215. številka. Ljubljana, petek 21. septembra. X. leto, 1877.
|.t»v,t* v tak iltin, lzvzeinši pocoueljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro-ogenke dežele za celo loto 16 gld., za pol tet« 8 glđ
'■'-,.:•«. leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 g!«!., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na Aaia aa nAona 10 kr. M mesec, 30 kr. :a četrt leta. — Za tuje dežele tolikp več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja iniiini cena in sicer: Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od ćetiristopno petit-vrste ti kr., če ae oznanilo enkrat tiska: :» kr., če Se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat i: ......
Dopisi naj oe usvole trank.rn.tu — liokopisi se ne vračajo. — UrodntJtvo je v Ljnbljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledalUka stolna". Opkif niitvo, na katero nai »t« 'MatrovoMio podiliati naročnice, roklamacije, esnanila, c j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina na tretje četrtletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„.»»lov. W»ro«l" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni:
Za četrt leta     ....    3 gld. 3» kr. Za en mesec     ....     1   „    lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta     ...        -4 gld.  — kr.
Za en mesec..... 1   „  -l-O „
Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za ftij»k*3 velja zni-k»ic&t cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. ftO kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „   — „ Mttwni»iistM'acijn „Slot?, ZIVi »•©#/«! •*.
Telegrami.
Gornji Studen 18. sept. General Radecki je včeraj poročal, da so Turki v obupnem šturmu napali ruske utvrdbe na gori sv. Nikola v Šibki ali bili odbiti. Turška garda in arabske čete so bile udeležene tega naskoka. Na strani Rusov je 100 mrtvih, 19 oficirjev in 400 ranjenih.
Cetinje 19. septembra. Z Bilečem 60 Črnogorci osvojili tri kanone, 1000 tovorov hrane in municije. Posadka je izpuščena z orožjem. Na Presjek! je najdeno 22.000 ok J i rane in 700 kovčegov municije. Osvojili so Črnogorci tudi drugo kulo v Dugi Odžino Poljano.
Bukarešt 18. septembra. Napovedano je, da bode še G0.000 Rusov šlo skozi Ru-munijo v Bulgarijo.
f"'   '' " —~-■--
&tstok»
Desno oko povcljnikovo.
(Povest lire t Uartova.   Poslovenil P.) (Daljo.)
Morda se ne bode to, kar tu pravim, zdelo spodobno za resnobnega zgodopisca, za to vse to le podajam kot razneseno govorico, katero je treba z največjo previdnostjo poslušati. Da bi pa bil poveljnik nazadnje robec vzel in svojega gosta skrivnosti „Sembi-Ca-cuau naučiti skušal, spretno pa nepristojno po sobi skakajoč — to se je odločno tajilo. Gotovo jo — in več nam nij treba vedeti, — da je proti polnoči Peleg svojemu gospodarju o brezštevilnih zagotovitvah večnega prijateljstva na posteljo pomogel, on pa je, ker je bil vihar uže potihnil, zapustil prezidij in se hitro na krov „Condora" vrnil. Ko je dan napočil, je bila ladija izginila.
Berlin 18. septembra. Wolfov bureau poroča: Po najnovejf h poročilih drže Rusi Plevno še okolo in < kolo obsedeno. Odločilna bitva še le bode.
Vojska.
Ruske novine sice. grajajo rusko voje-vodstvo, da nij Skobehvljevih pozicij na levem krilu pri Plevni V;olj branilo, s tem, da veliko važnost teh pozicij popisujejo. Vendar pa menijo, da srečni [spadaj Osman-paše na vojsko generala Skobe eva končno ne reši P 1 e v n e od p a d e n j a, temuč ga le nekoliko oddaljša. Niti Suloiinau paša, niti Ali-paša ne pride Osmanu ob pravem času na pomoč, ker imata oba še silno rus^o čete prodreti v Šibki in na Jantri, pivdno se moreta približati. Dalje pa se zdaj uže vsak dan nove čete ruske vojske pripravljajo v Zimnici Črez Dunav in formirajo silno rezervo ruskej vojski, ki bode ukrepljena zopet kmalu srečnejšo inicijativo prijela.
Kdor veruje neizmerno perfidnim in lažnjivim nemškim časnikom, ki lažejo in p re-tiravajo, daje gujusno, ta, se ve da, ja-diknje ali se raduje, da so Rusi zarad jedi-nega nevspeha pri Plevni (kajti druge „bitve" so večjidel izmišljene) uže uničeni itd. Ali pride drug čas tudi tem, in tedaj jih bomo na njih zdanje lehkoverstvo ali nesramnost opomuili.
V Belgrad je prišlo več zdravnikov iz tujih dežel, vlada jih je za vojsko v službo vzela.
„Nordd. Allg. Zeit.u poroča, da je ruska vlada pri znamenitej berolinskej firmi naročila G5.000 šatorov, katere jej ima poslati v štirih tednih.
O bedi Črnogorcev piše Rus Vasil-
Ne vem, če je Peleg svojemu gospodarju dano besedo izpolnil. Trdijo, da so pobožui očetje v misijonu tisto noč na trgu glasno po-pevanje slišali, kakor da bi pagaui si veselje delali, svete psalme skozi nos pevaje; da je več duij potem po celi naselbini oster duh po poleuovki bil čutiti; da so pri pekarici tucat muikatovih orehov našli, kateri nijso bili ne za jed, ne za posajeuje, in da so nekaj meric škorenjskih cvekov, ki so čudovito podobni bili ovsu, pa so popolnem zgrešili namen tega sadu, v kovačevem hlevu našli. Če pa čitatelj pomisli, kako sveta da je trgovcu in jankeeju dana beseda, kako ostro so gle dali na red in pristraniška pravila v španskih kolonijah, in da so moji rojaki v pregovor prišli, ker jih mrzi priprostih ljudij zaupanje zlorabiti, bode ta Uel povesti brez pomisleka kot izmišljen zavrgel.
Glasni hrup bobnov, ki je nastop leta
čikov, zastopnik slovanskega društvu moskovskega Aksakovu, da je velika postala, zato poziva Ruse naj darujejo in zbirajo za te vrle slovanske junake.
„Glas Črnogorca" je izšel 11. avgusta na-znanujoč pad Nikšiča z okvirjem in z „zlatimi" črkami tiskan. Knežev telegram iz Nikšiča prinaša debelo tiskan na čelu. Glasi se v originalu:
„Njezinoj svjetlosti knjaginji Mileni.
Na bijelu Onogoštu zastava se moja vije.
A Plamenac vojevoda pod njim rujno vince pije.
Oko njega barjaktari zagraktuše ka' orlovi,
A Nikšići sjetni, tužni sad su meni svi robovi."
Magjari zblazneli.
Magjari so popolnem znoreli. Popala jih je norce fiksna ideja, da je Rus uže ves strt in do dobrega uničen, Slovan ob tla vržen za vselej. Blodijo, da so Turki Ruse užo popolnem premagali, celo uničili. Zato so Magjari naredili v Pešti veliko razBvitljavo. Pozivali so svoje rojake s sledečim značiteljnim proglasom k udeležitvi te protirusko demonstracije:
„Meščauje! Pravita, ki vedno čuje nad osodo in svobodo narodov je odločila! Dopolnilo se je, kar je želel iz globine srca ves narod magjarski, za kar je molil in demonstriral, ter za kar je bil trdno sklenil sam delovno postopati. Junaški bratski narod, ki se bojuje za svoje bitje iu ob jedneni za najsvetejšo pravico člo večanstva, za narodno svobodo, narod otoinanski premogel je! Osman paša nij pri Plevni samo sovražnika svoje očevine, nego tudi sovražnika vsega napredka in vse civilizacije uničil. Sulejman paša nij zasadil v klancih pri Šibki samo prapora otomanske države, nego tudi zastavo večne  resnice.   Mehmed Ali
1708 oznanjal, izbudil je poveljnika. Solnce je jasno sijalo in vihar je bil utihnil. Sedel je po konci na svojej postelji in si začel po staroj navadi levo oko meti; potem se spomni pretekle noči — skoči s postelje in pohiti k oknu. Ladi je nij bilo več videti nobene v pristanišči ! Kar mu šine neka misel v glavo in začne si obe očesi drgniti. Ker pa še nij bil zadovoljen, vzel je na pomoč malo metalno zrcalce, ki je viselo zraven razpela. Dvomiti nij bilo več mogoče — poveljnik je imel drugo — desno oko, katero je bilo popolnem tako, kakor dobro oko, le da nij mogel videti z njim.
Naj si je bila skrivnost s to izpreinembo, kakoršna koli, v San Carlu je bilo o tem le eno mnenje. Bil je to onih redkih čudežev, s katerimi nebo včasi katero katoliško občino omilosti, kot vidno znamenje neveruikoni in poganom v korist, tukaj po posredovanji slavnega Sau Carla samega izvršeno. In da se je
paša podi na Jantri silnega sovražnika narodne svobode. Muktar pasa je pomedel iz Azije vse sovražne čete. Taka sijajna, nesmrtna dela, taki velikanski vspehi morajo biti priznani od vsega človeštva in posebno jih mora praznovati dostojno narod magjar-ski in to tem več, ker je takoj iz početka držal z Otomani, borečimi se za Bvobodo, kadar so bili še od vsega ostalega sveta zapuščeni. Vsi sinovi naše domovine to denes čutijo v srci in ponosni mogo biti tacih občutkov. Meščane Budapeške prosimo:
1. Nataknite zastave na vaše hiše; 2. razsretljujte nocoj ob 7. uri okna svojih domovanj ; 3. napravite ob pol osmih zvečer slavnosten obhod, zbravši se na Kalvinovem trgu. Meščanje ! Znajte, da najneznatnejša svetilka, postavljena na okno najbornejše hiše, more Be zanetiti s čistim plamenom veselja, ki nam gori v naših srcih. Znajte, da tudi najslabeji meščan dopolnjuje in množi število v našem obhodu, katerega hočemo imeti na slavo narodne svobode in bratske ljubezni. Jednaki smo bili v skrbeh, bodimo tudi jednaki v vesolji. Vsaka hiša, vsak meščan naj oznanujeta veselje! — Razsvetljujte in zbirajte se!"
Torej divjak in natikalec živih teles, Turek, se bori za svobodo in civilizacijo! Sulej-man paša, ki se je iz Šibke soteske uže osemkrat zlagal, da jo je vzel, je magjar-skim glavam branitelj in vitez resnice! Svet se bode na ves glas tem budalostim za-grohotal.
Poleg bedarije pak je tudi veleizdajstvo v magjarskih demonstracijah, in vsak prijatelj obstanka naše monarhije mora z glavo zmajevati, ko nekatere znake bere. „Plevna za Vilagosl" Taki napisi so bili po Pešti. Znano je, da je pri Vilagošu zmagalo slovansko orožje magjarski upor, bitva pri Vilagošu je otela Magjare za habsburgsko dinastijo. Od tod ono divje sovraštvo Magjarov do Rusov in Slovanov sploh. Kaj poreko k tej jasnej protidinastičnej pojavi oni, katerim je stvar več mar, nego nam?
Magjar sme v monarhiji uže res — mnogo! In Bog ve, kam še pridemo!
Vendar pametno ne ravna. To divje azi-jatsko sovraštvo, ki ga zdaj prezgodaj kaže Magjarstvo, bode se globoko vtisnilo v dušo onim, katerim velja, in gorje morda Magjarom zavoljo tega prej, nego si v denaš-njej pijanosti sanjajo. Magjarov je 4 do 5 milijonov, Slovanov pa vendar 80 do 90 mili-
jonov. In Se na levem krilu pri Plev ni Rusi enkrat ne zmagajo, kako morejo v Pešti misliti, da je bil uže „vseh dnij večer!?"
Pad Nikšiča.
..Mi.' sem Božji jaz spleten za tebe."
Peter Petrovič, Njegu* II.
(Vtinjski „Glas Crnogorca" prinaša pod tem naslovom sledeči članek:
„Krvavi Nikšić torej leži premagan pred nogami kneza Nikole! O i kakov naklon milosti božje: Sulejmanovo zalogo, katero je pred dvemi meseci srečno spravil v NikSič, uživajo denes Črnogorci, a namesto sultanovega guvernerja na Cetinji, odjekuje s starepra Onogošta *) .junaško srce pesnika-viteza, kneza Nikole: „A Nikšići sjetni, tnžni, sad su meni svi robovi."**) Turkom torej niti to nič ne pomaga, da so proglasili Nikšić za „sveto mesto" (šejt-kale), misleči, da ga bode tako potlej branilo vse Mohamedanstvo; a „biču bofjemu" se ustavljati nij mogoče, mišicam Črnogorcev imel se je naposled pokloniti njih stari krvnik v Nikšiču, on se je imel utopiti v morju krvi, katera se je mnogo vekov pro-livala okolo njega. Vedna obljuba vseh Črnogorskih vladarjev, da osvoje Nikšić, je izpolnjena: sovražnikov orel se vije zmagonosno nad njega zidovji.
Značaj pada Nikšićevega se v tem momentu niti pregledati ne more. Ta trdnjavica je bila brez sumnje izmej poslednejših, katere je pred 400 letmi vzela sila azijatskega barbara. Znano je, da se je Hercegovina po padu srb skih zemlja pod Herceg-Štefanom naj dlje držala, a ko je padla, bil je Nikšić najzadnje mestice, v katerem so zavladali Turki. Izgubo te trdnjavice je najboljše označil Muktar paša ob času evropske konferencije v Carigradu, ko je rekel: „Dati Nikšić Črnej gori, znači, dati jej Hercegovino; znači, napraviti jo za najne dobitnejšo zemljo na svetu."
Turškej je bil Nikšić ljut meč, zarinjen v telo Črnej gori, ki jej je vedno kalil mir in obstanek ter bil „zagvozlna vrata", katera so zapirala pot vsakemu nje razvitku in napredku. Nikšić in Spuž bile ste dve turški vojni kopji, neprestano namerjeni proti sredini Črne gore, katera je bila izvržena ved
*) Tako so jo imenoval Nikšid za časa srbskih vladarjev njegovih.
**) „Robovi" znači v Črnogorskem narečju: ujetniki v vojski.
nim poskušnjam, da bi nje ozki pas dežele, ako mogoče, presekali v dva dela. Vs! turški napadi na Črno »goro, pa i letošnji najnovejši, izhajali so od onih dveh strategiških toček. S padcem Nikšićevim izgublja svoj prvotni značaj tudi Spuž, kateri je imel samo to za-dačo, da napadajočemu severnemu tovarišu pomalja roko pomočnico preko reke Zete.
Nikšić sam na sebi pa ne more imeti v roki Črne gore one važnosti v ofenzivi proti Turškej, kakor jo ie imel v tem pogledu v rokah turških proti Črnej gori. Za to ima on vrednost v tem, da je v srci Črne gore, da jej je prirodno središče. Neizmerno pa so obrambene važnosti kakih 6—7 ur dolgi klanci in soteske dužske. Duga v roki Črne gore moderno utrjena in oborožena napravlja je zares neosvojljivo in prirodno izhodiščno točko za vse boje v Hercegovini. Od Krstača de Mostara nemajo Turki nobenega varnega zavetja več, kjer bi se mogli braniti napadom Črnogorskim. TurSkfl mp^ta okolu Črne gore, kakor Nikšić, Trebi ;" Spuž, Podgorica in Žabjak, mogla so se samo toliko časa držati, — dokler se nijso polastili Črnogorci njihovih topov.
V gospodarstvenem pogledu prinaša osvojitev Nikšiča za Črno goro neprecenljivih ko-ristij. Široka in plodna polja nikšiška mogo producirati več hrane, nego vse dosedanje zemljišče v Črnej gori. Tako dakle napočil bode sedaj čas, da Črnogorec naposled^ vendar ugleda plodove Bvojih junaških početij, viteških del in krvavih žrtev, katere je dragovoljno in zatajevaje Bebe samega donašal skozi dolga stoletja na altar srbske svobode in oživljenja narodne sreče in jedinstva. Dan osvojenja Nikšiča je zatoraj jeden od najimenitnejših dnij črnogorske zgodovine, od dneva na Koso-vem do denes. To je prvi dan, ki je prinesel vidljive rezultate trudom in naporom naroda črnogorskega in njega viteških vladalcev. S padom Nikšićevim je ugasnila zadnja iskrica turškega gospodstva na mejah Črne gore, z njim je onemogla za vselej sovražna azijatska sila.
Nikšić, resnica je, katero mora tudi protivnik priznati, bil je branjen z nezaslišanim fanatizmom turškim, podkrepljenim se srdjo samih bratov po rodu, a odpadnikov — no, vse to junaštvo nij se moglo ubraniti levom črnogorskim, katerim je ukazoval, modri in viteški vladar Nikola. Slava zatorej slavnemu knezu in  njegovej  hrabrej vojski, kajti tu
ravno njihovemu ljubljenemu poveljniku, posvetnemu branitelju prave vere, ta čudež pri-godil, je bil popolnem v redu. Poveljnik sam o tem nij pravil ničesar: lagati se nij mogel, resnice povedati pa se nij upal. No, in če so zdaj dobri San-carlovčani po vsej sili hoteli verjeti, da z desnim očesom res zopet vidi, ali ne bi bilo neumno in nespametno, jim to mnenje vzeti?
Prvič v svojem življenji je poveljnik začel ravnati po diplomatovsko — prvič se je opiral na izrek, ki je uže marsikateremu dobro mislečemu pa slabemu kristijanu bil v pogubo: da namreč mora človek vsem vse niti. Nesrečni Hermenegildo Salvatierra!
Odsihdob namreč je bilo, kakor da bi zloben duh se polastil majhene naselbine. Desno oko poveljnikovo, da-si po čudeži povrnjeno, zdelo se je, kakor da bi nesrečo-nosuo moč imelo do vseh, ki so je gledali.
Nikdo ga nij mogel pogledati, da ne bi po-mežikal: tako mrzlo, tako neusmiljeno, ne-pregibljivo je bilo. Pa še več — zdelo se je, kakor da bi z nekakim predvidom bilo obdarjeno, z zmožnostjo, misli tega, ki jo gleda, izvedeti, predno so izrečene. — Vojaki posadke so bolj oko poveljnikovo poslušali, nego glas njegov in so svoje odgovore bolj po pogledu, nego ustnicah, s katerih je vprašanje prišlo, ravnali. — Posli nijso vedeli, kako bi se umaknili, nikdar ne počivajočej vedno enako mrzlej budnosti, katera jih je, kakor bo jim je zdelo zasledovala. Otroci misijonske šole so svoje pisne zvezke vse s črnilom pomazali, kadar jih je nesrečno desno oko gledalo in ubogi Paquiti, — tej izgledni učenki, so se krasni zavinki popolnem poka-zili, če je njen zavetnik poleg nje stal. Kmalu so nezaupnost sumnja in očitanje samemu sebi izpodrinile zaupnost in odkritosrčnost, po
katerih se je prej San Carlos tako odlikoval. Povsodi, kjer je strmelo desno oko poveljnikovo, ostala je nekaka senca za njim.
Salvatierra sam se nij mogel po vsem odtegniti nesrečni moči svoje prečudne nove pridobitve. Nij si mogel sicer razjasniti njenega vpliva na druge, pa v njihovem obnašanji je videl le dokaz za neke reči, na katere je zviti Peleg tistega znamenitega Sylve-strovega večera meri1. Najzvestejši služabniki bo mu jecljali, rudeli in besede so se jim vstavljale, če so pred njim stali. Na njegova najprostejša vprašanja so se sami tožili, izpo-vedavali se malih pregreškov ali so pa pretirano se izgovarjali in odpuščanja prosili. Še otroci, katere je tako rad imel, — ne izvzemši Paquito, najljubšo mu učenko — zdelo se je kakor da bi jih vpričo njega skrivna zavest krivice mučila.
Nasledki te večne vznemirjenosti so se
se more zares vsklikniti s pesnikom*), ki poje:
U napasti svagda al, Svagda vidik bio, Ali vedi, nego sad N< <i bio joi nikad, A moj rode mio!
Politični razgled. Notranje A«*«!«.
V Ljubljani 20. septembra.
V flržtivttcm zho*'it seje uže osmi dan debatiralo o reformi davkovskej. Govorila sta opozicije tudi Prltigel in Moravan dr. Mez-nik proti. Oba sta konstatirala, da bi po po stavi, kakor se tu hoče izdati, ubožnejši ljudje več davkov plačevali.
Dne 19. t. m. je bilo glasovanje. Neu-wirthov predlog je padel, in s 123 glasovi proti 107 se je sklenilo specijalno debato začeti.
Grof ylrif/»vi*,ri/ je 18. sept. sprejel v rSalcburgu kneza Bismarka, ki je z rodovino tja prišel. Oba sta izstopila v „hotel Europa." Bismark je denes odšel. Kaj sta se zmenila, to se ve da ne bode povedano.
Grof lini.v t je na Dunaj prišel. Mogoče, da misli, da je zdaj zopet čas prišel za njegovo — delo. Ali pa bode morda res odstopil, kakor se je zadnje dni pisalo.
V hrvatskem saboru je tudi poslanec Popović hrvatskei vladi po vsej pravici očital, kakor oni dan Vončina, da novinstvo proganja krivično in protizakonito.
Poslanec Miškatovie je izročil saboru osnovo adreBe na cesarja, v katerej se spominja, da se ima enkrat postavno združiti Dalmacija s Hrvatsko, za zdaj se pa terja združenje vojne krajine s Hrvatsko. •Celo važno to adreso v izvirniku priobčimo jutri.
Vnavaje driav«.
General Wgnt*tiev je imel pogovor z dopisnikom stare „Presse" in mu je dejal, da je on zdaj vojsko odsvetoval, ker je vedel, da bodo Turki pripravljeni. On je vojno svetoval tačas, ko so Srbi vojevali in Turčija še nij imela toliko vojske na nogah. Nij torej res, da bi bil on carja slabo podučil.
V 1-tttlit molijo po mošejah za hvalo Bogu, da je rešil Turško državo. Turki uže mislijo, da je boj končan in se menijo o tem, koliko bodo Rusu naložili plačati denarne odškodnine. — Prepričali Be bodo kmalu, da nij še konec vsega.
#<V<«        i i predsednik republike Mac-Mahon se je od svojega okrožnega potovanja po deželi v Pariz povrnil.   Mestu Chauteau dunu je dal pravico, da sme zarad hrabre
*) Iz nedavno izišlo knjige srbskega pesnika Mito Popovića, „Pred vaskrs", bojne pesni, cena 1 gld., katero gorko priporočamo vsem Slovencem, ker je naSej vojevitej dobi zelo primerna. Tisek je ciriliden.
kmalu prikazali. V prvem polletji sta si bila glas in oko poveljnikovo v nasprotji; njegove besede so bile še zmirom prijazne in ljube-znjive. S časoma pa se je tudi njegov glas navzel mrzle, nozaupne brezčutnosti njegovega pogleda, in ko je leto zopet svoj kolotek dovršavalo, se je v vsem kazalo, da se je poveljnik ravnal po svojem očesu, ne pa oko po poveljniku.
Itazumeje se, da ta sprememba skrbni paznosti čestitih očetov nij ušla. Celo tisti, ki, ki so prvi desno oko poveljnikovo čudovitemu viru in posebni milosti San Carla pripisovali, so zdaj očitno o čaranji in pripomoči Belzebuba, najvišjega izmej hudih duhov, govorili.
Ilermenegildu Salvatierri bi se bilo hudo godilo, da nij bil poveljnik in kot poveljnik najvišjo oblast v svojih rokah imel. V posvetnih in političnih rečeh čestiti Padre Manuel
brambe proti Prusom v svojem grbu nositi križ častne legije.
Dopisi.
Iz l*olJ«»il«k<» dolini* na Gorenjskem 18. sept. [Izv. dop.] Sovražnikom našim napravlja, to se vidi, vedno večje skrbi utrjajoče se in ukrepljujoče se Slovanstvo in misel, da mi Slovani bi kdaj utegnili vprašati za račun zavoljo krivic, ki so jih delali mnogo let nad nami, jim več ne da pokoja. Njih nada, da utegne naša avstrijska vojska zadržavati Rusijo v njenem delu, splavala je jim po vodi, koje naš presvitli cesar imenoval v Košici v pričo mnogih častnikov ruskega carja dragega si prijatelja. Nas avstrijske Slovane je ta izrek našega pre-BVitlega vladarja res zelo razveselil, ker je tudi mogočna soseda, ofieijalna Nemčija, Rusiji prijazna, ter je v tem poročim za srečno rešitev orijentalnega vprašanja v korist vsemu S 1 o-vanstvu. Zdaj se tudi Anglija, ker je jasno, da Avstrija in Nemčija nijsta le prijateljici, temuč zaveznici svete Rusije, ne bode več upala poslednjej staviti zavir v reševanji balkanskega kristijanstva. Zdaj, ko smo izvedeli iz ust našega presvitlega vladarja, da je on prijatelj slovanskemu ruskemu carju, torej tudi prijatelj Slovanstva, se trdno nadejamo za nas Slovane pravičnih naredeb v našej državi.
Pred nekimi tedni je v notranjej avstrijske] politiki največjo pozornost nas obračala adresa gališkega deželnega zbora, ki so jo hoteli pokloniti nekateri poljski poslanci Nj. ve-ličastvu cesarju. V tej adresi so hoteli izreči cesarju zahvalo za dobrote, ki jih uživajo Poljaki pod avstrijsko vlado, neke proti-ruke tedence in potrebo vstanovitve poljskega kraljestva po prizadevah avstio-ogrske monarhije. Ali predno je bila ta adresa skle-nena, je vlada po c. kr. namestniku ta zbor zaprla. Ta slavna adresa poljskih plemičev je tudi starega magjarskega revolucionarja Košuta izbudila, da je pisal svojim rojakom pismo, v kojem razlaga potrebo ustanovitve poljske države in nevarnosti, ki groze ogrskim narodom zlasti Magjarom od Rusije. Da ustanovitev svobodne Poljske za Avstrijo nij koristna, je uže vidno iz tega, ker jo tak sovražnik Avstrije kakor Košut priporoča, in naša država tudi nema dovoljne moči odtrgati Nemčiji in Rusiji dele nekdanjega poljskega kraljestva, vsak poskus bi imel za Avstrijo nevarne nasledke, ali bi jej pripravil celo pogin. Zato
de Cortes po Breči nij imel nobene oblasti, in vsi poskusi duhovske intervencije so iz-podleteli. Zbegan in ves potolčen se je vrnil od prvega pogovora s poveljnikom, in sicer tem hitreje, ker je bilo videti, da temu hudobno veselje dela, moč svojega nesrečonosnega očesa tudi na njem i/.kušati. Ves zmoten je dobri Padre sam sebi nasproti govoril, je sam razkril slabo stran njegovega dokazovanja in se je celo, kakor se trdi, nekoliko nedvomnega krivoverstva krivega storil. Ako je poveljnik mej mašo od svojega sedeža vstal in je mašujoči duhovnik opazil ta prebadajoči skeptični pogled, bilo je po službi božji. Zdelo se je, kakor da bi bila sveta cerkev svojo moč izgubila in tako je bila poslednja vez ljubezui in reda, katera je dozdaj prebivalce naselbine San Carloa vezala, raztrgana.
Cim bolj je brezdežno poletje ginilo, tembolj so se nizki brežuijki, ki so belo zidovje
smo mi vsi avstrijski zvesti slovanski podložniki proti mnenjem te adrese, zlasti mi svobodo* ljubni Slovenci. Ta adresa je bil hud udarec za Slovanstvo, zlasti ker se je uže pričakovalo 8porazumljenje mej poljskim in ruskim narodom, kar bi adresa naravnost izpodbija. Vendar se še nadejamo, da sporazum-Ijenje teh dveh narodov ne bo dolgo izostalo, ker se je sovraštvo Poljakov do Rusov uže jako poleglo, zlasti na Rusko-Poljskem, kakor sve-dočijo neuspehi angličanskib prizadevanj, napraviti vstajo zoper Rusijo v teh krajih. Ta adresa avstrijskih Poljakov se pa ne more smatrati za mnenje poljskega naroda, nego le za mnenje poljskih, Rusom sovražnih, ple-menitašev, ki imajo po njim ugodnem volilnem redu veliko število poslancev, kakor nemški veliki posestniki na Kranjskem.
Tu v Poljanskej dolini zdaj žanjejo proso in so povsod s pridelkom zadovoljni. Vreme imamo lepo in za jesenske pridelke posebno v srednjej višin' n*8$h hribov ugodno, po nekaterih deževnIn • hladnejših dnevih, smo dobili zopet prav .„ple in prijetne dni.
I as pri Gorici 10. sept. flzv.
dopis.] Milo tolklianje domačih zvonov, pok možnnrjev in lepo petje me izvabi v nedeljo, t. j. 9. t. m. za rana na prosto. Tu razne glasove poslušaje sem kmalu uganil, kaj vse to pomenja. Stopi mi otročja doba pred oči, v katerej sem se tudi jaz tega nedolžnega veselja udeleževal. V večjih srenjah vipavskega in kraškega sveta imajo namreč pastirji navado, da na dan cerkvenega patrona ženo svojo čede o polu noči past. Na pašnikih streljajo, prepevajo, klasjo peko in druge burke uganjajo. Največja živahnost je pa mej njimi, kadar zvonovi zadone sv. jutro oznanjajoč. Jedni streljajo, drugi polnijo se streljivom izstreljene možnarje; zopet drugi prižigajo velike kresu podobne gromade, okolo katerih plešejo in popevajo. In vse to se v najlepšem redu vrši na več krajih ob jednem.
Pa tudi cerkev praznuje veliko svečanost na dan svojega patrona. In kmet se odpočije od neprestanega dela. Privošči si sadu svojega truda — kapljice okrepčalnega vina. Kmalu pozabi za trenotek revščino. Ničesar mu ne manjka — zadovoljen je.
Mladeniči se pa zbero in krožijo slovenske narodne pesni. Posebna čast gre štirim Poljšakovim bratom (vsi vojaki). Oni tako ubrano, a baje ni not ne poznajo, popevajo, da se jim moraš kar čuditi.
Zdaj pa nemaš več kaj hvaliti v tukajšnji
prezidija obdajali, navzimali barvo poveljniko-vega usnjatega suknjiča in zdelo se je kakor da bi bila tudi natura si od njega trdo temačno lice izposodila.
Suha tla so bila razpokana in raztrgana od vročine.
Sadovniki in vinogradi bili so od solnca popoln eni opaljeni in kljubu gorečim molitvam, ki so se vsak dan k nebesom vzdigovale, dolgo zaželeni dež nij hotel priti. Suho jo bilo nebo in brez solza, kakor tudi desno oko poveljnikovo.
Slišati je bilo zamolklo mrmranje o ne-
zadovoljnosti, nepokorščini in zarotah mej Indijanci. On pa je le zobe stisnil, si petljo svojega črno svilnatega ovratnika trdneje za-.., ter se ozrl po svojem toledanskem meču.
» * (Konec prili.)
ure nji; kritiko pa pripuščam kakemu drugemu. Samo to: ne delajte sramote svoji lastni materi. Ce kaj znate, vporabite vaše znanje v svoj lastni prid in v prid svojega milega naroda. 1'roe tedaj z nepotrebnim nemčur-etvom!
Domače stvari;
— (Za porotnike) bili so 17. t. ra. v Ljubljani izžrebani : Janez Defroneercbi iz Šturije, Jakob Epih iz Kamnika, Janez Ge-strin iz Ljubljane, Leopold Uloboenik iz Že leznikov, Luka Habat iz Toplic, Jožef Jaklič iz Šmartnega, Franc Jakopič iz Ljubljane, Janez Jalen iz Kranja, Anton Jentl iz Ljubljane, Franc Ježek iz Poljan, Jožef Ježek iz Zavrha, Janez Kogler iz Ljubljane, Prane Kotnik iz Brda, Jernej Lončar iz Žiganje vasi, Kari Lušin, Edvard Mahr, Ferdinand Mabr vsi iz Ljubljane, Peter Majer iz Kranja, Jakob Naglas, Alojz Pavšin iz Ljubljane, Jakob Petrič iz Verda, Leop. Pirker, Jožef Pock iz Ljubljane, Ludvig Polak in Valentin Polak iz Tržiča, Franc Prašnikar iz Kamnika, Jožef Itabič, Fr. Souvau jun., Albin Sličar, Nikolaj Spindcr, Alojz Steinmetz vsi iz Ljubljane, Jožef Stul ler iz Spodnjih Dupelj, Albert Trinker iz Ljubljane, Janez Vidali iz Mengša, liaimund Wft-scher iz Ljubljane. Namestniki: Jane/. Bajer, Franc Debevc, Andrej Dolinar, Anton Mertol, Kolina n Miglar, Anton Orehek, dr. Viljem Ribič, Jožef Svoboda, in Franc Slovša vsi iz Ljubljane.
— (Umrl) je v Kranji Karel Pec, vodja gruutnih bukev, vselej pošten in odločen narodnjak in spoštovanja vreden značaj.
— (Pogorela) je vas Učenka v novomeškem okraji. Škode je 1O.0U0 gld.! Samo eden posestnik je bil zavarovan.
— (V Škof j i loki) napravi narodna čitalnica v nedeljo 23. Bept. v korist pogorel-cem na Kompoljah veselico. Program: 1. Deklamacija. 2. „V Ljubljano jo dajuioP' Vesela igra v treh dejanjih Bpisal Josip Ognnec. Mej dejanji petje in igranje na glasovir. 8. Ples. Glede dobrodelnega namena uljudno vabi k tej veselici Odbor.
— (Za lovce.) Iz Sodražice se nam piše 8. septembra: Tukajšnji lovni najemnik napravi pretečeno soboto lov na srne, in sicer v velikem Sodraškem bregu, ki se vzdiguje na desnem obrežji Bistrice. Plen lova bil je namenjen novomašniku, ki je imel ravno ne deljo potem prvo sv. mašo zapeti. Lov se vrši popolno moževsko in lovskopostavno; uže so pale dve srni, eno je podrla bistra dvo-cevka gospoda župnika, drugo necega drugega gospoda. Urni psi pa se pridrve naenkrat za čudovito divjačino za nečim nam in našim gozdom popolno, neznanim gostom — divji kozel — je bil. Po njem je bilo. Od kod se je ta žival, ki le po Planinah, Pirenejih in Kavkazu živi, k nam priklatila, nij znano. Glavo, ki je bila v najlepšem stanu, podaril je najemnik, gospod Janez Šega, Kočevskej gimnaziji. Tehtal je kozel 80 funtov.
Dunajska borza 20 septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. d< Ig v bankovcih . 65 gld. 16 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 67    „ 90 „
Zlata renta........ 75   „ 90 „
1860 drž. posojilo..... 112    „ 75 „
Akcij'o narodne banke . ... 877   „ — „
Kreditne akcije...... 224    „ 25 „
London......... 117    „ 40
Napol.......... 9    „ 41
C. kr. cekini....... 6    „ 61 „
Srebro ......... 105   „ —
Državno marke...... 57    „ 80 B
L.uaicij m urednik Josip JurCic.
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito tiikajšnetnu b1. čitalničnemu društvu, gospodom pevcem in dariteljem vencev, kateri so dražega soproga, oziroma očeta, g.
Karola Peca,
c. kr. zemljiško knjižnega vodjo,
včeraj izpr mili na pokopa i-če, ter mu tako izkazali zaunjo čast. se prisrčno zahvaljuje
(275)
Žalujoča rodbina.
V Kranji dno 19. septembra 1877.
Razglas.
Mestni magistrat naznani, da je pri njem od visoke c. k. deželne vlade poslana podoba in popis krompirjevega žužeka, kolo-radni kebrček imenovanega, na ogled razpoložena, in da je njemu takoj naznaniti, če bi se ta mrčes kje zasledil. (262—3)
Mestni magistrat v LjuMjani,
10. septembra 1877.
V nujno pomoč za brezposelne in brezkrušne tkalce in čipkarje v Krkonoših
in Rudnih gorah.
Sedanja velika siromaščina Sedanja velika siromaščina
Krkonojsili ^Sl^j Rudnih gorah
dajo povod 30 let obsto- ječej in Bplošuo znanoj
ces. kralj, dvornej  tovarni za platno in perilo
Dunaj, Ur.mdsfiilte št. 3, poleg Štefanovega trga,
da se delavcem brez kruha da zaslužek, izprazniti veliko zalogo platna in perila svojega izdelka in jo *su. polovico cene v,niv.jii i, in sicer:
30 vatlov 74 belega gorskega platna gld. 7, 8, 9.
IN'i-ilo za goMpodc:
1 možka srajca, bela ali barvana 75 kr.
l amerikanska Linkoln-srajca gld. 1.0.
1 možka srajca iz najtiuojega sifona, z gladkimi
ali nagubanimi prsi gld. 1. 1 barvana oksford-srajea z 2 zavratniki in 300
mnogovrstnim lin.m izgledi gld. 1.5J, 2, 27t« 1 možka srajca iz pravoga belega platna, gumna
ali zgubanu gld. J.5U, 2. 1 možka srajca iz finega angl. sirtinga, gladka
aH zgubaua gld. 1.5o, 2, '2.50. 1 možka srajca iz pravega holaudskcga platna,
lepo ročno delo gld. 2, ;.Va. 3, 4\ 1 inožke hlače iz težkega čistega platna 75 kr. 1 inožke hlače iz pravoga šlezkega platna, nom
ški, francoski ali ogorski kroj gld. 1, 1.50. 1 inožke hlače iz pravega ruiuburškoga platna,
nemški, Irancoski ali ogerski kroj gl. 1.7pf 2'/3.
JPcrllo za goNju1.
1 ženska srajca, pletkaua, iz pravega širtiuga gld. i.
1 ženska Brnjca iz pravega belega platna, za za-
drhniti gld. 1, l.bo, 2. 1 žeiihka srajca fantasie, iz sirtinga s čipkami
iz Rudnih gora gol. 1.50, 2. 1 ženska srajca iz pravega bolandakega platna
z lepo pletenino gld. 1.8', 2.30. 1 ženska srajca iz  belgijskega čistega platna,
jako pletkaua, b cviruatimi čipkami iz Rudnih
gora gld. 2.^0, 3, 4. 1 ženska srajca fantasie, iz platna, elegantno
narejena, z valoucienskimi čipkami gld. 3, 4,
5, 6, 7.
1 ženska srajca modna, platnena, različno narejena, a kinčom iz Rudnih gora gl. 2'/a, 3, 4, 5.
1 ženske hlače iz najboljšega sirtinga, obrobljeno gld. 1,
1 ženske hlače iz najboljšega angleškega sirtinga, krasno vrezane, okusno garnirano gold. 1.30, 1.75, 2.
1 ženske hlače, platnene, z jako pletkaniin kinčom rudnogorskim gld. 2, 3.
1 ženski korset iz sifona, krasno okinčan gl. 1.
1 ženski korset iz najtinejega angleškega sirtinga, lepo okinčan, najnovejši kroj glu. J.50, 2, a*L 3. ■
1 ženski koraot z lopo pletkanimi  ustavki rud-
nogorskiiui gld. 2, 2%, 3, 4, o. 1 žensko spodnjo krilo  iz najtiuojega sirtinga
gld. 150, 2, »»/ti y-1 žensko spodnje krilo, kostim ali šlop, krasno
okinčan z volanu in robci gld. »» *»» ''>•
1 žensko spodnjo krilo, kostim ah s.op, fantasie,
zelo bogato piotkano gld. 3, 4, 5, 6, 7, S. 1 ženski predpasnik, eleganten, krasno okinčan
80 kr., gld. 1, lVii 2-1 ženska nočna avbiea, elegantna, «0 kr., gl. 1, ll/a-
Platna in omizje.
30 vatlov *U belega platna gld. 4'/a, 5*/*
30 vatlov pravo barvano posteljino gld. 3'/a, 47».
30 vatlov 7» uolu prevleko gld. 5.80, 7.60. 30 vatlov */t šlezkega domačega platna gld. 6'/a, 7'/».
30 vatlov */4 pisane sternborsko posteljine gl. 5'/»,
•v« i */..
36 vatlov *U šlezkega kroas-platna gl. 8.50, 9'/3. 30 vatlov *U bolega usnjenega platna gl. 7,50, 8Va. 2 in 8'/i vatla širokega čistega platna za 6 rjuti
brez šiva g,d. 12'/;,. 14','a, 16l/a-30 vatlov 4/4 šlezkega evnnatega platna gl. 9.80. 30 vatlov »/« bledega bolega platna gl. 9'/a, 11, 12. 50 vatlov *J4 finega ročnega platna gl. 18*/,, 14Vj. 50 vatlov 5/4 finega ročnega platna gl. 17'/2, 18«/a.
54 vatlov p/„ rumburskega platna gl. 22, 24, 26, 28, 30—60.
•/, sifona pr. meter kr. 24, 26, 28, 30, 35, 40, 50.
*U> 8/*i n/4 belega in rumenega nankinga pr. meter 25, 30, 30, 40, 50, 60, 70 kr.
6 belih platnenih rut 50, 80 kr., gld. 1.
6 belih batistastih rut z barvan i in robom f 0 kr., gld  1, 1.50, 2.
6 belih ruinburskih platnenih rut gld. 1.50, 2, M'/n a» 4» 6-
6 belili batistastih rut, zarobljenih gld. 1.50, 2, 6 benh platnonih rut 1*/- vatlov dolgih gld. 1.70,
a, a»/„ 8.
6 belih platnenih damaBtnih rut, 1' , vatlov dolgih gld. 2.;,0, 3, 4, 5.
6 belih platnenih sorvijet gld. 1.50, 2, 9%, 8.
6 belili plamenih damastnih servijet gld. 2.25, 2.i5, 8'/8.
1 kos "/*. ,0/4t ™U belega prta gld. 1.C0, 2, 2'/3, 3. 1 kos V4, lu/*i   U bolega damastnega prta gld. 2,
»Vi, a.
1 kos barveue kavne prtenino 6/4, "/^ l0/4 vel.
70 kr., gld. i, l*/„ 2, 2Vt. 6 kosov belih in barvauih desortnili sorvijotov
70 kr., gld. 1, l»/„ 2. 1 kos damastno garnituro za 6 os ob  gld. 4 Vi,
6 V11 »Vi, 7-
1 koa damastne garnituro za 12 oBob gld. 7Vi,
bVa, 10, 12, 15. 1 kos damastno garniture za 18 osob gld. 18,
20, 25, 30.
Različno.
1 frizimi plašč za dame s fiuo pletenimi vstavki iz Rudnih gor gld. 4, 5, 6, 7, 8, 9.
1 negligče za dame iz vseh tvarin, lepo okinčan, irancoski fucou gld. 5, 6, 7, 8.
1 negligče za damo iz vseh tvarin, s plotenimi VStkvki, zelo eleganten, gld. 7, 8, 9, 10, 12.
1 purhentasto hlače za dame, najfinejše gld. 1, iVi, 2.
1 lin korset iz parhenta za damo gld. 1.25, 1.75,
a Vii y-
1 fin purhentasto gato za damo gl. 1.50, 2, 27/a, 3. llluco in srajce za dečke in dekletca iz piatna, širtiuga, parhenta 80 kr., gld. 1, l'/a, 2, 2'/a.
m ti Popolne opreme za neveste od 200 gld. počenši. Vse po najnovejšem kroji, hohe
T?q"Kq+    Zil tjl;'t'° z:l 60 tJ0'0'' 80 dobo P° vtliu 1 i*1"*"«*"« »rajca, i platnene Muče, IXclUcll.   « rut. (248—2) INtii-ot? Ijo iz provinc so b 30 let znano solidnostjo promptno vrše. — Mustri vseh predmetov se La zahttvanje franeo dopošnjajo. — JSaročbe naj ae adresir;ijo:
An die kaiserl. hSnigl. Hof-Leinwand- und WU8che-Fabrik in Wien des Iflciuricli Jiiflilii€kr *V Coinii. (vormals zum weissen Hoss)
Brandstatte 3Nr. 3, n^bst dem SteiaiiBplatze, BrandBtatte Nr. 3.
Lastnina in tisk »JNarodne tiskarne."