič) ZAHVALA Zapustila nas je draga mamica, sestra, tašča in babica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. 29 ALOJZIJA KOTNIK – SLAVA (15. 5. 1935-8. 3. 2023) iz Žalca, nazadnje stanujoča v Celju V SPOMIN Zahvaljujemo se za vse izraze sožalja, vsem, ki ste bili v mislih in srcu z nami v trenutkih slovesa ter vsem, ki se je boste spominjali. Vsi njeni *Ime in priimek (ali naziv podjetja) ERAN SADNIK (24. 3. 1930 - 8. 3. 2014) *Naslov Že 9 let je, odkar si odšel, a še vedno si v naših mislih, s svojim optimizmom, nauki in nazori, ki si jih delil z nami. *Poštna številka Vsi tvoji *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in joče, ker tebe več ni. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedi in tast BOGOMIR DOBRAVC Elektronska pošta iz Žalca. Polja označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. V SPOMIN 14. marca minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga DAMJANA DUCMAN Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča sinova Rolando in Mitja z družinama (11. 7. 1963–14. 3. 2021) Ljubezen, delo, skrb in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo neizmerno potrpežljivostjo in veseljem si nas osrečeval in z delom pridnih rok razveseljeval. Ugasne življenje, spomin pa živi, za srečo, hrepenenje, ki v srcih nam tli. ZAHVALA Še predno mu je bilo dano praznovati svoj 70. rojstni dan, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast ALOJZ URANJEK iz Podloga v Savinjski dolini V globoki žalosti nas tolaži spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se zahvaljujemo vsem za besede tolažbe, izrečene besede sožalja, stisk rok in topel objem. Hvala vsem in vsakemu posebej tudi za vašo prisotnost na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala tudi vsem, ki ga boste še naprej ohranjali v svojem spominu. Žalujoči vsi njegovi Iz srca hvala vsem, ki jo z lepo mislijo ohranjate v spominu in ji namenite svoj trenutek ob njenem veliko preranem grobu. Vsi njeni UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler (Kolar); uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.000 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Kako je hiša strašno prazna, odkar te v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. V SPOMIN MATEJU ŽILNIKU (1. 1. 1979–30. 3. 2022) Mineva leto žalosti in praznine. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite in prižigate sveče na njegovem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu. Oče Rado in sestra Simona z družino 30 KRONIKA ŠT. 3 I marec 2023 »Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.« (T. Pavček) ZAHVALA ZAHVALA “Bil si velik človek, v vseh pogledih. Bil si naš steber, naša skala, naša stalnica! V naših življenjih si pustil neizbrisen pečat.” ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete Ob izgubi ljubega moža, očeta, dedka in brata PAVLE TEKAVC, rojene DOLINAR BERNARDE - NADE ČETINA iz Žalca (21. 9. 1954 – 23. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Trubarjevemu domu v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je preživela svoje zadnje dni. Hvala pogrebni službi Ropotar, govorniku Dušanu Pungartniku, gospodu Vladu Bizjaku in patru Vančiju Arzenšku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem Župnije Žalec in Petrovče za petje pri sveti maši, Marini in Franju Osetu za odpete žalostinke ter JKP Žalec. Hvala vsem za darovane svete maše in sveče. Radi bi se iskreno zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in namenili tople besede, darovali sveče, cvetje in darove. Hvala JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar, g. župniku Mirku Škofleku, članom Planinskega društva Šempeter, Društvu upokojencev Šempeter, Koronarnemu klubu, sodelavcem SAM, d. o. o., in vsem ostalim. Hvala vsem, ki ste jo z nami pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Vsi njeni Žalujoči vsi njeni (11. 3. 1934–4. 3. 2023) Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo mirno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. V SPOMIN Prvega aprila 2023 mineva eno leto, odkar je tiho in za vedno odšla od nas draga žena, mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA - PEPCA PETEK iz Spodnjih Grušovelj 6b, Šempeter (20. 8. 1952–27. 2. 2023) Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, sedaj v tišini groba spiš, a v naših srcih še živiš. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim sodelavcem, učencem in znancem, za izrečena sožalja, vso podporo, cvetje in sveče. Iskrena hvala kvintetu Gimnazije Celje - Center za čutno izvedeni pesmi in Gimnaziji Celje - Center za žalno sejo, ki je potrdila njegovo veličino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Vse življenje trdo si garal, za dom, družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN V SPOMIN Mineva eno leto, odkar si nas zapustil, naš dragi V spomin očetu in mami RAJKO FELICIAN KAREL ZALOKAR iz Pongraca 39 31. 10. 1934–7. 3. 2008 Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in s prižigom svečke postojite ob njenem grobu. MARIJA ZALOKAR Vsi njeni, ki smo jo imeli radi IGORJA MAJERLETA iz Kaplje vasi (16. 1. 1940–16. 3. 2022) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi 5. 2. 1930–7. 3. 2018 Hvala vsem, ki obiščete njun grob, prižgete svečo in z lepo mislijo počastite njun spomin. Zlatka z družino Nekje visoko nad zvezdami spokojno počivaš zdaj ti, le tega več ne veš, kako zelo, zelo pogrešamo te mi … V SPOMIN 24. 3. 2023 je minilo leto neizmerne žalosti, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dido, tast in svak Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Iz daljave slišim pesem, pesem obudi spomine, v prsih me močneje stisne, orosijo se oči … V SPOMIN IVO BEGIĆ s Polzele Hvala, ker postojite ob njegovem grobu in obujate lepe spomine nanj. Vsi njegovi Mineva peto leto, odkar nas je zapustila draga mami, in dvajseto leto, odkar nas je zapustil dragi ati MARIJA in JOŽE ŠLOGAR SPOMIN Minilo je leto žalosti in samote, odkar si odšel, dragi mož, oče, dedi RUDI TROBIŠ (1943–2022) Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov grob. Vsi tvoji iz Vrbja (16. 11. 1933–29. 1. 2018) (21. 11. 1939–15. 4. 2003) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu. Iz daljave slišim pesem, pesem obudi spomine, v prsih me močneje stisne, orosijo se oči … V SPOMIN Mineva peto leto, odkar nas je zapustil dragi oče JOŽE FLERE (22. 3. 1918–4. 4. 2018) iz Kaplje vasi Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Vsi njuni ZAHVALA JOŽEFA - JOŽICA KOPUŠAR Savinjska cesta 88a, Žalec (19. 5. 1947–27. 2. 2023) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala tudi društvu Sožitje Žalec, zavodu VDC Saša in Moškemu pevskemu zboru Gotovlje. Zahvala vsem, s katerimi se je družila in ki ste jo imeli radi. Žalujoča: oče Rihard in sin Zlatko KRONIKA ŠT. 3 I marec 2023 Ko se ozrem v nebo, se vedno vprašam, kje si in ali me slišiš … Vsak dan te bolj pogrešam, pomenil si mi več, kot lahko povedo besede. ZAHVALA Ob prerani, nenadomestljivi izgubi ljubljenega dragega moža, očeta in dedija IVANA VASLETA (5. 6. 1947–30. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskreno se zahvaljujemo za besede tolažbe in izrečena sožalja, za cvetje, sveče, za darovane sv. maše, za prispevke in drugo pomoč ter za drobne pozornosti, ki so omilile našo bolečino. Iskrena hvala kolektivu Bolnišnice Topolšica, g. župniku za opravljen poslovilni obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku, pevcem Ilirika ter pogrebcem JKP Žalec. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste prišli v velikem številu po slovo. Tolaži nas misel, da ste ga imeli vsi radi. Žalujoči: žena Minka, hči Tanja z družino in sin Mitja z družino ter ostalo sorodstvo Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica KATARINA - KITI POTEKO iz Zabukovice, nazadnje oskrbovanka DSO Polzela. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in Domu starejših občanov Polzela za skrbno nego in prijaznost. Žalujoči vsi njeni P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, ati, dedi, tast in stric V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan JOŽE PUSTOSLEMŠEK Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, prababice, tašče in svakinje 31 iz Rakovelj 17f (24. 2. 1934–11. 2. 2023) Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih slovesa nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja in sočutja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in ostale darove ter za izkazano pomoč. Hvala ge. Silvi za pozorno nego, dr. Martini Horvat in medicinski sestri Ireni za zdravstveno oskrbo ter župniku g. Milanu Gosaku za opravljen obred. Hvala pevcem, lokalni skupnosti, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Ničesar ne moreš nesti s seboj. Vse, kar je resnično važno, je, da si živela svoje trenutke. MARIJE BRGLEZ (21. 10. 1930–16. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne besede tolažbe, lepe misli, stisk rok in tople objeme. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, župniku Vladu Bizjaku za opravljen poslovilni obred, Marini in Franju za ganljivo odpete pesmi, ge. Magdi Šalamon za lepe besede slovesa, Godbi Liboje in g. Ivanu Glušiču za odigrano tišino ter pogrebni službi Ropotar, ki ste dali posebno toplino njenemu zadnjemu slovesu. Posebno pa se za vso oskrbo in nego zahvaljujemo vsem zaposlenim Zavoda Svetega Rafaela Vransko ter župniku Jožetu Turineku. Hvala vsem in vsakemu posebej. ZAHVALA Poslovili smo se od ANE VIRANT 1934–2023 Iskrena hvala vsem za izraze sožalja ter vsem, ki delite spomine na njo. Jože, Roman in Božena z družinami Vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni smo, ker si bila. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V SPOMIN STANISLAV DOLAR (23. 4. 1936–13. 3. 2018) iz Gotovelj Z ljubeznijo in velikim spoštovanjem si z nami v naših srcih in mislih. Pogrešamo te. Tvoja družina Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladosti cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet? V SPOMIN 4. aprila bo minilo 40 let, odkar nas je po težki in neizprosni bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat BOŠTJAN MERZELJ ZAHVALA ALEŠ CILENŠEK (25. 4. 1965–14. 2. 2023) iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe, lepe misli, stisk rok in vse darove. Posebna zahvala PGD Žalec in vsem gasilcem, ki ste ga v tako velikem številu in s častmi pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu mesarstva Čas, podjetju ELES, kolektivu NOVEM, kolektivu BLAJ, kolektivu And by Andraž. Zahvala tudi dr. Igorju Černiju, dr. Trilerjevi in dr. Volkovi, vsemu osebju Splošne bolnišnice Celje in patronažnim sestram ZD Žalec. Hvala g. župniku, pogrebni službi Ropotar, g. Dušanu Banku, pogrebcem JKP Žalec in ge. Tanji Zajc Zupan, ki ga je s svojim nežnim igranjem pospremila v njegov prerani grob. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: mama Fanika, žena Mateja, sin Miha, hčerka Špela z Ervinom in njegovo Inajo, brat Tini z družino, sestra Marjeta z družino in ostalo sorodstvo iz Kaplje vasi pri Preboldu (21. 8. 1974–4. 4. 1983) Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter mu prižigate svečke. Mamica in sestra z družino Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo, do 14. aprila 2023, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Poslovili smo se od HILDE POLAVDER Hvala vsem, ki z nami delite lepe spomine nanjo. Mož Filip, hči Saša in vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... V SPOMIN Mineva leto dni, odkar si nas zapustil, naš dragi MARJAN RIBIČ iz Latkove vasi (17. 3. 1956–26. 3. 2022) Na vsakem koraku še vedno čutimo tvojo prisotnost, tvoj smeh, tvojo podporo. Ob izzivih iščemo tvoje spodbudne besede in ob uspehih tvoj ponosen pogled. Hkrati pa vemo, da nas lahko le pogled tja navzgor spomni, da si z nami. Kjerkoli, kadarkoli. Tvoji 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 3 I marec 2023 Muzikal s stoječim aplavzom BINA PLAZNIK Minuli petek, 24. marca, so učenke in učenci I. osnovne šole Žalec na oder Doma II. slovenskega tabora postavili angleški muzikal z naslovom The Power of Music. English Playhouse ali angleško gledališče je interesna dejavnost, ki učenkam in učencem že nekaj let nudi umetniško ustvarjanje skozi svet gledaliških predstav in filmov. Združujejo oder, kamero, glasbo, angleščino ter kreativno izražanje idej vsako šolsko leto na drugačen način. V letošnjem šolskem letu so uprizorili muzikal v soju odrskih luči, v katerem so pravljični junaki iz različnih znanih pripovedk združili moči in pokazali svetu, da dobro na koncu vedno zmaga. Mentorica je bila Urška Cehner, ki je poskrbela tudi za scenarij, izbor glasbe in režijo. Za pevske korepeticije je skrbela Tina Jošovc, za kostume Sabina Tauses, za sceno Neli Šuler, za zvokovno obdelavo Viljem Kotnik, za pomoč pri koreografijah je bila zadolžena Tisa Veniger Djuras, dodatno pomoč sta nudili Tjaša Tacer in Kaja Gojzdnik, luči in ozvočenje je omogočil Frenky Sound. Nastopili so: Lučka Krajnc, Neja Janežič, Eva Dušak Kaučič, Julija Tominšek, Evita Košir Basle, Dejana Sekulič, Tilen Sitar, Elias Witteveen, David Novak, Jure Rebevšek, Pika Krajnc, Neža Šuster, Ema Ambrož, Gloria Kladnik, Nina Matek, Izza Rak in Zoja Dobrajc. Muzikal je odlično uspel, saj je občinstvo ob koncu predstave celotno ekipo nagradilo s stoječim aplavzom. Na odru se je tudi ravnateljica Andreja Špajzer zahvalila za veličastno uprizoritev in se priporočila za še kakšno predstavo v prihodnje. Hudomušni ženski pogovori so nasmejali občinstvo. Vročica v Žalcu BINA PLAZNIK Občinstvo je po dveh odpovedih 18. marca dočakalo predstavo Vročica in dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu spet napolnilo do zadnjega kotička. V navihani komediji so se zabavali ob ženskih pogovorih, se smejali ter uživali ob glasbi legendarnih in aktualnih pop uspešnic. Gre za predstavo Špas teatra, in sicer za vročo večerno radijsko pogovorno oddajo VROČICA na Radiu ŠPAS. Tri energične voditeljice za 10. obletnico oddaje izvedejo jubilejno oddajo z glasbenim šovom v živo. Vročekrvne dame, ki jih odigrajo Špela Grošelj, Irena Yebuah Tiran in Lara Jankovič, govorijo o življenju, ljubezni, seksu, zakonu, odnosih, prijateljstvu, materinstvu, karieri, hrani, alkoholu in – da – moških, kakršnokoli vlogo že igrajo v njihovem življenju. Pevke in pevci so ob odlični glasbi na odru kar poleteli. Trinajsti veleslalom Karaoke v Žalcu DARKO NARAGLAV BINA PLAZNIK »Kdor poje, zlo ne misli,« pravi ljudski rek. V Mladinskem centru v Žalcu si lahko enkrat mesečno damo duška in svoje najljubše pesmi zapojemo pred publiko, ne glede na to, kako dobri smo v petju. Nihče nas ne bo sodil. Jernej Ježovnik, ki je DJ in animator za karaoke, je povedal, da so se karaoke pričele v mesecu decembru in so sedaj na sporedu vsak tretji petek v mesecu: »Vedno več je obiskovalcev, ki se opogumijo in zapojejo. Na začetku so vsi sramežljivi, ko gre ura proti polnoči, pa prepeva že cel bar.« Na karaoke vabi vse, ki radi prepevajo: »Pomembno je, da rad poješ in da prepevaš s srcem. Tudi jaz ne znam najbolje peti, tukaj vsi skupaj fušamo in se zabavamo.« Vabljeni na odlično sprostitev, dobra volja je zagotovljena. Špela Grošelj je povedala, da so v Žalcu nastopile že dvakrat in da je ena izmed boljših publik prav v Žalcu: »Vedno nas lepo sprejmejo, se smejejo našim šalam iz predstave in odlično sodelujejo z nami.« Lara Jankovič, ki je vskočila v predstavo namesto Nine Ivanič, je izrazila veselje, da je del super ekipe: »Z dekletoma sem se zelo ujela, med nami je kemija. Sicer smo po predstavi zelo utrujene, ampak zadovoljne in se vsakič odlično zabavamo.« Irena Yebuah Tiran, ki prihaja iz opernih vod, pravi, da ji je všeč ta raznolikost med tremi igralkami: »Od Špele sem se naučila marsikaj novega, se podučila o popularni glasbi. Te izkušnje jemljem kot bogatenje svojega glasbenega diapazona.« Jernej Ježovnik prebije led in poskrbi, da je na karaokah sproščeno vzdušje. Skupinska slika po končanem tekmovanju Smučarski klub Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold na Golteh organizirala tradicionalno občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki je bilo po dveh odpadlih zaradi pandemije zdaj organizirano trinajstič. Tekmovanja se je 26. februarja, ob slabi vremenski napovedi, s sneženjem, vetrom in mrazom, udeležilo 37 smučarjev, ki so tekmovali v 12 starostnih kategorijah. Najmlajši tekmovalec je bila letos tekmoval- ka v kategoriji cicibanov Eli Ocvirk, najstarejši pa dolgoletni član SK Miran Adrinek. Progo je letos najhitreje prevozil Alen Počej, in sicer s časom 41,90 sekund. Kot je povedal aktualni predsednik kluba Jure Terpin, so zelo veseli, da jim je kljub ne najboljšemu vremenu uspelo izpeljati tekmovanje in s tem odkljukati še eno dejavnost v pestrem letnem programu.