1. AVGUST 1970 LETO IV ŠTEVILKA 8 PREGLED NEKATERIH POKAZATELJEV POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU Tudi dobro gospodarjenje je lahko še boljše po tabeli pokaže, da so vsi obrati planirane obveznosti Po evidenci obratovnega knjigovodstva pa je ugotovljeno, da so montažni obrati Čeprav je turistična sezona na višku in tudi precejšnje število naših delavcev uživa zasluženi letni dopust, teče poslovanje podjetja normalno naprej. Prav v tem času pa za nekatere delavce ni oddiha, temveč obdobje intenzivnega dela, saj je treba izvršiti polletni obračun poslovanja, o katerem bodo že v prvih dneh avgusta razpravljali samoupravni organi podjetja. Vsi udeleženci teh sej bodo seznanjeni z doseženimi rezultati poslovanja in bodo na podlagi razpoložljivih podatkov lahko sklepali o uspešnem ali neuspešnem delu v preteklem obdobju. Razprave samoupravnih organov morajo biti toliko kritične, da bodo sprejeti sklepi nakazali smernice, po katerih bo delo v bodoče še boljše in uspešnejše. Vsem tistim, ki pa se teh razprav ne bodo udeležili, je predvsem namenjen ta članek z željo, da bi bili vsi delavci seznanjeni z gospodarskim stanjem podjetja. Že takoj uvodoma lahko nega poslovanja. Oceno o 36,84%. Posamezni obrati Povemo našim bralcem, da pravilnosti te trditve pa naj so planirane polletne obvez-$ bilo poslovanje obratov in si vsak bralec ustvari sam na nosti izpolnili tako, kot je 'djetja kot celote zelo podlagi podatkov iz analize razvidno iz tabele 1. Pregled ešno. To ugotovitev smo poslovanja, ki jih navajamo v ovedali že v prejšnji šte- nadaljevanju članka. -*i Glasnika, kljub po- Planirana letna vrednost presegli, fjanjkljivim podatkom, ki so proizvodnje in montažnih bili takrat na voljo. Doseženi storitev znaša za celotno Poslovni uspeh pa ni posledi- podjetje 221,800.000 din. ^ naključja, temveč inten- Po planirani dinamiki je od tivnega dela v vseh 6 mese- tega zneska predvideno za I. v fakturirani realizaciji izka-cih. polletje 102,404.000 din zali tudi nekatera še neizvr- V preteklih letih je bil ob- realizacije ali 46,17 % letne- šena dela v skupni vrednosti izvršenega dela - pred- ga plana, dejansko pa je bila 4,433.105 din. Zaradi pravilom v montažni dejavnosti dosežena v vrednosti nosti periodičnega obračuna " v prvih treh mesecih pre- 133,720.551 din. Letni plan je potrebno pri teh obratih manjši kot letos, ko vpli- je bil s tem dosežen s !a zimskega časa sploh ni bi- 600,3%, polletni pa prese- 0 opaziti. Tako ugodno sta- žen za 30,6 % oz. za Pie so nam omogočila pred- 31,316.551 din. Letošnja Vsem montažna dela na raz- polletna izvršitev je v pri- turističnih objektih v meijavi z istim obdobjem ^venskem Primorju, ki so preteklega leta večja za ‘[‘orala biti dovršena do za- 35,998.369 din ali za etka turistične sezone. Po-,tebno bi bilo taka dela pri-let iti tudi za prihodnje • to> kar pa nam bo uspelo tako, da bomo investitorje t et ,°ljili predvsem s kvali- 1 tnim in do določenih ro-v izvršenim delom. podjetje se je v preteklem . dobju skušalo tega načela sledno držati in do neke v re vsestransko zadovoljiti ■naročnike. Zaradi takšne pnsP°darske politike uživa vJdjsi velik ugled, kar je v g meri pripomoglo k pešnemu zaključku pollet- — CKV - koče leto planiranega delov- Ljubljana na 53,1 % nega časa oz. 102,9% za — CKV prvo polletje planiranih de- Mariborna 57,3% lovnih ur. V tabeli 2 je po- — Elektro- dan pregled porabe delovne- montaži na 57,3 % ga časa v primerjavi z letnim — Podjetju planom po posameznih skupaj na 58,3 % obratih. Če upoštevamo, da je bil Z upoštevanjem poprav- letni plan realizacije po izvr-kov je vrednost izvršene pol- šenih popravkih dosežen v letne realizacije napram pol- prvem polletju z 58,3 %, lah-letnemu planu še vedno več- ko ugotovimo, da so bila ja za 26,3 %. Doseženi rezul- planirana predvidevanja gle-tat postane takoj še po- de na porabljeni delovni čas membnejši ob ugotovitvi, da presežena za 22,1 %, kar je je bilo število zaposlenih de- vsekakor zelo dober rezul-lavcev za 1,1 % nižje kot je tat. Doseženi uspeh, ocenjen plan predvideval, saj je bilo v po navedenem kriteriju, je prvih šestih mesecih dejan- ugoden za vse obrate, saj je sko zaposleno 2.117 delav- bila planirana polletna reali-cev, planirano pa 2.291 de- zacija v 6 mesecih procentu-'avcev. alno dosežena po obratih ta- GLEDE kole: NA PORABLJENI CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper 112.7 119.7 121,1 137,6 izvršiti ustrezno korekturo ki pa na celotno izvršitev plana bistveno ne vpliva. Tako se procentualni odnos med letnim planom in izvršitvijo v prvem polletju po izvršenih popravkih zniža pr' obratu: DELOVNI ČAS PRESEŽEK ZA 22 % Za izvršitev planirane let- Elektromontaža ne bmto realizacije v znesku TEN 221,8 milijona dinarjev je po — skupaj 108,0 planu predvidena poraba — jaki tok 109,9 4,651.372 delovnih ur; od — šibki tok 102,7 tega za prvo polletje 102,4 Trata - skupaj 109,4 milijona din realizacije pri _ Trata 109 3 Porabi , 2,158.363 ur ah _ iv. gorica 112,1 46,4 % letnega plana. Dejansko dosežena bmto realiza- Projekt, biro 200,9 cija po korekciji pa predstav- Avtopark 110,7 lja za podjetje vrednost Razvoj 89,1 129,287.446 din ali 58,3 % Delo letnega oz. 126,3 % pollet- v inozemstvu 136,6 nega plana. Za doseženo rea- Na dl i navedenih po- kzacijo je bilo porabljeno datkov lahko zaključimo da 2,221.597 efektivnih delov- a™«™ larnco zaKijucimo, aa nih ur, kar je 47,8 % za te- (Nadaljevanje na 2. strani) „Bojni posvet" naših vodilnih monterjev (od leve proti desni): Voljčank, Trkov, Osredkar in Jarc med novimi stolpnicami ob Vilharjevi cesti. Reportažo z obiska pri naših monterjih, ki delajo na teh najvišjih stanovanjskih stolpnicah v Ljubljani, berite na srednji strani. Tudi dobro gospodarjenje je lahko še boljše (Nadaljevanje s 1. strani) Na osnovi analize razpo- i i i x.v — ložljivega delovnega časa je so p anske naloge izvršili vsi ugotovljeno, da je bilo po-, obrai zadovoljivo. rabljeno za efektivno delo Od dosežene realizacije v 86 9 % ur> 13>1 % pa odpade 6 mesecih odpade na ekster- na praznike, dopuste, bolez-no 121 055.221 dm interna nj ^ druge izostanke. V pri-pa znaša 12,665.330 din. Iz- meijavi z istim obdobjem voz na konvertibilno pod- preteklega leta so se izostan-ro je je znašal 7,880.735 ki na enega delavca povečali dm^n,a,jd!rmŠk° področje od 124 na 127 ur ali za pa 57.416 dm. 2,4 %, kar ni bistvenega po- D . , . . , , mena. Vse izgubljene delov- Po strukturi dosežene rea- ne ure pa so h% nadomešče- ne z nadurnim delom, saj je 62,5 % vsak delavec podjetja opravil 28,1 % v 6 mesecih povprečno 141 3,3 % nadur, v preteklem letu pa le 0,3 % 120, kar je za 19,7 % manj. 0,2 % Občutno povečanje nadur pa je opravičljivo zaradi vi-5,6% soko presežene realizacije, lizacije odpade na: — montažna dela — proizvodnjo — projektiranje — prevoze — zastopstva — delo v inozemstvu Tabela 1 Obrati Vrednost bruto realizacije v tisočih din Indeks izvršitve letni plan poletni plan Izvršeno I-VI1970 let plana pollet. plana Ckv Ljubljana 49-2.00 22 878 26 161 53 2 77 4 4 Ckv Maribor 26 000 13- 020 17-096 61 1 131 3 Ckv Koper 9 900 4 604 6 4 45 65-1 1400 Elektromontaža 46 000 21-436 35 497 77-0 765 6 TEN- skupaj 36 000 16 48.8 18- 566 57-6 772 5 - jaki tok 25000 77 450 13 282 53- 7 776.0 - šibki tok 11000 5 036 5-264 460 704 9 Trata - skupai 34 770 15. 636 17- 280 497 770. 5 - kovin. ind. 24-600 11 070 11 608 472 704 9" - livarna Iv. Gorica 10 170 4 566 5 672 558 7242 Projekt, biro 4.440 Z. 064 4 287 96 6 207-7 Avto park 760 353 372 48 9 7054 Razvoj 900 Al 2 524 582 1272 Delo v inozemstvu 11-730 5 513 7 226 616 1311 Zastopstvo AHa Lava! - - 247 - - Skupai podjetje 221 .600 102.404 133.721 60.3 130.6 V primerjavi s preteklim predvsem pa zato, da so mo- izvršenih 2,221.597 delov- primerjavi z lanskim letom letom se je vrednost izvrše- $a biti montažna dela na tu- nih ur odpade na proižvodne je bilo letos doseženo glede nih montažnih del povečala rističnih objektih do predpi- ure 71,9% na režijo pa koeficienta obračanja repro- za 353% ali 21,088.536 sanega roka izvršena. ------ ----------------------------- din, vrednost proizvodnje za 20,5 % ali 6,190.762 din, PREVEC projektiranja za 94,9 % ah REZIJSKIH UR 2,086.671 din, prevozov za IN PREVELIKE 12,7 % ah 41.796 din in dela ZALOGE v inozemstvu za 36 % ah 28,1 %, kar pomeni, da se je dukcijskega materiala, ki število režijskih ur napram znaša 8,5 (lani 8,4), kar po-planu in dejanski izvršitvi v meni, da je ostajal material preteklem letu povečalo za nevgrajen povprečno 42 dni 0,8 %. Slabši rezultat je do- od dneva dobave. Ta kazal-sežen pri vseh obratih, razen nik se v zadnjih nekaj letih V prime ij a vi s planom in pri projektivnem biroju, av- ni izboljšal, zato je umestno, 1,910.666 din. Povečanje je polletnim obdobjem prete- toparku, razvoju in pri delih da se v bodoče temu vpraša-torej doseženo pri vseh de- klega leta pa je podjetje do- v inozemstvu, ki pa nimajo nju posveča več pozornosti, javnostih podjetja, pri čemer seglo letos precej slabši re- bistvenega vpliva na rezultat ker obstajajo za dosego bolj-pa se je število zaposlenih zultat glede na razmeije med celotnega podjetja. Izboljša- šega rezultata vse možnosti, povečalo napram pretekle- proizvtidnimi in režijskimi nju tega kazalnika morajo mu letu le za 6,9 %. delovnimi urami. Od skunno obrati posvetiti v bodoče posebno pozornost. Obrati Delovne ure Indeks izvršitve planrane zal. 1970 izvršene v I. polletju 1970 Ckv Ljubljana 911.180 428.858 47.1 Ckv Maribor 539.823 258.414 47.9 Ckv koper 190-708 102-503 53-8 Elektromontaža SOC 555 408-260 50 7 TEN - skupaj 717-986 342-940 47-8 - jaki tok 448-054 216 670 48-4 - šibki tok 269-932 126-270 468 Trata -skupaj 818-626 372 002 45 4 - kovin. ind. 53C970 230- 826 43 2 - livarna /v. Gorica 283656. 141 176 49 8 Projekt, biro 743745 69 -094 48 1 Avtopark 25410 7 7 234 44 2 Razvoj 24141 15-781 65 4 Zastopstvo Alfa Laval 19-590 5 945 30 4 Delo v inozemstvu - zahod 431-890 194-843 45-1 Delo vinozemstvu- vzhod 23-718 11-723 49 4 Skupaj podjetje 4-651-372 2.221.597 47.8 Prav tako so bili letos doseženi slabši rezultati od lan- ZAUSTAVITI PORAST STROŠKOV Primerjalna analiza stro- kov, nedovršene proizvodnje in orodja ter drobnega inventarja. Iz primeijave zalog lanskega in letošnjega stanja je ugotovljeno, da znaša le skih glede vezave obratnih ^cov’ so nastali v zvezi s sredstev v zalogah materiala, polizdelkov, gotovih izdel- ~ pogodbene obveznosti zakonske obveznosti osebne dohodke ostanek dohodka Po veljavnih predpisih tošnje povečanje zalog pov- moramo iz ostanka dohodka prečno 9 %, in sicer pri: izločiti sredstva za obvezni rezervni sklad podjetja in - reprodukcijskem prispevek v skupne rezerve materialu 31,4% gospodarskih organizacij. - polizdelkih 17,3 % - gotovih izdelkih 6,9 % DELITEV PRESEŽNEGA DELA OSEBNIH DOHODKOV !■■■■■■■■■■■■■■ Zmanjšanje zalog pa je bilo doseženo pri: - nedovršeni proizvodnji za - orodju in drob. inventarju za IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 3000 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Poslovanje v prvem pollet-4,0 % ju je bilo torej uspešno, zato bo delavcem iz presežnega 33,4 % dela dohodka izplačano od 70 do 130 % enomesečnega Za znižanje zalog si mora- osebnega dohodka, računa-: jo obrati v bodoče bolj pri- no od osnove, dosežene v le-{ zadevati, saj se te zaloge vsa- tošnjem prvem polletju. Ra- • ko leto zvišujejo, prav tako zumljivo je, da temelji višina | pa tudi terjatve do kupcev, izplačila presežnega dela i za kar pa podjetje nima za- osebnih dohodkov na dose- • dostnih obratnih sredstev. ženem poslovnem uspehu, : Malenkostno izboljšanje v zato je za posamezne obrate fakturirano realizacijo med planom in dejansko izvršitvijo, pokaže, da znašajo stroški za surovine in material izdelave 50,49 % od celotne realizacije in so od planiranih višji za 1,8 %. Izkazano povečanje na pogled ni veliko, vendar je treba pri tem pomisliti na skupno vrednost porabljenega materiala, ki znaša 61,5 milijona din. Znano je, da se cene materiala še vedno dvigajo, zato bo odstopanje med planom in izvršitvijo ob koncu leta verjetno še večje. Vsi ostali stroški so, računani na 100 din realizacije, napram planu nižji: to pa je samo po sebi razumljivo, saj je bila planirana realizacija občutno presežena. Po periodičnem obračun'1 za prvo polletje znaša celotni dohodek podjetja brez del v inozemstvu 124,921.538 din, kar je 59,5 % letnega plana. Za doseženi celotni dohodek je bilo porabljeno za 80,051.608 din sredste' ali 62 % letnega plana. Na porast porabljenih sredstev so vplivali predvsem višji materialni stroški. Ce od celotnega dohodka odštejemo porabljena sredstva, ostane dohodek, ki znaša 44,869.930 din ah 55,4 % letnega plana. Iz doseženega dohodka od pade na: 479.271 din 3377.330 din 27,841.595 din 13371.734 din različna. Po sejah samoupravnih organov, ki bodo0 tej delitvi razpravljali in tem v zvezi sprejeli cloločenJ sklepe, bomo objavili tud1 višino teh sredstev, kar P.3 bo možno šele v prihodnj1 številki Glasnika. Doseženi poslovni usp^‘ je torej dober, vendar nas ^ ne sme zadovoljiti, saj se f>Z goji poslovanja vedno zaostrujejo. Razmere, v ** terih živimo, zahtevajo va' čevanje, disciplino in med*3 bojno sodelovanje vseh d*3 nov delovne skupnosti. ki želijo še naprej izboljša , ti svoj življenjski standa^ naj se prednjih načel držir saj s tem koristijo podjelr predvsem pa sebi. ^ i ) i i e i i ul t' ;l ii t ri i« S it- v 0' |0 > ti i f t i i o- i n V našem socialističnem družbenem redu, katerega bistvena sestavina je samoupravljanje, je delovnim ljudem z ustavo zagotovljena pravica, da v svoji dejavnosti sami urejajo svoje odnose, gospodarijo z družbenimi sredstvi in tudi razpolagajo z uspehi svojega dela. Seveda s pojmom „samo- ORGANI UPRAVLJANJA upravljanje" delovnim lju- IN IZVRŠILNI dem ni prepuščena popolna ORGANI svoboda. Vsebino in bistvo TT . . , , , samoupravljanja določajo , Uftava 12 leta 1963 Je d°-ustavni in zakonski predpisi, ločala’ d*so or8am uPravlJa" določene so tudi osnovne ?a v, Mo™ organizaciji: značilnosti in oblike samo- delavski svet, upravni odbor upravljanja. V teh okvirih, ki m direktor PodJfJa- Vsake-možnosti svobodnega obli- mu organu so bile določene kovanja samoupravlanja si- mundatna ,doba, pravice m cer v neki meri omejujejo, Pnstojnosti Pa si delovni ljudje v svoji Spremembe ustave pa dejavnosti sami urejajo svoja med drugim določajo, da razmerja s statutom in dru- ‘ •; delovni ljudje sami do-.gimi splošnimi akti, ki tako ločaJ° °rfane upravljanja, postanejo del splošnega !?Jlbc,v0 delovno področje in Pravnega reda, veljaven seve- das> za katerega se volijo, ter da le za ožji krog članov do- P0®?je “? način za ločene delovne skupnosti. ^vohtev oziroma rezreši- . Glede na zadnje ustavne tev„: , ■u zakonske spremembe je TwS eC^f i11, t0, n?vi statut delovni kolektiv IMP pripri MP , do!oča ko . °rSane vil nov statut podjetja, ki ga uPravIJanJa “ntralni delav-* CDS sprejel dne 15. maja. f1 svet za podje je kot celo-Statut je bil predložen ob- t0 in obratne delavske s^ete činski skupščini, ki ima pra- Za Pos"e obrate- Pr°' vrco k posameznim določ- F^vm bno ne voli več last- bam podati svoje pripombe 0D3’^er?več ,,V01 " “i priporočila i kar se bo ^nov v ODS skupnih služb, godilo verjetno šele jeseni Delavci zaposleni vinozem-" vendar pa statut že sedaj stvu’ jokjosedaj v CDS ne-velja v vsej svoji vsebini. Posredno 2 svoja člana, s J čimer je dana možnost za Statut prinaša nekatere neposredno povezavo in so-?vosti glede organizacije, odločanje delavcev v tujini v "k6 in vsebine upravljanja centralnem organu upravlja-Pndjetja, o katerih morajo nja. lek .‘n^ormirani vsi člani ko- V pristojnost CDS spada iiva- sprejem vseh splošnih aktov, IMP tudi v • odločanje o temeljnih vpra- ših vprašanjih, ki se pojavlja- stojnost v obratu ima ODS, šanjih poslovne politike pod- jo v poslovanju podjetja kot ki pa mora seveda pri svojih jetja in o vseh drugih važnej- celote. V bistvu enako pri- (Nadaljevanje na 7. strani) ’ yVWNAAA/WWSAAA/WWWWW\A/VV\AAAy^AA/yA/WS/WVA/S/WyA/\AA/WyAAlW»AA/WW>< OB DOSLEJ NAJ VEČJEM USPEHU DJERDAPSKIH GRADITELJEV šest na romunski strani, spada med največje na svetu. Njen rotor ima premer 14,2 m, da se premakne, pa je potrebno 720 kub. m vode na sekundo. Uspeh, ki so ga s tem dosegli graditelji, je toliko pomembnejši, ker se je poskusno obratovanje začelo več mesecev pred določenim rokom. Kaže, da bodo tudi drugo turbino poskusno pognali najmanj tri mesece pred rokom, najveijetneje že septembra letos. Hidroelektrarna stoji ob izteku slovite Djerdapske klisure med mestoma Tekije in Kladovo. Tu je Donava široka nad 3.000 metrov, jez za elektrarno pa jo pre-graja. V bistvu gre za dve elektrarni, prvo na romunski in drugo na jugoslovanski strani, jez jima je pa skupen. Vsaka ima po 6 generatorjev s 182 MVA instalirane moči. Po Donavi se seveda odvija tudi rečni brodarski promet, zato sta morali obe strani izdelati ladijske prevodnice: te so dvostopenjske in 45 m široke, tako da lahko skoznje plujejo tudi manjše čezoceanske ladje. Oprema elektrarne je deloma domača, deloma uvožena. Kaplanove turbine in generatorji so proizvod sovjetskih podjetij. Glavni transformatorji so švedski -ASEA, 6 KV - razvod je iz DDR itd. Dela izvajajo domača podjetja: gradbena Hidrotehna iz Beograda in Hidrogradnja iz Sarajeva, opremo pa montirajo Hidro-montaža in Metalna iz Maribora, Litostroj in še nekaj renomiranih podjetij. Ko bo elektrarna predvidoma leta 1974 dokončana, bo preko jezu tekla cesta z mednarodnim prehodom med Jugoslavijo in Romunijo. ^ y na najvecjem gradbišču IMP sodeluje tuar na največjem jugoslovanskem gradbišču — mnogi strokovnjaki smatrajo, da je Hidroelektrarna Djerdap trenutno celo največje gradbišče v Evropi. Vrednost del, ki jih izvaja naše podjetje, presega 250 milijonov S-din. Kot sodelavci Litostroja smo opremili glavno črpalno postajo, kompresorsko postajo, ladijske prevodnice, centralni oljni sistem, sistem za hlajenje glavnih transformatorjev in mešalce proti zaledenitvi vode pri zapornicah na ladijskih pre-vodnicah. Dela izvajamo s prekinitvami že od aprila preteklega leta. Pol ure pred letošnjim praznikom Dneva vstaje — 22. julijem so djerdapski graditelji dosegli doslej najpomembnejši uspeh v šestletni zgodovini graditve največje jugoslovanske elektrarne, ki je hkrati med petimi največjimi na svetu. Tedaj so namreč poskusno pognali prvo djer-dapsko turbino. Naslednjih nekaj dni se je turbina vrtela v prazno in ni poganjala generatorja, dokler se le-ta ni popolnoma posušil. Potem pa so turbino priklopili na že dokončane razdelilne naprave in na daljnovod Djerdap — Beograd, s čimer so od tod pritekli prvi kilovati električne energije. Prva djerdapska turbina, prav tako pa tudi naslednjih pet na jugoslovanski in še S sredine Donave proti jugoslovanski strani Pogled z jugoslovanske strani na gradbišče HE Djerdap ■■■■■ 'ZZZZ — U- IB iMlllli : : :: I * ■ h ■ :! ■: ; 52- a i rmr? mm _____** B 5£* «B|_ T' Stanovanjske stolpnice so zgrajene na vzhodnem delu Vilharjeve ceste v Ljubljani. Devetnajst nadstropij ima vsaka. Več kot 300 stopnic je treba prehoditi, da se povzpnemo na vrh ene izmed njih. S tem smo 61 metrov visoko. Dve stolpnici sta gradbeno dokončani, v ospredju raste tretja, na las podobna prvima dvema. To so najvišje stanovanjske stolpnice v Ljubljani. Takih še nismo imeli... Pogled z vrha stolpnice je čudovit. Vtis imamo, da je Metalka daleč pod nami in da smo skoraj poravnani s pobočjem hirba, na katerem še vedno kraljuje, čeprav odtnira Ljubljanski grad. Ob obisku naših monterjev v stolpnicah dan ni bil sončen. Toda" prehoditi 300 stopnic, za kar porabi zdrav mož kar dobrih 10 minut, segreje tako, kot bi se preizkušali v kaki težji športni disciplini. To težavo bodo potem odpravila dvojna dvigala v vsaki stolpnici. Toda gorje stano-valcern, če dvigal ne bo, če bodo v okvari... Stopicanje iz 19. nadstropja navzdol vzame približno 8 minut časa, toda sprememba višine je občutna. Sedaj pa si zamislimo, kako je našim monterjem, ki morajo vsak dan večkrat \ različna nadstropja. Trdijo, da je hoja navzgor in navdzdol po stolpnici vedno dobro premišljena. Velja pravilo: brez tovora ne gor in ne dol. Dostavo instalacijskega materiala za centralno kurjavo, vodovod in elektriko so opravili naši monterji v dobršni meri sami. Res pa je, da so si pri tem lahko deloma pomagali tudi z obrob nimi gradbenimi dvigali. Montažni material so naši monterji nosili po stopnišču ali pa so se razporedili po posameznih balkonih ter dvigali cevi od moža do moža, od nadstropja do nad- stropja. Precej jih je moralo biti, da je cev prišla v 19. nadstropje. SPET SKUPEN NASTOP VSEH MONTAŽNIH DEJAVNOSTI Montažna dela na prvih dveh stolpnicah smo prevzeli že v preteklem letu, na tretji pa letos. Gradbena dela izvajata SGP Grosuplje in GP Tehnika. Obe podjetji sta hkrati tudi investitorja stolpnic. Z naše strani pa so montažna dela elektroinstalacij poverjena šefu montaže Adiju Kovačiču, centralna kurjava Jožetu Kužniku in vodovodne instalacije Ivanu Bitencu. Klimatske naprave, katerih je po obsegu najmanj, bodo izdelane tudi v sklopu obrata CKV-Ljublja- na. Celotna montažna dejavnost našega podjetja dosega za prvi dve stolpnici vrednost nad pol milijarde S-din. Na dan našega obiska so bili na gradbišču vodilni monterji Viktor Trkov, Franc Serajnik, Stane Osredkar, Anton Voljčank in Jože Jarc. Torej zopet združena montažna dejavnost vode, kurjave in elektrike. To je že običajen pojav pri našem podjetju, posebno če gre za večje gradnje. V konici izvajanja montaže prvih dveh stolpnic je bilo na gradbišču dnevno nad 50 naših monterjev. Toda kaj — niso preveč zadovoljni s prevzemom tovrstnih del, čeprav se dobro zavedajo, da v današnjih razmerah ne moremo prav mnogo izbirati. Stolpnice so izredno visoke. Prav zaradi tega so pogoji dela spremenjeni, težavnejši. Eden izmed bolj zadihanih nam je kar naravnost povedal: »Poglejte navzgor, iz šestnajstega nadstropja sem prišel... Za mladeniča to ne pomeni mnogo, toda zame, ki mi ne manjka več dosti do petdesetletnice, je že malo težje . .. Kljub temu se ne dam kar tako ugnati...“ Norme so sicer nekoliko ugodnejše, toda še vedno ne take, da bi izravnale težavnejše pogoje višinskih del. To bodo morale v bodoče pri prevzemanju del v večji meri upoštevati tudi naše prodajne službe. Naši elektromonteiji na tretji stolpnici delajo 1 gradbeniki Naši fantje so do sedaj na stolpnicah zabeležili le eno nesrečo pri delu, ko je monterja oplazila vodovodna cev, ki so jo preko balkonov dvigali v višja nadstropja. Zadovoljni smo lahko, da je njihova iznajdljivost tudi tokrat preprečila marsikatero nesrečo, ki bi jo bilo pričakovati na takih gradbiščih. Tudi poostreni varnostni ukrepi so prispevali k srečnemu zaključku montažnih del v višinah. Samo še nekaj ur nas loči od zaključka delovnega dneva. Naslednji dan je praznik - Dan vstaje. Vseh monterjev na tem gradbišču nismo videli. Bili so v mnogih nadstropjih, v različnih višinah. Tisti, ki so opravljali montažo nekje pod vrhom stolpnic, nsio hoteli pred fotografski objektiv. Menili so, da bi s hojo navzdol in navzgor izgubili, preveč časa. Razumljivo! Kljub vsem težavam pa je bilo čutiti pri monterjih polno požrtvovalnosti, medsebojnega sodelovanja in mnogo, mnogo dobre volje. Prav to navdušuje! ^ Viličar .Slonček” pomaga monterjem vodovodnih instalacij DELA V VIŠINAH PA IMAJO TUDI SVOJO »DOBRO” STRAN ... Na takih gradbiščih preizkušajo svojo fizično kondicijo predvsem mlajši monterji in vajenci. Dnevno po petkrat v 18. nadstropje predpostavlja pravcato maratonsko vzdržljivost, kdor ne verjame , naj sam poizkusi! V šali pa povedo naši vodilni monterji, da ima delo na stolpnicah tudi svojo dobro stran, ker - izboljšuje delovno disciplino: „ ... Posebno kadar delamo na vrhu stolpnice se nikomur ne ljubi zapuščati delovnega mesta .. . Takrat imamo kar nekakšno karanteno.” Stanovanjska izgradnja za tržišče. Tri stolpnice f ustr°Pij, v vsakem nadstropju 7 stanovanj ZAPISEK PO DOPUSTU LOŠINJ JE BISER Posnetek Velega Lošinja iz zraka Za vse, ki ljubijo vroče sonce, čisto morsko vodo in zdrav zrak, je Lošinj nenadomestljiv vir novih moči. V našem podjetju ni malo takih, ki iz leta v leto hodijo prav tja - v naše domove, ki so v sezoni vedno pretesni. Za poznavalca razmer, ki je bil tam že pred desetimi leti, ko še ni bilo tekoče vode, pa sedaj, ko niti pomisliti ne more več na prah, ki ga je takrat užil na dolgi poti v natrpanem avtobusu ob neznosni vročini, seje od takrat do danes res marsikaj spremenilo. To potrjuje tudi dejstvo, da je na Lošinju čedalje več tujcev, ki so danes skoraj že v večini. Čeprav je bilo v zadnjih letih čutiti upadanje domačega turizma na Jadranu, ne moremo reči, da velja to tudi za člane našega kolektiva. Menim, da sta glavni vzrok za to ugodna klima in usluge, ki smo jih sorazmerno s ceno tam deležni. Če bodo tekoči dogovori glede nakupa in ureditve novega doma na Lošinju uspešno realizirani, lahko pričakujemo, da bo v bodoče za vse, ki bodo želeli tja, dovolj prostora in da bodo z uslugami, ki bodo lahko nedvomno boljše, res vsi tudi zadovoljni. Lošinj se počasi vendar vztrajno razvija v iskan turistični kraj. M. D. Košuta in Ciklama obnovljeni Upravni odbor Počitniške skupnosti IMP je v svojih prizadevanjih — izboljšati pogoje za rekreacijo članov naše delovne skupnosti - storil v okviru svojih možnosti še en pomemben korak naprej. V juniju in juliju sta bili namreč Ciklama in Košuta, obe naši i koči na Veliki planini, deležni izdatne obnovitve, katere sta bili pa tudi že močno | potrebni. Predvsem sta bili obe koči v celoti na novo prekriti s skodlami, s čimer je za daljši čas odpravljena nevarnost zamakanja. Urejeni so bili stranski pomožni prostori, ki/so sedaj ločeni od glavnih in bodo lahko ustrezno služili svojemu namenu: to je pomembno zlasti za slabo vreme, ko ne bo treba več odpirati glavnih vrat, temveč bo mogoče priti v kočo skozi stranske prostore, v katerih bodo shranjeni tudi čevlji in druga prtljaga. Nadalje so bili obnovljeni dimniki - z namestitvijo ,,kraških kap”, kar zagotavlja dober vlek tudi ob * vetrovnem vremenu. Nove so tudi odzračevalne cevi iz greznic, posebej so pa še na Košuti obnovili polkna in betonirali stranske prostore. Med pomembnejšimi novostmi pa ne smemo pozabiti še na uvožene plinske svetilke, ki so zadovoljivo prestale preizkušnjo. Tako je tudi razsvetljava v kočah dosegla razmeroma moderno raven, če se pri tem spomnimo nazaj po vrsti na »furmanske” svetilke, karbidovke in petrolejke. Hkrati je bila obnovljena tudi celotna plinska napeljava z bakrenimi cevmi, to pa pomeni, da poleti za kuho ni več treba kuriti štedilnika. Ce upoštevamo lansko namestitev sodobnih strelovodov in novih štedilnikov, je s tem uspel upravni odbor Počitniške skupnosti z izdatnimi osebnimi prizadevanji svojih članov odpraviti poglavitne nevšečnosti, ki so motile obiskovalce koč ob Zelenem robu. Seveda pa se zavedajo tudi tega, daje ostalo pomanjkljivosti, kijih kaže odpraviti, kljub vsemu še nekaj. POŠKODBE PRI DELU V PRVEM POLLETJU DELAJMO VARNEJE! 0 braf I. Po!le tj e število poškodb V procentih Ve Izgubljene ure 1970 1969 1970 1969 1970 1969 CKV - Ljubljana 22 22 3.91 4,13 2520 1840 CKV-Maribor 14 16 5,06 9.95 1544 2175 CKV-Koper 4 2 400 Z56 3 84 64 Elektromontaža 22 14 4,36 2,69 3184 1136 TEN 11 13 2,84 3.52 »48 888 Trata - kov. del. 14 11 3,94 3,32 1384 1216 Livarna-lvančna gorica s 5 5/0 6,07 1184 5 04 Avtopark 1 - ~ 544 - Razvo j - 7 - 2.63 - 32 Projekt - - - - - - Upra va 1 - 0,77 - 48 - S kupaj 97 87 3,77 3,61 11640 7960 V prvem polletju 1970 se je pri podjetju IMP poškodovalo 97 delavcev (87) ali 3,77 % (3,61 %) od povprečno 2577 (2408) zaposlenih. Številke v oklepajih se za primerjavo nanašajo na prvo polletje 1969. Zaradi poškodb pri delu je bilo izgubljenih v prvi polovici leta 11.640 ur (7.960 ur), od tega v breme podjet- POŠKOOBE 6LEDE I VKV Delavci ».7% KV Delavci ,53/% H PKV Delavci 3.3% N KV Delavci ».0% Vajenci 9,0% Ponedeljek 19 % -4- F Sobota Nedelja gubljenimi urami. Najmanj poškodb pa je bilo feftruar-ja: 14 s 1.520 izgubljenimi uram#. Čeprav v marcu izkazujemo 17 poškodb, pa so se vendar prav v tem mesecu pripetile najtežje poškodbe, od katerih ena še do danes ni sanirana (Milan Slabe). POŠKODBE PO DELIH TELESA 6,5 % POŠKODBE PO URAH I dopoldan popoldan SPET VEČ POŠKODB NA POTI ZDELA Močno je poraslo tudi število poškodb na poti z dela: 11,4% vseh poškodb. Tako v I. polletju leta 1969 nismo zabeležili nobene poškodbe na poti z dela, letos pa pet s 376 izgubljenimi urami. Pri poškodbah na poti na dele in z dela pa prednjači obrat CKV Maribor: 5 poškodb (46%) s 632 izgubljenimi urami. Največ poškodb se je pripetilo v petkih: 24,2 % vseh poškodb. Mar na to vpliva že praznično vzdušje pred vikendom? „Udeležbo“ drugih dni v tednu kaže grafikon. Iz naslednjega grafikona pa je ravzidno, da se je glede na kvalifikacijo poškodovalo največ KV-delavcev. ja (do 30 dni) 9.896 ur (7.160 ur), v breme skladov socialnega zavarovanja (nad 30 dni) pa 1.744 ur (800 ur). Kakšno je razmeije poškodb po obratih pokaže pregledna tabela. Iz nje je razvidno, da je bil največji porast števila poškodb zabeležen v obratu Elektromon-taža, prav tako izkazuje ta obrat tudi največ izgubljenih ur. Razen obrata CKV Maribor in TEN, ki imata manjše šjevilo poškodb, izkazujejo vsi drugi obrati večje število izgubljenih ur. To kaže, da so bile poškodbe pri delu v letu 1970 težje narave, isto pa pokaže tudi povprečje izgubljenih ur za celotno podjetje (letos 120, lani 90 ur). Največ poškodb se je pripetilo v juniju: 23 s 1960 izgubljenimi urami, sledita marec in maj z 2.912 oz. 1560 izgubljenimi urami. Na tretjem mestu je januar s 15 poškodbami in 1.600 izgubljenimi urami, sledi april s 14 poškodbami in 2.088 iz- Za opozorilo našim sodelavcem, ki prihajajo ta čas na dopust z dela v Nemčiji -zanimiv posnetek zelo redke železniške nesreče pri Taurentunnelu (Mallnitz— Boeckstcin) v Avstriji. Avto-vlak je v petek, 17. julija ob 15. uri prihajal iz predora proti železniški postaji Mallnitz, nasproti vozeči tovorni vlak pa je prevozil zaprti signal in s strani trčil vanj ter porinil štiri vagone s po tremi avtomobili po nasipu. Kljub precizni signalni avtomatiki je odpovedal človek. Mrtvih ni bilo, več pa hudo poškodovanih. Torej niti tedaj, ko sedite v avtomobilu na vagonu, ne kaže odpeti varnostnega pasu! Čeprav imamo na razpolago dovolj varnostnih sredstev, jih še vedno dokaj neradi uporabljamo. Pogosto se dogaja, da ima delavec zaščitna očala v predalu ali celo na čelu, ko brusi sveder ali sekač. Zelo zmotno je mnenje, da se mu ne more nič pripretiti, če bo sveder ali sekač naostril brez uporabe očal. Prav tako mora tudi monter, ko izsekava zid ali pa vrta vanj, brezpogojno uporabljati zaščitna očala. AKROBATI NA GRADBIŠČU Varnostna služba na obhodih po deloviščih pogosto opaža, da delavci svoje „odre“ preveč improvizirajo; nekateri monterji, posebno mlajši, pa bi postali radi pravi akrobati pri delih na gradbišču: potem ni čudno, daje toliko poškodb rok ali nog. Lestve, ki so osnovni pripomoček elektromonterjev, so pogosto vzrok poškodb pri delu prav zaradi ..mačehovskega" odnosa do tega prepotrebnega orodja. Čeprav ima vsak monter čelado, se še vedno dogaja, da jih nekateri ne uporabljajo, pa čeprav je na gradbišču jasno in vidno opozorilo, da je uporaba čelad obvezna za vse, torej tudi za naše monterje. Precej so se že izboljšale razmere pri nošenju zaščitnih čevljev, toda moralo se je pripetiti nekaj težjih poškodb na stopalih, da so se posamezniki prepričali o pomembnosti uporabe teh čevljev. p. C- NA ŠIROKI OSNOVI (Nadaljevanje s 3. strani) odločitvah upoštevati enotnost poslovne politike podjetja, določene s sklepi CDS. Namesto upravnega odbora sta kot kolegijska izvršilna organa določena odbor za gospodarjenje ter odbor za Programiranje in razvoj, ki odločata vsak na svojem Področju dela o vprašanjih ■o problemih v tekočem poslovanju in izvrševanju temeljnih odločitev CDS. Za posamezna specialna Področja dela so kot kolektivni izvršilni organi predvidene komisije, in sicer: — komisija za delovna mzmeija, štipencije in strokovno izobraževanje, — komisija za razvijanje Ostema delitve dohodka in °sebnih dohodkov, — komisija za varstvo pri delu, — komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve, — komisija za narodno °brambo, . - odbor za informacije 81 glasilo delovne skupnosti, — notranja arbitraža. Komisije odločajo o vseh vPrašanjih in problemih s Posameznih področij dela °z. predlagajo v posameznih primerih določene ukrepe ločitvah vezane na določbe pristojnim organom. Za svo- splošnih aktov in konkretne je odločitve so neposredno sklepe C)DS ter temu organu odgovorne CDS. Individualni izvršilni organi podjetja so glavni direk- gan tor, njegov pomočnik, vsi di rektorji obratov in posamez nih služb ter tehnični svetni tudi odgovorne. Individualni izvršilni or-v obratu je direktor obrata, ki ga izvoli ODS. Izvolitev pa mora potrditi CDS, ker je direktor obrata ki. Voh jih CDS in so za svo- hkrati individualni izvršilni je delo temu organu tudi od- or8an podjetja, s čimer je govorni. CDS jih lahko tudi poudarjena nujnost poveza-razreši, s čimer je poudaije- /e v poslovanju med obratom in podjetjem kot celoto. Vsi organi upravljanja ter kolektivni in individualni iz-OSEBNA ODGOVORNOST vj-šiini organi se volijo za do- na njihova osebna odgovornost. IZVRŠILNIH ORGANOV bo 4 let, s tem da se v CDS in ODS na vsaki 2 leti izme- V okviru obratov so kot nja polovica članov. Tako je kolektivni izvršilni organi na eni strani zagotovljena predvidene komisije za posa- večja možnost za izobraže-mezna specialna področja vanje in izpopolnjevanje v dela: upravljanju, na drugi strani — komisija za delovna pa možnost, da se tekom let razmerja, pritegne v organe upravljanja — komisija za osebne do- čim večje število članov ko- hodke, lektiva. — komisija za norme, Naj omenimo še, da sode- — komisija za ugotavlja- luje sedaj v vseh organih nje kršitev delovnih dolžno- upravljanja ter v kolektivnih sti in izrekanje ukrepov, izvršilnih organih podjetja — komisija za varstvo pri kot celote in vseh obratov delu, skupno kar 547 članov ko- — komisija za družbeni lektiva. Samoupravljanje v standard in stanovanjske za- našem podjetju je torej izve-deve. deno na zelo široki osnovi. Komisije so pri svojih od- G. K. Utrinki Kdor prej pretehta, najlaže prevaga. Knjiga je naša prijateljica; vendar je kljub temu bolje bitis samouk, kot pa učiti se iz napačne knjige. Ljudožerci so najbolj iskreni ljudje. Roka rada zagrabi, kar se poštenju zagabi. Kdor dela, dela tudi napake; toda na napakah se učimo le nekaj časa, potem se - privadimo. Vedno več je globokoumnih glav, od katerih človek ne more zvedeti nič pametnega. Prijateljsko srečanje ŠAHISTOV IMF IN SGP GROSUPLJE V okviru priprav za športne igra gradbincev v Trbovljah so se 1. julija v upravni stavbi našega podjetja sestali na brzoturnirju šahisti 1MP in SGP Grosuplje. Igrali so mešano, po sistemu „vsak z vsakim". Od boljših šahi-stov so na strani IMP manjkali Pelko, Rep in ing. Maček, medtem ko se je s strani SGP Grosuplje turnirja udeležila njihova celotna prva ekipa. Po porazu v drugem kolu je prvokategorik Fajfar (SGP Grosuplje) v 7. in 8. kolu dobil partiji s svojima najnevarnejšima tekmecema - Mihelčičem in Perdanom (oba IMP) — in osvojil med 10 udeleženci prvo mesto s 7.5 točke. Drugi je bil Perdan s 6.5 točke pred Mihelčičem 6 in Zadelom (SGP Grosuplje) 5. Sledili so Dolničar ter Benec in Zupančič (oba SGP Grosuplje) po 4, Puš (SGP Grosuplje) 3,5, Gregl 3 in Stankovič 1,5 točke. M. M. Rezultati križanke Izmed pravilnih rešitev križanke, kije bila objavljena v prejšnji številki Glasnika - to pot je prispelo rekordno število rešitev: 86 - je komisija, ki sojo sestavljali Aleksander Remec, Edvin Stepančič in Slavko Žagar, izžrebala naslednje nagrajence: 1. Tone Bokal - Trata — 40 din 2. Stane Smerajc — CKV Ljubljana — 30 din 3. Zdravko Troha - Elektromontaža - 20 din 4. Alojz Padežnik - Slov. Konjice - 10 din Bodice SODOBNA SMEŠNO, KOT LE KAJ! Dekleta iz naše plan-sko-analitske službe so nam zaupala, kako si je mogoče vsak dan takoj po zaključku pustega, sivega, enoličnega itd. delavnika, preživetega med številkami, prirediti v naši upravni stavbi pravcato brezplačno komedijo, seveda na račun nič hudega slutečih sodelavcev. Stvar je enostavna in ne terja posebnega napora. Res pa je, da je za to treba po stopnicah navzdol peš. V vsakem nadstropju — mimogrede — pritisnete oba gumba za >,gor“ in „dol“ pri dvigalu. Ovinek - in pot po Gadje gnezdo stopnicah počasi nadaljujete. Nato ni večjega užitka, kot s kotičkom očesa nedolžno opazovati razdražene obraze v natlačenem dvigalu, ki se brez razloga - saj je že tako prepolno — ustavi v nadstropju, vrata se odpirajo, stoje, spet počasi zapirajo in dvigalo se premakne, vendar se takoj spet ustavi v naslednjem niž- jem nadstropju, kjer se predstava s še bolj milo razdraženimi obrazi v osvetljeni kletki ponovi, saj ste medtem peš prehiteli dvigalo in tudi v nižjem nadstropju pritisnili oba gumba ... In tako dalje. Uboge žrtve si ne morejo pomagati, lahko le izstopijo, pa še to le tiste pri vratih — skratka, tako smešno, da bi se še Janezek polu ... od sme-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦< ha, če bi videl. Sicer pa, prav jim je, tistim v liftu namreč, pa naj bi šli peš. Saj hoja po stopnicah navzdol utrjuje kolena za smučanje! FOTO - ŠKRAT Kakor nam jo je prej v Glasniku večkrat zagodel „tiskarski škrat", pa je bil v prejšnji številki na delu njegov kolega „fo-to-škrat“. Na 3. strani smo objavili, da je Ivo Hrovat iz CKV - Ljubljana uspešno prestal srečanje z Abrahamom, v dokaz pa smo priobčili tudi 2 sliki. Toda takoj po izidu Glasnika so začela, evo sitnosti!, deževati vprašanja: — Ali ima res tovariš Žagar že 50 let...? Razlog zmote seje brž razkril: tovariša Žagarja je namreč na večjem posnetku ,,foto-škrat“ posa- dil na vidno častno me-sto v ospredju vesele J dmžbe cekavejevcev in ♦ ker je, tovariš žagar namreč, tudi zelo fotogeničen (kar pomeni: za oči privlačen), je bil nesporazum takoj tu. S tem se našim bralcem opravičujemo za to nerodnost in ponovno pojasnjujemo, da tovariš žagar prav res še nima 50 let... 50 let ima pravkar Ivo Hrovat, kar pa so mnoge bralke medtem itak že same ugotovile, pa tudi iz naslova, članka in dmge slike je to mogoče razbrati. VLJUDNOST Slučajna znanca se pogovarjata v kavami. — Pred poroko nisem spal s svojo ženo, pravi prvi, pa vi? — Res ne vem .. . Kako pa se je pisala vaša soproga pred poroko? K Z JUBILEJNIH XX. ŠPORTNIH IGER GRADBENIKOV ......................................................................................*** *»«»•••«*• *** ♦ ****• ********* ***** ***************************** * *' - * * * * * * •••••♦••♦••••••••••••*••••••• * * •••*♦•••*•••*••••••••♦♦•••*•**•♦♦♦•••••••♦♦••••••«••••••♦••♦*•♦ ..i*.*»•<••»•»•»•»•••»* * ******************•«••*•*•*•**•••••«••«»••••«••««••*♦•*•••«••••••••••**•••*««•*»• *•*•*•*•*• *'* • *•’ '• ****** '•’* i*« •" *• »*•*•' if*V **#V* ***• •*•*•*• •"'« *• *♦' •*• ***** .*• ***** •** *»** »*♦** **•* *•*♦*•*•*• ****** ******** ***** *•*•*•*•*•*•*• I * * * * . • I • • • •« ♦• »*«•*• «•••* **• «••• **.*•*»» • • • « • *« • • •*• •• ••••• ***** ••« •**. » ♦ .*»*••• **•*•***•*♦*•* »*•*•*• **. ***** ** *♦*♦*•*• *******^ *****J *•*•*•*•* *• ***********j ******* ***^ ^ **** ’**^ e*e j**^**' (*#' *^ ^*^*^ ********** ***** 1 * *** *•* ••*•••• t.***»*.%***»*t*.*.***i*»*.*.*i*i*i*i*i*»*i*i*i%*.*»*****i***.***.***i*»%*»*»%***»*»*i***x.*i%*i%*i*»***»*.****,»**%****%*****i*»%*******i^**.*»*i*«*»*.***c*»*.**,************************#************ Naša ekipa je na letošnjih -jubilejnih XX. športnih igrah gradbenikov, ki so bile v dneh od 3. do 5. julija v Trbovljah, udeležilo pa se jih je 45 slovenskih gradbenih, montažnih in projektantskih podjetij z nad 1.500 športniki, dosegla lep uspeh. Osvojila je tretje mesto s 175 točkami, zaradi slabšega količnika napram novomeškemu Pionirju, ki je z istim številom točk zasedel drugo mesto. Zmagalo je, tako kot lani, moštvo Ingrada iz Celja s 194 točkami, četrti je bil Gradis s 170 točkami, peti Salonit-Anhovo s 146 točkami itd. Med moškimi ekipami so dosegli predstavniki IMP celo najboljše rezultate in čeprav nikakor ne moremo reči, da so bila naša ženska moštva neuspešna, pa so kljub temu zbrala premalo točk za boljši skupni plas-man. Prejeli smo pokal za tretje mesto v trajno last, naši balinarji in odbojkarji pa še posebej zlato oz. bronasto plaketo. Če na kratko ocenimo rezultate posameznih naših ekip, mo ramo predvsem poudariti, da niti ena m bila neuspešna. Najvidnejši rezultat so vsekakor dosegli balinarji (Tekavec, Bezjak, Prašek in Oven), ki so v konkurenci 21 ekip osvojili prvo mesto in tako izdatno popravili svoj lanski rezultat, ko so nesrečno izpadli v prvem kolu. Drugi najboljši rezultat imajo odbojkarji (ing. Naglič, ing. Štrucelj, ing. Grom, ing. Geršak, Kobal, Povše, Švajger in Kodra) s tretjim mestom med 15 ekipami. Majda Lampret in Darinka Krštinc sta osvojili - četrto mesto ekipno v namiznem1 tenisu, isto mesto je zasedla Majda tudi v tekmovanju posameznic. Peto mesto med kar 30 ekipami je za naše šahiste (Pelko, Rep, Perdan, Mihelčič in Dolničar) lep dosežek, zlasti če upoštevamo, da so bili ob še višje mesto objektivno le zaradi neugodnega žreba. Nekoliko neugodno so nas to pot presenetili le naši predstavniki v namiznem tenisu (peti med 27 ekipami) in v malem nogometni (osmi med 34 ekipami), predvsem zaradi tega, ker smo od obeh ekip pričakovali nič manj kot prvo mesto; vprašanje pa je seveda, koliko so I nogometu (33) in med moškimi kegljači (32). Uspehi v teh panogah prinesejo torej največ točk. Najmanj pa je bilo ženskih odbojkarskih moštev (le 6). Letošnje igre so skupno organizirala - mirno lahko trdimo, da zelo prizadevno in zato tudi uspešno v splošno zadovoljstvo - trboveljska podjetja Cementarna, Investicijski biroji in SGP Zasavje. S tem, da so bile šport- prvih dveh dneh spremljalo izredno neugodno - hladno in deževno vreme, pa je bil zaključek iger v nedeljo popoldne vsestransko lep, k čemur je pripomoglo seveda tudi nepričakovano nastalo lepo vreme. Na prireditvi so govorili predsednik organizacijskega komiteja Karlo Forte, predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije Alojz Capuder in predsednik občine Trbov- /y/WW'/WW'^w'/WV\AAAAA/W\AA/VVNAA/W\AWWVAA/WVAAryvv^AA/WW\AAAAW/^ Med našimi so se tokrat najbolj odrezali balinarji: zmagali so in bodo septembra nastopili tudi na medrepubliškem troboj p v Zagrebu kot predstavniki slovenskih gradbenikov ,W^/VWWVWAWW“'/'"WVW^'/W'A'WWVWWWWWWVV^U‘.AJVVVWWA/WVV bila ta pričakovanja realna. Vse drage naše ekipe so se solidno uvrstile. Če skušamo na kratko analizirati naš letošnji uspeh in izvleči iz tega napotke za prihodnja tekmovanja, moramo takoj ugotoviti, da je skrivnost uspeha prav gotovo v množičnosti oz. bolje rečeno v tem, da nastopi ekipa kompletna. Od vseh 45 podjetij so nastopila v vseh sedmih moških in štirih ženskih tekmovalnih panogah razen IMP le še štiri podjetja, in sicer prav tista, ki so osvojila prvih pet mest v skupnem plasmaju. Po drugi strani je največ moštev nastopilo med moškimi strelci (40), v malem ne igre ob 25. obletnici osvoboditve prav v Trbovljah, so želeli organizatorji obuditi tudi spomine na težko obdobje revolucionarnega boja delavskega razreda, ko so gradbinci in stavbeniki v stavkovnih in političnih bojih za delavske pravice v stari Jugoslaviji z aktivnim bojem, v povojni izgradnji pa z aktivnim delom prispevali znaten delež k napredku naše socialistične družbe. Tako igre niso imele zgolj športnega namena, temveč tudi svoje zgodovinsko obeležje ter so pomenile širšo manifestacijo medsebojnega spoznavanja in navezave trajnejših vezi med gradbeniki. Kljub temu, da je prireditev v lje Jože Laznik. Prireditev je bila razgibana, saj so organizatorji pripravili celo pristanek športnih padalcev pred tribuno. Letošnjega medrepubliškega tekmovanja gradbenikov, ki bo septembra v Zagrebu, se bo poleg Hrvaške in Slovenije udeležila tudi Srbija, izmed naših ekip pa bodo na tem srečanju nastopili balinarji. Kaže pa, da bodo že v prihodnjem letu organizirane športne igre gradbenikov iz vse Jugoslavije. Na koncu naj še povemo, da bodo XXI. Športne igre gradbenikov Slovenije prihodnje leto v Kranju, organizirala pa jih bodo podjetja s širšega kranjskega področja. A. P. ♦ ♦ ♦ Miro DražumeriC skupaj s predstavnikoma Ingrada in Pio-nitja na odru zmagovalcev. Slika ob naslovu: pokal za tretje mesto ostane trajno v naši lasti Pristanek športnega padalca na nedeljski sklepni prireditvi Kaj pa v j prihodnje Vrsti uspehov so naši športniki dodali še enega- Na letošnjih športnih igrah gradbincev Slovenije v Trbovljah, ki so bilt odigrane v zelo slabih pogojih, saj je prireditev spremljal dež in so bik razmere za tekmovanja na odprtih igriščih zelo neugodne, so naši športniki dosegli še en uspeh-Zakaj poudarjamo uspeh, verjetno ni težko zaključiti, če povemo, da je letos na igrah nastopilo kat 45 slovenskih gradbenih, montažnih in projektivnih podjetij, ki so repre-z en tirala šport na zavidanja vrednem nivoju. IMP je edino od montažnih podjetij, ki predstavlja v tako številnem zboru gradbenikov velikana tudi v športu. Letos nas je po številu zbranih točk premagal samo celjski Ingrad, ker si z novomeškim Pionirjem po številu točk dejansko delimo drugo mesto. Ni odveč, če povemo, da nam take in podobne uspeha zavidajo vsi, ki poznajo jazmere v dvajsetletni tradiciji teh športnih prireditev. Naj mi bo dovoljeno, da ob tej priliki čestitam vsem, ki so s svojim trudom doprinesli h temu uspehu in še večjemu ugledu našega podjetja. In kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Vsem, ki mislijo, da so uspehi v športu sami pl\ sebi umevni in da za to m treba velikega truda, moramo poudariti nasprotno. Razen tega že nekaj let nazaj ugotavljamo, da je breme vsega le na določenih posebno prizadevnih iz kolektiva in od njih zavisi vse. Upam sl napovedati, da tudi to ne more trajati večno. Če # zdaj prenehamo mislih na prihodnost, bomo le' pega dne naenkrat raso-čaranL Uspehi ne pridej0 sami. Nisem pesimist vendar mislim, da bo športna prihodnost iMj odvisna od novih, mlajših organizatorjev in športnikov. M-P-