I t. IV. 1973
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Posebna številka	Februar 1973	LETNIK XI.
Ro obenem zboru:
Kvalitetnejša pot k uresničevanju interesnv in želja
Uvodoma bi zaprosil bralca naj bo potrpežljiv in strper-j sestavek naj prebere do konca; njegove pripombe in kritike, predvsem pa njegovo sodelovanje za uresničevanje naših zasnov v delu sindikata, lahko rodijo sadove, katerih zrelost bo naš ponos!
Mogoče bodo nekatere besede zvenele preveč obetajoče in lepo; nekateri jim, predvsem zaradi slabih izkušenj, ne bodo verjeli.
Novo vodstvo sindikata je pripravljeno narediti vse, da
Bralcem Aluminija !
Uredniški odbor »Aluminija« izdaja ob tej priložnosti izredno številko našega glasila, vsebinsko namenjeno	predvsem
delovanju sindikalne organizacije v podjetju in njenemu letnemu občnemu zboru.
Tako želimo takoj in temeljito seznaniti člane našega kolektiva o delu sindikalne organizacije in o njenih stališčih o aktualnih	problemih
podjetja; tega v zadnji redni številki »Aluminija« ni bilo mogoče tako temeljito uresničiti.
UREDNIŠKI ODBOR
bodo skupne želje ureničene, vendar mu moramo stati ob strani prav vsi, mu zaupati in pomagati.
Na koncu krajšega uvoda bi rad citiral besede sekretarja republiškega sveta ZSS Slavka Grčarja, povedal jih je pred kratkim na seminarju v Ptuju:
»Hočemo učinkovito sindikalno organizacijo, ki bo sposobna uresničevati interese delavcev, ki bo gibalo samoupravljanja, ki bo želje delavcev spreminjala v resnico.
Tudi sedaj nismo bili deficitarni s stališči, vedeli smo, kaj hočemo, izgubljali pa smo se pri uresničevanju teh stališč. Obstajali smo na pol poti — marsikdaj in marsikje«.
SINDIKAT V OZD
Občni zbor sindikata je nakazal precejšen del problematike, kateri bomo morali posvetiti veliko pozornosti in jo reševati še Jv akutnem stanju, ker je zdravljenje kronične »bolezni« dosti težje. Stališče večine drskutantov je bilo, da mora sindikalna organizacija v OZD priti do svoje polne veljave, za kar morajo biti
odgovorni prav vsi člani, enako vodilni in vodstveni delavci, kot neposredni proizvajalci na delovnih mestih v obratu. Ne moremo več in tudi ne smemo, govoriti o sodelovanju med OOS in vodstvom delovne organizacije ali OZD, ampak moramo konkretno in nedvomno preiti k akciji. Moramo se zavedati odgovornosti, tako sindikalni funkcionarji kot vodilni kader, da delovna organizacija ni naša dediščina in ne osebna stvar, ampak da delavci, člani sindikata, pričakujejo od nas bistveno kvalitetnejše delo.
Kot rdeča nit na vseh letnih konferencah OSS pri OZD in na občnem zboru tovarniškega sindikata je potekala razprava o odnosu med nadrejenimi in podrejenimi, ki, žaljniso takšni, kot bi morali biti. Bili smo večkrat priče ali tudi udeležencev dogodkov, ko je nadrejeni zavzemal popolnoma nesprejemljiv odnos (po socialist, načelih popolnoma zgrešen) do podrejenega. Posledica takšnih stališč je bilo obojestransko nezaupanje in kot rezultanta — manjša produktivnost dela, nesporazumi in odsotnost vsa-
ke odgovornosti do dela in delovnega mesta.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA: VEČ ODGOVORNOSTI
Nemalo besed je bilo povedanih na račun zdravstvene službe in po mnenju večine delegatov, bi ta mogla pokazati več odgovornosti do dela, ki ga- opravlja. Delegati na letnih konferencah in občnem zboru so se zavzemali za boljšo kontrolo nad delovnim časom zdravstvenega osebja v obratni ambulanti in se zanimali za možnost, da bi osebje, zaposleno v njej, bilo v -delovnem razmerju z našo delovno organizacijo, s čemer bi, po njihovem mnenju, marsikateri problem laže reševali.
KRITIZERSTVO
KORENITO ODPRAVITI
Eden od problemov, ki je tudi zavzel važno mesto na občnem zboru, je bil odnos nekaterih sindikalnih delavcev do dela v osnovni organizaciji. Nekateri člani sindikata ali funkcionarji nastopajo v popolnem neskladju s smernicami sindikata v novih družbenih pogojih in s svojim kri-tizerstvom (ne kritiko) le otež-kočajo vsako politično delo. Ni čudno, da so nekateri člani naše delovne skupnosti izgubili zaupanje v družbeno-politične delavce in da nekateri krogi izkoriščajo to nezaupanje za podtalno dejavnost, ki škoduje ugledu in uspešnemu poslovanju TGA Kidričevo. Proti takšnim krogom je potrebno nastopati odločno in jim onemogočiti takšno delovanje; in ne na koncu: proti njim je treba uveljaviti drastični ukrep — izključitev iz delovne organizacije.
OD — POSEBNO AKTUALNA TEMA
Gotovo vsak tretji diskutant je dal svoj prispevek v razpravi o delitvi osebnega dohodka, oziroma, k novemu pravilniku o osebnih dohodkih. V diskusiji je bilo zavzeto stališče, da je potrebno v res najkrajšem času urediti to vprašanje, -ker je vzbudilo precejšen val nezadovoljstva, še posebej zaradi nezadostne obveščenosti kolektiva o oblikovanju pravilnika ali točneje rečeno: zaradi dezinformacij, ki krožijo po to-
varni. Ta situacija je posledica nekaterih prejšnjih nekontroliranih izjav posameznikov, na osnovi katerih so delavci pričakovali ne le usklajevanje o-(Nadaljevanje na 2. strani)
Sklep Zbora 00 sindikata soglasen s sklepom CDS
23. februarja je bila po sklepu 1. redne seje Zbora osnovne organizacije sindikata sklicana 1. izredna seja z edinim namenom: -razpravljati o pravilniku o o-sebnih dohodkih in dokončno izoblikovati stališče sindikalne organizacij e d-o sedanje oblike in vsebine pravilnika.
Seji so prisostvovali vodilni delavci podjetja in predstavniki samoupravnih organov in družbeno-politič-nih organizacij podjetja.
Po nekajurni razpravi, v kateri so bila načeta vsa vprašanja, ki so pri sprejemanju pravilnika z-a člane kolektiva zanimiva, je Zbor sprejel po vsebini enak sklep kot nekaj dni prej Centralni delavski svet podjetja:
»NOVI PRAVILNIK O O-SEBNIH DOHODKIH JE POTREBNO PO PREDHODNIH USKLADITVAH (to že opravlja poslovni odbor) DOKONČNO IZOBLIKOVATI IN GA DATI V RAZPRAVO KOLEKTIVU NAJPOZNEJE DO 15. MARCA«.
Sočasno je bil sprejet sklep, da bodo po sindikalnih skupinah organizirane temeljite razprave o pravilniku; na teh razpravah bodo predhodno podana potrebna pojasnila od tistih, ki so bili zadolženi za sestavo predloga pravilnika.
Delegati na občnem zboru sindikata
(Nadaljevanje s 1. strani)
Črpanje
Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
O razdelitvi ustvarjenega
6. redno zasedanje Centralnega delavskega sveita je bilo 22. februarja 1973. To zasedanje je bilo sklicano predvsem zaradi razprave o razdelitvi sredstev po zaključnem računu za leto 1972.
Da bi lahko bil zaključni račun pravočasno sprejet in dostavljen službi družbenega knjigovodstva; se je moral Centralni delavski svet izjasniti o razdelitvi ustvarjenega dohodka. Da bi lahko izvedli delitev dohodka, kot je to predlagal direktor finančnega sektorja Milan Longhino, ekonomist, je centralni delavski svet sprejel naslednje odločitve:
—	Spremenil je svojo odločitev, katero je sprejel ob sprejemu rebalansa gospodarskega načrta (s sklepom št. 402 na seji 8. septembra 1972) v toliko, da bo masa sredstev, namenjenih za osebne dohodke, ki je bila v rebalansu gospodarskega načrta določena v znesku 70.400.000 din poveča na 73.000.000 din.
—	Spremenil je svojo odločitev, ki jo je sprejel s sklepom št. 266 z dne 27. junija 1972, da bo dohodek, ki je izkazan s prodajo zalog iz preteklih let, kanaliziran v amortizacijo. Če se bodo zaloge ponovno kopičile, bi naj ta dohodek uporabili za znižanje cen zalog, tako da bodo te nove zaloge ocenjene po ceni, po kateri so bile ocenjene prodane zaloge —, v toliko, da bo vsa razlika sredstev, ugotovljena po zaključnem računu za leto 1972, razdeljena tako, kot je to predlagano za razdelitev dohodka v predi ogu delitve 'sredstev po zaključnem računu za leto 1972; tega je podal direktor finančnega sektorja. Predlog za delitev dohodka je naslednji:
Dohodek za leto 1972 znaša (zaokroženo na tisoče din)
122.590.000,	od tega bo izločeno za pogodbene obveznosti
8.818.000,	za zakonske obveznosti 4.616.000, za osebne dohodke 73.000.000, za rezervni sklad 2.440.000, za poslovni sklad po odvodu za nerazvite
12.253.000,	za sklad skupne porabe 10.000.000 din; za skupne rezerve gospodarskih organizacij in poslovni fond podjetja je namenjenih 11.463.000 din.
—	Centralni delavski svet je nadalje sklenil, da bo masa 4.519.088 din, t.j. razlika mase
sredstev, namenjenih za osebne dohodke po zaključnem računu 1972 in izplačanih osebnih dohodkov do 31. decembra 1.972 z dajatvami iz dohodka na osebni dohodek, ki še ostane za izplačilo, uporabljena za uveljavitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — tako, da bi tega lahko uveljavili od 1. junija 1972 dalje (kar je v skladu s sklepom CDS št. 266 z dne 27. junija 1972).
— Centralni delavski svet je
Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije je ‘sprejela spremembe samoupravnega sporazuma, za katere je dal soglasje Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije — Republiški odbor Ljubljana.
Spremembe samoupravnega sporazuma se nanašajo v glavnem na uskladitev samoupravnega sporazuma s spremembami in dopolnitvami Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. list SRS, št. 4/71 in 47/72), druge spremembe pa bistveno ne spreminjajo samoupravnega sporazuma, ki je v veljavi.
Na predlog Odbora za poslovno politiko je centralni delavski svet izjemoma sprejel te spremembe samoupravnega sporazuma — v predloženi obliki. Izjemoma zato, ker je Odbor za poslovno politiko ugotovil, da je Komisija za izvajanje samoupravnega sporazuma poslala našemu podjetju spremembe in dopolnitve z naročilom, da jdh sprejmemo po hitrem postopku. Ker je samoupravni sporazum splošni akt podjetja, ga je potrebno sprejeti po postopku, ki je določen s statutom za sprejem oz. spremembo splošnih aktov, skrajšanih oziroma hitrih postopkov za sprejemanje takšnih zadev pa naše podjetje ne
razpravljal tudi o predlogih za delitev sredstev, ki so še na razpolago za razdelitev (sredstva iz prejšnjega odstavka) in sklenil, da naj Odbor za poslovno politiko po posameznih vidikih novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pripravi konkreten predlog do prihodnje seje centralnega delavskega sveta.
Centralni delavski svet se je seznanil tudi s sklepom Odbora za poslovno politiko, ki se je obvezal, da bo dokončno Obdelal in dal v razpravo kolektivu osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — do 15. marca 1973.
pozna. Odbor je zaradi tega predlagal centralnemu delavskemu svetu, naj ugovarja zoper takšen način dela komisije.
Predlog za ugovor je pripravil predsednik Odbora za poslovno politiko skupaj s predstavniki družbeno-političnih organizacij in ustreznih služb podjetja; ugovor je Centralni delavski svet sprejel in poslal Komisiji za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije •— Ljubljana.
—	Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih
Po izvedenem postopku za spremembo splošnih aktov, je Centralni delavski svet sprejel naslednjo spremembo pravilnika o delovnih razmerjih:
72. člen pravilnika se spremeni in glasi:
»Dolžina letnega dopusta se določa v delovnih dnevih po 7 ur — ipo naslednjih osnovah: a) pogoji delovnega mesta, b) dolžina delovne dobe, c) posebni pogoji, d) socialni pogoji;
Ad a) pogoji delovnega mesta:
zahtevana kvalifikacija za delovno mesto: PKV 3 dni, KV, NSŠ 4 dni, VKV, SS 5 dni, VIS, VS 6 dni. — Vodenje: skupinovodje — preddelavci 1 dan, vodstveni delavci 2 dni, vodilni delavci 3 dni;
Ad b) dolžina delovne dobe
—	skupna delovna doba:
— Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije
Ro obenem zboru:
sebnih dohodkov, ampak sindikata pri tem poslu in ne-predvsem višje dohodke, pa kakšne skrivnosti, ki je to de-tudi presla.be angažiranosti lo obkrožala.
POČITNIŠKI DOM V CRIKVENICI IN LETNI ODDIH
Svoj prispevek k delu občnega zbora je dala tudi tov. Pavla Elsner, referent za letne dopuste in oddih, ki je omenila premajhno in prešibko sodelovanje članov kolektiva pri izvedbi ankete o letnem oddihu v našem počitniškem domu. Le bore malo članov kolektiva je odgovorilo na zastavljena vprašanja .in dalo svoje sugestije za rešitev tega problema, tako da kadrovski sektor resnično nima pravega vpogleda nad željami naših ljudi in je sestava kakršnegakoli predloga v zvezi s tem že vnaprej obsojena na žolčno kritiko.
Počitniški dom, katerega imamo v Crikvenici, je zaseden le v juliju in avgustu in
sicer od 10. 7. do 20. 8., v ostalem času pa je več ali manj njegova kapaciteta zelo slabo izkoriščena. Člani kolektiva, ki nimajo šoloobvez. otrok ali pa so njihovi otroci že starejši, bi morali razmišljati o tem, da je 10-dnevni oddih in rekreacija v Crikvenici, čeprav junija ali septembra, izredno pomembna za obnavljanje njihovih delovnih sposobnosti in moči. Obrobni problemi, ki se pri tem pojavljajo, kot je zahteva za vedno najboljšo sobo, ne bi smeli bistveno vplivati na zmanjšanje družbenega standarda naših članov kolektiva, saj je počitniški dom eden od važnih členov v razvoju splošnega družbenega standarda.
NE POZNAMO NITI VIROV POTREBNEGA VARČEVANJA
Občni zbor ni mogel mimo dejstva, da smo v času stabi-
0—5 let 13 dni, 5—10 let 15 dni;	10—15	let 17 dni,
15—20 let 19 dni, 20—30 let 21 dni, nad 30 let 23 dni. Neprekinjena delovna doba v podjetju: nad 5 let 1 dan, nad 10 let 2 dni, nad 20 let 3 dni;
Ad c) posebni pogoji: borci NOV in interniranci od leta 1941 do 9. septembra 1943 2 dni, borci NOV in interniranci od 10. septembra 1943 do 31. decembra 1944 1 dan, delavci, tki delajo ponoči najmanj pol leta v koledarskem letu, 1 dan.
Ad d) socialni pogoji: samohranilka z dvema ali več otroki do 10 let starosti 2 dni; invalidi, 50—70 %, 1 dan, — invalidi, 80—100%, 2 dni.
lizacije in akcije varčevanja, ki postavljata pred nas niz problemov; teh se bo treba takoj lotiti in ne čakati na rešitve s kakšne druge strani. Ugotovitev je, da smo sicer deklaracijo sprejeli, dalje pa nismo prišli niti za korale Nikjer ni slišati za stabilizacijske programe in za iniciative v zvezi z uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov, naj si bo od vodstva ali sindikata ali ZK.
Akcija varčevanja marsikje že poteka, pri nas pa nismo niti poiskali virov, kjer bi se varčevanje najbolj izplačalo. Omenjeni so: razmetana glinica, boksit in različni material in nered, ki vlada v obratih. Opozorila, da bi naj to počistili, naletijo v glavnem na gluha ušesa ali pa je odgovor podoben naslednjemu: »Za to jaz nisem .plačan — to ne sodi v moj delokrog«.
Sočasno je omenjen problem zaposlovanja delovnih invalidov in predlagana rešitev, ki bi vsekakor bila v skladu z akcijo varčevanja; delavci, ki
(Nadaljevanje na 3. .strani)
Izklop elektrolitske peči
V spremenjenem pravilniku o delovnih razmerjih je izpuščen kriterij »za delo s podrejenimi — 1 dan«. Pri individualnih izračunih dopusta za posamezne člane delovne skupnosti je zaradi tega nastala razlika minus ali plus za največ dva dni dopusta^ s tem, da je takih delavcev, ki izgubijo 2 dni dopusta 7, takih, ki pridobijo 2 dni dopusta pa 11. Medtem ko en dan dopusta izgubi 130 delavcev, en dan dopusta pridobi 245 delavcev.
— Dodelitev stanovanja
Na predlog glavnega direktorja je centralni delavski svet dodelil stanovanje Ivanu Ve--ljači, diplomiranemu inženirju kemije, ki se bo zaposlil
v našem podjetju ;— v OZD Skupne službe — v službi tehnične kontrole kot vodja laboratorija za kontrolo glinice; dobil je tro in pol-sobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva c. 42.
Ob koncu je centralni delavski svet še potrdil predlog Odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu o brezplačnem koriščenju dvorane v Restavraciji Kidričevo za. ustanovni občni zbor Društva upokojencev TGA Kidričevo.
Člani centralnega delavskega sveta so še posredovali nekaj vprašanj, na katera bodo dobili odgovore na prihodnji seji.
K.-n.
Kvalitetnejša pot k uresničevanju interesov in želja
(Nadaljevanje z 2. .strani)
niso več zmožni opravljati težje fizično delo ali delo pod
težkimi pogoji, naj skrbijo za zbiranje odpadnega materiala, ker bi tako privarčevali precejšnje vsote denarja.
neposrednega proizvajalca
POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA
Besede glavnega direktorja tov. Milana Krajnika so se nanašale na trenutno situacijo v podjetju, stabilizacijo, rekonstrukcijo tovarne, pravilnik o osebnih dohodkih in na tesnejše povezovanje med proizvajalci in predelovalci aluminija. Sedanja gospodarska situacija, po njegovih besedah, nedvomno zahteva veliko angažiranost vseh dejavnikov v tovarni. Nekoč visoka akumulacija je danes bistveno zmanj-
šana, ker so stroški vgrajenega materiala porasli za 83 %, medtem ko so cene v enakem času porasle za 15 % v dinarskih in za 10 % v dolarskih sredstvih. Na to situacijo delovna organizacija ni mogla vplivati in se torej moramo sprijazniti s tem dejstvom; rešitev moramo iskati v povečani produktivnosti dela, racionalizaciji in večji ekonomičnosti proizvodnje.
STABILIZACIJA — DOLGOTRAJEN PROCES
Glede stabilizacije je tovariš direktor povedal, da to niso ukrepi, trajajoči 24 ur, ampak daljši proces na področju doseganja boljših rezultatov. Potrebno je čimveč storiti na področju formiranja TOZD, ki bodo tržno merljive in katerih osnove že imamo. Stabilizacijo je potrebno izvajati na vseh nivojih in ne samo s pretakanjem akumulacije. Dosedaj nismo dosti naredili in je tudi na tem področju potrebna večja angažiranost delavcev. Med-
narodno posojilo nam bo pomagalo, po besedah direktorja, da začnemo z rekonstrukcijo elektrolize, obetajo pa se tudi razgovori s sovjetskimi gospodarstveniki, ki bi se naj vključili v rekonstrukcijo glinice. Mnenje direktorja je, da kredit sam po sebi ne more biti rešitev, če ne bomo spremenili odnosov do nekaterih stvari. Zelo važno je pri tem izkoristiti notranje rezerve, kjer se bodo mogli najbolj izkazati strokovnjaki.
PRAVNA ZAŠČITA V PODJETJU
Iz Elektrolize B
Sindikat organizirati v skladu z novo organizacijo delovne skupnosti in predlaganimi spremembami statuta ZSS
Občni zbor je nakazal tudi probleme s pravno zaščito v naši delovni skupnosti. Delavcu, iki je v disciplinskem postopku, dosedaj ni bila nudena nobena pravna pomoč in je bil v podrejenem položaju do disciplinskega organa, ki je deležen strokovne pomoči pravnika, zaposlenega v naši delovni skupnosti. Tu je zahtevana večja angažiranost sindikata, ki bi moral natančneje seznaniti članstvo o pravicah, katere imajo, in vzporedno s tem organizirati pravno pomoč za vsakega člana sindikata.
Zelo pereč problem, katerega je na občnem zboru nakazal tov. Kostanjevec, bo moral zavzeti eno od prvih mest na listi nalog, katere bodo morale reševati osnovne organizacije sindikata. Pojav skupin in posameznikov, ki razbijajo enotnost, je resen problem in je v nasprotju z načeli našega socialističnega sistema. Ta-
kim dejanjem je potrebno stopiti ostro po robu in jih zatreti v ikali, ker se nečesa moramo zavedati prav vsi: TGA Kidričevo je naš -kruh in kruh naših otrok, je težko merljiva družbena vrednota; podtalne dejavnosti lahko prav hudo prizadenejo člane kolektiva in celotno družbo.
Novoizvoljeni 60-članski Tovarniški zbor sindikata se je po izvolitvi konstituiral na svoji 1. seji (19. februarja 1973 in v naslednjih dveh letih bodo na njegovem čelu: Anton Ku-rilič, OZD Skupne službe, kot predsednik, Anton Kosi, OZD Aluminij, kot podpredsednik, Vojo Veličkovič, OZD Vzdrževanje, kot tajnik.
Njihove dolžnosti in naloge so zelo zahtevne, zato bodo morali skupaj z vsemi ostalimi sodelavci vložiti obilo truda in prostega časa, da bodo lahko zadostili željam in hotenjem članstva.
V novih tezah ZSS so zamišljene ’nove oblike osnovnih organizacij, nekoliko drugačne kot doslej. Vsaka TOZD ali v našem primeru OZD mora imeti najmanj eno osnovno organizacijo sindikata. Nova organizacija dela je zahtevala zmanjšanje števila nekdanjih delovnih enot, tako da smo u-stanovili štiri OZD kot štiri zaključene tehnološke celote, To nam je narekovala tudi nova organizacija sindikata, ki bo v bodoče imela štiri samostojne osnovne organizacije, te pa bodo medsebojno povezane na vseh ravneh samoupravne organiziranosti. Vse štiri osnovne organizacije se bodo združevale v konferenco osnovnih organizacij za obravnavanje in za usklajevanje vprašanj skupnega pomena, za usklajevanje dela osnovnih or-
ganizacij in za uresničevanje tistih interesov članov, katere je zaradi načina samoupravne organiziranosti mogoče uresničiti le na združeni ravni. Konferenca osnovnih organizacij bo stalno delovno telo za obravnavanje vprašanj skupnega pomena in za usklajevanje dela osnovnih organizacij. Čla.-ne konference oziroma delegate, ki bi naj imeli mandatno dobo dveh let, bodo izvolile po dogovorjenem ključu (glede na število članov sindikata) osnovne organizacije na otočnih zborih ali na sestankih sindikalnih skupin. Konferenca bo štela 60 članov, enako kot dosedanji tovarniški zbor sindikata — po naslednjem ključu:
100% zasedba konference — 60 članov. Pri zasedbi po posameznih osnovnih organizacijah pa je potrebno upoštevati načelo, da sta procenta števila članov osnovne organizacije glede na skupno število zaposlenih v delovni organizaciji in število delegatov oz. članov konference iz osnovne organizacije glede na skupno število članov konference popolnoma enaka.
Trenutno bi situacija bila naslednja:
OOS OZD Aluminij 16 članov OOS OZD Glinica 11 članov
OOS OZD Vzdrževanje
14	članov
OOS OZD Skupne službe
15	članov
Skupaj	56 članov
Štirje predsedniki OOS pri OZD pa so sočasno člani konference osnovnih organizacij.
Konferenca bo na plenarni seji sprejela pravila, s 'katerimi bo določila svojo organizacijo, pristojnosti in način dela, sprejela bo letni program nalog, finančni načrt ih sklepni
račun. Pozneje bi konferenca izvolila izvršni odbor in nadzorni odbor, ki bi se sestajal po potrebi ali na zahtevo osnovnih organizacij in bi imel politično-izvršilno Vlogo. Izvršni odbor naj ne bi štel več kot 11 članov, predvsem zaradi elastičnosti delovanja takšnega telesa in zaradi tega, da bi bilo čimmanj ljudi odtrganih z delovnih mest.
Osnovne organizacije pri OZD bodo imele'bistveno drugačno vlogo, kot je to bilo dosedaj.
Veljava in afirmacija osnovnih organizacij mora priti do izraza in so zato vsi odgovorni. Poverjeniki skupin, ki so sočasno člani izvršnih odborov OOS v OZD, morajo postati gonilna in najpomembnejša sila pri uresničevanju nalog sindikata. Morajo biti prisotni pri vseh dogodkih v svojem delovnem okolju, imeti morajo posluh za probleme članov skupine, prenašati morajo njihova mnenja, želje in zahteve v izvršne odbore in jih tam zagovarjati.
CimveCja samostojnost
OSNOVNIH ORGANIZACIJ
Novo vodstvo sindikata načrtuje v skladu z ustavnimi dopolnili in ustanavljanjem TOZD čimveč j o samostojnost osnovnih organizacij; ta 'bi se odražala tudi v samostojnem finančnem poslovanju. Vsaka osnovna organizacija bi razpolagala s sredstvi, katere sama ustvarja iz postavke članarina in delno iz skupnih dotacij. Finančno poslovanje bi sicer še naprej vodili centralno, vendar ibi sredstva bila razdeljena na štiri dele (višina sredstev pa bo odvisna od števila čla>-nov), osnovne organizacije pa bi imele stalen nadzor in kontrolo nad uporabo sredstev iz
(Nadaljevanje na 4. strani)
Iz Elektrolize A
Kvalitetnejša pot k uresničevanju interesov in želja
(Nadaljevanje s 3. strani)
svojih skladov. Centralno vodenje finančnega in materialnega poslovanja bi. ostalo še naprej zaradi manjših stroškov, saj si v času stabilizacije in splošnega varčevanja ne moremo privoščiti 4 računovodje, v dopolnilnem delovnem razmerju, namesto enega dosedanjega, ki je zmožen o-pravljati delo za vse osnovne organizacije. .
Osnovna želja je, da neposredni proizvajalec — član sindikata dobi vlogo, ki mu pripada, da bo gibalo in motor na novo konstituirane ureditve sindikalne organizacije.
Moramo doseči, da bodo člani sindikata v bazi spoznali nalogo pri delovanju najmasovnejše organizacije, da je njihova politika — politika vodenja in usmerjanja organizacije. Predlogi, zasnove in ideje morajo potekati iz izvira, za njihovo uresničitev pa je potrebna nesebična pomoč sindikalnega vodstva. Vodstvo bo to, ki bo pojasnjevalo, posredovalo pojasnila, pomagalo pri izobraževanju novih sindikalnih kadrov in v bolj domači preprosti besedi približalo delavcem
marsikatero, sedaj nerazumljivo in preveč strokovno obdelano zadevo.
Iz nove organizacijske sheme, stališč in sklepov zadnjega občnega zbora pa izhaja precejšnje število konkretnih nalog, katere moramo reševati kar se da najbolj ustvarjalno in s tem pomagati tudi naši delovni skupnosti pri iskanju novih poti k stabilizaciji in boljšemu gospodarjenju. Sedaj imamo priložnost, da neposredno določimo svoje zahteve in zadolžimo vodstvo sindikata za uresničitev idej o delu sindikata, kar je še posebej poudaril tov. Tito v svojem Pismu. Moramo točno vedeti, kje so in kakšni so interesi delavcev danes. Moramo se oborožiti z novimi spoznanji in ne smemo podleči miselnosti, da se sindikat obrača vstran od interesov delavcev. Dejstvo je, da še obstajajo ljudje, ki bi želeli, da se sindikat ukvarja samo s proslavami Dneva žena, tovarniškega praznika in podobnim. Sleherni delavec mora točno vedeti za vse, kar se v delovni organizaciji dogaja in mora imeti odločilen vpliv na te dogodke. Vse to bo laže, če bomo aktivnejši pri ustanavljanju TOZD, saj nam bo takšna organizacija poslovanja lahko nudila večje in neposredne možnosti za uveljavitev in uresničitev naših želja in hotenj.
Osnovna organizacija sindikata je sestavni del samoupravljanja v TOZD
I ln Kt 1 nl*»Ll-rrt ««m	-t ,	.	.
Da bi lahko uporabljali naziv TOZD in pri tem točno vedeli, kaj to pomeni, moramo malo pojasniti nastajanje tega naziva in nove organizacije podjetij.
Temeljna organizacija združenega dela je kvalitetno nova oblika novega podjetja o-ziroma delovne organizacije, je družbenoekonomska celica, v kateri bo delavec v združenem delu uresničeval temelj svojega samoupravnega položaja — to je, ustvarjal in delil rezultate svojega dela. Delavec je v združenem delu odgovoren za organizacijo in učinkovitost proizvodnega dela, za dobro gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in dohodkom, ki ga ustvarja in ga deli kot svojo neodtuljivo samoupravno pravico. V TOZD gre pravzaprav za zaostritev odgovornosti na vseh ravneh združenega dela. To velja tako za vse zaposlene oh strojih ali drugje v obratu, kot za tiste, ki opravljajo organizacij-sko-finančne,, razvojno-tehno-loške in druge strokovne naloge. Vsi bodo izenačeni v možnostih za ustvarjanje s čim višjo stopnjo presežne vrednosti svojega dela in pri vplivu na njegovo delitev, razpolaganje in družbeno potrošnjo.
Tudi pri nas je formirana komisija, ki ima nalogo, da razišče vse možnosti za ustvarjanje TOZD v skladu z XXI. amandmajem, ki pravi:
»TOZD je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno u-rejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja.
Vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno enoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen,
ima delavec pravico organizirati kot Temeljno organizacijo združenega dela«.
NAJKASNEJE DO 30. JEM JA: TOZD
Navedena odstavka točke 2. XXI. amandmaja sta del vseh meril za formiranje TOZD, katerim osnovne organizacije morajo posvetiti bistveno večjo pozornost kot dosedaj. Komisija za ustanavljanje TOZD je imela sicer že več sestankov, si določila nekatere naloge in se razdelila na delovne skupine, vendar se zadeva le počasi premika naprej. Obstoječe organizacije združenega dela pri nas imajo v bistvu še nekatera merila, ki zadostujejo za ustanavljanje TOZD, vendar vse še zdaleč ni raziskano tako, kot bi bilo potrebno. Delavci v OZD bi morali, organizirani v sindikatih, oceniti delovni sestav sedanjih komisij, usmerjati njihovo dejavnost in zahtevati hitrejše rešitve, saj je Ur. list od 1. februarja 1973 jasno opozoril delovne organizacije, da najpozneje do 30. junija že morajo imeti formirane TOZD. Ce delovne , organizacije tega ne bodo storile, jim grozijo določene sankcije.
Zaradi vsega omenjenega bi bilo potrebno, da izvršni odbori osnovnih organizacij čimbolj e seznanijo svoje člane s tako imenovanimi delavskimi amandmaji. Dosedaj smo na tem področju najbrž zelo malo naredili in bi bilo nujno potrebno, da bi v najkrajšem času organizirali seminar za vse člane IO osnovnih organizacij sindikata in člane komisij za ustanavljanje TOZD; na tem seminarju bi stvari natančneje pojasnili in obdelali čisto našo problematiko na tem področju.
Vse to je neločljivo povezano z delom in nalogami osnovnih organizacij. Danes si ne moremo zamisliti dela osnovne organizacije, v katerem ne bi bilo vključeno tudi vpra-
neposrednega proizvajalca
sanje ustanavljanja temeljnih organizacij združenega yìela. Ustanavljanje TOZD daje veliko veljavo sindikatu v novih določilih o sindikatih — v Statutu TOZD. Tako tov. Vodopivec v svoji brošuri »Določila o sindikatih v ustavi SRS, v statutih občin in delovnih organizacij« navaja niz nalog, ki se medsebojno prepletajo v delu sindikata in TOZD. Tu navaja vse dolžnosti TOZD do sindikata, njegovih zahtev in predlogov.
ki zadevajo:
—	odločanje o delitvi dohodka, upravljanje s sredstvi družbene reprodukcije in odločanje o 'pridobivanju dohodka;
—	samoupravne sporazume, družbene dogovore in njihovo izpolnjevanje;
—	organizacijo dela in razvijanje sodobnejše tehnologije;
—• strokovno izpopolnjevanje delavcev in pridobivanje
Mesto za delitev malice v Elektrolizi B
V teh določilih je še posebej poudarjeno, da so se organi upravljanja v TOZD zlasti dolžni seznanjati s predlogi in pobudami OOS o vprašanjih,
splošnega družbenega znanja;
delovne in življenjske pogoje delavcev ter varstvo njihovih samoupravnih pravic.
Stabilizacijski program -
skupna naloga osnovnih organizacij sindikata in vodstva podjetja
Začela se je bitka za gospodarsko stabilizacijo. V tej bitki smo tudi mi, od njenega izida pa je odvisna tudi hitrost naših korakov pri nadaljnji graditvi moči naše delovne organizacije.
Tako moramo tudi razumeti besede tov. Tita, da; moramo biti vsi skupaj pripravljeni plačati ceno za uspeh stabilizacije. Pri tem bom že na začetku poudaril, da stabilizacije ne bomo dosegli z nobenimi finančnimi načrti brez novih odnosov pri delitvi doho-dka. To sočasno pomeni, da moramo uresničiti Ustavna dopolnila: o porabi dohodka odločajo proizvajalci, ki ga ustvarjajo!
• Teh nekaj naštetih stvari pa že določa prve naloige vodstvu sindikata in vodstvu tovarne. Osnovna naloga je: priti k proizvajalcu, na njegovo delovno mesto in mu tam, na preprost in lahko dojemljiv način pojasniti, kakšen je lahko njegov prispevek v tej bitki. Potrebno mu je pojasniti, kako u-stvarjamo dohodek in kakšne obveznosti imamo do družbe. Orisati je potrebno težave pri nabavi surovin, visoke stroške za porabljeno električno energijo, probleme v zvezi z dobavo boksita, relativno nizko ceno našega končnega produkta, možnosti za poslovno ali strokovno sodelovanje is sorodnimi podjetji in integracijsko politiko.
POSLUH ZA PREDLOGE PROIZVAJALCEV
Šele tedaj lahko pričakujemo, da bo prizvajalec zastavil vse svoje moči, prizadevno in z razumevanjem podprl vse stabilizacijske ukrepe in tudi sam iskal možnosti za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejše in ekonomičnejše poslovanje. Neposredni proizvajalec lahko predlaga marsikatero pametno in Ipomembno idejo .ali rešitev in zato se sindikalni funkcionarji morajo boriti za odpravo še prisotne mezdne miselnosti proizvajalca, kajti, če bo proizvajalec spoznal, da je njegov osebni dohodek in višji družbeni standard odvisen največ od njega -samega in da v bistvu razporeja ustvarjeni dohodek (seveda to mu moramo tudi v največji meri omogočiti), bo njegov pristop k stabilizacijskim ukrepom pravilen, jasen in vsestranski.
Sindikat se mora vključevati v vse dogodke v delovni organizaciji in okrog nje. Skupaj s člani ZK mora sindikat skrbeti za smotrno porabo investicijskih sredstev in ne sme dovoliti vlaganja teh sredstev v gospodarsko neutemeljene naložbe. Osnovne organizacije v OZD morajo posredovati svoje pripombe pri raznih po-
segih, kot so: predelava, dodelava in različni sanacijski preizkusi; ugotavljati morajo smotrnost porabe sredstev in zahtevati od vodilnih kadrov in organov upravljanja odstopanje od vseh posegov, ki niso v skladu s stabilizacijskimi ukrepi.
Vse, kar je omenjeno, zahteva precejšnjo mero odgovornosti vseh članov delovne organizacije; ta pa mora biti najbrž diferencirana. Vodilni delavec vsekakor mora biti bolj odgovoren, saj načrtuje, usmerja in tudi vodi delo.
Na tem področju morajo osnovne organizacije odigrati bistveno vlogo. Ne smejo dovoliti, da bi bil neposredni proizvajalec kaznovan za domala sleherno napako in povzročeno škodo, medtem ko e-nako merilo ni upoštevano pri vodstvenem in vodilnem kadru. Odgovornost in red mora biti, sama odgovornost pa mora biti individualna in kolektivna. Ne smemo dovoliti, da bi se individualna odgovornost skrivala za odločitvami samoupravnih ali drugih organov. To je tudi upoštevano pri novih stabilizacijskih ukrepih in bi vse skupaj morali bolj konsekventno izvajati.
Hekaj o likvidnosti
Kadar govorimo o stabilizaciji, ne moremo mimo likvidnosti delovne organizacije. Sama likvidnost ne terja reševanja nastalih problemov le za dva do tri mesece vnaprej; likvidnost mora biti prisotna v naših srednjeročnih in dolgoročnih planih in mora biti zagotovljena. O tem je potrebno seznanjati člane kolektiva, kar je še ena od poglavitnih nalog osnovnih organizacij sindikata.
Z novimi ukrepi predvidevamo, da bomo vsem dolžnikom nad 90 dni morali v prvi fazi odpisati 12,5 %, v drugi fazi pa celo 25 % dolga. Sredstva, tako pridobljena, bodo odvedena v družbeni sklad za sanacijske ukrepe in bodo sicer vrnjena delovni organizaciji, le da je vprašanje, kdaj. Enako je predvideno, da delovna organizacija mora poravnati svoje obveznosti najpozneje v 90-tih dneh, v nasprotnem primeru pa bodo člani te organizacije dobivali le 90 % osebne dohodke.
Med ostalimi ukrepi je predvideno tudi to, da zaloge surovin in izdelkov morajo biti pokrite z vrednostjo trajnih obratnih sredstev; če pa teh pogojev delovna organizacija ne izpolnjuje, bi zaposlenim izplačevali le 90 % osebne dohodke.
Kot vidimo, naloge s področja stabilizacije niso majhne in je nujno potrebno aktivno vključevanje osnovnih organizacij, saj bomo le tako pomagali vodstvu tovarne in nam samim pri učinkovitem stabilizacijskem ukrepanju.
Akcija varčevanja -
neodložljiv spremljevalec stabilizacije
Ne mala naloga pričakuje sindikat pri organizaciji in pripravah na akcijo varčevanja. Program družbene akcije varčevanja je že pripravljen in se' mu tudi mi moramo pridružiti. Podobno delo pri tem čaka osnovne organizacije sindikata, vodstvo podjptja .in vse člane delovne organizacije. Se-
staviti moramo lasten program varčevanja in k samemu varčevanju spodbuditi vse vodstvene in vodilne kadre v tovarni. Odkrito moramo priznati, dal smo v sindikalni in v delovni organizaciji bili precej nepozorni do varčevanja
(Nadaljevanje na 5. strani)
pri porabi sredstev. Marsikje in marsikdaj smo s sredstvi ravnali neskrbno, to pa se je moralo nekje slabo odražati. 'Takšno ravnanje je zaznavno povsod v naši družbi, pa kajpak tudi mi nismo izjeme in zato je glavna dolžnost delovnih organizacij, da raziščejo vse možnosti za varčevanje in ■da to zahtevajo tudi od vseh ■ organov upravljanja. Varčevalna akcija mora postati sestavni del prizadevanj, da bodo delavci razpolagali s presežnim delom. Varčevanje naj pomaga zmanjšati vse vrste porabe in naj prispeva k smotrnejšemu izkoriščevanju proizvajalnih sredstev. Čezmerna poraba je eden od bistvenih vzrokov za nestabilnost, inflacijo, nelikvidnost in socialno nestabilnost nekaterih delavcev. Velike prihranke je zlasti mogoče doseči pri nas z zmanjšanjem proizvodnih, materialnih in ostalih stroškov. Moramo si prizadevati, da bomo zmanjšali vse stroške na enoto proizvoda.
Pri nas je težko govoriti o boljšem izkoriščanju zmogljivosti, saj je njihovo izkoriščanje procentualno več ali manj dokaj visoko. Več pozornosti pa je treba posvetiti izgubam delovnega časa. Še vedno imamo precej visoko število neupravičenih izostankov z dela in nepotrebnih bolezenskih dopustov. Potrebna je zaostritev delovne discipline, večja
odgovornost vseh delavcev, samoupravnih organov in vodilnega kadra do dela, krepitev odgovornosti zdravstvenih delavcev pri predpisovanju bolezenskih dopustov, kakor tudi učinkovitejša organiziranost zdravstvene službe.
Nujno potrebno je, da si prihranke poiščemo tudi na drugi strani, z uvajanjem sodobnejše organizacije dela, z novimi metodami in sodobnejšo tehnologijo dela v proizvodnih procesih, z racionalizacijo proizvodnih postopkov in delovnih operacij.
Da bi delavci čutili ekonomsko zainteresiranost za maksimalno varčevanje, je potrebno uvesti materialno stimulacijo pri notranji delitvi dohodka. V ta namen je potrebno korenito spremeniti odnos do no-vatorjev in izumiteljev. Pri nas smo že imeli primere, da je uvajanje iznajdb in racionalizacij bilo zavračano ali o-malovaževano, brez posebne utemeljitve takšnega odnosa. Tudi, če smo nekaj takega sprejeli, racionalizator ni bil adekvatno nagrajen, moralno ali materialno, ni bilo torej primerne stimulacije. Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzeti za to, da bodo sleherno iznajdbo ali racionalizacijo vsestransko preučili in ji posvetili dolžno pozornost. Za uspeh varčevanja je zelo pomembno, da bodo naši splošni akti vsebovali posebne sti-
mulanse za novatorstvo in racionalizacijo v proizvodnji in da to ne bo ostalo le določba na papirju.
Neekonomičen odnos do gospodarjenja in družbenega gospodarstva se na splošno kaže v oblikah, katere zasledimo tudi pri nas:
—	v odsotnosti delovne discipline, velikih izgubah v delovnem času in neproduktivnih stroških;
—	v čezmerni porabi družbenih sredstev za razne proslave in druge ambiciozne programe;
—	v nakupih luksuznega inventarja, dragih uvoznih
V tej akciji moramo odločno nasprotovati ./vsemu, kar bi pod okriljem varčevanja zmanjšalo storilnost, kakovost proizvodnje, osebno porabo in družbeni standard delavcev, skratka: kar bi utegnilo poslabšati ekonomski in socialni položaj delavcev.
Če govorimo o reprodukciji materiala, je nujno potrebno, kot je v enem od svojih govorov omenil sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Marjan Rožič, da skrbimo tudi za reprodukcijo človeka — delavca. Samo in le na ta način bomo dosegli, da akcija varčevanja ne bo le parola in da ne bo prizadela ekonomski položaj neposrednega proizvajalca.
Posebno mesto v akciji varčevanja ima obveščenost delavcev o zaključnih računih in
avtomobilov, v njihovem neracionalnem izkoriščanju; — v velikem številu nepotrebnih sestankov, pogosto slabo pripravljenih in v delovnem času; ti sestanki često trajajo dolgo in imajo slab učinek.
Osnovni nosilci varčevanja morajo biti delavci, akcije pa moraj o sprožiti organizacija ZK in osnovne organizacije sindikata. Uspeh varčevalne akcije je bistveno odvisen od razvitosti samoupravljanja pri nas, katerega moramo kvalitetno izboljšati; v njem bodo delavci odločujoče vplivali na ustvarjanje dohodka in na razpolaganje z njim.
vseh drugih obračunih v delovni organizaciji. Tu mislimo na službena potovanja, predvsem v inozemstvo, morebitno plačano kilometrino, razne honorarje in izplačane nadure za delo, ki bi sicer lahko bilo o-pravljeno v rednem delovnem času. V ta namen je potrebno uporabljati vse razpoložljive informacije o razmerah in rezultatih gospodarjenja, da bi bil tako kolektiv seznanjen z vsemi vrstami stroškov in delitvijo dohodka. Velikega pomena je vsestransko angažiranje našega glasila, predvsem še neposredni razgovori z delavci. Da bo to tudi dejansko izvajano, so še posebej zadolženi člani ZK in vodstvo sindikata.
Dobra obveščenost kolektivi - pogoj za dobro gospodarjenje
Priče smo nekaterim problemom v naši delovni organizaciji, ki izvirajo le iz nezadostne obveščenosti članov kolektiva. Marsikaterega od znanih problemov in obstoječih nesporazumov bi laže rešili ali pa ga sploh ne bi bilo, če bi obveščenost članov delovne organizacije bila boljša. Oglasna deska, tovarniški časopis in tiskana obvestila ob izhodu iz tovarne še zdaleč ne zadoščajo za potrebe učinkovitega obveščanja, Vsi strokovnjaki s področja propagande in obveščanja so si enotni v tem, da živa beseda in neposredni stiki lahko naredijo neprimerno več kot (katerakoli tiskana ali pisana beseda,
Živa beseda je sugestivna, pri neposrednih stikih je možna tudi neposredna borba mišljenj, ki ponavadi rezultira s kvalitetnejšim 'delom, oziroma., so rezultati neprimerno boljši. Na področju obveščenosti smo v preteklosti padli na izpitu prav vsi: vodstvo tovarne, sindikat in organizacija Zveze sindikatov. Naše delo se je končalo z napisanimi sklepi in stališči posameznih sej in sestankov, nismo pa se trudili, da bi že pred sestankom v neposrednih stikih in razgovorih seznanili člane s problematiko, ki bo obdelana, ali pozneje pojasnili članom, zakaj je prišlo do posameznih sklepov.
(Nadaljevanje na 6. strani)
ZA REPRODUKCIJO ČLOVEKA — DELAVCA
Zaradi tega je potrebno neprimerno večje in odgovornejše angažiranje poverjenikov skupin; ti lahko že z izvira prinašajo novice o problemih ali njihovih rešitvah, predloge, ideje in stališča zà boljše gospodarjenje. Poverjeniki se bodo na licu mesta seznanjali z vsem, kar zaskrbi j a našega delavca, sočasno pa lahko na člane svoje sindikalne skupine prenašajo vse novice v zvezi s poslovanjem in delom sindikata, tovarne, delitvijo do-hodka^ o stanju prodaje aluminija na tržišču, ceni mali-
ce, možnem letnem oddihu in še nizu drugih vprašanj, ki so življenjskega pomena za vsakega od nas.
Nujno potrebni so bolj pogosti obiški vodilnih in odgovornih ljudi v obratih, kjer se bodo laže in točneje seznanjali z željami, problemi in hotenji delavcev. Delavci bodo lahko neposredno seznanjali vodilne in najodgovornejše osebnosti v naši delovni organizaciji s problematiko svojega delovnega mesta in obrata; povedali jim bodo, kako si zamišljajo
reševanje žgočih problemov delovne organizacije.
Individualni in kolektivni organi upravljanja bodo v neposrednih stikih laže in točneje seznanjali neposrednega proizvajalca o položaju tovarne v gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije, o težavah in obveznostih, ki terjajo maksimalno angažiranost za pravočasno ukrepanje. Delavca je potrebno seznaniti s srednjeročnim in dolgoročnim planom kadrov, proizvodnje, razvoja in investicijske izgradnje.
Malo delavcev v tovarni danes ve, da pričakujemo odobritev mednarodnega kredita za rekonstrukcijo elektrolize in da gre za sredstva v znesku domala. 70 milijard starih dinarjev.
Nemalokrat so pred našo delovno organizacijo bili problemi kadrovske politike, kateri nismo mogli ali nismo hoteli biti kos. Še danes smo priče, da posamezna delovna mesta zasedajo ljudje z neustrezno izobrazbo. Nekateri med njimi, relativno mladi, si niti ne želijo pridobiti ustrezne izobrazbe, dobršen del pa je takšnih, ki jim nadaljnje izobraževanje ni omogočeno zaradi še vedno nerešene kadrovske politike. Tako izgubljamo potencialno sposobne, KV, VKV ali stro-
Za primerjavo povejmo še to, da je danes bruto produkt naše .delovne organzacije o-krog 53 milijard starih dinarjev letno. Pojasniti je potrebno delavcem, kaj nam lahko prinese rekonstrukcija, kaj bomo pridobili z njo, kakšne so naše obveznosti do takšnega posega in ne na koncu, kako se bodo gibali v tem času o-sebni dohodki in kakšni bodo po opravljeni rekonstrukciji.
Naloga osnovnih organizacij sindikata, vodstva podjetja, organov upravljanja in strokovnih služb je, da s pravilnim in pravočasnim obveščanjem zbudijo pri slehernem članu kolektiva zainteresiranost in čut odgovornosti do boljšega in smotrnejšega gospodarjenja, do lepšega in svetlejšega »jutri«.
kovne delavce in s tem direktno škodujemo delovni organizaciji.
Še vedno nimamo sestavljenih planov kadrov, najsi bo kratkoročnih, srednjeročnih ali dolgoročnih, smo pa pred velikim posegom — rekonstrukcijo, ki bo zanesljivo prinesla zahtevo po kvalitetnejšem kadru, kot ga imamo danes. V naši delovni organizaciji nimamo pravilnika o pomoči pri štipendiranju, oziroma, obstoječi pravilnik ne ustreza svojemu name-
nu in smo v tem pogledu verjetno ena od redkih delovnik: organizacij med močnimi, za katero se štejemo, po bruto dohodku in številu zaposlenih...
Na družbeno odgovornih delovnih mestih morajo biti u-poštevani razen strokovne u-sposofonosti in delovnih izkušenj tudi družbeno-politični in moralni kriteriji.
Ti kriteriji morajo biti enakovredni strokovni usposobljenosti in delovnim izkušnjam;, pri družbeno-pomembnih funkcijah pa jim je treba dajati, celo prednost. Predlagana-praksa mora biti sestavni del kadrovske politike in ji sindikat mora v bodoče posvetiti' veliko večjo pozornost kot do-sedaj. Ne smemo dovoliti, da na takšnih delovnih mestih delajo ljudje, katerim je prvenstveni smoter zadovoljevanje osebnih potreb in interesov, razvoj družbe in izboljšanje splošnega družbenega standarda pa je za njih prava neznanka.
Predlog družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike je nujno potrebno sprejeti; to je ena od poglavitnih nalog v bodočem delu osnovnih organizacij sindikata.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Poročilo o delu sindikata je podal dosedanjih predsednik — Viktor Markovič
Kadrovska politika je neodtujljiva pravica delovnih ljudi in integralni del samoupravljanja
Poročilo
O FINANČNEM POSLOVANJU OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO ZA LETO 1972
Besedilo	Proračun za	doseženo	o/n
st.	leto 1972	din	/0
I. DOHODKI: 1.	Neporabljena sredstva iz preteklega leta 2.	Članarina 3.	Dotacija 4.	Razni nepredvideni dohodki	35.581,66 70.000,34 120.000,— 2.418,—	35.581,66 82,335,40 130.000,— 5.939,65	100 % 117,62 108,33 245,64
SKUPAJ:	228.000,—	253.856,71	111,34
II. IZDATKI a) osebni:
1. Osebni dohodki s prispevki b) materialni:	40.000,—	37.715,65	94,29
1. Pisarniške potrebščine	3.000,—	990,30	33,01
2. PTT stroški	500,—	577,40	115,48
3. Naročnina časopisov in revij	9.000,—	12.628,90	140,32
4. Stroški denarnega prometa	1.500.—	931,05	62,07
‘5. Nabava inventarja	3.000,—	185,—	61,67
6. Vzdrževanje inventarja	1.000.—	321,10	32,11
7. Razni nepredvideni izdatki c) funkcionalni	4.000,—	4.242,55	106,06
1. Občni zbori, seje in posvetovanja	12.000,—	8.035,55	66,92
2. Službena potovanja	5.000,—	3.654,20	73,08
"3. Reprezentančni stroški •d) — ostali stroški:	3.000,—	3.078,95	102,63
I. Kulturno-prosvetno delo	20.000.—	3.000,—	15
2. Fizkulturno delo	40.000,—	58.749,75	146,87
3. Pomoč članstvu	16.000,—	26.126,85	163,29
4. Darila, upokojencem d>. Politične manifestacije	10.000,—	11.346,40	113,46
in proslave	30.000.—	30.782,85	102,61
'6. Rekreacija članov	30.000.—	24.760,—	82,53
SKUPAJ IZDATKI: REKAPITULACIJA :	228.000,—	227.126,50	99,62
'DOHODKI:	253.856,71
IZDATKI:______________________227.126,50
'OSTANE:	+ 26.730,21
Poročilo
O POSLOVANJU BVP V ČASU OD 1 JANUARJA DO 31. DECEMBRA 1972.
I. Stanje BVP na dan 31. 12. 1972:
Aktiva
Pasiva
1. Gotovina :2. Sprotna posojila -3. Deleži 4. Sklad BVP
18.129,-
82.140,-
95.303,—
4.966,—
Dopisujte v ALUMINIJ
Ro obenem zboru:
Kal
moramo
(Nadaljevanje s 6. strani)
V tem predlogu so obdelana področja, 'ki nam še vedno povzročajo preglavice. V predlogu družbenega dogovora je zahtevano, da delovna organizacija mora tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev in zahtev svojega delovnega mesta, o-mogočiti, da si manjkajočo i-zobrazbo pridobijo v določenem času. Če pa to ne želijo ali tega niso sposobni storiti, naj se s takih delovnih mest umaknejo. Sočasno bomo morali določiti sistem in način u-sposafoljanja ob delu in pogoje, s katerimi bo omogočeno izobraževanje članom delovne skupnosti.
Z bolj smotrno organizacijo dela', medsebojnimi odnosi, u-streznejšo razporeditvijo na delovna mesta^ vzpodbudnim sistemom delitve dohodka in družbenim priznavanjem strokovnosti, bomo morali zagotavljati optimalnejšo angažiranost oziroma izkoriščenost strokovnih kadrov pri delu. To pomeni, da iz naših strokovnih kadrov ne bi smeli ustvarjati administrativce, ampak jim določiti konkretne naloge na področju izboljševanja produktivnosti dela, racionalizacije in zmanjševanja stroškov po enoti proizvoda.
Predlog družbenega dogovora predvideva tudi sprejemanje ustreznih splošnih aktov na podlagi ocene stanja kadrovskih potreb, za to pa je potrebno ustvariti materialne, organizacijske in druge pogoje.
Smoter kadrovske politike mora biti skrb za to, da bo s
storiti?
smotrno organizacijo in delitvijo dela, sistemizacijo delovnih mest, izdelanim notranjim sistemom stalnega izobraževanja, ki bo upošteval razvoj znanosti, tehnike in tehnologije, in z drugimi ukrepi doseženo takšno razporejanje delavcev in takšne zaposlitve, da bodo zaposleni lahko polno izkoriščali svoje znanje, delovne izkušnje in svoje samouprav*-ljavske pravice ter si tako zagotavljali socialno varnost in stabilnost, hkrati pa bo zagotovljen 'tudi razvoj organizacije združenega dela in njene dejavnosti. Sindikat mora kot sopodpisnik družbenega dogovora zlasti skrbeti:
—	da bodo v skladu z dolgoročnim programom razvoja delovne skupnosti uresničevane določbe o organizaciji takega izobraževanja, ki bo zagotavljalo vsem članom delovne skupnosti usposobljenost, potrebno za uspešno delo in samoupravljanje;
—	da bodo delovne skupnosti zagotovile potrebna sredstva za štipendiranje in kreditiranje ter za dodatno in permanentno izobraževanje delavcev pri delu;
—	da bodo pri kadrovanju v organe upravljanja, za vodilna in vodstvena delovna mesta, uresničevana taka načela, ki bodo zagotavljala, da bodo v te organe in na taka delovna mesta prišli predvsem tisti delavci, ki imajo ustrezne strokovne in družbeno-politične pogoje.
(Nadaljevanje na zadnji str.)
	100.269,—	100.269,—
II. Blag. promet v obrač. obdobju: 1. Stanje blagajne 1. I. 1972	35.629,—	
2. Vplačila v obrač. obdobju '3. Izplačila v obrač. obdobju	516.364 —	533.864 —
4. Stanje na dan 31. XII. 1972		18.129,—
III. Promet posojil v obrač. obdobju: 1. Stanje deležev 1. I. 1972	61.050,—	
'2. Vplačila v obrač. obdobju 3. Izplačila v obrač. obdobju	311.980,—	290.890,—
4. Stanje na dan 31. 12. 1972		82.140,—
TV. Promet deležev iv obrač obdobju: '1. Stanje deležev 1. I. 1972	91.749.—	
2. Vplačila v Obrač. obdobju '3. Izplačila v obrač. obdobju	219.238.—	215.684.—
■4. Stanje na dan 31. 12. 1972 — Število članov BVP na dan		95.303.—
31. 12. 1972:	594	
— Število koristnikov posojil BVP:	201	
'.Kidričevo, 31. decembra 1972
Blagajnik: Franc Javernik, 1. r.
?tap' B e s e d i 1 o	Proračun za	doseženo	%
	leto 1972	din	
I. DOHODKI:			
1. Neporabljena sredstva iz preteklega leta	10.476,85	10.476,85	100
2. Dotacija	75.881,15	76,500,—	100,81
3. Nepredvideni dohodki	—	570.—	—
SKUPAJ DOHODKI:	86.358,—	87.546,85	101,38
II. IZDATKI:			
1. Hranarina za vaje	20.000,—	21.373,05	106,87
2. Osebni dohodki s prisp.	47.182,—	45.786,35	97,04
3. Notni material	1.000,—	1.905,—	190,50
4. Potrošni material	750.—	1.019,—	135,87
5. Popravila glasbil	2.000,—	1.950,—	97,50
6. Nabava novih glasbil	3.500 —	1.096.—	31,31
7. Čiščenje prostorov	2.000,—	1.017.—	50,85
8. Kurjava in razsvetljava	2.000,—	2.091,—	104,55
9. Stroški področnih srečanj			
pihalnih orkestrov	2.500,—	—		
10, Avtobusni prevozi godbenikov	3.000,—	2.625.—	87.50
11. Ostali potni stroški	2.426 —	3.310,80	136,47
12. Ostali nepredvideni stroški	—	198,75	—
SKUPAJ izdatki:	86.358,—	82.371,95	95,38
REKAPITULACIJA:
DOHODKI:	87.546,85
IZDATKI:	____82.371,95
Iz strojne delavnice
OSTANE:
+ 5.174,90
Ro obenem zboru:
Zavzemali se bomo za takšno nagrajevanje, ki bo principielno, odgovorno in izenačeno v kriterijih
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zal, že na začetku moramo konstantirati, da pri urejanju akta o nagrajevanju v sedanji fazi nismo imeli srečne roke ali točneje povedano: nismo ubrali pravo pot k uresničevanju zahtev tako pomembnega akta..
Novi akt o nagrajevanju pripravljamo že precej časa, spremljajo ga razne informacije in dezinformacije, ki vnašajo precej Ibude (krvi med člane kolektiva. Dejstvo je, da so ljudje oziroma službe, zadolžene za ta vprašanja, in predlagatelji imeli nekoliko neodgovoren odnos do tako občutljive problematike. Težko je povedati in obrazložiti številne sestanke, seje, spremembe, dopolnitve in ponovno spremembe, nadglasovanja, licitiranje točk v drugi fazi obdelave pravilnika v komisijah pri OZD in podobno. Le v nekaterih krogih, žal, to so bili v glavnem ožji krogi članov kolektiva (poslovni odbor, kolegij in podobno) je bilo že v začetku povedano, da v skladu s samoupravnim sporazumom in glede na razpoložljiva sredstva (5 % celotne mase osebnega dohodka) ni mogoče narediti bistvenih sprememb v že obstoječem pravilniku. Sočasno so v kolektiv »letale« izjave, da bo novi pravilnik prinesel vsakemu nekaj, da nihče
ne bo imel manjšega dohodka kot dosedaj in podobno.
Zaradi nepopolne in predvsem nepravilne obveščenosti kolektiva je prišlo pozneje do razburjenosti, saj so bila očita-
Preglasovanje in nadglaso-vanje delavskih svetov v zvezi z ocenitvami nekaterih novih delovnih mest, v obdobju pred pripravo osnutka novega pravilnika, je le podpihovalo
bi zastopal mnenje svojih članov. Ena od bistvenih nalog sindikata in prva po vrsti je urejanje situacije v delovni organizaciji v zvezi s pravilnikom, zahtevati, naj bo čimprej
Sekanje anode	;
na še višja vrednotenja delovnih mest vodilnih in vodstvenih delavcev, medtem iko beležimo primere, da so nekateri delavci, v glavnem z nižjimi osebnimi dohodki, bili deležni celo slabše ocenitve kot prej.
Predlog	
PRORAČUNA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TGA	
KIDRIČEVO ZA LETO 1973	
Besedilo	Znesek din
št.	
I. DOHODKI:	
1. Neporabljena sredstva iz preteklega leta	26.730,21
2. Članarina	78.969,79
3. Dotacija	130.000 —
4. Razni nepredvideni dohodki	4.000,—
SKUPAJ DOHODKI:	239.700,—
II. IZDATKI:	
— osebni	
1. Osebni dohodki s prispevki	40.000 —
— materialni:	
1. Pisarniške potrebščine	2.000,—
2. PTT stroški	1.000.—
3. Naročnina časopisov in revij	15.000.—
4. Stroški denarnega prometa	1.200 —
5. Nabava inventarja	3.000.—
6. Vzdrževanje inventarja	1.000,—
7. Razni nepredvideni izdatki	4.000,—
— funkcionalni	
1. Občni zbori, seje, .posvetovanja	12.000,—
2. Službena potovanja	5.000.—
3. Reprezentančni stroški	3.500,—
—■ostalo:	
1. Kulturno-prosvetno delo	20.000,—
2. Fiskulturno delo	40.000,—
3. Pomoč članstvu	20.000.—
4. Darila upokojencem	12.000,—
5. Politične manifestacije in proslave	30.000.—
6. Rekreacija članstva	30.000,—
SKUPAJ:	239.700,—
ogenj in ustvarjalo še slabše vzdušje v delovni organizaciji, kar je bistveno vplivalo na produktivnost dela.
Danes naš sindikat zahteva, da osnutek pravilnika mora v javno razpravo v kolektiv v takšni obliki, kot je to sedaj. Zahtevamo pojasnitev kriterijev, načel in pogojev, ki so vplivali na sestavo ravno takšnega pravilnika. To je od predlagateljev osnutka pravilnika precej ostro zahtevano na 1. seji TZS, ta pojasnitev bo morala priti v najkrajšem času. Medtem ko bodo bralci imeli v rokah to številko »Aluminija«, bodo na izredni seji TZS skupaj s člani ZK in predlagatelji osnutka pravilnika podana stališča, o-ziroma, bodo izražene zahteve članov kolektiva, da pravilnik mora v javno razpravo. Pri tem moramo povedati, da so člani tovarniškega zbora, predvsem še neposredni proizvajalci, jasno in glasno povedali, da se ne bojijo vpliva nobenih destruktivnih elementov in da bodo sami poiskali takšne v svojih vrstah in jim onemogočili obračanje nastale situacije v nesocialistične namene, k razbijanju monolitnosti delavskega razreda.
Osnovne organizacije sindikata morajo imeti več veljave v razpravah o aktu za nagrajevanje in pri njegovem obravnavanju. Kot osnovna organizacija ni mišljen posameznik, ki bi naj brez posvetovanja s svojimi člani razpravljal in sklepal o tako pomembnem aktu. Delavec, ki ustvarja dohodek , ima pravico, da se vključuje v razpravo o njegovi razdelitvi, še posebej o delitvi osebnih dohodkov. To ne more in ne sme biti zgolj formalnost, temveč neodtujljiva pravica vsakega delavca.
Popolnoma razumljivo je, da mora predlog osnutka pravilnika biti strokovno pripravljen in obdelan, preden je posredovan v razpravo, vendar bi že v tej fazi kazalo nepo-sredneje angažirati sindikat, ki
posredovan v razpravo med člane kolektiva — z vsemi pojasnili, ki naj jih neposredno dajejo predlagatelji in službe, ki so sodelovale v pripravah tega pravilnika. Sočasno je tovarniški zbor zahteval, naj bo takoj ustavljeno izdajanje kakršnihkoli odločb glede na izdane »dekrete« in spremembo organizacije podjetja; raziskati je potrebno situacijo v zvezi z že izdanimi odločbami.
Će želimo imeti zadovoljnega in predvsem zainteresiranega člana delovne organizacije, je permanentna naloga sindikata, da nenehno skrbi za usklajenost akta o nagrajevanju in njegove pravne in pravilne zasnove. Osnovne organizacije so se dolžne vključevati v delo strokovnih .služb in organov upravljanja, dajati svoje predloge in pripombe, pa skrbeti, da bodo pri tem zastopani interesi članstva.
Upoštevati mnenja ljudi v bazi
Dosedaj so bile nekoliko širše obdelane naloge sindikata, katere lahko načrtujemo za daljše obdobje, kar ne pome-
ni, da se sindikat ne bo vključeval v vse dogodke, ki zadevajo samoupravni položaj delavca v delovni organizaciju Vse obrobne probleme, na katere bomo naleteli v prihodnosti, bomo morali sproti reševati in pri tem upoštevati predvsem mnenja baze — neposrednih proizvajalcev. Člani sindikata bodo po svojih osnovnih organizacijah zahtevali uresničevanje nalog in reševanje problemov, ki se bodo-pojavljali, osnovne organizacije in vodstvo sindikata pa so< dolžni nastale probleme takoj reševati, pri čemer’ se ne smejo ravnati »po liniji« manjšega odpora.
Nič manj pomembna naloga, ki je pred nami, je sodelovanje z občinskim sindikalnim svetom, ki je v zadnjem času bilo nekoliko zrahljano. Nemogoče si je zamisliti delovanje organizacije Zveze sindikatov, če ni povezave na. vseh nivojih — od člana sindikata, neposrednega proizvajalca, po osnovni organizaciji, tovarniškem zboru sindikata, do* občinskega, medobčinskega, in republiškega, pa vse do zveznega sindikata.
Oceno delovanja, novega vodstva sindikata in uspešnosti pri izvrševanju njegovih. nalog bo članstvo dalo v času dveh let, končno oceno pa na občnem zboru hkrati s priznanjem ali pa s kritiko njegovega opravljenega, poslanstva.
VOJO VELIČKOVlC
POPRAVEK
V zadnji številki »Aluminija« se je na četrti strani v podnaslovu daljšega sestavka z glavnim naslovom »Poglejmo resnici v oči« vrinila neljuba pomota. Podnaslov »Gliničarjt in livarji — pred zaključnim izpitom« bi se moral pravilno glasiti »Elektrolizerji pred zaključnim izpitom«, kar so cenjeni bralci našega lista sicer lahko sami razbrali iz vsebine celotnega odgovora vodje izobraževalnega centra našega: podjetja.
Bralcem se za to, sicer nehoteno napako vljudno opravičujemo.
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. Inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti, člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
Služba pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj
Na letnih konferencah sindikalnih organizacij je bilo precej razprav o kaznovalni politiki in zastopanju obdolžencev na obravnavah.
Zato želimo člane sindikata seznaniti s Pravilnikom o poslovanju službe pravne pomoči, katerega je sprejel Plenum Občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju 26. januarja 1973.
Na podlagi 36. člena Zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči (Uradni Ust SRS, št. 29 — 246/72) in pravil (poslovnika itd.) občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter soglasja Republiškega sekretariata za pravosodje in občno upravo SR Slovenije, je plenum Občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju na seji
26.	januarja 1973 sprejel tale
PRAVILNIK
o poslovanju Službe pravne pomoč!
SPLOŠNE DOLOČBE:
1.
S tem pravilnikom je urejen način in obseg dela Službe pravne pomoči, pravice in dolžnosti delavcev, ki nudijo pravno pomoč, finansiranje Službe pravne pomoči, pogoji in način zaračunavanja pravnih storitev.
Občinski sivet Zveze sindikatov v Ptuju zagotavlja pravno pomoč za uveljavitev in varstvo samoupravnih pravic in koristi ter pravic iz delovnega razmerja članom sindikata — s Službo pravne pomoči.
3.
Služba pravne pomoči Občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju je organizirana kot samostojna strokovna služba v okviru delovne skupnosti Občinskega sveta Zveze sindikatov v Ptuju. Služba pravne pomoči posluje v Ptuju na sedežu Občinskega sveta Zveze sindikatov.
Služba pravne pomoči ima svoj pečat z besedilom: Občinski svet Zveze sindikatov v Ptuju, Služba pravne pomoči. V sredini pečata je grb Zveze sindikatov Slovenije.
POSLOVANJE IN ORGANIZACIJA
4.
Služba pravne pomoči svetuje in zastopa člane sin- . dikata na njihovo zahtevo ali z njihovo privolitvijo (lahko je določeno tudi teritorialno območje bivanja ali zaposlitve članov sindikata, katerim nudi pomoč Služba pravne pomoči), pri uveljavljanju pravic in dolžnosti iz medsebojnih delovnih razmerij, varstvu samoupravnih pravic in pravic zdravstvenega zavarovanja (lahko
nudi pravno pomoč tudi pri uveljavljanju invalidskega in pokojninskega zavarovanja, uveljavljanju pravic iz stanovanjskih razmerij, ki so v zvezi z delovnim razmerjem, itd.).
5.
Služba pravne pomoči daje članom sindikata pravne nasvete, jih zastopa pred sodišči, drugimi državnimi organi in organizacijami ter pred samoupravnimi organi in organizacijami združenega dela; sestavlja vloge in listine o pravnih poslih in razmerjih.
6.
Služba pravne pomoči lahko svetuje in zastopa tudi osnovne in občinske organizacije sindikatov, zveze sindikatov in njihove organe.
7.
Služba pravne pomoči nudi pravno pomoč le tistim delavcem, ki so člani sindikata, če delavec ni član sindikata, pa želi vstopiti v članstvo, je Služba pravne pomoči dolžna urediti njegovo članstvo pred nudenjem pravne pomoči, razen v primerih, če zaradi neodložlji-vosti nudenja pravne pomoči to ne bi b»i!o mogoče urediti že pred tem.
Služba pravne pomoči zastopa delavce in organizacije sindikata po pismenem pooblastilu, v katerem je označen obseg zastopanja.
9.
Služba pravne pomoči posluje za delavce ob četrtkih od 15. do 17. ure popoldne na sedežu Občinskega sindikalnega sveta Zveze sindikatov Ptuj.
10.
Služba pravne pomoči lahko odkloni nudenje pravne pomoči in zastopanje delavca, če obstaja za to opravičljivi razlog, kot na primer:
—	če delavec zlorablja brezplačno pravno pomoč;
—	če so zahteve delavca objestne.
Delavci Službe pravne pomoči so dolžni v primeru odklonitve nudenja pravne pomoči navesti razloge za odklonitev.
11.
Delavec Službe pravne pomoči je dolžan odkloniti pravno pomoč, če je v isti stvari že zastopal nasprotno stranko, ji dal pravni nasvet ali od nje sprejel infor-
macijo sam ali drug delavec Službe pravne pomoči, ali če je delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko ali če je v isti stvari delal kot sodnik, javni tožilec, javni pravobranilec, preiskovalni ali poizvedovalni organ ali kot uradna oseba v upravnem postopku ali kot delavec v delovni organizaciji, kjer je vodil postopek proti delavcu.
V primeru, da je delavec Službe pravne pomoči že dajal pravno pomoč dvema ali več strankam, ne more sprejeti zastopanje v sporu med temi strankami.
12.
Delavec Službe pravne pomoči ne sme praviloma odpovedati prevzetega zastopanja:
—	če bi se položaj stranke zaradi tega poslabšal;
—	če v določenem stanju postopka stranka ne more dobiti takoj drugega zastopnika;
—	če v postopku ni uspel s svojimi predlogi.
DELAVCI SLUŽBE PKAVNE POMOČI
13.
Delavci Službe pravne pomoči, ki dajejo pravno pomoč, so lahko le tiste osebe, ki imajo pravniško izobrazbo in pravosodni izpit, izpolnjuje splošne zdravst« vene pogoje in so jugoslovanski državljani,
Delavci, ki dajejo pravno pomoč v Službi pravne pomoči, so dolžni pri svojem delu skrbeti za ustavnost in zakonitost, se ravnati po načelih poklicne etike in vestno opravljati svoje delo.
Delavci Službe pravne pomoči so dolžni vestno in požrtvovalno zastopati stranke in zanje uporabiti vsa možna in zakonita sredstva.
15.
Delavci Službe pravne pomoči so dolžni že vnaprej seznaniti stranko s potekom postopka v njeni zadevi. O svojem delu so dolžni stranko redno obveščati in ji omogočiti vsak čas vpogled v stanje stvari, jo poučiti o dejanskem stanju zadeve in o pravnih vprašanjih, ji sporočiti podatke iz sodnih in drugih spisov ali iz o-pravljenih razgovorov z zastopniki nasprotne stranke.
16.
Med zastopanjem stranke je potrebno posebno skrb posvetiti shrambi njenih listin in listin, katere je predložila na vpogled nasprotna stranka ali drugi državni ali samoupravni organi.
Ob prenehanju zastopanja je stranki na njeno za-M»V» treba vrniti vse listine,
Delavec Službe pravne pomoči je dolžan varovati kot tajnost vse, kar mu je zaupala stranka, ki se j* obrnila nanj zaradi pravne pomoči in tudi ni dolžan pričati o tistem, kar mu je stranka zaupala. Dolžnost varovanja tajnosti poslovanja in dela v Službi pravne pomoči velja tudi za administrativno-tehnično osebje.
18.
Služba pravne pomoči se poslužuje administrativa» -tehničnega osebja pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije v Ptuju (lahko tudi na podlagi civilnopravne pogodbe).
19.
Delavci Službe pravne pomoči, ki so člani delovno skupnosti Občinskega sveta Zveze sindikatov V Ptuju» imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi delavni & skupnosti.
OBRAČUNAVANJE STORITEV:
20.
Služba pravne pomoči daje pravno pomoč vsem ? tč. 4 tega pravilnika navedenim osebam in organizacijam — brezplačno.
Pri zastopanju delavcev in organizacij pred sodišči Služba pravne pomoči priglaša svoje stroške v breme nasprotne stranke po določbah Odvetniške tarife.
FINANCIRANJE SLUŽBE PRAVNE POMOČI
21.
Služba pravne pomoči je financirana iz proračuna Občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj (na podlagi vsakoletne pogodbe z ustanoviteljem).
KONČNE DOLOČBE
22.
Ta pravilnik stopi v veljavo 8. dan po sprejemu.
Datum: 26. januarja 1973
Predsednik:
DANILO MASTEN