277 vilka
Ljubljana, v soboto 3 decembra
XXV. leto, 1892
vsak dan svečer, isimfii aedelje in pnanike, ter velja po polti prejeman sa if itro-ogemkc deiele sa vse leto Jf> gld., sa pol leta 8 gld., sa ftetrt lota 4 *ld., za jeden t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld.. ta fietrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje mi dom rafcuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za flotrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poŠtama znaša. Zsa-osnaoila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se osnanilo jedenkrat tiska, po b kr., te se dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifttvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Opravnittvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativue stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. u. obČln*tvo uljndno valilmu na ■ovo naroeli«, stare gospode naročulke pa, kn« terlia Je potekla konceui meseca naročnina, proMlmo, da j« o pravem £asu ponov6, da pošiljanje ne preneha lil da dobe »se številke.
II
SLOVENSKI NAROD"
velja sa I«|ubljanske naročnike bres pošilja«
ii j a na <lom: ■Vse leto . . .  gld.l»*— I Četrt leta   . .   >eld. »•»«» Pol leta ... 6*50 | Jeden mene«. 1*10
Sa pošiljanje na doni Me računa 1<> kr. ua uiesee« HO kr. sa četrt leta. & puMllJanJeiu po pesti veljat Vse leto . . .  Kld. in-—I Četrt letu . . . «lil. 4- — Pol leta ... 8*—I Jeden mesec .    „ 1*40
B^F~ Naroeuje se lahke s vsaklin dnevom, a b kralu se mora poslati tndl naročnina* drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Kako dalječ smo s slovenskim urado-vanjem pri sodiščih?
Skoro izumrl je rod, kateri je pričel bil borbo za veljavo slovenskega jezika pri sodiščih. Pol stoletja se slovenski narod že stara in peha za to, da bi sodišča ž njim občevala v njegovem jeziku, da bi vsaj v tem pogledu bil jednakopraven z drugimi avstrijskimi narodi. In še ta mesec bode petindvaj-Betletnico praznoval znani člen 19. državnega temeljnega zakona, po katerem država pripoznava jednakopravnost vsa'cega deželnega jezika po uradih. Toda, kje smo danes vzlic tem dolgim dobam in vzlic temu, da slovenščini kot sodnemu jeziku veljava ne gre samo po naravnih, nego tudi po državnih in tu celo temeljnih zakonih? Zanimivo je pač, da se je temelj slovenskemu uradovanju pri sodiščih položil, predno še je bila uzakonjena jednakopravnost slovenščine, da so se pa potem, ko je 1. 1867. izdan bil člen 11)., slovenske vloge pri sodiščih odbijale zgol za to, ker so bile slovenske, da so se reševale z neslovenskim jezikom, da se je celo in to še 1 1882. razsodba izrekla za ničevno, ker je izdana bila v slovenskem jeziku! In če prav pomislimo, otepati mora slovenščina pri sodiščih šo
dandanes tisti kruh, ki jej je bil odrezan po mini-sterskih ukazih iz I. 1860 in 18G2. Kajti toliko opevani, a tudi toliko napadani ukaz barona Pra-žaka iz I. 1882 ni bil drugega, nego resen opomin srninim uradnikom prve stopnje, da se je držati jezikovnih ukazov iz dobe pred jednakopravnostnim zakonom. Dosledno izvesti našemu jeziku veljavo pri sodiščih, izvesti jo na podlagi člena 19., tega tudi ta minister-SIovan ni poskusil in mi si ne moremo kaj, kakor obžalujoč misliti, da so bili naši interesi tedaj, ko je bil čas, tudi pred tem ministrom slabo zastopani.
Po petdesetletni borbi, danes, ko imamo več kot dovolj slovenščine zmožnih sodnih uradnikov in ko vzdržujemo svoj pravniški slovenski list, je pa stanje slovenščine pri sodiščih, če se ozremo na civilni oddelek, samo toliko zavarovano, da sodišča prve stopnje vsprejemajo in slovenski rešujejo slovenske vloge. Govorimo o (pismenih) vlogah, kajti ustna slovenska beseda, zlasti preprostega človeka, se prerada ponemči in nemški zapiše, da je ni treba slovenski rešiti. Govorimo pa tudi samo o naibolj preprostih vlogah. Že pri tožbah je pa drugače. Na slovensko tožbo ne dobiš vselej slovenske razsodbo niti od sodišč prve stopnje. Dobiš jo sumo, če se tudi tvoj nasprotnik slovenski pravda. Kakor hitro ti pa na tožbo odgovarja nemški odvetnik ali pa nemškujoči sodni uradnik — seveda nemški, četudi zastopa slovensko stranko —, potem ima nemški jezik prednost in ti se moraš zodovoljiti z nemško razsodbo. Tu se kaže nedostatnost jezikovnih ukazov v bengalični razsvitljavi, tu se kaže vsa rjiškavost naših pridobitev za slovensko uradovanje pri sodiščih! Tu ne pomaga nič beliti si glav zaradi tega. Faktum je, da tožitelj ne dobiš zadnji čas nič več slovenske razsodbe, če tvoj nasprotnik noče; ti si, kakor bi rekel Rimljan, „dominus lit is", toda toženec je „dominus linguae", ako je zagovor njegov nemški, pa če je tudi samo slovenska sraka z nemškim pavjim perjem.
Majnika meseca letos smo v našem listu priobčili posebno lep takšen slučaj. Deželno sodišče Ljubljansko je izdalo na slovensko tožbo in na slovenske tužitelji-ve pravdne govore nemško odločbo. Tožitelj jo je vrnil ter prosil, naj se mu še jedenkrat. vroči, a slovenska.   Tej prošnji se ni ugodilo,
a tudi njegovi pritožbi do višjega sodišča v Gradci ne. Sosebno višjesodna odločba pa je bila taka, da so zaradi vsega slučaja naši poslanci z drom. Ferjan-čičem na čelu interpelovali pravosodnega ministra grofa Schonborna v poslanski seji dne* 1?. majnika: „Hoče li njega ekscelenca ukreniti kolikor hitro mogoče to, kar treba, da vzame tema odločbama značaj navodila za druge slučaje, in je li sploh voljan izdati naredbe, s katerimi se bode zagotovila slovenskemu jeziku nezadržna in členu 19. drž. tem. zak. z dne" 21. decembra 1867. I., drž. zak. št. 142, primerna raba pri vseli sodiščih, kjerkoli prebivajo Slovenci?" — Na to interpelacijo pravosodni minister še do denašnjega dne ni odgo/oril. Da bi bil kaj ukrenil po smislu interpelacije, kar treba, da vzame omenjenima odločbama značaj navodila za druge slučaje, na to je zastonj misliti, kajti uprav Ljubljansko deželno sodišče le vedno naprej izdaje nemške odločbe slovenskih tožbenih zahtev v mešanih pravdah. Tudi nam ni znano, da bi bil grof Schnnborn odzval se primerno drugemu vprašanju interpelacije.
Pač pa se nam poroča slučaj, kojega rešitev pri pravosodnem ministarstvu navdaja nas z novim strahom in utegne prepričati tudi naše, posebno pri tem vprašanji zaradi stavljene interpelacije udeležene državne poslance, da morajo napeti drugačne strune. Slučaj, ki ga imamo tu v mislih, jednak je slučaju, ki je bil predmet interpelaciji in o katerem je bil govor v našem listu septembra meseca. Pred okrajnim sodiščem v Orni oži bila je pravda, v kateri je tožitelj upotreb-ljeval zgol slovenski jezik, tamošnji sodnik pa je slovenskega toženca zastopal v nemščini in potem tudi dokazni odlok ter razsodbo izdal v — nemškem jeziku. Tožitelj je še posebe prosil slovenske razsodbe, a ni jo dobil. To mu seveda ni moglo biti po godi in njegov zastopnik, sporninjajnč se besed grofa Schunborna, da naj se njemu naznanijo pritožbe zastran preziranja slovenskega jezika — pritožil se je zaradi tega naravnost do pravosodnega ministerstva. Kako pa se je rešila ta pritožba? Tožitelj je dobil od pravosodnega ministerstva odlok z dne 31. oktobra 1892, It 18875, kateri piše, „da visoko c. kr. pravosodno ministerstvo, pregledavši pravdne  akte, ni dobilo gle d i  na obstoječe
LISTEK.
Z balkona.
(Gledališko pimno.) Milostiva!
Velika nemilost narodnih milostivih obiskujočih nemško gledališče prišla je čez me, ker sem se predrznil in Vam piBal javno pismo I Skrivao ne smem in nečem, očituo pa, kakor je videti, tudi ne. Iocidit in Nežam qui vult vitare Marijaoam!
Mislil Bem, da Vas smem pokarati — saj sva si prijatelja z mladih let, a pušica naperjena Vam, zadela je bolj druge. Kaj morem jaz za to! Dobro je sicer, da Bem prouzročil tako splošno izpoved, toda zdi se mi, da k pokori manjka kesanja. Nekaj greha zbrisanega je pač a tem, da nekoliko odločnih narodnih gospej reprezentuje slovensko žeostvo tudi pri — slovenskih predstavah, kakor opažam a svojega ■adeža na Olimpu, in napredek je tudi imenitni ukrep, ki no ga zadnjič storile pri kavi nekatere narodne gospe. Nek berač, ki je ta ukrep slišal, pravil ga je oodan pri „Divjem petelinu". Ta sklep, rekel je
berač, glasi se: Der Besuch des deutscben Theaters ist uns ein Vergnti^en, des sloveniscben — eiae Pliicht; wir lassen uns nichts befehlent —
Ko je bil berač izgovoril, čul se je v mali sosedni Boblol močen krohot bradatih mož in glasen smeh brhke Nežke. Tisto bradato omizje pa ni slovensko, kamo li narodno in vendar bo je močno krohotalo narodnemu ponosu naših dam. Saj Nemke so drugačne in še precej nemških gledališčuih ravnateljev bo faliralo v Ljubljani, predoo se bo pokazala v slovensko gledališče prva Liubljanska Nemka.
— In še nekaj je pravil tisti herač, ki sedi tudi pri uemAkih predstavah gori na balkonu kot nekak
— ako že hočete — narodni špicel. ^Pretekli torek igrali so nemški igralci Grillparzerjevo krasno dramo: .Des Meerea und der LJebe Welleo.* Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička, menda samo zaradi romantičnega naslova, ker skoro bomo videli, koliko pozna ta umotvor slavno občinstvo nemškega gledališča Ljubljanskega. Ubogi Leander, ki pa ha o ni bil po ukusu uašib krasotic, preigral )e dokaj trd in lesen štiri dejanja, dokler ni koncem črtrtega utonil, kakor mora. Ljubeznjiva Hero šepetala jo nerazumno in brez pravega povdarka hvojo ulogo,
a ker je bila nova moč in ne ravno napačne poaiave, ploskali so jej naši mladiči znatno. Tako bo je končalo, kakor sem že povedal, Četrto dejanje, v katerem utone Leander krog 11. ure zvečer. Igra je v petih činih, toda vsled tehuiških potežkoč pal je zastor koncem 4. dejanji že petkrat in sicer vselej glavni zastol. Kaj je torej naravne jšega, mislilo ja naše občinstvo, kakor da je igra končana : zastor je petkrat pal, L »ander je utonil in ura je jednaJBt f Po četrtem činu dvigne bo torej žensko i moško in biti v garderobe. Ondi pa je stalo par mož izmed igralcev, ki so Hlavno občinstvo pregovorili, naj se vrne, ker igrati je — še jedno dejanje. Hiteli so zopet na svoje prostore a ropotauje je bilo veliko ko so prinesli že mrtvega Leandra na oder. Ostalo je potem občinstvo do konca, a nekateri bo godrnjali domov gredoč, da je pri „Slonu" podel že ves pP.schor-Brilu" in da so bile zaprte že najbolje vi-narne. Ilolie bi bilo, da je imela igra Baiuo štiri dejanja! Tako je pravil berač in končal je: sram me je bilo, ko sem bil ostal sam na prostoru in sklenil sem, da Grillparzerjeve igre odslej čitam raje doma.
Milostiva, kaj naj bi bil pristavil temu pripo-
predpise taćas ni kakoga povoda, ukreniti kaj posebnega" (. . . Bdass das hohe k. k. Justizministerium nach genotnmener Einsicht in die Frocessakten mit Riicksicht auf die bestehenden Vorsehriften derzeit keinen Anlass zu einer beson-deren Verfiigung gefunden hai* . . .).
Kratka je vsebina tega ministerskega odloka, a nam se vidi globokega pomena. Grof Schonborn je večkrat izjavil, da hoče strogo paziti na to, ali se izpolnjujejo jezikovni ukazi njegovih prednikov zastran rabe slovenskega jezika pri sodiščih, in da bode pritožbe reševal tudi v tem smislu. Mi smo bili in smo še vodno tega prepričanja, da je že po dosedanjih predpisih pravdno odločbo izdati na slovenskem jeziku, če je tožba bila slovenska Ali pravosodni minister j«, kakor kaže, drugačnega mnenja. On „glede na obstoječe predpise nima ni-kakega povoda, ukreniti kaj posebnega", ako se slovenskemu tožitelju v navedenih slučajih dopošlje nemška odločba. To j« nevarna autoritativna interpretacija! Čemu bi naj bile v takih slučajih naše pritožbe do pravosodnega ministerstva?
Ako je torej tako, da dosedanji jezikovni ukazi ne vežejo sodišč v izdajanje slovenskih odločeb na slovenske tožbe v utrakvističnih pravdah, ako minister to sam nekako pripoznava, češ za take prekrške jednakopravnosti ne more nič posebnega ukreniti, potem nam je jasno, kako slabo je poskrbljeno za pravice sloveuskegu jezika v obstoječih predpisih. Jasno pa je tudi, da, ker se člen 19. ne zvršuje, treba je za slučaje, o katerih smo govorili, novega, kategoričnega, [splošnega jezikovnega ukaza. Na to meri vsaj po svojem duhu tudi navedena interpelacija. Naši državni poslanci plačali bodo le svoj dolg, ako brez zamude urgirajo rešitev stvari, za katero so se zavezali s svojo interpelacijo. Zgodovina našega boja za slovensko ura-dovanje nam žalihog tudi pri sodiščih kaže, da le tisto je naše, česar nam nobena, še tako zvita rabu-listika odinterpretovati nemore. —
Državni zbor.
Na Dunaj i, 2. decembra.
Že dolgo ni bilo tako živahne in zanimive seje, kakor danes. Govorili so najodličuejši člaui parlamenta in splošno ss je sodilo, da bo levica propadla, zlasti ker so se zelo uplivoi politiki trudi.; pregovoriti Mladočehe, naj se vsaj abjentirajo, a Mladočehi se niso udali, ampak s svojimi glasi o Uočili, da je bil dispozicijski fond odklonjen.
i'osi. Javvorski pravi, da je stališče poljskega kluba znano ter z o žirom na dogodbe zadnjih dnij izjavlja, da poljski poslanci svojega stališča ne bodo zapustili in glasovali za dispozici;ski fond, in sicer zato, ker je državi potreben. Prav iz tega uzroka bodi mi dovoljeno narediti nekoliko opazek k besedam nekega govornika, s katerim želimo ostati v najožji zvezi. Princ Scbvvarzenberg je go v.»ni o dualizmu in sicer malo prijazno. Duulizem je bilateralna pogodna posebnega pomena, ker je prouzroči! sedanjo vuatijo politiko, h katero smo v interesu svoje dežele povsem zadovoljni. Žn večkrat smo izrekli mneuje, da je trojna zveza jedino varstvo avstniskih narodov pred Rusijo. Zato se bomo vselej upirali političnim težnjam, naperjenim zoper status quo  Včerajšnji govor Plen-Tjev je bil zmeren.
vedovauju? Ničenar, ker vesel sem bil tega človeka, ki ve toliko novic in pretekli četrtek bila sva zopet na balkonu skupaj. Lepo je tu na balkonu Človek čuti se tu liki vojaški poveljnik, ki z vzvišenega mesta motri operacije divnih gledalk in brhkih njih nasjirotuikov ; reB ne veš čemu bi se Čudil bolj ali mavrici pisanih oblek, ali blisku perspektivu V in žarkih oči ali — praznosti sedežev. Tu, milostiva, pregledate do mala vse, posebno pa prednje lože v vseh treh oddelkih. Spodaj ste „komandendii" loži, v prvem reprezantacijski loži deželnega predsednika in glavarja, gori pod streho pa nekateri naši dramatični očetje, motreč občinstvo in igralce, premišljujejo tež-kočo svojega narodnega bremena.
Izmed teh znamenitu je posebno loža deželnega glavarja in sicer zaradi raznovrstnosti glavarjevih namestnikov. Glavar ima namreč pogosto nujne posle, da ne more k predstavura: danes treba studirati kak nagovor, jutri razmotriti temo Kočevskih zdravuikov itd. Ob takih večerih je torej jako živo v glavarjevi loži, plinova svetilka obseva britku sable, srebrne in druge zvezdice, male brkice itd., kur vse je za lepšo polovico občinstva gotovo bolj zanimivo kakor častita brada deželnega glavarja I In
Ali je res nastalo nesporazumljenje mej vlado in Plenerjevo stranko, tega nečem preiskovati. Stranka toži, da jej je vlada neprijazna; jaz bi lahko tudi za nasprotje tega navedel dokazov, gotovo pa ni bilo prav, da je Plener primerjal Taafiea Capriviju in Wekerlu. Plener omenil je tudi snovanje trdne večino in meni se vidi, da je Plenerjeva stranka zlasti zato nezadovoljna, ker vlada ni hotela ali ni mogla sestaviti take večine. Za sestavo večine treba Štiri pogoje izpolniti. Prvi pogoj je program, drugi jednaka vrednost strank, da bi katera ne hrepenela po suprematiji, tretji pogoj, da so dotične stranke dovolj številne in četrti, da se iz večine ne izključi nihče, kdor vzprejme program. Na podstavi teh pogojev sestavljena je bila večina, ki je poslovala 11 let, delovala za jednakopravnost in avtonomijo ter se upirala prepoteuci nekdanjih uetavo-vercev, držeč se načela: discite sapientia utoniti. Te večine ni sestavila vlada, ampak sestavile so jo stranke in ta večina delovala bi lahko še danes, da je nista zdrobili dve okolnosti. Vladi se je očitalo, da je strankarska, ona pa se je držala principa, da mora stati nad strankami, in to v svojo škodo. Vrh tega so premenili češki poslanci svojo politiko in začeli opozicijo in novo politiko glede tnejnarod-ii.h razmer. Tudi danes bi se dala sestaviti večina na podstavi omenjenih pogojev, katerim je pridružiti vsled premenjenih razmer še jeduega, namreč samo-zatajevaGje in razsodnost. Program novi večini se nam je naznanil. Skusil sem sestaviti primerno večino, a ni se mi posrečilo — in PJener ve zakaj, ker on ni hotel vzprejeti gori označenih pogojev. Tudi pri adresi ni bilo doseči jednstva Je li danea mogoče — ne vćm. Morda je mogoče, na vsak način pa zelo težko. Mi smo z vladnim programom zadovoljni, s katerim se je izreklo, naj se odlože za sedaj narodna in politična vprašanja ter rešujejo samo gospodarska in legislatorna. S tem programom smo zadovoljni, ker je deželi na-i v korist, čim pa se je pokazalo, da ni mogoče sestaviti trdne večine na tej podlagi, ohranili smo si nevezane roke in ua tem stališči ostanemo, dokler se ne,posreči sestaviti take večine, kakeršno sem opisal.
Posl. dr. H ero Id dokazuje, da tako važnega vprašanja ne smejo soditi stranke same, ampak narodi. Gibanja naroda češkega, katero je dobilo pri zadnjih volitvah vidnega izraza, ni zmutrati za strankarsko, ampak za fazo, kakeršne se večkrat poja vijo v Življenji narodov. Govornik pravi, da vodita njegovo stranko načelo državnopravne samostalnosti Češke in načelo jeduakopravnosti. Princ Schvvarzeu-berg nam je sicer svetoval, naj ne tiramo reči do skrajnosti, a odgovarjati mu je lahko s tem, da je narod češki itak tako potrpežljiv, da je njegova potrpežljivost postala prišlo vna. Potrpežljivost pa ne sme biti tolika, da bi mi radi hipne prijaznosti opustili svoje dosedanje postopame; to bi bilo le mogoče, da je stranka kaj dosegla. Govornik dokazuje, da se stranka njegova ne more pridružiti drugim strankam in sestaviti ž njimi večino, dokler nima gotovosti, da bodo vlada in dotične stranke premenile svoje vedenje proti narodu češkemu Narod češki ne vegetira, ampak živi, zdrav in krepak. Parlamentarno krizo moči je rešiti le Če se oživotvori avtonomija dežel in jednakopravnost, dokler se to ne zgodi,   ostane   kriza permanentna,
vender se mojemu prijatelju beraču jaku Čudno vidi ta — uporaba reprezeutaciske lože. Moj prijatelj pravi, da je s svojo malho Že precej sveta prebodi! in po milosti tega ali onega dobrotnika prišel tudi v marsikako gledališče, a vselej iu povsod da je videl v reprezentacijskih ložah le dotičnega dostojanstvenika z gospo soprogo ali pa z odličnimi gosti. Iu tudi to je pristavil moj sosed, da taka mnogobrojna reprezentacija kranjske dežele mora žeuirati tudi gospoda deželni ga predsednika v oficijelni loži vis a-vis Toda, kaj ve tak berač o tem, kaj se „šikau in kaj ne. Saj trdi celo, da bi jedna izmej ostalih dveh lož deželnih odbornikov pristojala prav za prav reprezentaciji stolnega mesta Ljubljanskega. Pa to ni nič, naj pa g. župau lepo prosi g. dežemega glavarja in morda bo tudi njega povabil včasih v svojo „veprezentaciisko" ložo. Lepa beseda lepo mesto najde. — Ravno ko sera hotel izraziti tistemu beraču te iu jednake svoje pomisleke zoper njegove nazore, tedaj pa je pozvonilo, tisti nagajivi zastor se je vzdignil in omolk-niti sem moral. — Na svideuje torej, milostiva, iu brez zamere zaradi čenčavosti mojega berača 1
J u 8tU8.
dotlej pa naj konservativni veleposestniki tako kakor Mladočehi delajo opozicijo. Saj se tudi na Madjar-skem združujejo razne stranke iz taktičnih uzrokov. Vlada nasprotuje državnemu pravu češkemu z veliko silo, tudi češkemu narodu je nasprotna ter ga je na Moravi in v Š lezi ji izročila na milost in nemilost nemški manjšini. Nemška levica trdi, da je zmerna stranka, a ta njena trditev je neresnična, ona ni zmerna stranka, sicer pa ni to nikakeršno očitanje, kajti zmernost je slabost. Ali je morda zmerno, da hoče levica sprttvo zoper voljo vsega češkega naroda? Levica bi rada, korak za korakom, reatizovala svoj program, a ker je grof Taaffi venderle tudi človek, se ne da izpodriniti. Mladočehi glasovali bomo zoper dispozicijski fond, da izrazimo svojo nezadovoljnost n tisto politiko, katero je prav levica vedno tirala U«roki, katere je navedel Plener za to, da bodo levičarji glasovali zoper dispoaicijski fond, niso bili niti dostojni, niti elegantni. Zakaj se pa levica boji opozicije? Kajti sedaj nameravate samo opozicijo, storiti tega še nečete. Kakšen konflikt naj pa še nastane, da to storite? Ako imate uzroke za to, da začuete opozicijo, potem jo začnite, ako pa nimate uzrokov, potem se nikari ne bahajte. A vi ne pojdete v opozicijo, ker tega niti ne morete storiti, in ostali bodete tam, kjer ste sedaj. Zašli ste v zagato in no morete več iz nje. (Burno odobravanje.) Dvomim, da se vam posreči, najti izhod. Bore malo ste se naučili tekom zadnjih let, pozabili ste, da so slovanski narodi puštali zreli iu da večina avstri|skega prebivalstva, večina nemškega naroda ne mara gospodarstva levice. (Viharno, dolgotrajno odobravanje in klici: Nikdar)) Vi tfrjate stalno večino in zautevate, naj grof Taafia ukuže potrebnim elementom, da se vam pokore. Ne dvomim, da bi vam grof Taaflh storil to uslugo, da mu je to mogoče, a resue stranke, kakor sta poljski iu Hohenwartov klub, morale bi odkloniti tako zvezo. Premišljujte torej o svojem položaju v Avstriji, a resno. Morda se prepričate, da vaša stranka ne more več vzdržati svoje supre-matije v Avstriji iu v nemškem narodu. To je kazen, ker pte pozabili to, kar vam je nekdaj pomagalo do upliva, ker ste pozabili svobodo. Posl. Kronuvre.tler nas je opornima I, da nikdar ne pozabimo ideje svobode. D isti umestneje bi bilo, da je dal tu svet njemu bližji stranki, a prepričan na| bo, da smo in borno mi vedno visoko držali zastavo svobode in narodnega prava. Specifično češki naš program s!o e: Popolna jednakopravnost Levica naj opusti svoje predsodke zoper češko državno pravo, naj'to vprašanje trezno uvaži in osvedočila se bo, da bi bito češko dižavno pravo Nemcem na Češkem tako koristih«, kakor Čehom in celi monarhiji. Tudi ko se ju upeijal dualizem, bali so se mnogi, in vender se ni nič zgodilo, sicer pa razmerja mej državnima polovicama ni zmatrati ue-premenljivim. Vsako pravo s * razvija. Sainostoinusti Ogerske se ne smemo dotakniti, razvoj razmerja mej avstrijskimi deželami pa je druga, notranje-avstrijska stvar. Politika negacije, katere se drži Plener glede Češkega državnega prava, ne bo ovirala češkega naroda pri izpolnjevanji historične njegove misije. (Burno odobravanje.)
Pusi. grof II o h ■ n w a r t: Najvažnejša dogodila zadnjih dui je uakratui upor lovce. Govor, s katerim je Plener skušal to pojasniti, utrdd je naše prepričanje, da je levica ravnala brez pravega uzroka. Uzrok je bil baje eadoji govor ministerskega predsednika. Plener zanesel je sem tudi punktacije, ki spadajo pred drug forum. Plener je sam 17 uo-vembra izjavil, da stoji njegova stranka na tistem stališči, kakor v začetku zasedanja. Od tedaj do danes se pa glede punktucij ni kar nič zgoddo. Kako se more torej Plener sklicevati na punktacije, da opraviči zaduii svoj korak. Piener se je tudi nad tem »podtikal, da je Taall;e kuj odgovoril Schvvurzenhergu, njemu pa ne. Schvvarzeuherg je vlado vprašal, ali misli imenovati češkega ministra, Plener pa ni ničesar vprašal. Pleuerju tudi ui všeč, da grof T.iidVo o svojem govoru ui prej obvestil ministra Kueuburga. Ne vem, ali je to dolžan storiti, pritožba se mi vsekakor vidi komična. Plener je tudi rekel, da bi se z imenovanjem češkega ministra pretnenilo razmerje Bil v ministerstvu in trdil, da mu pristoja pravica ugovarjati. Zdi se mi, da je stvar malo drugačna. Po odstopu Pražaka pre-metiilo se je razmerje v ministerstvu očitno v našo škodo, torej imamo v prvi  vrsti mi pravico zabte-
W~ Dalje v prilogi. ~^MI
Priloga .,81oven8kemĐ Narodu" St. 277, <inć 3. decembra 18*12.
vati, da se to premeni, zlasti ker je v ministerstvu levica pridobila Se jedno zaslombo. Če pa trdi Plener, da ima pravico ugovarjati, potem ne vćra, kako pravo je to, izjavljam pa, da ne bomo nikdar pripoznali takega prava, niti kakemu posamniku, niti kaki stranki. Plener je Se nekaj omenil, namreč to, kar je rekel princ Scbwarzenberg o dualizmu. Schvrarzenberg govoril je samo v lastnem imenu. Konservativna stranka bo rada potezala se za prava Ogerske, zahteva pa popolno reciprociteto. Dokler je v ogerskem državnem zboru stranka, ki deluje odkrito zoper dualizem in tirja personalno unijo, dokler celo vladni listi pri vsaki priliki grozd s personalno unijo, dotlej nima Ogerska ni najmanjše pravice pritoževati se, če se tudi v nas reče beseda, katera gospodi onstran Litve ni po volji. Plener je pa tudi govovil o koalicijskem ministerstvu in o koalicijski vladi. Koalicijsko ministerstvu Imamo že sedaj, koalicijske veČine pa ni moči sestaviti potem izvenparlamentarnih obravnav. Če ima Plener primeren program, naj ga predloži, komandirati pa vlada v tako večino ne more nikogar. Levica je parlamentarno delovanje motila po nepotrebnem in to je globoko obžalovati.
Miuisterski predsednik grof Taaffe: Z odrom na razne izjave čuti vlada potrebo, precizovati znova svoje stališče. Vlada stoji na podlogi ustave in ne bo tega stališča zapustila. Tudi razmerje z Ogersko zmatra za dognano in stalno organizacijo. Zato tudi ne kaže povdarjati tega pri vsaki priliki. Glede" sedanje situvacije je samo to izjaviti, da se vlada drži prestolnega nagovora z dne 11. aprila 1891. V kupno delovanje vseh zmernih strank je najbolje sredstvo, da se sestavi tudi od vlade kot potrebna spoznana trdna večina. Vlada se bo v tem oziru trudila kar najbolj mogoče, in bo vestno izvrševala svoje dolžnosti ter zlasti na Češkem delovala na to, da se doseže sprava. Ker se vlada ozira na državne interese, zato dovolitve ali odklonitve dispozicijskega fonda ne zmatra za tako važno, da bi moglo to uplivati na nje načela in pre-meniti nje stališča proti zmernim strankam v tej zbornici.
Posl. Scheider izjavi s primernimi napadi na Žide in na ministra Gautscha, da bo stranka njegova glasovala za dispozicijski fond, samo da ne podkrepi najbolj sovražeoo stranko, nemške levičarje.
Posl. dr. Pa t ta i obsoja liberalne težnje glede mešanih zakonov in pravi, da se take nakane, kakor na Ogerskem, pripravljajo tudi v nas. Krščanski socijalisti glasovali bodo za dispozicijski fond, ne da bi vladi izrekli zaupanje, ampak le da bi dali izraza mišljenju večine prebivalstva, katera ne dovoli, da ■e vzame državi kristijanaki značaj in ker ne kale krepiti stranko, ki je gospodarski Škodljiva, narodno pa nekoristna.
Potem govore še poslanci Plener, Hauck, princ Schvrarzenberg in poročevalec M e z n i k, katerih govore priobčimo v ponedeljek. Poni. dr Heilsberg predlaga, nsj se glasuje po imenih. Z a dispozicijski fond so glasovali člani poljskega, Hohenvrartovega, in Coroninijevega kluba, krščanski socijalisti, trentinski klub, Malorusi in nekateri divjaki. Zoper dispozicijski fond so glasovali le-vičarii, nemški nacijoualci, vsi Mladočehi, vsi člani kluba neodvisnih h rvatskih in slovenskih poslancev, Staroceh dr. Zucker in Lienbacher.
Zbornica je odklonila dispozicijski zaklad s 167 proti 146 glasom.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Politični razgled.
Notfrtftiije dežele.
V Ljubljani, 8. decembra. Situvacija. Izid glasovanja o dtspoilcijskem fonda je vladne kroge in udane jej stranke močno presenetil. Sodi se, da bo levica resno začela opozicijo, ker je grofa Tasffea isiava ni utolažila; odklonitev dispozicijskega fonda je zasluga Mladočehov, kateri se niso dali zvabiti v vladni tabor. Levičarji so bili v debati moralno uničeni. — Ali bo grof Ta*tla mogel sestaviti novo večino brez levičarjev, sli ne, je nerešeno vprašanje, skoro gotovo pa je, da ostane vlada na krmilu, nsj ima na razpolaganje parlamentarno večino, ali nsj je nima, kaiti tolike moči nima asi parlament, da bi mogel odatrauiti ministre, kadar bi se posUncem sljubilo. — Z druge strani se čuje, da ostane vse prt starem. Levice da je pri dispost-cijskem fondu Is demonstrirala, ds pa rssso ne misli
na opozicijo, ampak se ho mirno zoper unregla pred vladni voz, k večjemu, da ji bo grof Taaffe radi lepšega dal nekoliko mastnih koncesij Grof Kuenburg. Razni listi naznanjalo, da je vlada sklenila predložiti cesarju v odobrenie ostavko zaupnega ministra levičarjev grofa Kueuburga. Dotično naznanilo se razglasi teki.to prihodnjih dnij.
Tlimo«* fttfr«aftv«v.
Francoska kriza še vedno ni rešena. Brisson neče prej sestaviti ministerstva, dokler ue konča preiskovalna komisija svojega dela. Komisija zasledila je nekaj podatkov, s katerimi je moči dokazati, da se je več milijonov razdelilo mej poslance, kateri so potem glasovali za panamsko družbo. Sodišče se brani izročiti komisiji te akte, vsled česar je nastalo novo uasprotstvo. Vlada je baje Že uktenila odstaviti energičnega načelnika generalni prokuraturi Quesnay de Beaure-pairea. Pokazalo se je tndi, da |e v pananiBki škandal zapletena tudi klerikalna stranka, /lasti nekateri višji Rimski prelati so skrajno kompromitirani. Italijanska zbornica.
Poljedelski minister podal ,e v zadnji seji pojasnila glede vinske klavzule v trgovinski pogodbi italijansko avalnjski in izjavil, da je za Italijo jako ugodna. Svojo trditev podkrepil je minister tudi s številkami, navajajoč, da je Italija leta 1891 upe Ijala v Avstrijo vsega vkupe 15 000 hektolirov vina, letos pa, odkar je v veljavi vinska klavzula, torej nekaj mesecev, celih 360.000 hektolitrov. — Te Številke govore* jasneje nego vse pomirljivo besedi čenje, da vinska klavzula ne bo našun vinogradnikom nič škodovala.
Kriza na Španskem.
Zaradi neke malenkosti nastala je nevarna kriza. Miuisterski svet je hotel župana in podžupana Madridskega postaviti pred sodišče in razpustiti občinski svet, ker so se dogodile razne nezakonitosti. Radi tega nastal je razpor v mmiHterstvu, tako da so se nekateri člani odpovedali. Pa tudi župan in podžupan odstopila sta prostovoljno, kar je prebivalstvo do »krajnosti razburilo Nastali bo izgredi, katere so orožniki in vojaki le težko udušili. Razburjenost v mestu je velikanska, vsa garnizija je pripravljena, izgredniki se zbirajo na raznih mestih in policija vzdržuje red le težko. Dati se je velikih izgredov in ker je vse zakrivila vlada, sodi se, da bo ministerstvo odstopilo.
Dopisi.
Is Celfa 1. decembra. [Izv. dop.] (Nove železnice. J u stična imenovanja. Jubilej Celjske avtonomije.) Število štajerskih železnic se bode ta mesec zopet pomnožilo. Dne 15. decembra t. I. odprla se bode ozkotirna železnica Poličane-Konjice. Tudi ta proga teče, kakor Savinjska železnica in železnica Grobelno Rogatec izključno po slovenskih tleh, pa nobena postaja ne bode imela slovenskega napisa. Na savinjski železnici naletiš pač lahko madjarske in italijanske napise ali o slovenščini ni sledu. Tako je blagovolil ukreniti naš, slovenskim Štajercem tako prijazni deželni odbor pod vodstvom znanega ^štajerskega vojvode" grofa VVurmbranda. Toda ne pritožujmo se, ko se tudi Vam pod narodnim odborom ne godi mnogo bolje. Poslednje vesti o kranjskem deželnem odboru vzbujajo mej štajersko inteligencijo izredno pozornost in —
Premembe v vladi nas kmalu ne bodo več zanimale. Postopanje višjih krogov osobito v pravosodnem ministerstvu tudi pod liberalno vlado ne bi bilo slabeje. Iz pravosodja je pač izginil duh Heinricherjeve dobe ali v personalnih vprašanjih je sedanja doba nam osobito sovražna. Pokazalo se je, da je bil ves levičarski hrup ob imenovanji dvornega svetnika Abrama iz trte izvit. Mi ne čutimo nič tega imenovanja. Ne dovolj, da so nam celo iz Koroške usilili v popolnoma slovensko Šmarije slovenščine nezmožnega notarja, da imenovanje za Laško ni nič bolje, so imenovanja v sodnijskem osobju vedno še taka, kakor v najslabših časih opozicije. Mislimo namreč imenovanje za okrajnega sodnika v Ptuji, katero je vse iznenadilo. Izvršuje se še vedno nekdanja taktika Waserjeva, po kateri se v južno Štajersko ur i vajo slovenščine nezmožni Nemci, slovenski štajerski pravniki pa na Kranjsko. Saj je vender več kot znamenito, da je na celem Štajerskem jeden jedini sodniški avekultant, ki je do cela zmožen slovenščine in še ta uživa koroški adjutum. Waserjeva praksa rodi svoj plod.
Pred seboj imamo zopet imenovanje za svetovalca Celjskega okrožnega sodišča in za jednega .pristava pri Celjskem okrajnem sodišču. Prepričani smo, da se nam bode utlačil zopet kak Nemec, ki niti čitati ns bode znal slovenščine.   Potem pa se
bode zopet delalo po starem. Škoda, da ne moremo izdati zbirke tistih neprostovoljnih dovtipov, katere delajo sodni uradniki, ki občujejo z ljudstvom, čegar jezika ne razumejo. \Vippchen nikdar kaj tacega skupaj ne spravi.
Naši Celjani praznovali bodo v kratkem petindvajsetletnih svoje avtonomije. Imajo prav. Kajti da ne varuje avtonomija njihovih nasilstev, bilo bi njihove slave že davno konec. Pod varstvom avtonomije pa se jim je posrečilo sterorizirati do malega vse pošteno meščanstvo in obrtnike. Toda „svaka sila do vremena". Oglašajo se že zdaj nezadovolj-neži o čudnem gospodarstvu zadnjih let, ko se na-kupavajo za drage novce krčme, ker jih je strah, da padejo v slovenske roke, mesto pa se pri tem pogrezuje v dolgove. Njihova lastna dejanja jih bodo s poti spravila.
S Koroškega, 30. novembra. [Izv. dop.] (Prvi pojavi nemške kulture po „ P a rte i-taguu.) Bil sem dne 13. t. m. v Železni Kaplji, ko se je vršil nemški „Parteitag- v Celovcu. Stanovanje sem si vzel v gostilni pri Niederdorfer-ju, in tam sedli so se ta dan imenitni gospodje: Svečar Pacher, trgovec Josip Majdič, živinozdravnik Zluder-man, gozdarski pomočnik Thurn Valsassinijev in drugih več. Bil je v gostilni tudi nek Tirolec, in ker sera bs mu predstavil kot Ljubljančan, mi je pravil, da je bil tudi on nekaj časa tam in sva na to nekoliko slovenskih besedij spregovorila. Ko so omenjeni gospodje začuli slovensko govorico, prične Žluii< rman hitro na mene hujskati z besedami, da bode kmalu konec Slovenije, ker tega pasjega jezika ni mogoče poslušati itd., kakor že ti »omikani" ljudje znajo. Jaz sem jim le počasi in mirno odgovarjal ter jim svoje obžalovanje izrekel nad takim govorjenjem, omenil pa tudi, da me besede takih neotesaucev ue spravijo kvišku in da sploh pošteni Nemci ne morejo ponosni biti na take kriča&e a la Žluderman (Schludermanu), Majdič, Paher itd.
Drugi dan sedel sem ravno v tej gostilni v družbi gospoda župnika, s katerim sva se slovenski pogovarjala. Ko pa gospod župnik odide, pride v prvo Bobo neki človek, ki vpraša natakarico z besedami: HIst der noch da V14 — na kar mu ta odgovori: „Fitlher t iittens do sein solleu, hattens echt windisch spreehen kert.".
Sedel sem sam pri mizi. Kmalu na to pride živinozdravnik Žluderman, za njim pa se nekaj časa potem pridrvijo gospodje „partaitagovci", ki so došii iz Celovca, in sicer: gozdni oskrbnik graščiue Thur-nove Waidbolz, trgovec Morokutti in Lučavnik, oskrbnik cementne tovarne, kakor tudi neki Zauchen in že prej omenjeni svečar Paher, ki sicer rad slovensko duhovščino nadleguje s svojimi slabimi izdelki. Ta Paher je tedaj hitro te gospode opozoril na to, da je neki „vvindischer Hetzer" tukaj, in knmaj da stopijo v sobo, že pravi Paher: aDa ist er ja-, na kar me začne VVaidbolz fiksirati, in sicer tako izzivajoče, da sem takoj vedel, da hoče z menoj kak prepir začeti, v tem hipu pa pride tudi že natakarica in pravi, da me gostilničar prosi, v kuhinjo priti, ker mi ima nekaj povedati. Jaz sledim res temu povabilu in ko pridem v kuhinjo, mi reče gostilničarica, da naj grem gori v spalno sobo večerjati, ker ti gospodje ne mislijo nič dobrega z menoj početi. — Ko to čujem, odšel sem, občudujoč to toliko hvalisano nemško kulturo, po plašč in jo vdaril v spalno sobo. Ker ti olikanci (?) niso mogli drugega storiti, so do jutra tako ropotali in razgrajali, da nisem mogel spati. Predno sem se odpeljal, me je gostilničar Niederdorfer, kateri se je bil tudi udeležil „Parteitaga" v Celovcu, nagovarjal in prosil z besedami: „Machen Sie keine Notiz von dem Vorgefallenen", jaz pa sem mu rekel, da to mora na dan, da bode svet vedel, kak „mir" da vlada sedaj na Koroškem, kdo da je pravi .Hetzer" in kake koristi donaša nemški „Parteitag11.
Slovenski potovalec. Ia Gorice, 1. decembra. [Izv. dop.] (f Carlo Favetti. — t J os i p ina Bo I k o.) Danes ob 6. uri zjutraj umrl je nagle smrti glasoviti .u> stni tajnik goriški Carlo Favetti, mož velikega poli-litičnega pomena za naše Lahe, mož glasovite preteklosti in delavnosti za italijanstvo ob zahodni avstrijski meji. Včeraj je Sel po svoji navadi v urad, kateri je zapustil Se le ob 6. uri zvečer; ob 8. uri šel je ves zadovoljen v gledališče poslušat slavljeno vijolinistinjo Teresino Tua, po koncertu je Se večerjal in Sel spat. Ob 2. uri popoluuoči napadla ga je njegova navadna srčna bolezen tako hudo, ds je
ob 5. uri zjutraj izdihnil svojo dušo. — Rojen je bi i 30. avgusta 1819.
Mož je bil sad 40 let v mestni službi; on je bil v mestni hiši — vse, ker jedini on je vedel in znal za vse, kar se je zgodilo in kar se nijzgo-dilo v dobi, odkar ima goriško mesto svoj statut. Da je naše mesto prišlo skoro že na boben, to je deloma tudi njegova zasluga.
Carto Favetti je bil Italijan od nog do glave; jednako je vzgojil svoje sinove, ki so jo kar po vrsti popihavali tjo čez mejo, ko je bilo treba nositi vojaško suknjo. — Tudi on je 1. 1866. kar čez noč opustil svojo službo ter ušel v Italijo; pomi-loščen vrnil se je 1. 1871. zopet v Gorico — na prejšnje mesto. Goriški Lahi so ga sijajno sprejeli zopet v svojo sredo.
Naši Lahi po pravici prištevajo pokojnega Favetti j a mej svoje najboljše sinove; tako doslednega moža v vseh svojih delih, v ovojem mišljenju in čustvovanm ui lahko najti. In na to stran nam je Favetti lahko vsem v najlepši izgled: kaj je doslednost On je vroče ljubil svojo Gorico, vroče ljubil — . — — . — — . — kot najboljši italijanski sin. Zato ga vsi Italijani tudi tam čez raeio visoko čislajo.
Mož je bil tudi literarno delaveu. L. 1850. in 1851. je izdajal „11 Giornale di Gonzia", pisan v liberalnem duhu. Jako rad je zlagal pesni v furlanskem narečji, katero je imel tako v oblasti, kakor malokdo. Poezije njegove se odlikujejo po izredni dovtipnosti. Zadnje dni se je ravnokar pripravljal, da izda svoje spise v Vidmu
Danes ob 5. uri zvečer imelo je mestno starešinstvo izredno sejo, v kateri je sklenilo, prirediti mu sijajen pogreb, kakeršuega Gorica že dolgo ni videla. — Današnji „Corriere" je ves črno obrob ljen. Vsa laška društva izdajala bo posebna naznanila o Favettovi smrti. — Naši Lahi žalujejo — in prav imajo, ker takega moža ne bodo več imeli. — Pogreb bo v soboto ob 2. uri popoludne.
Pa tudi mi Slovenci žalujemo ob mrtvaškem odru jako drage nam osebe. Sinoči ob 5' t. uri zvečer je namreft umrla gospodičina Jos. Bolkova v 19. letu staroBtr. umrla je za sušico, ki je v par meneih stimula blago živl]enje. Pokojnica bila je jako izobražena in v društvih nenavadno dobro došla prikazen.
Rodbina Bolkova (iz Crnič) je v dveh letih zgubila že drugo odraslo hčerko. Izgledno narodni rodbini naše najglobokejše sožalje! — Pogreb bo jutri, v petek, ob 1. uri popoludne. Truplo se prepelje v Ćrniče. — Lahka jej zeml|ica!
— ski. —
DomaČe stvari.
— (Poljanska občina contra „S loven ski Narod".) Pod tem zaglavjem priobčil je „Slovenec" v svoji sinočni številki z vidnim veseljem precej obširno poročilo v posebni rubriki. Poleg vsebine popravka, ki bo Slovenčevi gospodi prouzročil izvestno še jako nevesele čase, posvečen je večji del poročila govoru zastopnika javne obtožbe, c. kr. avskultanta g. dra Henrika Stepančiča, v kolikor je bil namreč ta govor političen ter naperjen zoper narodno-napredno stranko. Mi moramo priznati, da je poročilo v tej točki povsem avtentično, kar je le zaradi tega nekoliko čudno, k r so taca s, ko je govoril javni obtožitelj, bili navzočni v sodni sobi le sodnik, zapisnikar, obtožitelj, zastopnik obtoženca in Poljanski župan in poštenjak Urban Pintar, ki pa tistega, zanj komaj razumljivega govora izvestno tudi ni „stenografiral", kakor ga tudi z a p i s n i k a r n i. Poročevalca pa, kakor rekoč, tudi ni bilo navzočnega in zategadelj „Slovenec" tudi o našem zagovoru in o odgovoru našepa zastopnika dra. Trillerja na politično veroizpoved g. dr. Stepančiča ne ve ničesar povedati. Mi smo sicer tega mnenja, da uprav „Slovenec" nima uzroka in causa popravkov na solnce hoditi, vender pa ga zavidamo za taka avtentična, četudi nepopolna poročila — iz sodne dvorane.
— (Frančišek vitez Močnik f.) Piše se nam iz Gradca: V sredo, dne 30. listopada t. 1. ob polu dvanajstih, umrl jo v Gradci upokojeni c. kr. deželni šolski nadzornik Frančišek vitez Močnik, ki je izza svojega delovanja na Kranjskem in Štajerskem Slovencem v najboljšem
spominu. Rojen je bil v Cirknem na Primorskem
j '4 kiba^sn (Toru nsjorj ittt V du      ia u*h m lafie?
wj «i/ ,obud oilrt miselno aulia j'oIim'uu *jvo^*(u h(
dne 1. vinotoka I. 1814. kot sin kmečkih starišev. Dovršil je v Ljubljani gimnazijske in bogoslovske študije, a ni se dal posvetiti, ampak ustopil je 1. 1837. kot učitelj na glavni šoli v Gorici, kjer je bil 10 let. Mej tem napravil je 1. 1840 modro-slovski doktorat in bil 1. 1846 imenovan profesorjem matematike na tehniški akademiji v Lvovu in 1. 1849. na vseučilišči Olomuškem. Leta 1851. pozval ga je grof Thun kot šolskega svetovalca in nadzornika narodnih Šol v Ljubljano, od kjer je prišel I. 1860. v Gradec kot nadzornik narodnih šol in realk na Štajerskem in Koroškem. Leta 1871. ustopil je v pokoj ter bival v Gradci v svoji hiši, Kroisbachgas.se št. 5. Močnik je jeden največjih šolskih pisateljev avstrijskih. Njegove računske knjige rabijo se, začenši I. 1846. v vseh nižjih in srednjih šolah in v vseh avstrijskih jezikih. Cesar odlikoval je ranjkega 1. 1862. z vitežkim križcem Fran Josipovega reda, 1. 1871. pa z redom železne krone III. vrste ter ga povzdignil v viteški stan. Večna slava njegovemu spominu I Ljubil je tiho a zvesto svojo slovensko domovino ter gmotno podpiral naše šolstvo. — (Poročevalec teh vrst hrani svojeročno pisane životopisne črtice pl. Močnika ter namerava slovenskemu občinstvu priobčiti ob priliki popoln životopis slavnega rojaka.)
— (Dvojna mera?) V 260. številki našega uradnega lista objavljen je natečaj za izpraznjene dijaške ustanove in sicer samo v nemškem jeziku, kar je že na sebi neopravičeno, ker so razpisane ustanove namenjene po večini slovenskim dijakom. A še nekaj druzega nas je osupnilo pri tem natečaju. Na 13. mestu razpisana sta prvo in drugo mesto Fran Kotnikove visokošolske ustanove po 380 gld., s pristavkom, da je smeti podeliti te ustanovi izključno le visokošolcem slovenske narodnosti in s slovenskim maternim jezikom ali pa Slovanom v obče, da so pa Neslovani izrecno izključeni od kompetence. Na 33. mestu pa sta razpisani dve Ivan Stampfelnovi ustanovi po 100 gld. izrecno le za Kočevce z nemškim maternim jezikom. — Sedaj pa pride tisto, kar nas je'osupnilo. Koncem natečaja določa se namreč, da morajo prosilci za Stampfelnovi ustanovi doprinesti poleg drugih izkazil tudi dokaz nemškega maternega jezika. Od prosilcev za Kotniko vi ustanovi pase ne zahteva poseben pismen izkaz slovenske narodnosti in slovenskega maternega jezika. Kako to? Kdo bo pa pri teh zadnjih razsojeval, je-li so Slovenci ali ne? Za sedaj je to vprašanje morda res Je akademično, ker pri-stoja prezentacija deželnemu šolskemu svetu. A pri naših razmerah priti bi utegnil tuii čas, ko bo deželni šolski svet le navidezno ali pa le „v drugi vrsti" naroden. In tedaj postala bi oblast, razsoje-vati o narodnosti prosilca brez pismenih dokazil, lahko jako nevarna. Prosimo torej tudi tu jednako-pravnosti !
— ( D r ž a v n o z b o r s ke dijete v zlatih kronah.) Pri zadnjem izplačevanji dijet državnim poslancem dobili so vsi poslan ji deloma izplačane dotične svote v zlatu. S tem je finančni minister, če tudi le v omejeni meri, pričel oficijelno izplačevanje v zlatih kronah. Polagoma bodo torej začele zlate krone prihajati v vedno širje kroge. Začetek je storjen, naj bi jih bilo prav obilo, ki bodo prišle mej nas in naj bi krepko odmeval po vsi Sloveniji klic: Prvo krono družbi svetega Cirila in Metoda!
— (Krooin dar družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali slovenski državni poslanci gg. Kluo, M. Vošnjak, grof Coronini Alfred, Povše, Pfeifer, dr. Ferjančič, Globočnik, dr. Gre-gorec, Kušar in Robič, vsak 20 kron v zlatu, skupaj 200 kron. Prisrčna hvala! Vodstvo.
— (Slovensko gledališče.) Jutri v nedeljo bode dvajseta slovenska predstava v deželnem gledališči. Kakor smo že naznanili, predstavljal se bode Raimundov vedno mladi „Zaprav-ljivec", priljubljena ljudska igra s petjem v 3 dejanjih, Ui se bode šele na velikem gledališkem odru dala dostojno vprizoriti, kar je bilo težko mogoče na tesnih čitalniških deskah, kjer se je igrala zadnjič prod pvemi leti. — Prihodnji slovenski predstavi bodeta v sredo dne 7. in v soboto dne 10. t. m. Dr. Ipavčeva izvirna lirična opera v 3 dejanjih „Teharski plemiči" pride gotovo na vrsto v teku tega meseca, kakor hitro pridejo z Dunaja nove dekoracije. Dan prve predstave nazuanili hodemo pravočasno. Kmalu po novem letu pa budemo čuli Mascagnijevo slavno opero -Cavalie-
ko        i:   It •hTjo sooa man ".»a jo ,»>frw
m ttn oiatoS    .       1 •« <>  K.o. ?l od      tit.i r> iim
ria Rustičan a" za katero se prično poskušnje te dni. — Jutri je začetek ob 7. uri zvečer.
— (Veliki koncert .Glasbe ne Matice") bode 15. decembra v deželnem gledališči. Sestavljen bode primeroma iz takih točk, kakeršne so bile v/ lanskem i mskem koncertu v dvorani filharmoni-škega društva. Orkestralno spremstvo moških in mešanih zborov je prevzela godba slavnega domaČega peš polka.
— (Peviki zbor .Glasbene Matice") ima prihodnjo skupno vajo v ponedeljek, 5 t. m. ob osmih v telovadnici druge mestne ljudske šole na Cojzovi cesti.
— (Miklavžev večer) priredi „Sokol* Ljubljanski, kakor običajno tudi letos in sicer v vrtnem salonu Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti v ponedeljek dne 5. t. m. Vspored je nastopni: 1. Koračnica« 2. Napravnik: Ouvertura k operi „Vlasta". 3. Reinprecht: Iz zelenih hribov. 4. Ned-ved: Ljubezen in pomlad, poje moški zbor „Ljubljana". 5. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Faust, Mefisto, Lucifer in druge pošasti iz Hada. 6. Dr. B. Ipavec: Oblačku, poje četverospev. — Gg.: Zalaznik, Jeršek, Bajec, Seljak. 7. Rosenkranz: Venec na Lortzingov grob. 8. Fr. Gerbič: Pred slovesom, poje četverospev. — Gg.: Zalaznik, Jeršek, Bajec, Seljak. 9. Bayer: „Wiener Cafe'", polka francaise. 10. Fr. Abt: Gozdni čar, poje moški zbor „Ljubljana". 11. Smetana: Potpouri iz opere „Prodana nevesta". 12. Thomas: Ouvertura k operi „Reymond". 13. Brahms: Dva ogerska plesa. 14. Mestrozzi: Intermezzo. 15. Glickl: Nieolosa-valček iz operete „ĐufTalmaco". Ustopnina za člane „Sokola" po 30 kr., za vse druge goste po 50 kr. za osebo. Za otroke plača se po 10 kr. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Iz deželnega šolskega sveta kranjskega.) Mesto nadučitelja na štinrazredni ljudski šoli v Mokronogu podelilo se je Litijskemu nad-učitelju g. Jem. Ravnikarju. Na lastno prošnjo bila sta vpokojeua učitelj v Beli Cerkvi g. Iv. Tr-šeliČ in uadučitelj v Cerkljah g. And. Vavken, kateremu poskedujemu *e je izreklo priznanje dež. šolskega sveta za njegovo uspešno delovanje. Dovolilo se je, da se razširi jednorazrednica v Št. Vidu pri Silčab v dvorazreduico, jednorazrednica v Za-tičini v trorazreduico in trorazr 'dnica v Sodrašici v šti-rirazrednico. Rešile bo se nadalje nekatere prošnje in dovolile razne nagrade za pouk v šolah za silo, za pouk v ženskih ročnih delih in razdelile Fr. Metelkova in vrtnarske družbe darila.
— (N u m e r u s c 1 a u s u s.) V predvčerajšnji seji državnega zbora vprašalo je v pogovorih več poslancev justičnega ministra grofa Schonborna, je li resnična govorica, da bode vlada v kratkem spravila pred poslansko zbornico predlogo, da se zopet uvede numerus clauaus pri odvetništvu. Minister je odgovoril, da stvar še ni toliko dognana, da se pa o tem predmetu razgovarja v justičnem ministerstvu, ker so se o tej zadevi izjavili mnogi poslanci in tudi večina Dunajskih odvetnikov, ritfjvrr— (Načrtzakona p r o t i p i j a n če v a n j u.) Gospodarski odsek poslanske zbornice vzprejel je vladino predlogo proti pijančevanji. Utemeljitev zakona poudarja posebno here liteto in gotovo degeneracijo potomcev pijanstvu udanih osob. Zakon sam določuje: Prodaja opojnih pijač na drobno v steklenicah mora se koncesiiouirati. Kdor se bode našel v prodajalnih prostorih ali na ulici pijan, ali kdor bode v to zavedel druzega, kaznuje se z globo 5 do 50 gld. ali z zaporom 3 dni do jeduega meseca. Ista kazen zadene gospodarja prodajalnice, ali njegovega namestnika, ako vidno pijanim osobam dajo opojnih pijač. Tirjatve za opojne pijače pod petimi litri se smejo iztožiti le tedaj, če ni nobenega prejšnjega tacega dolga. Kdor si da napraviti
0 tacih tirjatvab menico ali kdor namestu novcev sprejme blago ali žito, kaznuje se z zaporom od
1 do 8 tednov. Krčmarji smejo pijanega le tedaj odpraviti iz svojih prostorov, če je poskrbljeno zato, da se ga bode odpravilo domu. Kdor je bil v jednom letu trikrat kaznovan zaradi pijanosti, tema politična okrajna oblast sme prepovedati za leto dni obisk gostilnic in točarnic v njegovem bivališči in v najbližnji okolici. Prestopek te prepovedi se kaznuje z globo 50 gld. ali z zaporom do 1 meseca. Točenje opojnih pijač se prepove od sobote od 5. ure popoludne naprej in ob nedeljah in praznikih mej jutranjo božjo službo.
F -isicis/h «tq Dalje v prilogi. ~W
I Mahvi os uas^i Sij «h ,«ls citonoarih t\ ol»n <1 iu*»Jsii'>
Priloga „Slovetiskemii Narodu'4 ftt. 277, dnć 3. decembra 1892
— (Naš rojak, g. nad poročnik Fri dolin Kavčič,) kot pisatelj znan tu<ii našun čitateljem, priobčil je v strokovnem vojaškem listu , Die Reiehsvvehr" uedavno ohšireo podlistek „Das erste osterreichiache Exercier-Reglement und aein Verfaaser*. Ta Članek ponatisnila je z dovolj« njem pisateljevim tudi uradna „Klagenfurter Zeitung". V njem podaje nam pisatelj zanimive zgodovinake podatke iz vojaškega dela, katero je zložil I 1739 tedanii poveljnik trdn ave Osek, gn t KhevenhUlIer
— (Bolniško in podporno društvo pomočnib uradnikov za Kranjsko) imelo je dne 1. t. m. .svoj izven redni občni zbor, ki je bil nenavadno dobro obiskan, kar opravičuje nado, da je vender prenehala ona mlačnost do napredka in imenovanega društva sploh, s katero se je dosihmal odlikovala velika večina članov napo-minanega stanu. Razprava o jedini točki dnevnega reda, predrugačenje društvenih pravil bila je pa tudi udeležbi primerno, jako živahnu. Predrugačenje pravil v zmislu zakona z dne 30. marcija 1888. leta drž. zak. št. 33 sklenilo se je konečno jednoglasno. Vsi člani bodo odslej oproščeni dolžnosti pripadati okrajnim bolniškim blagajnam, a dobivali za slučaj obolelosti primerno večje podpore Tudi naslov društvu je v toliko predrugačen, da slove: „Bolniško in podporno društvo pomočnib in privatnih uradnikov za Kranjsko" Ker so ravno pomočni uradniki ustanovniki uže obstoječega društva, jim gre prednost in so vsled tega isti v naslovu tudi prej navedeni, to pa zopet vsled jednoglasnoga sklepa občnega zbora. Podpora v bolezni znašala bode, razun zdravniške pomoči in zdravil, po 1 gld. na dan skozi 20 tednov, mesečni doneski so pa odmerjeni na 1 gld. Istotako dobivali bodo podporo onemogli društveniki itd. Preosnova društva na podstavi prenarejenih pravil izvršiti se ima, če le moči, s 1. dnem januvarija 1898 leta, kar je seveda odvisno od tega, če visoko ministarstvo predložena mu nova pravila in preosnovo odobri.
—ut—.
— (Bolniška blagajna mojstrov.) Ob svojem času poročali smo, da je bilo to društvo vsled predpisov normalnih pravil primorano, predložiti zavarovalno tehniški račun, vsled česar je nastalo blagajni nad 55 gold. stroškov. Vsled tega obrnilo se je načelništvo o priliki predložitve letnih računov s prošnjo tlo vlade, da bi bilo v bodočo oproščeno od predložitve tako dragih računov. Via. c. kr. ministerstvo je na to z odlokom dne 8. novembra 1. 1. ukrenilo, da glede na povoljno financ i jel no stanje, vsled katerega s e za obstanek društva ni bati, v bodoče ne bode več treba predlagati omenjenega računa in da si ministerstvo pridrži zahtavanje taeih računov le za slučaj, ko bi letni računski zaključki dokazali tako potrebo. Veselilo bode gotovo vse člane društva, da je vis. c. kr. ministerstvo to zadevo tako povoljno rešilo.
— (Leg ar.) V Logaškem okraji pokazal se je abdorainalni legar v vaseh Sevšek in Topol. Zbolelo je že 23 osob, umrli sta 2 osobi, bolnih pa je še 8, ostale bo ozdravele.
— (Mrtvega našli so) blizu Osredka 741etnega gostača Antona Zalarja iz Št. Vida pri Cirkuici. Šel je bil peš v Liubljano, kjer je nakupil razne stvari. Ko se je vračal proti domu, obležal je na poti in zmrznil. Kupljene stvari našli .-o pri njem.
— (Nemško uradovanje nekaterih notarjev) na Spodnjem Štajerskem, posebuo novo imenovanih daje povod raznim pritožbam, ki se čuiejo v poslednjem času. Krivi pa bo ljudje le sami, ako ne zahtevajo odločno, da notarji delajo slovenske pogodbe, kar morajo storiti. Tu |e treba ljudstvo buditi in poučevati, da možato zahteva, kar ii;u dovoljuje zakon Sami si turaj ino ramo pomagati in ne zanemarjati pravic, katere nam daje zakon.
— (Tamburaški zbor v Celji.) Tudi „Celjski Sokol" osnoval je, kakor smo že poročali na kratko, svoj tamburaški zbor pod vodstvom g. drd. A. Kapu s a. Tamburice si je naročilo društvo pri firmi Terezija Kovačič v Zagrebu. Prvikrat bode Celjski tamburaški zbor nastopil na Silvestrov večer v Celjski Čitalnici. To je zopet lep napredek vrlega „Sokola Celiakega"
— (Bolnica zgorela.) V Sevnici zgorelo je poslopje, v katerem je bila tamošnja mala bolnica nastanjena.
— (Žganje.) Micud teden našli so blizu Poličan na spodnjem Štajerskem Jerneja Logarja iz Ponikve zmrznenega ob cesti. Prenapil se je bil žgauja in obležal ter našel smrt.
— (Ondfičkov koncert v Gorici) ob-neael se je prav sijajno. Od lahonske strani se je sicer kazala mržnja proti slovanskemu umetniku in bo Lahi večinoma ostali doma, a dvorana bila je navzlic temu polna najodličneišega občinstva. Tudi z dežele došlo je mnogo Slovencev poslušati slavnega umetnika.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi 'v soboto 10. decembra ob 8. uri zvečer koncert v dvorani Rijnaeher I Schellinggasse s zelo zanimljivim programom, kateri priobčimo prihodnjič. Pevcev in pevk nastopilo bode Čez sto — Mej raznimi točkami sta tudi dva slovenska mešana zbora; „Naša zvezda* in n Vijolici n vonj" od Nedveda
— (Državna ustanova) za kranjske dijake na c. kr. vojaškem Živinozdravniškera zavodu na Dunaji v znesku letnih 300 je razpisana. Prošnje je vložiti do 10. t. m. pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
I____I
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! __A _
l_ T
Kassne vesti.
♦(Hrvat — kralj.) Jerko Dominis (pravilno Gospodnetid) z otoka Rub v Dalmaciji pobegnil je, ko je Heneška se pripadala Avstriji, iz svoje domovine in vstopil v italijansko mornarico. Po bitki pri Visu pobegnil je v Ameriko. Po raznih potovanjih zaneslo ga je na Sandviške otoke, kjer se je popel do kraljevske časti. Oženil se je namreč z neko mlado črno domačinko, in ko je bila pri nekem ustanku odstavljena in prognana tedaj vladajoča kraljevska dinastija prišla je kraljevska čast na sorodnike našega Jerka, ki se je bil prekrstil v Sir Hermana. Nekaj let pozneje umrl je kralj brez moških potomcev in kraljevsko žezlo prišlo je v roke Sir Hermanu in njegovi soprogi, sestri pokojnega kralja. Sir Herman umrl je pred letoin dni in zdaj sedi na prestolu njegov nedolstni sin, poleg njega pa vlada kraljica vdova. Te podrobnosti zvedela je avstrijska vojna ladija „Fasana", katere kapetana je naprosila kraljica, naj ji pri povratku v domovino poizve za sorolnike njenega pokojnega soproga. Na Reki in v Dalmaciji res živi več sorodnikov pokojnega Hrvata — kralja
♦(Kaznovan major.) Poročali smo poleti o nesreči, ki se je pripetila pri neki vaji nemških vojakov. Ko so vojaki pri vaji morali preplavati reko Neisse, utonilo je več vojakov vsled brez-oz i mosti, s katero so se tirali preko deroča reke. Major Heinrih. ki je zakrivil to nezgodo, bil je te dni obsojen na jedno leto zapora v trdnjavi, po prestani kazni pa bode postavljen v dispozicijo.
♦ (Velika tatvina.) V Kasslu vlomili so drzni tatovi v prodajalnicn jednega prvih tamošnjih juvelirjev in odnesli skoro vse dragocenosti, ki so bile tam nakopičene. Škodo, katero trpi oropani juvelir cenijo, na 100.000 mark.
♦ (Silni viharji) razsajali so poslednje dni okolu BuenOB-Avresa, kakor je poročal kapitan parobroda „Acquitaine", ki se je te dni vrnil od tam. Potopilo se je sedem ladij i vsem moštvom, pogreša se pa še dvanajst družili ladij. Angleška vojna ladija „Arklovv" bila je tudi hudo poškodovana.
* (S r n a k lovcu odnese puško.) Da bi srnjak lovcu odnesel puško, kaj tacega se menda še ni dogodilo z lepa. „Augsburger Post,-Zeitung" pripoveduje o takem slučaji, ki se je pripetil mej Igenhausenom in Sainbachom na Nemškem. V necega lovca, ki je stal mirno na svojem |>rostor:t zažene se srnjak in ga podere ter se zaplete v puškin jermen. Ko so lovec zave in pobere, ni bilo srnjaka a tudi puške ne, katero je odnesel saboj. Srnjaka in ne puško našli več. To ni lovska pripovedka, nego baje gola resnica.
* (Čudna oporoka.) V Syrakuni v Ameriki umrl je milijonar dr. E2 lg. Crouse. Zavodu, ki ga je ustanovil in ki ima ime po njem, „Crouse College" ni zapustil ničesar. Njegov zasobni tajnik dobi 150.000 dolarjev, jokey 100.000, komornik, hišnik in njegov juridični svetovalec vsak po 50.000 in kuhar 25.000 dolarjev. Razne dobrodelne ustanove dobe po 5000 dolarjev. Ostalo premoženje, ki znaša kakih 10 milijonov dolarjev, dobć dediči.
Književnost.
— Kopališčem k n e i p p o v o z d r a v i š č e v Kamniku na Kranjskem. Z ilustracijami kopališča in okolice Kamniške. — V Ljubljani. Ig. pl. Kleiuinavr &, Bed. Bitnberg. — 8° Str. 34. — Cena ? — Odkar je zgrajena Kamniška železnica in je v mestu upehana Kneippova zdravilna metoda z vsemi potrebnimi naredbami in prostori, je vsako
leto mnogo tujcev v tem prijaznem mestecu. Kdor pa ne pozoa razmer v Kamniku, niti mesta in njegove okolice ter zdravišča, pouči se o vsem tem jako dobro iz te knjižice, okrašene z mnogimi prelepimi itussracijatni.
— Svčtem slovanskvm. Cesty L Kub v. Svlastnimi kresbami a hudebnimi pfikladv. Dil I. Čeme" Hufe. — V Praze. Trnkem a nakla-dem Edvarda B^anfortn. — Tega res krasnega dela izšla sta sedaj šesti in se d m i zvezek, obsegajoča popis raznih krajev črnogorskih, zlasti Podgoriškega, potem obilo in to najlepših narodnih pesmij v izvirniku in v prevodu ter celo vrsto skrbno izdelanih ilustracij, katere je pisatelj sam risal. Priporočamo to delo najtopleje vsakomur, kdor je zmožen češkega jezika. Cena zvezku je 30 kr.
— Učiteljski Tovariš, glasilo slovenskega učitelJHkega društva v Ljubljani ima v št. 23 nastopno vsebino: S. Hutar — G iriški kras ;
— F. Jaklič — Slovenska Matica in učitelji; — Schl. Scb. — Nekaj miallj o pokončni pisavi ; — Kujiževnost; — Naši dopisi ; — D uštveni vestnik ;
— Vestnik; — Uradni   razpis   učiteljskih služeb.
— „K m e t o v a 1 e e", iluatrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar" ima v št. 22. nastopno vsebino: Žveplo v kletarstvu. — Pojasnila k zakonu 0 sa tiran j i goveje plućne kuge. — Kako nastanejo panji s trotovkami. — Umno krmljenje konj.
— O pomenu in uporabi umetnih gnojil. — Razne reči — Vj>rašania in odgovori« — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Trzne cene. — „Vrtnar" ima nastopno vsebino: Pridelovanje salate po zimi. —Japonska trohentica. — Domovina vrtnih rastlin. — Vrtnarske raznoterosti.
— .Pjesnik i Vila" je naslov novi ro-inantičui pesmi, katero je zložil knez črnogorski in ki bode skoro jirišla ua svetlo kakor Be poroča iz Cetinja. Novi pesmntvor kneza ae bode vredno pridružil ostalim njegovim pesniškim delom, mej katerimi se najbolj odlikuie „Balkanska carica".
— Nov hrvatski časopis. V Sušaku poleg It*'ke začel je izhajati nov tednik pod naslovom „Reč". L;8t hode gOSpodarik in poučen in ae ne bode bavil s političnimi vprašanji. Izdaje ga Drag. KovaČlĆ. Prijavljal bode poleg hrvatskih tudi članke v italiianskem in nemškem jeziku. Cena mu je za vse leto 3 gld. 50 kr. izvan Sušaka
— „Hrvatski plesovi." Pod tem naslovom lliđe skoro v zalogi svetovno znanega muzikalnega zavoda Rreitkopf in Ha r tel v Li|>skem prvi ciklus plesov za glasovir od naši ga rojaka F. S. Vilh a rja v ZagreblL Prvi zvezek obsežni bode štiri plese, ki so podobno Dve rakovim „Slovanskim plesom" pisani za koncertno porabo. Da je tako znana tvrdka založila Vilharjeve skladbe , je najbolji dokaz za njih izvrstnoHt in bi zadostovalo že to, če bi nam tudi ne bil skladatelj že znan kot izboren pianist, ćegar kompozicijo bodo gotovo na čast narodu jugosovaiiMkemu. Prav iz srca nas veseli ta na mali umetniški us|>eh našega rojaka. Naj bi njegove skladbe ne inau|kale v nobeni slovenski hiši, kjer se goji glasim in kjer nahajamo le preveč tujega blaga. Za Hrvatsko prevzela je knjigarna Lav. Ilartuiana (Kugli i D-utsch) v Zagrebu pro-daio „llrvnt«kih plesov". C mt zvezku je 2 gl. 40 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
"Wels 8. decembra. Cesar dospel sem na obisk nadvojvode Frana Salvatorja in nadvojvod inje Marije Valerije.
MonakOV 3. decembra. Princ Kari povrnil se je včeraj popoludne ob 5. uri povsem zdrav.
Rim 3. decembra. Tržaški iredentovci položili na krsto umrlega, ministra mornarice Saint-Bona venec z napisom „Trst svojemu admiralu". Avstro-ogerski poslanik protestiral je zoper to.
Pari'S 3. decembra. Predsednik republiki naročil poslancu Kazimirju Perieru, naj sestavi novo ministerstvo ker sta Bissou iu Bourgeoia odklonila. Perier se je /e posvetoval z Ribotom, Bourgeoisorn in JDupuyem.
Madrid 3. decembra. Prebivalstvo silno razburjeno, da je kraljica regentinja vzprejela deinisij prefekta in župana. Vojaštvo vzdržuje red le težko. Demonstranti hodijo po vsem imstu, kličoč „Slava županu". Policija zaprla mnogo izgrednikov. Kraljica regentinja se posvetovala s Sagasto.
Narodno-gospodarske stvari.
Razglas. Dne 14. decembra 18i)2 ob 10. uri dopoludne vršila se bode pri c. in kr. vojaškem prpskrbovalnem magacinu v Ljubljani ustna dražba 711 2 kilogramov nečistih drobtin od mu hora (cvi-baka) in sicer proti gotovemu plačilu in takojšnjemu odstranjenju. Napominane drobtine pogledajo se lahko vsaki dan v vojaškem preskrboval nem magacinu.
— Vipavska Železnica se jako pridno meri na Goriškem. Cuiejo se jako prijazni glasovi za "to železnico, in se je nadejati, da se uresničijo srčne želje prebivalstva po Vipavski dolini. Čudno pa je — pravi „N. Soča" — da se sosednji Kranjci nič ne zanimajo za to vprašanje.
— Nova posojilnica se snuje v Kobaridu. Na Goriškem je dozdaj še primeroma jako malo tacih za materijalni napredek in za gmotno neod-visnost kmetskega naroda prekoristnib zavodov. Na čelu stoji mož, ki že s svojim imenom jamči za srečno izvršitev.
— Mlekarsko društvo v Boleti pričelo hode svoje delovanje dne 15. t. m. Doslej so zadružniki vpisali okoli fO krav. Bolčani se nadejajo najboljega uspeha novega društva. Le škoda, da nemajo bolj blizu železniške zveze, ki hi pospeševala promet.
-«
Štev. 20.
j>r ua£a v 12. zvezku nastopno vsebino: 1. HtUtisia* : Bolni car. — 2 L. Haoćtuv: Žarki spomina. — 3. Kate«: Koroške pesmi. — 4 Josip Stare: Lisiakova hči. Povest. (Konec). — 5. Gr. Jereb: Pavel Kuo-belj, slovenski pisatelj iu skladatelj. (Konec) — 6. J. A  P.: Moja Ana. — 7. m. p.: Jurii Juriiič.
— 8 T Doksov: Liubezni sreća. — 9. A. Dolenec: Okolo sve:a (Konec) — 10. M H : „Kaj si gozd topeče". — 11. L. Hibetov: Jesen - 12 Fri-doliu Kavčič: Slavni vojaki slovenski. VI. — Vili. — 13 y.: Dravi. — 14. L Hahetov: Dievče — spominski, — 15. Josip State; Prof. Magdič iu hrvaška Htenogrufija. — 16. Hiramhasa: Valvasorjeva rodbina rakev v Polšniku. —■ 17. M. Valjavec: TrJaV'an, Tržii^an, tržaški. — 18. Književna poročila: 11. V. Bežek: Levstikovi zbrani spisi. (Konec) — 19. J. L : Češka književnost. (Konec). — 20. Listek: f Andrej Komel pl. Sočebrao. — VVolfov slovensko nemšni slovar. — Janež ćev slovensko-nemški slovar.
— Venček pravljic in  pripovedek. — Šaljivi Jaka.
— Iskrice. — Ilustrovani narodni koledar. — Vest-ii:k šolske družbe sv. Coila m Metoda. — Muzikalije „(ilusbene Matice".  — Slovensko gledališče.
— Iz muzeiskega društva. — V spomin Antona i. uh.lita — Slovensko planinsko društvo. — Go rotan ali Korotan? — Beseda „Sternwarte" — Romanje Slovencev na Ren. — Ooerni pevec Fr. Bučar. — Lotarijska direkcua v Ljubljani. — Z dunajskega vseučilišča. — Hrvatsko-slovenaki Ci-klista. — Hrvaško pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu — Koncert „Glazbene Matice". — Gorani vienac   —  Mluvniee s>ovinskčho jazvka. — Listnica.
LJUBLJANSKI ZVON stoji za vse leto 4 gld 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. lo kr.
Mnogostranska poraba. GotOVO ni domačega zdravilu, katero se da tako mrmgostransko porabit), nego ..Moli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti UtOinJoflo. uko se namaze /. njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepiluo in ju zature:} dobro, da ae jiriliva kopclim. Steklenica 90 kr. Po poatnein povzetji pošilja to zdravilo vsak dan leksjr A. MOl.b. c. iu kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlaubeii 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOhL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. M:inj nego dve steklo-niei ho no nos ilja. G (42—IG)
Za kmetijstvo. Znano je in dognano, da ne pojavijo kužne hnlezm pri naših domačih živalih najraje na spomlad, kadar je vreme nestanovitno, kad>tr pi idejo iz hleva na pašo, ker uplivu to močno ua organizem, zlasti pri mladi govedi, pri prašičih, ovcah, kurutuiui itd. Priporočati je torej da ho uporabijo pivaorvativna sredstva pra-VOOaSDO iu kOt tako je „K\vizdin korneiibtirSki živinoredilni prašek, Kvvizdina restitueijska tekočina, Kvvizdin prašek /a prašiče, Kvvizdiua tekočina proti driski ove, Kwizdiu prašek za kuretnino, piAčance, goai, race itd. že mnogo let znano in obljubljeno. II.
Spominjajte ae dijaške iu ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
t
1
„LJffBLJAHSKl ZTOF
sa vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta gld. 30 kr.; ga četrt leta 1 gld. 15 kr.
i
Deželno gledališče v Ljubljani.
Dr. pr. 497.
V nedeljo, dne 4. decembra 1892.
Čaroben igrokaz s petjem v 3 dejanjih,   Spisal Ferdinand Raimund. Poslovenil Josip Ogrinec. — Godba C. Kreutzer-jeva. — Režiser gospod Ignacij BorStnik.   Dirigent gospod Fran Gerbić.
Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. url zvečer.
DiMinalicint društvo.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka bar. Kuhn št. 17.
"CXst©]p:ri.I».e\: Parterni sedeži 1. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 6) kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedoži I. vrste 00 kr. II. vrste 50 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 3U kr. Dstopnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v sredo  dne 7. decembra.
Blagajnica ae odpre ob '/,7. url sveder.
B UfCfl :
2. decembra.
Pri iimiim t Dr. Schw. iger, Ksss>«witz, Honigsfeld, Engel, Smetpdl, Barnefa % Dunaja. — t Inr t m mi  i« 0 l<»vca.
Pri M«nii : Osele, Oiivn, Sturn. Schreibor F i sebi z Dunaja. — Graschek, Dem č, Kezl iz Kamnika. — Feuer-stein iz Gradca. — Kedeusok iz Putja. — Douiladis iz Ilirske Bistrice.
Dsjsrit .v.«i v »Uf «itftlj4si«is
2. decembra: Meta Osel, kruharca, 28 let, Rečne Ulice st. 3, nI/piljenj o pljuč.
V deželni bolnici:
29. novembra:  Jurij Berton,   delavec, 56 let, vsled
raka.
30. novembra : Jera Pivk, gostija, 24 let, legar.
Al« teor o logično poročilo.
,\ Stanje (jas otm- L
y     i hummeti-r
"nvaiiia
1'ein-rto ratom
Vetrovi
Mo-knna v
7. ijatraj Si, po pot, il zvečer
i'38'l mm.
7850 ura. i-3 7 i) M
8reduia temperatura
4-6'' C ' brezv. megla j o 00 mm. OH« C |sl. svz.   obl. . 0 2U C al. svz.j obl. an«fea.
—19°, *h 3-2° pod norma ;>iu.
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 30. novembra 18!>2.
PreJtnJI teden
4H2.921.000 gld.
Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini Portfelj.....
Lotnbard.....
Davka   prosta ban kovena reserva .
2H8 679.0.) ) 169,877,000 23,9^3.000*
33,107.000
( —
4,990'»O0jgld.)
133.000 6,342.000 116.000
(4- 4,242.000
dnć 3  decembra t I
flAeraj —
danes
Papirna renta           . gld.	97 85	- gld	i»7 80
	i>7 60		97 50
iilata renta......,	: 15 In		115 45
5°/0 marčna renta    ,   , „	100 55	—	10o 5U
Akcije narodne bank« .    . a	983 -	—	984 —
Kreditne akcije   .   . ,	.: 15-75	—	ftlfi 75
	119-85	a	l 19'bO
Srebro    .   .            . ,	—•—	—	—
Napol.....                               • n		n	9*06
C. kr. cekini.....„	5 67		B Gs
Nem&ke marke    .... a	58 85		5H 85
4 ;., državne siv k.- iz 1 lHf>4	250 gld	140	«W. 75 u,
Drža ne srečke iz 1. I8H4	100 ,	—	m —
Oger&ka zlata renta 4"/.....	.   • .	113	,  80 ,
		100	, oo ;
Dunava reg. srečko 5u/0	100 gld	1,4	,   75 .
Zemlj. onč,. avstr. 4'        zlati wa«t	. listi .	118	■i   25 |
Kreditne srečke......	100 gld	192	, ^o
Kudolfove nreeke......	10 „	23	, so .
akcije anglo-avstr. banke .   . .	120 .	150	, as .,
Tramway-druat. vel|. 17o gld. a.v.	.   .   .„ .	841	
Vekoslava Žargi. rojena Šešerko, naznanja v svojem ter v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti njene ljubljene, nepozabne matere in stare matere, gospe!
Franje Šešerko
rojene
katera je danes po noči, po kratki a mučni bolezni, previđena so svetotajstvi za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke bode v soboto, dne 3. decembra, ob 4. uri popoludne v Sent Juriju na južni železnici. (1310)
V Kamniku, 3. dec 1Š92.
•2 t
.a
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rmlečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (2—9)
Mattoni)m Giesshiibler slatine.
Prodaja hiše.
Hiši« nI. 42 v Npodiijl ftlMkl, prav blizu državnega kolodvora, z dvema stanovanjema, 1.1-0111 i skladišči, dvema kletoma, skednjem, fiupo, drvarnico, s-nico, sadnim vrtom in vrtom za zerenjavo, kakor tudi z njivami in travniki zravon ležečimi, ki je posebno prikladna za stavliišče, produ h« iz |iro«*t»- rokf poil ligoilulml pogoji. (1259 — 1)
Povpra&ati je pri Petru La»Niiikn v Ijjubljaui.
našo doop
primerna
Miklavževa darila
v veliki izberi in po najnižjih cenah
pri J311--2)
J. Giontini-ju
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
Gospodje
kateri se želijo udeležiti (1317)
blagovolijo naj ro oglasiti v ponedeljek ob 8 uri zvečer v gostilni „Avstrijskega cesarja".
K mnogobrojni udeležbi se uljudno vabi.
Y „Harođni Tiskarni" ¥ Ljubljani
■ 1
S!
prodajajo se
|»<> £RaiŽ2iRhi <*<Piii.
1. zvezek
2. zvezek
3. zvezek:
PrHPti brat. Rtftnani
I. Jurij Kuzjak, slovanski janičar. Povest i* 15. stoletja domaČe ssgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in poveati iz slovenskega naroda. — III. JcsiMlsko noe mej nI u venskimi polharji, (.'rtiče iz življenja nalaga naroda. —
IV. Spomini Itarega Slovenca ali črtice iz 1110-j«'^a življenja.
I. Pomen. Poveft. — II. Jurij Kohila. Izvirna
Fiovesr iz časov lutrovsko rel'orinacije. — III. Ua prijatelja. — IV. Vrlimi Smakova ženitev. Humoristična jiovti.st ji parodnejn življenja. —
V. (loliila. Povest {»> ro.snični dogodln. — VI. Kozlov ska sod ha v Višnji (imi. Lepa povest i/, starih zgodovine.
I. Tihotapec Povest iz domačega življenja kraii|Hl:ih SloVfiici'V. — II. (inul Kojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 1K. stoletja. — IV. Dva brata. Kesničua povest, vezek: I. lici mcHtiiega sodniku. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — U. Nemški vulpet. Povest — III. Sin kmetskcjra cesarja. Povest iz 16, stoletja. — IV. Lilie. Povesi — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III-
Tclečju pečenka. Oliraz iz naseda mestnega življenja. — IV. Rojim se te. Zgodovinska povest. — V. 1'oiiarcjeiii bankovci. Prtvest iz do-mač.e^H življenja. — VI. Kako je Koturjev Peter
!mi koro delali ker je krompir kradel. — VII irtu iz življenja rolitičunga agitatorju.
7. zvezek: 1. Lena Vidu. ltoinati. — ll. Ivan Erazem Ta-
tenbuh. Izviren historičen roman iz sedemnajstega vtika slovenske zgodovine.
8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. - II. Delu ruta,
bel denar. Povest.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Moj
dvema stoloma. Izviiou roman.
4. zvezek
5.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče ' skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (37—64)
NARODNI TISKARNI"
Gospodske ulice 1£. Gospodske ulioe IS.
Zvezek po 60 kr. eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštni na za posamični nevezani zvezek 5 kr., za  vezani   10 kr.
»j
^74618
v
Emilija Nasko
izprašana babica
rojena zdravnikova hči (isss—c)
Gospodske ulice št. 10, II. nstr.
Nt
Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih.
Sestavil in izd.nl ^LUTOIT LEVEČ c. kr »kr. sodnik v Ložu.
Cena 1 40 kr.. po poŠti 1 «1«!. 5<> kr.
Dobiva so
v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih.
52_3
a
f
Na najnovejši in najbidjsi lisičin
T patavlja hroa vm-.kih holadio ter opravlja |»loua—o* _
a v»»ijJ** in VHC »tolsti« in»«*r»t'tp> — (iilsuranujo / ♦                 folmc  li,,!«'j-fr: ' S namrtonjuiu Ži rOa
j zobozdravnik A. Paichel, 2
S polog čevljarskega MioHi-u v Kolibo - jo vi hisi, I. nadstr. *
4   —---------I
V AMERIKO.
VOŽNJI LISTKI 9
I
pri
3
«
(7—4ti)
ii laos€>ittaii«i - i»m«,rISk.i i»t_- ?J robrotlui družbi.
I Kolowratring 9 IV "VVevringergasae 7
•DUNAJ, i
Prospekti in pojasnila točno in znotoirj. Hajkrajie, najceneje In najhitreje potovanje.
I
a m ww„< mumij »m11 j a n 'iirn rinnrirf nrin~"t n
i
i
izšel  jc   v   prikladni,   manjši obliki, na  kar opozarjamo p. n. gospode dijake.
^Oena 60 kr.
m
Dobiva se  v „Narodni Tiskarni"
in pri vseh knjigotržcih. Ig
v Ljubljani
so izšle in ac dobivajo po
Kili Alt II i   <'«'■! i
a ledene
HI fi/lll fk    (lllŠO     Komna.   Čertkl Hpiaal Vncluv Heim* Trebit.
M3 strani.   Caua 70 kr.
»ky.   Preložil Ivah Gornik.  Mula inincrku,
nir>7 IU Ctinmr! Rim in. Urniki Kiiiml J. S. TiirK.>nfiv. Vllbl   lil    OlUUVli   Preložil  Iran  tlornik.    Mala on^rlui.
3.*i* Htrimi    Ceni dO kr.
Preložil Iv.iu  r!•>rmk.    .Mala odmerka,
TTtlrllnn Amlre   Thcuript,   i- »lovanll   Vinko.  — Mala
U UUliillh   OHtiiork«, 143 »trmi.    Crn, 2) kr.
Vilenski brodnik. M,;:;;:,^,nl">uuv';:::1:rk,a7'^
utrnili.   Cona Id kr. Tfeil A-trTI y Ur     sl1''"11  Ijutlovik   tlnlčvv.   |>ml.> vimit Vinku. — Mala
XJ1L%*, V IlUk   o-murki, ur. struni    Oen« i, kr
TTlrfa lin c _*_k  rl 11 in o   Oeikl •plut B. Jaltnek, Pnniove.
U .»V_cl;J___S>_ke UUU1C. nil Po.Wi.lov.kl. Mala osmerka, „   H4 struni    Cona Id kr.
Časnikarstvo  in   naši časniki.
S]ii-< il , *, St.il iiimiinin umlir.i.    Mala n«iiii>rka,  l!l jml    l.Vna 40 kr.
T_*«VivrtTrclri   povest, spmi a s Puiktn, poaioreatf. j. p.
JJUMIUV MUl    M ,U u«ini-rkii, 1.:-tr.nt     Cene M kr. "aTfkTv     Bontnn.   Spisal  Turj/cnov,   potloveiiil  M, Malovrh.   — Mila ■»a yf »•  osmerka, _ pol,   Cena 7o kr.
Razne pripovedke. *^zxr'>s':,'^
Handss, prcvri Vinko, - l'lom«'l  Spisal Sflvnlćan    - Sllv4Mrtrov
<it rocirek. Knlifnrmka ]iovnst. Splsiil llrot IIarto, jionlovriiil Vinko.
— l'iiif»«)i<> ži«l|«ii}e. Či>»ki spisal Stroupaa—tokjr, preloftll Vinko Osna 40 kr.
Pariz v Ameriki. |';:;;,,::,,.„ 'v^i::::!,„*":"". "sil
UOmlnla nnit>r:i     Mala iimiii-rku, fi3"> strani.   Cena rm V.r Ivan   Zl30§*ar   ^"''"''""»ki roman. Spisal Charles Nodlsr,
OOG1TAO
star, pristen. Naravnost iz Cogtiae-a |
Francosko). Ztlravniki ga priporo- ♦
čtijejo   kot   sredstvo,   ki    posebno mt
krepča slabotno, bolno in prebolele, m
•    \t„i™  steklenica */io  l',ra * ♦
afailrlanin *'._   litra. ^
i
B ♦
I
Mala 75 kr.
♦ I
H (Ulj 11 rutfiii /«»«
i mm !■    /,„ »um velika steklenic 3 Sld.
Piccoli jeva lekarna ,,Pri angelju" Ljubljani, Dunajska cesta
iui|<mi, i r u na j>iva rr.M.i. — •iiiilt* sv gnutti /»<»!-.■//;# /nofe * tin rt4t i« ri'M/r/rt. i.F)5> — IS) I
» ♦ cbm ♦ ♦ n ♦ e> hi a * eh * ♦ m ♦ ♦ ■ ril
Hiranj     ( eni
I>o»li>yyiiil J   Kr/i-uik. M ali dltMflim, l'J8
Junak našega časa S~JBSŽ! R^BS
osmerkm, 184 strani,   iviia 40 kr GSaI elri   diiTtiiilr   Homnn.  Spi~.ii i.   n.iiivv, postovsnil »d»A.j.  <G\A.jIVinko. — Mala  osmarks,   108 strani.
Knez' Serebrjani. J::,,^'1^^:
OO'J utr., li i.    ('ona 70 kr.
Za dragocenim korenom.
I.U'i Mir .ni.    IVtiu TO kr.
Pnvcst iz iiv-lioiija kitajskih
pogosdnikov S|iisil A. .1. M ikalnov, 1'ovlovenil J. P. Mala oimerka, 141 tirani     Tona a o kr.
Tjitip i'\/,mTratkaT'l ,4,,t'«'»•••• i" Ipulml. fieikl spisal
JfVVCBUli   S. Ceh, prelomil I. Skalar, — l»c»kt«>r llul-
iiifiii llci/iiiia povost. Kmki upitu) M. UojAn, prolo/ii I .1 Stofuiuiv. Cuiia 2.r> kr.
V isti e.aIo#i ita tsUo in se dobivuta po /iii/.itnl  ceni ho slo-dooii r. verkn i
I    IVSJMk, ki  rtrnoun t Sten^ciifija,  spisal .lr.   Itiliio. —
"■otopia'o, »pisal aajd Hož. — Pračoia, r-.ci:rir. ali Prcicicr., »piHil Fr. Ijovatlk — Tclffijot pećon-ka. iin-vi-l.i, tplisl .1. .Iiircio. — XT. a^a-rlai-?.—-elll, ipiml dr. Jiiliiiv — X*i=;m.r. iz w -1Jo. apimil ilr. Celestld, — Trstvo s jjtss čljoiia na. I^ualeom. spinil iir. ,). Voinjak. —■ Čo. fjoL-r3. "b-5-o, novoiica, spisal J, Ogrlneo.   Osna ir. kr.
.....Ii--i»a: :.---.tD. IS:lio:-.Li, rniiin, fraDOOSkl spiu.ll
Viktor OberboUas, pohIovodII Davorin Hoituik.   Cona 2.ri kr.
Za o'o» zvezka nuj so prilozi Ho iu kr. piiittimt, ?.u p m:i.....zim r.Tczko
pa 5 kr.
za netrrečne žrtvo samooskrnmbe (onanije) in tajnib razpaftnostij jo izborno delo
„ Dra Retau-a
bebeohrana
Čefiko izdanje po 80, nemIKI izdaji. Z '21 podobami. Cena 2 gld. a. v. Čita n;.j )«J vsakdo, ki trpi na stralnih posledicah te raanzdanoati, resnifini njegovi ponki rešijo vsako leto na tisoft" bolnikov grit o v o smrti. Dobiva se v založni knji-čami „Ver I a», s- Al a g a/, i n R. F. Blerey v Lip« k k e ni (Saško), Nt nniaikt ."M", kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—47)
r
FHAN KAISER
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gradca 1890. l^ta. v Trstu, Gorici in Zagrebu 181U. leta)
priporooa mnogovrstno
zalogo orožja In raz-niii lovskih potrebščin, kakor tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje  vsakojaka  popravljanja točno in po najnižjih cenah. Oli'-I'i
m m 1 i
I w-       F. Wisjan M
^ v Ljubljani, Rimska cesta štev. 11 H
izdeluje 8—2)
I vsake vrste vozov S
E^l in priporoča  SVOJO  vi liko salogO /e i/.ilc-
rj^i lamh m neizdelanih landaverjev, kole-r^j selnov m faetonov po najnižjih cenah J^J proti vsaki konkurenci — Cenike po- ^
č^i Ulja brezplačno na eahtevanje Poprav-ljauja IzvrSujc točno in cena
jivs»--w»nna^^ ■^T™^«^^Tg^|^r^w7w'^:^ :Tr ",~ ^sx^za l.
t'HMlSIlt  4li|>l0IIIH |4«i«kl !/.l:illl   si «'1111)11
I
Kvvizde
«UcijSka snu. %
g 1'raliui VOda za konje, (ena steklenici 1 pld. -JO kr. a. v
Kuhi mu nad 3,» let v dvomili lilovlll . v \, lil. tli I||«>%||| \f JiSMlilli in /m~. l.iuli km li.r4»|M'llu pr«tl in pi» lonKlIi ilellli. |]iroti |Mi<lil\mu, Inviii.leiitHiu, t>t r|m«>ii|I Kit i. t. <l. tor ii:i.i« konjoin  pomolili.* in o t< xii hrr.i l*«K.
b   Par.iti ja Da gnmnto vurnoHtno rinon'io in »uhtovuti jo isrecnu 1 l»» i#iliuo ro>.li1<t<'t(nKo l4'lit»<-tii«>.
<£    Dobiva sn v vaah lekarnah In trgovinah t spscerljvklrn blagom
n i   11
i rlavna      i« >u"«'1
Frani «JoJh. Kwizda.
a« iu kr avstrijski in kr riiniunski dvorni založnik, okrožni I p kar v Korneiiliiii-^ii pri Dunaju
Stenski koledar
tr^oii.. *^r.-» Ki-, j-
! Skladni koledar
-]  C'«-iu»  «JO Ur
11.11> iv a t a so
v „Narodni Tiskarni" in v knjigarnah.
* "* Poilpisanec priporoča T
.;argljei sadik
41ctno Erfurter Rioson  1000  kom. *
18 izb!.. 100 k»m. 2 «ld. Slotne Erfurter Rioson   1000 kom.
14 tfld., bi<» kom. 1. 0 uld. Cannovors oolosial, 4-Utnc, 1000 komadov 0 |-'ld.. 10(1 kom. "J gld. Cannovors ooloisal, 3lotne 1000 komadov lo gld., 100 kom. 180 »fld. Isto tako priporoča slavnemu občinstvu vsakovrstne rastline. (07—39)
Venci in šopki
po najnižjih cenah se vsaki č.;<8 dobe. Z odličnim Bpofttovimjem
Alojzij Korsika X
nmotni in ktipeU*ki vrtnar, lijnbljann.
______________________________.    _ ___ebt~^s! fBamsmti*VBaBnA k
V*tS^(5- c^o^ft rbjrt       tSvh cv^->'mW nvo1 etiri' cfyri ojp cyW rjwp)cyfcš>rtipov- ^
sv. Miklavi-a!
Velika izber
raznih sladčic
sladčičaini pe__aiiji
Ivana Foderl-a
v Lingo vih ulicah.
(18U)
^e fll iri_i
53
Y$%G
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
Stari trg št. 4   Ljubljana   L nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (i-20—46)
Za sezono 1892—1893
\
4 pomij* iinjceiiej«)
4 v novem hlngii in v veliki izberi doSlo slavimznane
J nepremočiie ruske jiiftovine v celih kožah, J kakor tudi v uvaljanih škornjili, čižmah in * oglavjili
i
zaloga usnja JULIJA MOISES-A
____ v Ljubljani, Prešernov trjr. zzzz:
* Vnanja naročila izvršujejo se najtučneje po pošti ali železnici
proti povz tju. (1114—H)
Limb-ova esenca
najboljša tekočina za umivanje konj
utr|u I* <> ii j r in «I*>Im. .....ini' njih iole i a kil«*; ui<V;i jo je rabiti
tudi /.a drugo Živino, ki J« ImiIiih, itn mllli.    Ako se ji priiuoAa za polovi.o  vode,   un»c    (o   |«»  n»l»iii   tudi  l|uileiu ,   kadar imajo bolečina v Uviri ali v iniiii. (1310— _)
Steklenica stane ss kr. štiri atekleniee pošljem poštnine prosto.
l'r sinu 8ti to zdravilo dobiva niiuiii pri lueni.
J. Zeriotti, lekar v Škof j i Loki.
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis  dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka  pa  ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „NARODNI Tiskarni" v Ljubljani.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
iiilatiliilce
čistilne mline za žito .zbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino
kakor uđi vsakovrstne druge miiNlno iti razni a*tr»«»|i seti kni<»tIJ«*tvo, vliitu-Mtv«> in Nii<l|in-Nt vo itd. itd. novu izvrstne konstrukcijo razpošilja
m»|. «-.., j<- (302—18)
IG. HELLER, DUNAJ
22 Praterstrasso 78.
Huniro\mil knlaloi(l iu mutivitliita iiImuih v hrvatskem, nemškem, italijanskem m slovenskem jedka ha poniljujo na teljo zastonj in fraukovauo.
Stroji se dado na poekusnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene no se znova znižale!!!
V zakup eventuelno na račun se odda
■neNamka Iu froNtllnlearaka obrt v vasi Vode, občine Trbovelj« ■ke, v jako dobrem krap, v središči rudnika, in sicer od 1. Januvarfa 18921. I. začenši, in le takim, ki so ae že preje bavili n to obrtjo ali so Vf&faki v tej stroki. — Mesarlfa obstoji iz jako dobre mesnice, urejenega zdvigavnega mostu, svinjske kuhinie, hleva in zraven spadajoče dobre preka-jevalmce. — GoNtllna v pritličji obstoji iz točilnice, velike sobe za goste in posebne sobe, prostrane kuhinje iu jedilni* shrambe, točilne kleti, jako dobre vinske kleti in ledenice. — VI. nadat rop jI sta 2 veliki sobi in 3 maihoe sobe za tujce, vse s celo opravo. — K t'mu prid«* Se kegljišče in pravica uporabe vrta. — Več se izvč pri lastniku gospodu Gradita. FollSLls-UL« posestniku v Vodah, občina Trbovlje. (1299—8)
FRIDERIK HOFFMANN
urar <521-9'
Dunajska cesta št. 16
P1 ' * i
111 ur Iz »lata,
dobre do najboljše in budlliilkov
garancijo.
tnčm> in dobro.
r
Odlikovan na kioski deželni razstavi 1885. lata.
Priznanja in priporočila Iz vseh krajev monarhije.
I. kranjska izdelovalno žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj
ljjitblfuiia (NlNlta), poleg KoMlcr-|eve pi varne
priporoča
ktcnutv iliuulve uw|b<»l)N<* vrnle ia olriiiake |»o»tel|e po 5 «l<l. iti v tu'-,
*» »* ♦» 99        99   Velike ,9 *    W     99      n n
mr tudi nn obroke. (211—73)
Zalngatelj M bolnico, hotelo, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naroČila se točno izvrše. — Kdor kupi vek, dobi odpust od ceue.
Kdor izbira, je v zadregi! Da se ta zadrega prižtedi slehernemu, sestavlja skladišče j©    „Zum Liebling" Td o ž i č n e <|§£. kolekcij e ki sodržujejo naj lep 4e igračke za otroke vsake dobe.	
Kotakeljta ia 1—»letne dečke Mirni«* tt«*ln «l«l. 2.23.	Kolektdjta >ia 1—Hletuia deklet«* •tane ci*!i» kI«I. 2
1 pes, ki sam ml sohu bodi (pnoumatično). 1 muzikalna ioga. 1 lokomotiva, ki nn sama od sobo premika. 1 kaleidoskopična svozdna igra. 1 Italijanska minira za pripeti. 1 dunajski uoneralni minul.m 1 kričeči „\Vurstel". 1 mesto ali vsa h figurami, ki bo postavljajo. 1 pastirski ro« z okovom od mudi. 1 kompanija vojakov Vso vkup v elegantnem   omotu s.imo gld. S.2.V	1 barka N'ontova z muovriini ljudmi in živali. 1 pelunček z 0ii>kami in trakovi. 1 mačka y. naravnim Klasom. 1 jaKii.iu ua kolescih k naravno kozo. 1 iitv.....      od porculana. 1 napoljska Klasbuna žoira. 1 Akatlja ■ popolnim kuhinjskim pusodjem. 1 jiolicincl, ki ovili. 1 iierazrusna punčika od kavčuka. 1 kompletnaLtosiioilsrska oprava od uaravtioira lena. Vse vkuj> v oluLrautnum  omotu  iniiii «1.1 li
kt>l«-k<l;a xm>   —51«'tu«- dečke Htii.il«* «'«'l« Kld. i».!M>.	Kolekeifia su i\—."»i-tnu «l«-KI«>tti •»lun«' « «lif. -lil. a.AO.
1 originalni promlnjujočl so diorama b godbo 1 ruska postita kočirska Igra. t labotan vtltftn z prevodnimi vrvicami »a toč metrov. 1 pokalni samokres z godbo 1 životno kolo k živimi podobami. 1 gosli z lokom 1 sidro-omarico z kamni, iz katerih «o »OBtavljaJo hllloo. 1 nabavna d ruti vena- aH strplji vostua iura 1 „Le liulls initKio*, jako zabavno. 1 tmnl'iirski boben K butcem. Vso vkup v oluKiuitiHini omotu le «ld. :t.."»o	1 krasna punčika predstavljajoča prima halotiHtico. 1 (•loirautiii planino ■ dobrim tflaiom. 1 voliko kuhinjsko oirnjiscn k posodjom. 1 knjii/a r. lepimi podobtmi in pripovedkami. 1 Kroholiiova igra za Btrpljivust, ali da we » čim ukvarja. i flu notaaf a tuili.!. .-m. 1 i«i.i s kockami. 1 mi r.i v it veno kuhinjsko posodjn od kuaitra. 1 mi. ni  košarica z raznim Horviae-om  za hišno gospodarstvo. 1 veliki mlini.' za kavo r. predalčkom. Vbo vkup v »logaiitunm  omotu aamo tfld. 3'50.
UoU'Uclja sta 5—14H«t«o d««k« hI n n«' Ordat Kld. 5.5U	Kolekcijia sta .'i    llMvtue dukletaa »tane vnm k i d. 5.SO.
1 matrična bitoma, meglene podobe, v oleKailtUcm kartonu  / oritfiiialuiuii slikami. 1 miol pištola a tarčo  iu ifiimuato  pušioo, ki ao valeil tračnoga tlaka opno ua i ur. 1 voliko .-notni, kolo ■ /i\ um podobami, t Tolika inutamorfosua igra • 0 prodlOf-arnl. 1  .-iu■. iilcjn i   omarica s leDBačuimi uim-tcljiiimi čini 1 .l.u' mtiii pisalna irarnitura od koatl v utuviju. 1 vuliku dirkalna i«ra % načrtom iu Jockuvom. ■* 1 Kloltus kil šolsko rabo,  zajedno pisalno orodje. 1 avinćuik a perosutm držalom od aluminija. 1  knjižnični poilstavuk a 4 bolu^nivami. Vse v eloktautiium omotu le «1.1   5 ."»<>.	1 elegantni mlicul, torbica >a delo, iz plisa a ta-ni. .i./n on zaklupotu iu svilenim podilvom. 1 v.'lika kaseta ir. ilno »vilo a kostonu opravo. 1   tdogauttia   punčika    nprinooiiujau    v klobukom. 1 porte.moniti.iu „ .Mr.in.lr- z vorilico. 1 praktična pisalna koičona garnitura. 1   !■"r■. 1.. Inov.i milil za opravila, 1 turški dujotiuur-aorvico s skodolico . 1 velika knjiga xa poesljo in dnevnik 1 velik i   zapustttiua iz aluminija >  obBskom t obliki srčka. 1 pottčna knjiga a pravljicami in podobami . Vso vaiip v olegautuei« omotu samo gld. B.50.
Na zohtevanje se ti predmeti zamenjujejo tudi z drugimi. A. Friedmann'ov magacin lfzum Liebling" na Dunaji II 2, Praterstrasso 26. Iluntrovanl ceniki tudi o vseh drugrib. liipnih predmetih ae pošiljajo (1.107—2)                       brezplačno in ftankovano.	
Zt-vaCsilsL oznanila
Stenski
in
-skladni koledar
izideta prihodnji teden v ličnejši obliki
_¥^,Narodni Tiskarni*1. Baucon Andr.
»tolar, Dunajska cesta št. 7 (FrOhlichova hiša), II. dvorišče, priporoča se castitemu občinstvu tu in na deželi za vsa stolarska dela in poprave po nizkih cenah; prevzema v popravo vsa v njegov obrt spadajoča dela. _______(616-221
Bilina F. & Kasch
Židovske ulice št. 1, priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor tudi od druzega blaga. Ki rurgicne obveze (le lasten izdelek), jamoono na; boljšo vrste, z raznimi kirurgičniini
Eripravami.    Velika izbera ravat,   I lučnikov, glavnikov, krtač, mil;i iu parfumov. Vse po najnižjih cenah. __(669-23)
Bi n der Kar o I
stavbeno iu pohišno mizarstvo s parom, Parne ulico, priporoča se čast. p. n. občinstvu in gg. stavbenim podjetnikom /,a obilo naročova-nje vseh v njegov obrt »padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Nacrte in troškovno preudarke pošilja brezphčno 570-23)
Blumauer L.,
jermenar in sedlar, Šelcn-burgove ulice, priporoča čast. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, sedlov in jermen po nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(571-23)
Brata Eberl
tovarna oljnatih barv, lakov in firnezev, slikarija vsakovrstnih napisov, pleskarsko podjetje za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4 v hiši g. 6. Vilharja. Velika zaloga no-rimberškdi copičev, priznano najboljše vrste, kakor tudi vseh drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. Nizke cene, točna in dobra izvršitev. — Posebno opozarjamo
S. n. občinstvo na najine, v eželnein muzeji v oortt.eui oddelku razstavljene izdelke.
(672 23)
Detter Fran
Stari trg št. 1 (naspr ti železnemu o oh tu), priporoča »vojo veliko zalogo raznovrstnih tinih šivalni!) strojev po nizki ceui; različne kmetijsko stroje, kakor: mlatil-niče na vlačilo (GOppel) iu na roko, ■lamoreanice, žito čistilne in odbiralue stroje, odtrgaču za koruzo robkati, atiskalnice (preše) za vino in sadje, blagajnioe, varno pred tatovi in ognjem. (620-22)
Drenik Marija
.v Zvezdi", v hiši .Matice Slovenskeprodaja raznovrstnega blaga za ročna dela in vezenine po najnižji ceni,
£en!o iu kravate za gospode, ^delovanje nogovic ua stroj. Predtiskarija in vezenina za za perilo.   Mnogovrstne košarico iu parfuinorija. £___(623-22)
Frisch Ivan
jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo voliko zalogo angleške oprave za konje iu kočije, sedlov za vojaku in zasebno jezdece, kovčekov za potovanje iz nsnja in lesa za gospodo in dame itd., raznovrstna jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listin j iz usnja za mali in veliki denar, za vizitnice, simulko in tobak itd. itd. _(614-22)
Kajzelj P.
Stari trg št. 13, trgovina s steklom in porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilko, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barvoiio steklo za božje hrame. Prevzema v to stroko spadajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno : in ceno. Največja izbora kuhinjskega orodja. (618-22)
Herceg Jos.
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se castitemu p. n. občinstvu za cenjena naroČila. Naročila za "brijanje se vsprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvršč.___(615-22)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske buditelje, ure z nilialom, stenske ure itd. Popravo se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-22)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdulova-teli kirurgienili instrument ov, noiar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter prevzema tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo in drobno. (574-23;
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in biciklov po nizkih tovarniških cenah Pre zema tudi vsa v to stroko ppadajoča popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (611-22)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moško in dečku po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih sukenj, srajc, jopi-čev, spodnjih hlač ter kravat itd. i57:>-_'3)
Kenda H.
na Mesti>em trgu, priporoča krasno okičeno klobuke za dame po gld. 1 80, 2*50, 9tO, 4'80, 5-50, 6*80. Ilustrovani cenik franko. Cisto svi uati foulard po 65, HO kr., pld. 1*10, 130, čisto svilnati Buran vseh barv po gld. T10; čisto svilnati Merveilleux po gld. 1*65. 1*20j čisto svilnati žepni robci po 36 kr.; čisto svilnati črn Diagonal in 1-ručat za jopiče iu cele obl.-ko po gld. 120, 1-65.   (612-J2)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („dri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega bbiga, kakor tudi vsake vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni si i -vovec, tropinovec in brinje-vec. (576-23)
Kosir A.
jermenar iu sedlar, Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 24, priporoča so castitemu p. n. občinstvu a izdelovanje vsih v njegovo stroko spadajočih de). Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jeidna oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki in druge potno torbice za gospo in gospode po nizkih cenah.
(627-22)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča ve«, liku svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro iu trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. '580-22)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovib ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprejonia vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in oeno. (57:1-23)
Kunst Al.
Židovske ulico št. 4, velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo ho točno iu po nizki coni. Vso mere se shranjujejo in zazuamenujejo. Pri «u-naujih naročilih blagovoli naj se uzorecupoalati. (607-32)
Podkrajšek Marija
Spitalske ulice, ima v vedni zalogi vsakovrstne suhe vence iu cvetlice, šopku za oer-. kve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipke, čepice, predpasnike, opra-nike in sploh lišp za šivilje in krojaču. (631-22)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulico, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materija Inega blags, barv, lakov, čopičev, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, mal-vasins in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovec, brinjevec, slivmee in droga najboljša zganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (65S-21)
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točn   in ceno. (613-22)
MUlIer J.
fotografieuo-artiatični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogra 11 OHO stroko spadajoča dola, kakor: p,»rtrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-šai.j.i vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejetnlja vsa v fotografifino stroko spadajoča dela po najnižji ceni. __(577-23)
Nolli F. S.
stavbeni iu galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov z raznovi-Mrniiiii kovinami. Na izboru je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dt.la iu dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevno je brezplačno. _' .578-23)
Pakic M.
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustati, tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garant i-rano pristno Zime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Sei gras , škafov, če-
brov, brout, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-ceiie. Biaui, slain-podvežnic itd. in kupuje vsako mobilno vt-rbovih šibic (protja' za uie-teuje, konjskih ia kravjih repov, kozine itd. Izdelova-telj raznih ohrazcev Puppen-Biistu za šiviljo in krojače in pletenih kovcegov /.a potovanje. Skatlje s patent, zaporo za poštne pošiljatve itd. (629 22)
Pibroutz P.
modistinja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, ovlrnktiu in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih iz-vrSuje točno in ceno. (656-21)
Ranzinger R.
speditčr na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnjo in dovožnjo ua c. kr. državni in c. kr. priv. ju/ni železnici, z zagotovilom točne in cene izvršbe.
(017-22)
Ranth M.
(Viktor KiMith), Ljubljana, Marij.n trg št. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, bcloprto-nega blaga in podvlek, bombaža in ovčje volne, preju za vezenje, pletenje, šivanje iu kavljičanju, tkanega in nogo-vičarskoga blaga, predpasnikov, životkov iu rokavic, pozauicntirskega in drobnega blaga, trakov, čipk in pet* Ijanj, čipkastih zaves in preprog, uiueteljuih cvetk in njih delov, (659-21)
Petrin J.
mese. stavbeno iu hišno mizarstvo s stroji in parom, priporoča se p. o. občinstvu za vsakojaka pohišna dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih dul za stavbe. V zalogi jo vedno suh iu dober los. Vsakojaka naroČila izvršujejo se ruuluo in solni.io ter po pošteni ceni. Ceniki iu troškovni preudarki zastonj in franko. (735-18)
Razinger J.
sedlar, Poljanska oesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter i?-vršnjejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo se v toku 8. tednov. ___(682-22)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čaat. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnico, v kateri se razparano in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejtnd se za pranje in crem v po-barvanje. V barvariji vspre-jeiua se svilnato, bombažno iu mešano blago. Barva so v najnovejših modah. (681-22)
E. Reksingerja nasledniki
optični zasoii, 1'od Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal iti naočnikov. Dalje ima veliko izbere tizikaličmh in matematičnih strojev : Vodne tehtn e. . stavbinske mere, kompase in vse v to stroko spadajoče stvari. -- Vsakovrstno poprave Izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-21)
Rudholzer Nik.
urar in ontikar, Mestni trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zapriseženi cenite!j v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po niskih cenah. (621-22
Rudholze:' V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo ta« logo švicarskih zlatih ini srebrnih žepnih in stenskih ur, hiidihiic itd., po iako Utišani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in najnatančneje
162
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom. Dunajska centa št. 9. priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveke, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji ceni. (65 7-21
Soklic J.
Pod Trančo pri čevljarskem mostu) priporoča svojo voliko zalogo izbornih klobukov, .si.murki. v in čepic, od
najnavadnejiih do najfinejših. BlMO je is prvih tovarn. V zalogi ima tudi novo sokolske čepice. (5JB3 23)
Sprajcar Ivan
stavbeni in umetni ključar, Kolodvorske ulice 22, priporoča njegovo valčaato ogrnile za okna iu vrati', lastni izdelek, prava jeklena ple hoviua, s tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki so vspivjeinijejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. «626 22)
Sevćik Fr.
puškar, Pteiirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrsL dobrih pušk, dvo-cevk za salone iu lanoaster-jovih pušk, revolverjev, ua-bojov, streliva iti orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo se točno iu oeno.
(582-23)
Toni Fran
vulgo Srak ur, izpitimi kovač, Kravja doljna šr. 2, izdeluje vse v njegova obrt spadtjoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. 633-22)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, Križevni-Ski trg St. 3, iilijalka v Rib-niei. priporoea se p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za su kleparska dela, pokrivanje streh In zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cone.
! Proračuni pošiljajo se ua zali to vanje zastonj in franke.
j Zunanja naročila in sploh vse popravo izvršujejo se solidno in točno. (738-18)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone. Bobe in vrte. Zunanja n.-iročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo so točno in vestuo po naročilu. Ceno jako nizke in dobro delo.
_(734-18)
SchatTelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na zahto-vanjo zastonj. (655-21)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriško ulico št. 3, priporočata p. n. čast. ohčittStVU svojo vebko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih SUOVtj, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko spmlajo-ib del po nizkih cenah (5H4 23)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi; napravlja sledilna ognjišča, Ograje, stav beno okove in tudi vsa tlela za stavbe itd. po zelo ni/.ki t.eni. (579-23)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko talogO izvrstnega piva v steklenicah prve (?raške delniške družbe. Točna postrežba. (610-22)
Žitnik J.
čevljar in trgovec, Kongresni trg St. 3. Velika zaloga najfinejših oblival za gospode, dame iu otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba iu nizko cene. Zunanja naro-eila izvršujejo se točno in solidno. (585 23)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, i'delajo vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže in ograje, štedilna OgnjilČa V najnovejših oblikah, ključe iz uluminiuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe in telefone, strelovode, pruskušeue z elektnnnetrom. V zalogi ima vsa posamezna telegratična dela. Naročila in proračuni, kateri se na zahtevanje pošiljajo, tavrU so natančno in ceno. (711-14)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 1847. I., v Ljubi lani, Turjaški trg št. 7 iu Gospodske ulico (Knežji dvorec). Zaloga jediiostavucga in naj-fthejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega iu pozlatarakega Blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polkuov (/.aluzij). Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, nepregorno blagajnice._ (730-1^
Evgemj Betetto
tovarna za meti je, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3, priporoča čast. občinstvu iu gg trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj od najfinc|ših do najcenejših p«i najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franjto. (71019)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar iu uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg št. 15 iu Čevljarsko ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovu stroko spadajoča stav-bitiska dela v mestu iu na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodne naprave VHaku vrsto provzomlju ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovuiki pošiljajo se na zahtevani«, zastonj. _ (619-22)
Uranič Andr.
ključavničar, llilšerjovo ulico št. 12, priporoča p. u. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in stavtuimkih dol tu iu na deželi, Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okovu itd. Popravila izvršujejo so točno. Cono snliduo iu nuprotiraiio. (786-18)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svolo trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vspreieinlje tudi brušenje iu čiščenje vsakovrstnih kirurgienili predmetov itd. _ (609-22)
Pielick in Brida
tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam i u gg. trgovcem lastno izdelovanje vsakojakih metelj iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko._ (.732-18)
Mersol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliki) zalogo vsakovrstnih ročnih del iu pretltiskariji črk (monogra-mov), ra/.novrstnih drugih uzorci;v za šivilje, svile, kakor oprsiiikov, predpasnikov itd. no m '.ki ceni. Popravila so vspiejouiljejo ter izvršu-jejo točno m dobro. (781-18)
Schaffer Albert-
rokovičar iu trgovec obvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rukavio, oprtnikov, najfliiejllh kravat
za gospode, z i vratni ko v iu n a ročk, francosk. mil indi-ščav; zaloga kirurgič.nih obvezil iz kavčuka z t bolnike.
1630 22)
Ign. Faschinga udove
kljtičavuičarnica v Ljubljani, Suknarsko ulico št. 3, priporoča bogato svoju zalogo sledilnih ognjišč solidnega dola po najnižjih con.th in v sprejema tudi vsakovrstna stav-hinska dela. Zunanja naročila izvrše se točno. (712-19)
evec J.
trgovina de/.eluih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mosta. Kupuje vsakovrstne rastline, smučmi, korenine, rože za zdravila, kakor .-Vrni k o\ o rože, Seutjan/.ove koreninice, bele kresnice, česmino va zrnja, smreku vo seme, tršljikovo lubje, ržeuo ro-žieko in druge poljske pridelke. Seno za konic iu govejo živino v Večjih množinah. Trgovina z raki itd. Blago kupuje po najvišjih cenah. (769-17)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalnu dotuvalisče, za garantirano Cocipiei-ovo gela-tiuo za izdelovalce slamnikov in EolČe, saj boljšo sredstvo za čiščenje in zboljSevanje vina. Navod za porabo priličnu se tistemu, kdor to teli, zastonj. V T«>-17)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulico št. 8, priporoča so p. n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanju oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči iue, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter cono in solidno. Cene nizke ia točna postrežba. Uzorco pošiljam ua zahtevaujo franko.
(763-17)
.los. Bernarda nasled.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg s t. 1 i u Gledališko ulice stv 4 priporoča svojo veliko zalogo stuklouiuo, porcelana m beloprstonega blaga; okvirov za podobe, potrolejnib svetilk in raznih šip; stekloui aparati za kemično, tizika-lično iu faruiacovtičuo uporabo so vodno v zalogi. — Velika izbora vsakovrstnih steklenic za pivo z iu urez varstvene zaporo; steklenic za vino in ovituic, 8V« Ito* držečih in 5 ko težkih, ua* viaše. za poštno odpravljanjo napravljenih za razno sočivjs iu sadju; nadalje raznih upletenih steklenic za vsako tekočino, steklenice za kouaerve s sauiolastuo zaporo ter najboljše za vklado kuhanega ■očivja i u sadja.
NOVO! NOVO I
Pošiljam tudi eiiiialltrttuu sriua ■/.»% el-A6eii|e  i.iileijaUiti Hi«-Ifcleuie. 1126-16)
M	Mala oznanila 1	BkMfllSI
		
Druškovič Andr.
trgovina z zele%nino, okraski, ključarakiuii izdelki in materijalnim blagom.
Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava ia neveste.
Točna in cena
postrežba. (765-1 K)
Ljubljana, Meatni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, pri-
fioroča čast. p. n. občinstvu n gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih
!>odplatov domače strojarije. haloga čevljarskega orodja in v to stroko spadajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno in točno. __(867-14)
Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 1837, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-berfikih in japonskih umet nih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred tiskanje za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač, /.tetka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. __ (761 18)
Fabian J.
trgov c, Valvazorjev trg. pri-
Eoroča svojo veliko zalogo oloni j al nega, špecerijskega in materijalnoga blaga, finega nima, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in slivovee je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malaga, madejra, bordeaux itd. Prodaja na debelo in drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno in ceno. (767-18)
Nagy Štefan
firej France Terček, Ljub-jana, trgovina z ielezuino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarsko-klju-čavuičarskim in kovinskim blagom je od dne 1. julija
1891 nadalje na Valvazorjevem trgu št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva,      (m 13-161
Cassermann F.
krojač, Sebmlnirgove ulice št. 4, priporoča se čast i tim p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroji. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje ffaiiko. (768-1M)
J. N. Potočnik
krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo so točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago tur se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za i zde lovanje sukenj  in talarjev.
(818-16)
Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča se p. n občinstvu in gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih Bodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje in prodaja tudi nove iu stare vinske sode. (764-1 h)
Steinfeldsko
marčno in uležano pivo
V   NO «1 lil
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (845-15)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v I juMjaio. Hiška.
Karol C. Holzer
Ljubljana, Ounajska cesta
•« t* I o is
špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. ;8i4-i6)
B. JPRAONER,
It. 2ti3-20l, Mala tirana, leLrna „nri Int* «rlu' rPofitna razpošiljat ev Vsak dan.
Hiša na prodaj.
lluili družinskih ra/m i ste prod • liiAia, ki je v dobrem stanu in ki vrže čistega dobička 8'/a° o- l»o «'«'fiI pod dobrimi pltsćllaalnil |M»K«»|i. — Več ae izve v upravniAtvu „Slovenskegu Naroda" (1950—4)
Dr. Rose životni balzam
je nad 80 let znano, prenavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče
domaće sredstvo, 0109-9)
Velika stekleiđea I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro Ogrske.
i Tam se tudi dobi
raško domaće zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistonje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tndi blaži bolečine.
V Akstljicah po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. vrč. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamk*.
Popolna razprodaja
vseh čevljev od klobnčine
po znatno znižanih cenah
pri (1291-8) v Žido vnk ili iilioitla At. 1.
EOUITABLE
zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje
v Movem Vorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaj i „Stock im Eisenplatz" v svoji palači.
Kačunskl stl<lep leta 18Q1. :
I.
97 637.359 63 57 417.712 78
gld 40,219.646 85
Dohodki, gld Izdatki . „ Prebitek . . II. Premoženje . . gld. 340,496.295 95 Obveze po
40/0iii3,/a°/or 274.763.944 55
Zaklad dobičkov......„ 65,732.45140
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje za življenje.
Ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohodki nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891. največ novih pogodb in sicer za......gld!   582,795.827 50
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega  . .   „ 2.012,236.392*50
210,580.457 50
42,387.184 78
ima največji prirastek zavarovanega kapitala ... ima največji prirastek v pre
m oženj u........,
ma največji prirastek v do-
?   blčkovem zakladu. . ~   „        6 381333 05
A vatri Jttlilni lavsravsneeiu  posebna garancija je ve« llltn druAtveua ptalnčta ..•♦tocta-liii-Eiaeu** ua 1>U-UHJJ.  katera je vredna gld. J,:lOO.OOO--.
TIj-*peTsi dvajsetletnih tontin*) društva ,,Equitable".
Podlaga izplačevanj 1. 1892. A. Navadno zavarovanje sa slučaj smrti. Tabela I.
30
88 4
45
50
Va-it . plaćanih premij
HId. 464'—
, 527 60
n «26—
9 759-40
. 943-60
Vreilnoit police
V unti. v 11 j i
gld. 539 —
, 881—
i 79.S-—
■ 9;»7--
n      1291' —
Pnlloa opuii.cn.. premij In plačilna ia slin smrti Kld. 1160 — , 1240— „ 1350 — „ 1620 — .   1800 —
30	gld.	807*80	gld.	86-2-—
35	■	88 >-60	n	986'—
40		776-60		1140 —
4*	_	»0060	■	1348 —
50		U '87-60	*	1H38 —
30 35 40 45 50
Zavarovanj« sa slučaj smrti s dvajsetletnimi premijami. Tabela II.
gld. 1850 — » 1870-„ 1930-— , 2050 — .   2280-—
O. Zloženo dvajsetletno zavarovanj* sa slučaj smrti in sa nčakanje. Tabela Z.
gld. 970 60 gld. 1682— gld.3490 —
„    995 80 „   1667 — _ .HI60—
„   103    0 „   1727 — „  2930 —
.  1100-80 „   1M34-— B 52800*—
„   1209— .   2034-— „ 2880'—
Kakor kažejo zgoraj navedene Številke, povrnejo se po tako zvsnem tontinsk. m sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil »Uoal SO let bresplaouo lavarovaii, po tabeli I. vse vplaeaue premije 2'/4 do 4a/»a/0, P° tabeli II z 4*7, do 5J/,°/0, po tabeli X. z 61/« do 7°/. jednostav-inmi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do cveterrao vsoto vplaoMiilli premij.
Tako zvana prosta tonil na, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopnsča po preteka jednega leta popolno nvobodo za potovanje, prebl vasi« in poklic, izvzemši vojaško službo; po preteku d veta let je nI mori Ispodbltt« po preteka treh let pa ne auore vec aapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanji moči nrediti na Sest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Grmlct
in 1789—7)
Klavni zastopnik za i.\i.-j*ko:
ALFRED LEDENIK
T7" 3Li3vL"bl3eL33Ll, Mestni tr«r *t. 25.
•) Tontin« imenuje te nabiranje iti faS4SMhSV dlvldend »11 dobitke po nekem poeebneea ■leteenu, ki ga Je ieamll in prvi uvedel ▼ Franciji Italijan Lurenao Tonti K ISftS.
Gričar & Mejač
preje M. Neumann
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11
ponujata:
Zimske suknje.....od gld. 12-
MenČikovi s pelerinom in
brez pelerina......„    „   12"—
Sacco od lodna.....„ „   8 —
Kožuhi.........., „  15-—
Vremenski plašči (Ifavelok) „ „ 12-—
Obleke.........., „  14-—
Spalne suknje . .        . „ „    9 — Dežni kavčukovi plašči „ 13-50 Praktične obleke za dečke „ „ 8-— Otroške Obleke jako priljubljene  strelske ali mornarske facone......., ,,    4:*—
MenčIkovi za dečke ln
deco   s kapuco  in pelerinom ali pa tudi brez teh .   „    „     8*—
Potni kožuhi in gaba od lodna
po različnih cenah. (1256 6)
Salonske obleke in fraki
vsake  velikosti in  cene vselej  v veliki izberi.
Novosti
v konfekcijah za gospe.
"V e 1 i k n   izbe r
mufov. boa, ovratnikov in čepic.
N
s -a
I cd
-O e—i >
i £ I H
•c «d
C/l
• r-*
cd o
M
cd
Preobleke -
J "vi
čj^Ž&K^Po p ra v 11 a
^L. Mikusch^M
tovarna dežnikov Ljubljana, Mestni trs ^.
hmelj
S? Za bolne in zdrave
aaa|bol|fte hranlluo aredatro^ Milno potrebno aa idra«J«-, priznano od zdravnikov kot Jzvrstno" in od mnogih bolnikov s ■pričali na j top I« j o priporočeno, je (100—28)
Triilic6oaEy-js3Vfi.
jna sladna kava
z dobrini ukusom in lepo dišavo.
Zavitek m '/4        v*ha 30        — Jako emo 9**4* »ovitki 4 kg.
Dobiva sa po poštni adreai pri Ubaldu pl. Tm-Isdosr-Ja* lekariu v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo Tekarji: Viktor pl. TrnkOoar, V. okraj, Hundsthurmatrasae 118; dr. Oto pl. TruU6«ay, 111. okraj, Badetzkyplats 17; Julij pl. TruUOc.r, VIII. okraj, Josefst8dterstraaso 30; v Građoi (Štajersko): Vessdeliaa pl. Trnkoeajr, lekar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. itd.
J*****atfsc* immmjm mmiimn »-a»#>4»f.
stanuj«*
f} hoteli*. FPri •sVCaliSi*
II. nadstropji', št. 25—20.
Ordimije vsak dan od 9.—12. ure dopoludne In od 2.-5. ure popoludne. (iai3 Ob nedeljah in praznikih od 1 ,10.—1 ;al. ure.
l
8
mmmm ■■•■■■■iBBaiBiaiiun mmtmtm mmm, mam mmm mmm mmm mmm mmm mam OMflBiJBMalfiliafflkai
1 Lepa, suha koruza
% <Irol>n«» in (Icbcio/iiiAi n, je zopet zadobiti na <i>l»«>lo in tirol»iio
S       v Treo-tovem magacinu za žito
4 T7- X-.j-u.~blj3i.nl, <3-rsi<3-Iščo, Rimska cesta, št. »3 I I>ri
kateri priporoča tudi s ojo (932—88)
zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
9 9 9 9 9 9 I » 9
i
v
3
B
VtV«°eW»VAT*ToV«T*Ve'V'«V»Vt''
ITaraTrno, izloomo
italijansko vino
belo in črno,
iz hajboljš h vinskih krajev, prodaja podptaanec od danes naprej
lise. driulo po princ, ruo laički <•«'!■ i ter se kupci naj-uljudneje vahijo.
Z velospoJtovanjem (1118—M)
LUDOVIK FANTINI
V JLjillllJalli. V ■voli'A.'jll.
/ii
božična in novoletna darila!
urar Fran Čuden urar
Cpreje J. Geba)
v Ljubljani, Slonove ulice št, 11
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliki*
zalogo n:» jrn no \ « si i*
ur in verižic
/litiili. >rcli rni li iti nlUIoiili. MteiinUlh ■ir iu bu«llliilU m . v. I;«81 i p'i poroda svojo BaloffO «•«* n |>4'rpi'ii«lil44'l|«ai». |»r-.(j»iK>\
ni iiintiiov po najnižjih cenah,
Caranttijem pri urali z« 1  leto in pri boljPHi za li in 8 leta.
Viiaiiju naročila i/.vrAnjem točno i" * obratno poŠto, a popravi)*«)* ne izvršujejo pri meni natančno iu dobro. (lSlSl—1)
Cenike pošiljali! n:t xabte\ «U | • B>astOll| in Irunl.o.
FERD. BI LINA &. KASCH
Židovske ulice št. 1
* lipun.«* it.i svojo Jako veliko izbori*
ruskih gumnih vrhnih čevljev
vsake velikosti, oaobitO visoko, povsa (1990—8)
nepremočne krplje za gospode in gospe.
Jako zuiera cene! Za.;!:;!;?: En&ST* Jako zmerne cene!
L l
□]H5H5B5a5aEH5a5a5asa5a5a5Z5a5rl5a5E5H5a5S5a5a5E5H5H5 HI
Podpisanec uljudno naznanja p. n. občinstvu, <la vzprcjemlje naročila na
slikarije in napise
(firme)
na les. ploščevino in steklo v svojem novem stanovanju
Poljanska cesta št. 35 (Pri Švarcu).
'An ukusno in fino izvršitev so porok moja že znana dela te stroke.   Posebno pa opozarjam na napise na steklo (2!/s metra visoke in i1 . metra stroke Šipe) mojega lastnoročnega izdelka pri J. Kapsch-u, juvelirju na PreSirnovem tr^u.
S spoštovanjem
Novak
(1207—81 slikar.
Najboljše vrste piva
"\"^-w_ .tlkrj- Is združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
}>riporoča po tovarniških cenah.
(195— 89)
Zaloga piva
j    prve Granice delnl&lce pivovarne
IVI. Zaoppitscli
^Jjf*^    v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano. ~*Bm
Izborno marriin pivo v plombiranih slek len .1 ali b patentov a ni ni z.uii.i.-'kum dolova se vsak dan sveže. '/• litra 11  kr . I  liter       kr. dobiva .se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Ko.s v Kolodvorskih ulicah ftt 24,
r---—:--
Josipi 1**1 lili
sladčičarska obrt
v Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13
priporoča
za Miklavža in Božič
ivojo nujt' <n> ui iiajoeucjae /ni<>^ *
sladčioarnkih izdelkov
lQ.G±n.oiJ3- i=đ.oll^a.. navadno il" najfinejše vrste. — Ker je blago iedelauo iioma. /..tiiinie prav uipeino tekuiova*i /. vsakim drugim jednakim blugotn, — ioi«-j Je naka koukareueM oii ilriiKod laltljueoiua« Slavno občinstvo Izvoli naj ua /.name vaeti, <la ua dobiva odalol il«i lloiH.i. vedno Bveio (1293—4)
lino pecivo (najiiiziio-posladiio pecivo).
Naročila izvršujejo se naj točneje. Conlkl so pošiljajo na zahtevanje vsakomur. ---f
Kari Till v Ljubljani
Spitalske ulica št. 10,
Velika zaloga
(1024-rj) VNeli
šolskih potrebščin
jpo predpislli
gospodov učiteljev in profesorjev.
Kari Till t Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
Potešita peresa» iti* B plovee« Nvini'iiiUi. viiriivavi'i! xtt Sfine« ni iti-, iiikpriivf" »i» Npl**»nj«> svfuO> niliov. papir um pismu, briniovi' loini', brouOJT priinek, UNiij«' in Jeriui ni ki« Knjige. Uiirniiiito a ti nla, pMpir o«l li'peiiki'. luinicuu lintit. klneškl Iu«, holttpencllje, /miiKi. krivulja«črtala, trllcetl,
p«»Ntevank<>. i; lail ilu. liiiruii' fliii -njlri', lian nI UlimUi. imti-niiiei-. ilr/ulii xh pereNBv« peroNiii ii'./.Ki, pereMul tuli. ■iiulit»«>uiki, zlatt>-mI* olj Ki« Iu MrebroMkolJke. Blata in Hrel»rn» lintit. piHttlu, "»•• jirioi« ia r«ple«>uj« plMMl, ieli'ui vulk tekui.
Kari Till Ujiililjaiii
Spitalske ulice št. 10.
Aniliska   ^iimn,   skleiliee   /a gumi,
tablete 7.0 gumi,  herbariji, krase-
pisno pivi lilije, ertnla od kaiieiikn. ^osja pi'i'i'sn, škripemi pereia, kreda liela in liarvitsta, držalu za kredo, ritala, eitani listi, lirisnlm* desoice, lirisalai ^nuii. pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, 111 ilinu-ierski papir, glasbene mape, natornl gumi, natorni papir za risanje, nlgrivorln, belošnfee, beteihe tablfee, slikarska ploščice, škarjo za papir, lepenka, Mejne table, snlie liarve, prozirno platno, prozorni papir, e«»pi«'-i, port-i'eljni klinci: prepararijski zvezki, stikalni vrinili, risaliiice. risalni i»i?el, rinaliii ćavljički.
Kari Till v Ljubljani
Spitalske ulice št. 10.
ItiNulne Mine, iImi'", predloge /;» romle |iInu\o. pitchh sa rende pisavo, nk i i i j u ti i i lilincl. ikrll|ne plošelee, ptHttlue mii|»i'. pihalni papir,   plH.tuke«    ftolake Itirlie,
m-|ii;a tiutii, ji iii.n,i p«resa« i>i-eiilo-i-  m   pokoneuii pisavo^
p«'r.-«.ll IH pokoilCIlO   [llNIlMt, SlU«
UetilCODg liela Uretlu, f.n tulilo, noaieevke, uiup« m |»isinike. I nI«- erue iu IturvHste, tinlui Kinul.   in.i ni   ertnlkl« 6railer9
linlnilti. Uviiilralaii ertnla. ,lsi»l-niiii.   rlsarsb •   bloki, risurMUl pitptr, predloge ss> risauja, uiuilj«' sa rinite)«'.
9063
Z„Ma$*i-jevo začimbo'
I xh o m o sredstvo.
Y steklenicah po *5 kr, • in več.
HiRSCfiNCOURSna izložbi v PARIZU 18B9 rMGIaa razsodišču)   Na prodsj pii vseh trgovcih s špecerijskim in
Nastavljanje piva«
Naj ud an oje  podpisani   naznanja  tvojim  spoštovanim p.  n. gostom,  d* bo bode
v soboto, dne 3. decembra t. I.
zvečer ob 5. uri
V  fciotel**  „T»s?l Malici"
točilo priljubljeno
Plznsko pivo iz mesc. pivovarne v PJznu.
Oh jodnem iiH/.nHiijjim, da v liiflo postavljam kakor IMziiaku. tako tudi Kel-itiii-lian>fr j«-%<» pivo, ki Je natočeno v patoiitovaiie steklenice, iu sicer prvo imo-tiovHtio po 'M kr., drogu po *2o kr. liter; če ho i.aroči 10 steklenic iti više, se to godi bret vetjih troAkov.
Troseč uiuogobrojnega posela, bi ljeti tU ,
■ r z velespo štovanjem
(1815)
*ćS
£*3
.V":&"<
l"«»**t»l v 1*11 t
V Ant, Zagorjair trgovini
v Ljubljani,  na  Kongresnem trgu štev. 7
prodaja se zelo primerna
Itoraifliiitt:
Pisarniški in pisemski papir, krasne kasete
elegantno vezane (t^i.i—2)
molitvei^ike
raznovrstne pisalne in risalne in vse šolske potrebščine. — Kine za božična drevesca. —
Tiepe albume, poezijske knjižice itd. V zalogi so slovenski koledarji: Stenski a 25 kr., Skladni a 60 kr., Dijaški a 60 kr.
53Ko3 3 sraSSFi'
lflti^o i«* **oli<li»o iti O6D0i
l.    M    . r t V i. V
t«.
Iti": +
Usojam se uljudno naznaniti, da mi je slavna oblast podelila Ti koncesijo za prodajo )r
I dinamita in razstrelilnih kapselnov it
ter se priporočam cenjenim dotičnim naročbam, katere bodem vedno |^ točno in po ceni izvrševal. (1298—2) *T T3 Z odličnim spoštovanjem
^ Ernest Hammerschmidt
^ trgovina z železnino, v Ljubljani, Kri/.cviiiški trg štev. 8.
Poslovno naznanilo.
Josip Stadler
stavbinski in galanterijski klepar v Ljubljani
od oblastnije koncesijonirani vodovodni installateur
na Starem trgu št. 15.
Čast mi je, najudanejo naznaniti cenjenim p. n. navočiteljem, da sem z dnem 1. novembra t. 1. opustil svojo že čez 30 let obstoj;ijočo poslovnico v čevljarskih ulicah Št. 4 in da sem isto premestil v /e obstoječo
glavno poslovnico v lastni hiši, Stari trg št. 15.
ZahvaljnjoC se za zaupanje, ki mi ga je prespoštovano občinstvo v tako obilni meri dosedaj naklonilo, prosim da bi me isto tudi v prihodnje počastilo s svojimi cenjenimi nalogi ter si bodem prizadeval izvrševati jih Še skrbneje nego doslej in kolikor moči ceneje.
Zajedno priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega svetlo lako-vauega In postekljenega kuhinjskega ln hišnega posodja najboljše kakovosti, speoljnlltete v kavovarib. In brzovarlh najnovejše konstrukoije. majolike za daj, modle za peoivo ln ioloo, stenske lavolrje, omarloe sa pisma, tlčnlke, podstavke sa premog, grevnioe. škafe, vrče, čebre, banje sa kopanje, sa otroke ln take s sedalom; Bidet ove iepne svetllnloe, nagrobne venoe od kovi itd, itd. po znatno sniianib cenah.
NaroČila in popravljanja vsake vrste izvršujejo se hitro in po najnižjih etnah.
OSJE" Vodovodna lnstalaoljsk* dela vsake vrste se prevzemi in se strogo atrokovnjaško izvršujejo in popravljanja točno in po ceni za-računijo.
Z velespoštovanjem
(127D -s) Josip Stadler.
u T  1   i  T  T  T  T  T  T  T  1  T  T  T T  T  T T  T T  T  T  T T
2 ca
Nepogrešljiva Miklavževa in božična darila.
3Prl
J. S. Benediktu v Ljubljani
se bode od dno 1. decembra t. I. začenši prodajala vsa
kožušna roba, volnena ovijala za na glavo, rokavice, dokolenice, nogavice, nadalje jopiče od trikota in modnega barhanta, slednje po najlepših uzorci h
tako ceneno, kakor nikjer.
(956—50)
Torej se ponuja najugodnejša prilika za nakupovanje praktiei^ili in nepo gresl jivili
Miklavževih in božičnih daril.
Nepogrešljiva Miklavževa in božična darila.
ca
S"
Izdajatelj ii odgovor«i urednik: Josip No 11 i.
tastnina ia tisk .Narodne Tisi sne V
2