83. številka.
Ljubljana, v četrtek 12. aprila
XVI. leto, 1883.
I shaja vsak <Un izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejenmn za avstrijik o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld
j Mlen mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom račnna bi
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina z nafta. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj hc izvole frankirati. ■— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hifii ^Gledališka stolba". D pravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
Slovenci pred vzprejetjem šolske novele.
Konservativni Nemei se vesele šolske novele, Čehi in Poljaki jo sprejmo prvim na ljubo in Slovenci store to iz istega nagiba. Navdušenja za šolsko novelo prav za prav manjka vsem avstrijskim slovanskim narodom, ali ker ima vender nekatere praktične določbe, upirali se jej ne bodo. Slovenci na pr. nemajo uzroka, veseliti se je posebno, ker se dejanske razmere pri slovenskem šolstvu s tem ne bodo dosta na boljše spremenile; na pr. šestletna šolska doba je že zdaj skoro po vseh slovenskih pokrajinah deloma postavno upeljana, deloma pa v praksi obstoji; določbe o verskih zadevah se nas ne dotikajo, §§. o meščanskih šolah nas le malo zanimajo, ker Slovenci teh šol še nemamo. Z jedne strani bi Slovence vzprejetje šolske novele s prijetno Dadejo navdajalo, namreč s to, da bi morebiti vlada in vladni šolski organi potem večjo pozornost obračali na naše še zanemarjeno šolstvo; z druge strani pa naB navdaja bojazen, da bodo Šolski organi, v katerih je žalibog še veliko Slovencem in sedanji vladni sistemi neprijaznih liberalnih elementov, po vzprejetji šolske novele še manj storili za napredovanje našega šolstva.
Ta okoliščina nas sili, svetu zopet povedati na vsa usta, v kakovera slabem stanji se nahaja še naše šolstvo, kako slabo je še oskrbljeno v stvarnem obziru in glede gojenja narodnega jezika. Čehi in Poljaki, naši zavezniki v dižavnem zboru, imajo skozi in skozi narodno šolstvo, počenši od najslabše ljudske šole do visokih učilnic v Pragi, Lvovu in Kra-kovem. Mi Slovenci pa, ki smo pod nam neprijaznimi vladami terjali slovensko univerzo, ne štejemo več nego kacih 300—400 revnih jednorazrednih ljudskih šol na kmetih, v katerih se uči le slovenski jezik in to, kar v resnici naši mladini koristi. Kacih 500—600 je šol po  Slovenskem, v katerih
se večinoma uči nemški jezik ne iz praktične potrebe, ampak le iz političnih razlogov, radi katerih je bil uveden pod prejšnjo vlado. In nam Slovencem tudi sedanja prijazna vlada ne more ali neče pripomoči, da bi se te velike ovire v napredovanji naše šole otresli. Kako pa tudi V
Izvrševanje vseh zakonov — in izvrševanje zakonov je skoro tako zelo važno, kakor zakono-dajstvo, — je še vedao v rokah tacih šolskih organov, ki so nam Slovencem malo prijazni ali celo protivni. Poglejmo na Koroško! Kako so ondi šolski organi, šolski nadzorniki, predsedniki šolskih svetovalcev Slovencem prijazni? Poglejmo na Štajersko! Ondi veleva postava, da mora vsaj jeden šolskih nadzornikov v Gradci zmožen biti slovenščine, a niti jeden je ni! Vsaj oni, kateri nadzoruje nad 200 slovenskih šol po Spodnjem Štajeru, moral bi vešč biti slovenščine, pa vender ni! Okrajni Šolski nad zorniki po tem slovenskem delu so z malo izjemo pristni nemškutarji, kateri tako skrbe za nemščino, da po izpovedi učitelj*", na Štajerskem niti jedne šole ni, v kateri bi se ne gojila nemščina. Poglejmo na Kranjsko! Tu vidimo, da še zmirom ob stoji ukaz šolskih gosposk, po katerem je v slovenskih šolah odločeno nemščini po 5, G, 7 ur na teden, slovenščini pa po 4, 3 in 2 uri; tu vidimo, da so jedine jednorazredne šole propte nemščine, doeitn je pa v nekaterih petero- in čveterorazrednicah nemščina celo učni jezik. Na Kranjskem velja še vedno uradni navod, ki je celo podoben tistemu koroškemu ukazu, po katerem naj bi učitelj kar govoriti začel po nemško s slovenskim otrokom, da bi se ta prej (?) privadil nemščine in prej pozabil svoj materinski jezik.
Na Goriškem vidimo, da so se Kraševci komaj iznebili nemškutarskega nadzornika. Da bi se le tudi Kranjci nekaterih tacih mož iznebiti mogli; mej njimi se nahajajo Uki okrajni šolski nadzorniki,
ki šolstvu toliko koristijo, kakor „sv. Blaža žegen"; — in vse to in drugo nam je naklonila sedanja vlada, o katerej pravijo naši in njeni nasprotniki, da nas ljubi, protežira itd. Kako je n. pr. slovenska kranjska dežela čudno privilegirana, nam kaže mej drugim tudi to, da imamo pod sedanjo vlado na Kranjskem le jednega stalnega deželnega šolskega nadzornika, doČim smo imeli pod Stremavrom tri. Ako bi se nam s tako mero merilo, kakor se je prej, imeti bi morali tudi sedaj tri ali štiri, od katerih naj bi jeden ali dva tudi na slovenski del Sta-jerja ali Koroške nadzorovat hodila, kakor so poprej iz Gradca k nam hodili. — Nu Kranjskem in Primorskem so se odprla v učiteljišča še silno majhna vrata slovenščini; na Štajerskem in Koroškem še čisto nič. —
Tako žalosten je naš šolski položaj pred vzprejetjem šolske novele. — In ko bodo naši slovenski poslanci za novelo glasovali, čuli bodo od nasprotnikov očitanje, da so to storili ne mar iz prepričanja, ampak iz dobičkarije, češ, ker je sedanja vlada Slovencem vse šole poslovenila. Kako bridko bode to za vse Slovence; jednako se mi zdi, kakor bi lačnega berača zapodili grajajoč ga, da je sit in nepotreben. Ako mi Slovenci pod sedanjo vlado ne bomo dosegli ravnopravnosti, res ne vem, pod katero vlado jo bomo. Ne bi rekel, ko bi Slovenci toliko terjali, kakor Čehi, ki bi uiti tega ne dopustili, da bi se v meščanskih šolah nemščina kot predmet učila. Kaj še! Slovenci celo žele, da se nemščina kot predmet pridno uči ne samo v sred-njdi šolah in po učiteljiščih, marveč tudi po meščanskih in po vseh čveterorazrednih ljudskih šolah; jedino to pa terjamo, da slovenščina, naš materinski jezik, postane in ostane učni jezik pri vseh naših otrocih dotlej, dokler se ti po pedagogičnih pravilih in ne zanemarjaje dni/.i h koristnih naukov nemščine ne privadijo.
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prostostav Krotanov.) XX
Po soškej dolini.
Prišedši s Svete Gore z razvedreno, s Bolnčnimi žarki napojeno dušo, vrnil sem se zopet v Človeško druščino ter, ostavivši puščavo metafizičnih abstrakcij, stopil na tla realističnega življenja.
In tako mi je priplaval zbistren pogled s uzorne paše po brezbitnih seljankah doli na konkretno polje stvarskih prikaznij. Da me je mej temi najbolj zanimala zopet — vitkostasna človeška podoba, o tem mi ni treba podajati posebnega spričevala! In v tem obziru bi „objektivni" opazovalec, ki sveta ne motri kakor jaz, s slikarskim pogledom, ali kakor mi očita prijatelj T rs tko, s „fotografskega stališča", — tu v Gorici mogel ujeti maiBikak zanimljiv, dražesten pribor!
Goriško meščanstvo, dasi je sestavljeno iz treh narodnih življev, je vender, kakor večjidel pre-
bivalci vseh mest, po kulturi in modi, vsaj po svojem vnanjem obličji že precej — sit venia verbo — oblizano in nivelovano, vsled česar se v njem ne pojavljajo nikakeršni izredni običaji. Gospodi nošo narekujejo — „modo-journali", in „pinjau je goriškim lahončičem „ stoječe" pokrivalo: o krasnem spolu in njegovi več ali manje brezokusni noši se mi zdaj še ne rafei govoriti.
Večja živost in različnost vlada v noši nižjega prebivalstva goriškega ! Ker je taisto, vsaj po jeziku in mišljenji, večinoma furlansko, prevladuje tu italijanska obleka, katere poglaviten znak so kričeče-svetle boje, križajoče se na vse mogoče — ženi jalne načine : brez svojega, na vrhu zmečkanega, „širokokrajnegaH črnega klobuka pa ti pristen Italijan ne gre na solnce, kakor tudi pravi „temeljiti" nemški Mihel baje ue more zaspati brez svoje narodne „zipfelmiitze!" —
Bolj dosledni, da ne rečem : fanatično konservativni, nego v svojej narodni noši, pa so Italijani, oziroma Furlani v zuačujočih svojih jedilih: v olji prazen riž, b polivko iz npomi d'urou zabeljeni makaroni — to njim je mana in ambrozija: brez običajne svoje,  z medeno svilo  narezane polente
pa si I^ah ne more dotnišljevati — nebeškega blaženstva ! In v pripravljanji teh svojih posvečenih jedij pa so bolj kočljivi in izbirčni, nego Židovi pri preiskovanji, da li je meso te ali one živali „košer" ali ne; rižu, namočenemu par trenutkov v kropu, pokaže Lah ogenj kar z daljave, kakor Kibničan svojej „kruoti", in kdor je vešč v spretnem mešanji polente, prišteva se v Italijanih nkademičnim ume-teljnikom! —
Da je goriški Slovenec, kar ga je še v mesti • n okolici, večinoma že izgubil prvotni svoj narodni značaj kolikor v noši in obi-Hijib toliko tudi v jeziku in mišljenji, o tem se ni čuditi tukaj, kjer valovi italijanskega življa pljuskajo toli silovito sem preko Soče! Obleko si naš Goričan prire/uje po laškem kroji, jezik mu prepreza okrak Italija« nizmov in narodue šege in običaji ugretajo se bri-Žnemu trpinu v morje občne bede, ki ga tare vsled različnih živeljnih in narodnih nezgod ! — Milo se stori Človeku, bodečemu po teh divnih krajih, ko gleda žalostno uboštvo, ki ga srečuje na vseh potih in če pomisli, da še ta blagoslovljena gruda naše domovine pride morda danes ali jutri — tuj'-em ▼ last! —
Druga ne manjša iu zopet v postavah uteme Ijena terjatev je ta, da nam šolski organi z našo (kmetovo) pripomočjo in ne s prevelikimi stroški preskrbe potrebno število šol; kajti do sedaj je na Kranjskem morda še jedna tretjina mladine, na Spodnjem Štajerskem in Goriškem še jedna četrt, ki ne obiskuje nikakoršne šole. Zakaj ne? Šol ni. V 2, 3 ure oddaljene učilnice dete ne more hoditi in tako ostane brez vse izreje in pouka. Položaj naš pred novelo je res čuden: Nemci in Cehi, ki imajo v obče zelo urejeno šolstvo, katerim se v zadevi jezika ne godi nikakoršua krivica, se bodo kavsali in ravsali pri tej debati; Slovenci pa, kateri imajo še tako revne in stokrat preveč ponemčeue šole — morali bodo molčati. Kaj bi pa tudi hasn lo, če se oglase? Bog ve, kakšen odgovor jim zopet minister da. — El. —
Poli t ičn i razgled«
X o t rn syj e ileže 1 e.
V L j u bij an i 12 aprila.
Obrtni odsek »jfinviie zbornice nadaljeval je v zadnji seji generalno debato o delavskem redu. — Trgovinski minister baron P i no označil je stališče vladino glede delavske dobe otrok, da se namreč otroci po'i 12 leti ne srnejo vzpreje-mati v tovarne. Po dovršenem 12 letu pa smejo delati, ker je itak navada, da gredo s 13 letom učit se obrti; sicer pa naj bi bila za otroke mej 12 in 14 letom ondu, kjer so pripuštene olajšave pri šolskem pouku, delalska doba na dan k večjemu 6 ur, tam pa, kjer obstoji šolska postava v vsej Bvojej obsežnosti, se pa ona ne sme omejiti. Za delavce 16 — 18 let in delavke 16—21 let bodi delavska doba 10 ur na dan; po dovršenem 18. letu pa 12 ur, dočim predlaga referent 10 ur. Glede drugih toieK vzprejme mimster nasvete poročevalca. — Vlada je v obče tud; za praznovanje nedelj, a samo s tem utesnenjem, da se redno delo v rudniških rovih ne sme omejiti. Glede praznikov pa se vlada še ni odločila, ker je to pr&iaoje zaradi raznoterosti veroizpovedanj  jako komplicirano.
Žele z n i č n i O d s e k bavil se je sinoči s predlogami o železničnih progah: Trs-Hrpelje, Haonsdorf-ZiegenhalB, Sivenč-Knin, in Stry-Beskid.
Brani bovški odsek imel je po zadnjoj vkupnej seji svoje zborovanje, v katerem je poslanec dr. Mat tuš poročal o hram bovški postavi, katero poiočilo je odsek tudi odobril. Poslanec dr. Recbbauer pa je v imenu levičarskih udov odseka izjavil, da bodo glasovali proti tej predlogi.
Fischhof plaidira v novic v pismu do „Wie-ner Allg. Ztg.u za izpeljavo j<ezikovaic ravno-praviu -Mii v šoli na temelji čleua 19. državnih osnovnih p< stav, kateri je le posledica Krome-rižke ustave, koje §. 21. se je glasil: „ Vsaki narod ima nedotaklj vo pravico do ohranitve in gojitve, svoje narodnosti sploh, kakor tudi svojega jezika posebej. Država jamči za ravnopravnost vseh deželnih jeaikov v šoli, uradu in javnem življenji." Na to, da bi se Slovani Nemcem, kojih je jedva 363/4 procentov, udali in podjarmili, ni misliti, in kjer je podredjenje nemogoče, tam je dogovarjanje neizbežno. — „\Y. Allg. Ztg/ objavlja, da bode kmalu sledilo še tretje \ ismo Fiscbhofovo v tej zadevi.
V dunajflkej mestnej hiši dogodil se je bil v torek velik škandal. 150 mesarjev, razžaljenih z besedami tržnega vodje Zecha v zadnjej seji mestnega zastopa, šlo je in corpore v mestno hišo, da bi pri županu dr. U h l u proteste vali. Župan pa se je vzlic večkratnim prošnjam branil vzprejeji mesarje in je bil voljan vzprejeti le deputacijo peterih članov. To je vzbudilo veliko nejevoljo mej mesarji, jedni so upili: „tako ravna župan dunajski s svojimi meščani, ki plačujejo na tisoče davka," drugi zopet so imenovali to veliko sramoto, da župan meščane, ki hote varovati svojo napadeno čast, še poslušati neče. Na to so se mesarji, izražaje z ostrimi besedami svojo nevoljo razšli. Ta dogodek vzbudil je mnogo pozornosti; ljudje so se jeli na cesti zbirati in jih je policija po dolgem nagovar janji še le razkropila. Postopanje županovo se v obče ostro graja.
„drla.** Crnogorca" piše: nInostrani listi prinesli so vest, da je vlada črnogorska napravila energičen protest na Porto zaradi umora pokojnega Števa Vrbice v Škadru. — Mi smo pooblaščeni i? javiti, da je tR vest povsem brez temelja. Vlada črnogorska ni niti napravila, niti misli napraviti kak protest ali noto v tej stvari, samo iz tega razloga, ker je že naprej preverjena da bi to bilo brez uspeha."
V ponedeljek  vršil se je v IleIzradu pod
predsedstvom kralja in v pnsotnostji novega metropolita in i n i s r, e r s k i sovet, kateri se je bavil s konečno rešitvijo srbskega cerkvenega vprašanja. Ukrenilo se je, da bode metropolit sklical svnodo, h katerej se imajo povabiti vsi škofje. V nedeljo obznanil se je kraljevi ukaz, s katerim se je imenoval The o d oz i j Mraovič na podlagi volitve v to poklicane korporacije metropoli tom. — Sekcijski sef srbskega ministerstva vnanjih Btvarij, M. Rakič, poslal je listu „Egyetertes", ba-vivšeinu se s srbsko politiko, popravo, v katerej sploh svetuje inostranskim listom, naj oprezno sodijo
0 srbskih razmerah, da njih sodbe potem ne o vržejo resnični dogodki.
Tudi rušili listi bavi j o se s člankom „Nordd. Allg. Ztg." o tri p el-ali jauci. „Novoje Vremja" imenuje izjavo rečenega lista, s katero naj bi se zanikavale vesti o avstrijsko nemškej zvezi nedo-
1 statuo, nejasno in zagonetno. Iz vseh raznih govoric I se sme za zdaj le toliko sklepati, da so mej ime-; novanimi tremi vlastrni bili zares dogovori o alijanci, j iu čeprav se ti dogovori doslej neso priveli do prave ' zveze, je vender težko umevati, da bi bili brez vt-a-| cega uspeha ... Ta zapadno evropska sklepanja j pa zadevajo v prvi vrsti Italijo. Italija je po svojej
naravnej legi povsem prosta; ona se bode le z onim zvezala, kateri ji kaj, ali kateri jej največ ponuja. Italija i>e nema bati od nobene strani kacega napada, tudi od Francoske ne; sama tudi ne bode napadala, a le tedaj zamore česa pridobiti, ako se naslanja na zmagovito zvezo. V sedanjem političnem položaji, ko je namreč preminul mej Italijo in Francijo posredujoči Gambetta ter umaknil se Italiji ne-prijaznej vladi Ferry-jevej, je veliko lofcje umevno, da se Italija približuj«' Nemčiji in Avstriji, nego Franciji, s katero povrh vsega še konkurira v Afriki .... Iz vsega tega se torej usiljuje domnevanje, da moli Bismarck Italijanom vabo francoskih kosov dežel (Nizza in Savova) — iu če se da Italija zares uloviti, koliko daleč je potem od avstrij-
sko nemško-italijanske mirovne lige do ofenzivne alijance? Ta mirovna liga je torej v stanu plašiti sosede in Franciji naj bode pred vsem na t 'm, da se sporazume z Italijo, da ne bode na vse zadnje ostala čisto osamela.
Dopisu
Z Gtorenjskesja 11. aprila. [Izv. dopis.] Vzlic vsem obrekovanjem levičarske manjšine državnega zbora in njenih časnikarskih privržencev se pokazujejo dobri nasledki sedanje vlade vedno bolj očividno. Resnobna volja in vztrajno delo sedanje vlade se pokazujejo osobito na narodno-gospo-darskem polji, ker ne da se tajiti, da se jej je posrečilo v tem oziru veliko na bolje obrniti. Iz industrijskih, obrtnijskih in trgovinskih krogov so se že večinoma iztrebili nečisti elementi, katere je vzgojila prejšnja vlada. Vseh produktivnih močij se je polastila nekaka mirnost in zaupanje, brez katerih ni uspešnega delovanja na narodno gospodarskem polji.
Kar so prejšnje vlade v Avstriji zakrivile, to se ne da v 3 ali 4 letih popraviti. Pa to, kar je sedanja v popravo piejšnjih pregreškov storila, more vsakega zadovoljiti. Začelo se je pri koreninah po-boljševati in nasledki se že zdaj kažejo, ker vidi se, da položaj industrije in trgovstva se je v zadnjo-preteklem času poboljšal.
Fužinarstvo, katero je prej popolnem opešalo in zastalo, začelo je, osobito kar se tiče plavžev, zopet svoje delo.
Kranjska, posebno Gorenjska ima precejšnjo fužinarstvo in njegovi izdelki so za tekoče leto in še naprej naročeni; samo Kamnagorica in Kropa se ne smeti h temi srečnimi šteti, — ker v teh dveh krajih stoje plavžne peči ugasnene. Uzrok tej žalostni prikazni je tožba, katera se vleče že 32 let mej „Moutan-Aerarom" in fužinarji v Kropi in Kam-nigorici.
Petsto let sta fužinarstvi Kamnagorica in Kropa uživale prosti užitek, da lastninske pravice gozdov na Jelovci. Pred kakimi 33 leti pa je vlada vzela oskrbuištvo Jelovce v svoje roke in nasledek tega je bil, da so fužine le proti visokemu davku dobiti mogle les za oglje iz tega gozda. Ker po tem načinu gori omenjene fužine oglje le po visoki ceni dobivati morejo, se lahko vidi, da one ne morejo konkurirati s fužinami, na koje ne pritiska trda roka cesarskih gozdnarjev. Vsled tega ni propadel samo blagostan teh krajev in velikega dela Gorenjske, ampak bati se je, da v malo letih še to preuborno eksistenco, katero zdaj životarijo, izgube prebivalci v Kropi in Kamnigorici.
12 let je popolnem stala pravda mej Kropo-kamnogoriškimi fužinami i u vlado, iu še le pred dvema leti se je z velikim trudom prvim posrečilo to pravdo zopet začeti.
Pravice teh fužin na gozde v Jelovici ne more ni kilo zanikati, tudi vlada tega ne stori,  kaj torej
In vender: to vrlo ljudstvo je toli dobro, po hlev no iu svojej usodi udano, da ga človek ginjen motri! Nekoliko kamenov, jednoga vrhu dru-zega, par brunov počez in na vrh nekoliko žle-bičaste opeke in — borni dom mu je vzgrajen, ki ga ščiti pred dežom in burjo: dobrotljiva prirodina roka oplete mu to ubožno zavetje z brštinom, lovor-jem in trsovjem ter ga teši s sladkim grozdjem in ovočjom. In bogme! vrli naš mozak je z malenkostjo zadovoljen! Par BOČnih smokev, grižljej polente in požir trsovega soka, in želodec mu je miren ves dan. „0 gliickliches Volk der Gefilde !u
V tem ra/.motrivauji tekel mi je dan za dnevom mirno in gladko, da sem pozabil na ves ostali svet in njegove neslanosti .... Napočil je veseli predpustui čas iu poredni Kurent je uganjal svoje burke po Gorici .... Okrog in okrog zvenela je godba in radostuo petje odmevalo po vseh prostorih. Brezvoljno in z dušo m telesom sem se udal laskavim pozivom k raznim zabavam ter srkal blagotvorno slast neskaljene radosti! . . .
Vender, naposled bilo mi je vzeti slovo od prisojne Gorice in nadaljevati svojo pot križem domovine! . . .
Bilo je neke sobote večer proti koncu pred pusta in goriška Čitalnica je priredila velik sijajen ples v prostrani svoji dvoraui. Po gladkem bli-ščečem parketu šumela je, zibaj e se na valovih razkošne godbe, zorna goriška mladezen, oblita s čarobnim bleskom pliuovih plamenov in v postranskih sobanah razvijali so se veseli pogovori, mej kate rimi so žvenketale tenkostasne čašice . . .
Zamaknen v divne prikazni vilinskih plesalk iu v njih gracijozno zibanje po godbinem taktu, neseni vlekel na ušesa — italijanskih njihovih pogovorov, s katerimi so se laskale slovenskim plesalcem, „tout comme chez nous" — v Ljubljani in povsod v Slovencih; plavajoč v strugi obče slasti si nesem belil glave, kdaj-li se bode prejela mila naša materinščina i nežnih ženskih jezičkov, ki nam pohujšujejo o vsakej priliki, bodi si pri jnvnih veselicah ali ob domačem ognjišči — omahljivi naš ^krepki" spol . . . Blagoslavljaje brezskrbno mladost, rajajočo obkriljenih nog v vijugastih vrtincih, radoval sem se po besedah apostola Pavla z veselimi, — kar me pokliče najeti voznik iu me odvede iz bliščečega plesišča ven v mračno noč, izmej veselih ljudij v tiho selsko samoto . . .
Srebrni pajčolan mesečine se je razgrinjal nad spečo zemljo, ko je moj voz drdral po samotni cesti tja gori na sever. Nalik okamenelim bajkam blestele so bele ville izmej tamnega grmovja ob cesti in nad poljem se je razlijal blaženi mir . . .
V Solkanu zibali so se stanovalci v sladkih sanjah, ko je ropot voza odmeval ob medlosvetlih zidovih. — Za trgom zavije se cesta ob vznožji Svete Gore na levo gori po samotuej soteski. Laskavo šumenje Sočinih valov, tekočih tik ceste sem doli po globokej strugi, šepetalo je po tihotnem nočnem vzduhuin me zazibalo v blagotvorni sen, iz katerega me je voznik vzdrarail o jutrnem svitu v — Kanalu.
Tu sem šel pozdravljat odličnega rodoljuba, g. dr. Lisjaka in velečastitega g. dekana Vidi ca, ki mi je z vso svojo ljubeznivostjo razkazoval znamenite slike, razobešene po velikej dekanijskej dvorani.
Po kosilu šla sva s prijateljem Zdravkom na izprehod po umeteljno osnovanom perivoji gori ob graščini, katere lastnik je nek francosk duc a Deplacas. Tu gori se odpira lep razgled na kanalski trg, stoječ na obrežji Soče,  nekako pre-
zadržuje tej pravdi, bolje rečeno, temu odškodovanju konec storiti!?
Ako sedanja vlada, katera je pravična in delavna, ne reši tega vprašanja in ne povrne gozdov, kolikor jih je fužinam za njih obstanek potrebnih, v popolno last, — potem bi pač težko bilo na pravico verovati.
Slavna vlada naj se torej blagovoljno ozre na — po tej zavlečeni stvari — hudo zadete fu-žinarje v Kamnigorici iu Kropi in naj naloži organom, od katerih odvisi hitri izid te pravde, strogi ukaz, da brzo in pravično rešijo svojo nalogo.
Iz Trebnjega 14. aprila. [Izv. dopis.] Blagor krajem, v katerih se nahajajo rodoljubi, katerim je šolska mladina iu nje blagor na srci. V našem prijaznem Trebnji sme se trditi, da je toliko dobrotnikov, kolikor ima prebivalcev. O vsaki priložnosti, kadar je veljalo mladini kaj koristnega ali veselega prirediti, vselej so bile radodarne roke naših Trebanjcev odprte, in mnogokrat so se že vršile z njihovo pomočjo take šolske slovesnosti, da bi vsakemu kraju delale čast.
Danes vam si'jer nemam poročati o kaki veselici, a vender to kar vam poročam je tudi veselje. Blagor poštnih hranilnic sega sedaj tudi že v našo dvorazredno ljudsko šolo. Gospod Helmich, tukajšnji c. kr. poštni uradnik, izročil mi je pretečeni teden 50 (petdeset) poštnih hranilnih kart, katere je on sam daroval, ter mi obljubil po potrebi še več poštnih hranilnih kart darovati, katere hoče neka plemenita gospa razdeliti. Veselje do štedljivosti, katero je blagi daritelj vzbudil s tem darilom pri mladini, vam ne morem popisati, le to vas morem zatrditi, da ima človek s hvaležnostjo napolneno srce, če vidi, kako skrbno zdaj mladina vsak krajcar hrani, da si kupi marke, mej tem ko ga je poprej pogostokrat za sladkarije izdala. Komaj je preteklo teden dnij, kar so bile karte razdeljene, in že ima blizo 15 učencev in učenk svojo hraniluično knjigo, mej katerimi so nekatere po več nego po 50 kr. uložili. Dragi čitatelj, srce se mi smeji, ko vidim te male štedljivce prilepljati marke na hranilno karto in potem poštevati še prazne prostorčeke na njih, ter računiti v koliko Časa bode napolnena. V imenu učencev in učenk prisrčna hvala!
A. Jerše.
— (Razpisano je mesto) c. kr. notarja na Vrhniki. Prošnje do 10. maja na c. kr. notarsko zbornico v Ljubljani.
— (Odbor  za  spomenik  dr. Janeza eiweisa   viteza  T r s te ni š k ega)   imel je
3. t. m. Bvojo redno sejo, v kateri je mej drugim marljivi g. blagajnik Robič polagal dosedanji dotični račun.
Iz sklepa tega računa se je razvidelo, da upla-č -Tii   doneski do 3. aprila t. 1.
znašajo ........1G72 gld. G4 kr.
n od do konca leta 1882. v ljubljanski hranilnici pod štev. 123707 naloženih 1550 gld. znašajo obresti   .... 34   „   66 „
skupaj
1707 17
gld. 30 kr.
1688 „ 74 „ 1707 gld. 30 kr.
vilki našega lista, da je 5. t. m. izginil iz svojega stanovanja v Ljubljani, našli so 11. t. m. Zimrnji Šišenci ustreljenega v Velikem Rakovniku za Rož nikom. G. Adolf Galle, župan v Zgornji Šiški, dal je svojega nesrečnega prijatelja prepeljati v mrtvačnico v Št. Vid, od koder je bil sinoč z dovoljenjem pristojnih političnih oblastev prepeljan v pokopališko kapelo pri sv. Krištofu. Secija je danes pokazala, da je bil g. sodnik Jenčič na mozjanih in na srcu nevarno bolan in da se je torej brez dvojbe zmešan sam ustrelil. Krogla je šla čez desne sence in čez sredo možjanov do levih sencev, kjer je obtičala v kosti. Pogreb nesrečnega mladega moža, ki je imel pred sabo najlepšo uradniško karijero, pa je tako tragično končal svoje življenje, bode danes v četrtek ob 1/a6. popoludne od pokopališke kapele pri sv. Krištofu.   Blag mu spomin!
— (Umrl) je v Ročinji 3. t. m. najstarejši duhovem goriške vladikovine gosp. Andrej Pahor, porojen v Hudemlogu na KraBU v 11. dan novembra 1793.
— (Gosp. dr. Anton Pfefferer) v Ljubljani nam piše, da ni niti posredno niti neposredno uplival za iskanje nekaterih številk našega lista, kakor je bilo v Št. 81 v članku „dr. Jacques in mi povedano, in da so vse naredbe, kolikor se tičejo njegove osobe, neresnične. Mi to izjavo vzamemo na znanje a v svoje opravičenje zdi se nam potrebno povedati, da je prišel neki F. v našo opravništvo, naročil dotične številke rekoč: „Ieh bin vom Herrn Dr. Pfeflerer!" Mi, oziroma naše upravništvo ni imelo nobenega uzroka dvomiti o tem, dokler ni prišla nasprotna izjava.
— (V Čitalnici ljubljanski) bode dne 15. t. m., to je v nedeljo, društvena beseda zrna lim plesom.  Program besedi priobči se v prihodnjem listu.
— („Mir") piše v 7. številki,  da njegov urednik ni z „Ljudskim Glasom" v nobeni zvezi več in da odvrača od sebe vsako odgovornost za delo- u (Pri okrožni sodniji v Plznu) je mej vanje ali uehanje gg. Regalija, Suhadobnika in drugih, avskultanti 12 Židov, pa samo jeden katolik.
Domače stvari.
— .(Presvitli ces ar ) podaril je za popravo cerkve v lvanici pri Gradiški 300 gld.
— (Gospa Elizabeta \Varaun) v Šent Kancijanu na Dolenjskem darovala je za zidanje nove šolske hiše v Sv. Štefanu pri Žili 200 gld.
— (f Ludovik Jenčič.) Nesrečnega c. kr okrajnega sodnika Mokronoškega, gospoda Ludovika JenČiča, o katerem smo poročali v predzadnji ste
Dalje je bilo izdatkov za poštnino
za papir in zavitke.....
ostanek premoženja .... skupaj z gori navedeno svoto
Izkaz premoženja pa kaže: Knjižica ljubljanske hranilnice št. 123707 ima koncem 1. 1882. z doteklimi obresti vrednost .   1584 gld. GG kr. od 1. jun. do vštetega 3. aprila
1883 se je na novo nalovilo 90 „ — „ ostanek gotovine v blagajnici 14   „     8 „
skupaj . 1G88 gld. 74 kr. Iz tega razkaza razvidite, dragi rojaki, da nam do izvršitve našega namena še mnogo novcev manjka in da je treba napeti vse sile, da doženemo častno svojo dolžnost. Posebno opozorimo prijateljsko vse gg. poverjenike, da blagovolijo kakor hitro mogoče zadostiti prevzeti svoji nalogi.
Vse druge slovenske časnike prosimo naj ulj ud-neje, da blagovolijo ponatisniti to izjavo.
Odbor.
Kazne vesti.
— (Umorjenemu ž a n d a r j u L o n g u r j u) postavili so njegovi tovariši žandarji v Kranjskej ua pokopališči pri Devici M trii i v Polji lep spomenik. Danes zjutraj ob 11. uri odkril se je slovesno in bile so uavzoone deputacije vseh žandarmerijskih
(V muli loteriji) zadel je na Dunaji neki „loterijski brat", ki je navadno vsak teden stavil dvakrat po 250 gld., 50.000 gld. Ako je vsak teden res 500 gld. zastavil, potem dobiček ne more biti znaten.
,: ( S i b i r s k o z 1 a t o.) Kakor znano j e važnost
postaj v Kranjskej, v Ljubljani bivajoči c. kr. žan- sibirekih zlatih rudnikov, odkar so se priredili bolj«
j    i • r   i -i •  ™*r   u       tv*iii^    i  j. „ji, in popolnejši stroji in kar je nadzorstvo in vodstvo
darski častniki, FML< Lvgen Muller, kot zastopnik      1  •      J     "   J    .   .    •  .. , .
' h ' m IV rokah znanstveno izobraženih vesrakov, tem dalje
g.  deželnega  predsednika deželne   vlade  sovetnik j ye{a jn na let0 d(),)iva ae v/■ sibirskih rudnikov, zlasti
baron Pascotini-Juriskovie okrajui glavar ljubljanski ; pa |8 Altaija,  2500  pudov  ali 40.000 kilogramov
pl. Wurzbach in jako mnogo občinstva. ; zlata v vrednosti 48 milijonov  goldinarjev. Okraji
/\j rn    .   ■        i     .• .  „„ ^ m.,, i t« onkraj Irkntska dajo 3/4 te vsote, tedaj 3G milijo-
- (V Trebnjem) konstituira se prihodnjo ™? BJolliillurjov. Večina rudnikov i Altaiji ,e carskih, nedeljo -Bralno društvo". „ ... x
*  (Uvažanje  ž e le za v r-r a nco s k o.) V
— (Kmetijska predavanja) bodo t. m.: |)rvin cvetih mesecih 18*2 l. seje na Francosko L5. na Uncu, 22. v Komendi, 20. v Smeled- zvozilo 1,0(12,491 ton železa. Od tega dala je Bolniku, gija 83.728,   Nemčija   280.689,  Španjska 377.350,
širno počez po tesni dolini. Po prisojnih brdih raste nedavno  —  ntolminsko  evangelje"; razven plemenito južno sadje in mej drevjem vijo se v dol- tega pa mi ni več do — brezkoristnega razkrivanja j gih kitah trsove brajde . . . naših narodnih ran, ki je samo v radost našim —
Lep, vesel dan preživel sem tukaj v prijaznem nasprotuikom ! — Kauaiu in drugo jutro nesel me je lehni voz uaprej Večer pred mojim odhodom,  na katerega me
gori ob  šumečej  Soči.   Cesta  razteza se  ondu v
je opominal  nestrpljivi voznik,  da  nesem utegnil
smelih   vijugastih ovinkih,   izogibajo  se  sedaj na niti napasti si  očes v  motrenji   krasnih ondotmh
desno v zduh štrlečemu hribu, sedaj zopet ondu z leve strani čez dolino visečej peciui: često postavi se kak skalovit velikan kar pred cesto in se njej ne umakne, temveč ona mora plesati okrog njega. In čem višje se pride, tem veča množica gora se zbira ob globokej soteski. Naposled se odpre dolina in voz zdrči skoz lično vas Volče, preko Sočinega mesta tja proti — Tolminu.
Ondu sem se naselil pri g. Devetaku ter se v izbranej druščini njegovih gostov popolnem udomačil. Obiskovaje tamošnje svoje znance, mej njimi vrlega našega skladatelja g. Danila Faj-gelja, imel sem priliko,  opazovati ondotno dobro-
seljanskih prizorov, — bil je v Devetakovih prostorih veteranski ples, na katerem He je rajalo do ranega jutra. Bila vam je to krasna., radosti polna noč, in ko se je drugo jutro pometalo evetličje s plesišča, tekel je voz z mano tja gori ob zeleni Soči, hiteč neudržuo naprej : odložiti mi je bilo torej obiskovanje — Gregorčičevega doma, kakor sploh potanje ogledovanje divne soške doline na ugodnejši čas, osobito, ker so se ob gorostasnom Kruu niz-dolu začeli razgrinjati   sivi snežni oblaei.
Dospevšemu v Kobarid, bilo mi je poiskati si druzega voznika in ko sem pozdravil tamošnjega znanca, g. Dominka,   stisnovši  mu roko: „Do
čudno ljudstvo, o katerem bi mogel povedati mar-j svidenja!", drdral je voz naprej po strmi, ob Soči sikaj zanimljivoga, ko bi ne bil namen mojemu po- si vijoči cesti. Previdni voznik me je bil, z ozirom tovanju — razvedrenje otožue mi duše v blagodejni , na sneg, utakuil v tesno zaprto kobačo, iz katere promeni krajevnih prizorov . . . j nizkih prozorov se ni videlo nikamor drugam, nego
O socijalnih razmerah v Tolminu poročalo je v sivo skalovje onstrau Soče.  Iu tako sem r»e pre-
vozil po vsej soškej dolini, deloma sper, — malomarno in „objektivno" dovolj! — deloma pO noči ali v zatvorjenem vozu ter dospel i nenasitjenimi očmi v skrajni njeni kot, v — Bovec.
Tu je bila v Čitalnici baš isti večer svetečna veselica, h katerej me je povabil njeni presednik, g. Vekoslav Sorč. In bil je to v resnici sve-tečen večer! Iskreni govori, navdušeno petje in burno, jedrovite napitniee so zvenele po sobanah in, ko so zašumeli godbini valovi, vrtila se je rila bovška mladina po širni, s cvetlicami in z eksotičnim rastlinjem okrašeni dvorani do juterne zore. In spretna in ljubezniva gospodinja, gospi ca Sor-čeva, ki je vlani pogostila v svojih elegantnih prostorih samega presvitlega našega vladarja, postregla nam je vsem z okusno izbranim „biiletom." —
Drugi dan, po kosilu pri gostoljubnem in gorečem Slovencu, 6. g. K odriču, kateremu je gosp. Gregorčič bil posvetil ono divno pesen: „Kelih življenja", od vedel me je voznik ua vitkih sandh mej gorostasnim! planinami v mračnem snegovem viharji preko mogočnega Predela, v smelem diru tja doli v koroški Trebit, od koder me je brzi hlapon ponesel v naročje — bele Ljubljane. —
Italija 70.766, Algerija 241.559 ton, vse druge dežele le 8391 ton.
* (Razvoj pridobivanja petroleja.) Odkar se petrolej v Ameriki pridobiva, to je nekaj več nego 20 let, zvrtalo se je 25 000 vrelcev in do 1. januvarja 1882 dobilo 186 !/i milijona sodov petroleja. Povprečna cena za sod v vsem tem času iznašala je nekaj (8 cents) manj, nego 4 dolarje. Skupna vrednost bila je tedaj 731 milijonov dolarjev, stroškov bilo je 197 milijonov. Amerikanci so tedaj pri petroleji v 20 letih imeli 548 milijonov dolarjev dobička.
* (Tovarna nitroglyeerina v Bir-minghamu.) V stanovanji "VVhitheada najdeni ni-troglvcerin prouzrofiil je 8. t. m. veliko grozo v vsem mestu in v bližnjih ulicah stanujoči zapustili so dopoludne svoja stanovanja in bežali iz okrožja tega magacina. Zvedelo se je namreč, da se bode najdeno razstrelivo v omenjeni dan odpeljalo in vsakdo bal se je, da se zgodi kaka nesreča. Iz No-hel-ove tovarne za dinamit v Glasgowu poklicani veščak Mr. Macreadv izrekel se je, da je nitroglv-cerin v stanji največe eksplozivnosti. S čudovito hladnokrvnostjo, pa tudi z največjo previdnostjo in pazljivostjo začel je nitrog!ycerinu primešavati drobno prst ter tako v več posodah naliti nitroglvcerin pre-meoil v dinamit. Največo zadrego prouzročevala je lončena posoda s 170 funti nitroglycerina; treba je bilo pretočiti jo, in M. Macready-ju zdelo seje to tako nevarno, da so razen dveh prostovoljcev (časnikarski reporter in zdravnik dr. Hi 11) vse druge osobe pobegnile v stran. Tudi ta operacija posrečila se je; pridobljeni dinamit — več centov — odpeljali so potem pet milj daleč in zažgali brez nezgode. Ma-credy izjavil je, da je moral biti Whitehead v fa-brikaciji nitroglycerina jako vešč, da je pa pri ne-ugoduih razmerah,, v katerih je deloval, pravi čudež, da ni bilo nobene katastrofe. Ko bi se bilo najdeno razstrelivo unelo, zrušile bi se bile vse hiše do 600 korakov na okolu.
Umrli »o v l\jul>IJ;iiii:
10. aprila: Marija Guzi, delavčeva žena, 57 let, Poljanska cesta It 35, za spridenjeiu doljnih telesnih organov.
— Lovro Etomerar, kajžar, 41 '/a let, Črna vas št. 2, za osepnicami. — Marija Mosche, finančnega tajnika udova, 158 let, Frančiškanske ulice št. Ki, za  oslabljen jem v starosti.
— Albina Polane, postreščeka hči, 4 tedne, Streliško uliee št. 18, za božjastjo.
V deželnej bolnici: "). aprila: Marija Ocvirk, gostija, 44 let, za jetiko. 6. aprila: Martin Cebular,  gostač,  05 let,  za oslab-ljenjem.
10. aprila: Helena Kržič, gostija, 79 let za oslabljo-njein v Btarosti.
Pri
iz Kaniže, rajeva.
Pri
Tujci:
11. aprila. Dr. Bumglau z Dunaja.  — Lmvinger
Nloiin:
— Brmnmor, Hlau z Dunaja
— Lorenc iz Sa-
, .Vinilni: Langor /. Dunaja. — Smeren iz Celovca. — Truinp i Dunaja. — Conte iz Zagreba. — Po-stenioner z Dunaj«.
Meteorologicno poročilo. (Pre^lou dese pirertecenl teden«)
Barometer: Srednjo statije baroinetrovo je bilo v pretečeuein tednu zelo visoko, ju sicer za 477 mm. nad nor-iualom; znašalo jo namreč 71O-07 min., ter bilo vse dni niidnorinalno. Srednje stanje jo bilo najvišje, za 8*44 mm. nad norinalom, v ponedeljek; najnižje, za 2'64 mm. nad Tiortiialoni, v Bredo; razloček mej maksimom iti miniinoin srednjega stanja je tedaj znašal 3-Hl) min. Tudi »tanje spl.di je bilo vselej nadtiormalno, iu sicer najvišje, za 807 mm. nad normalom, v ponedeljek zjutraj ; najnižje, za 1.10 mm. nad normalom, v četrtek opoludne; razloček mej uniksimoni iu minimum splob je tedaj znašal tudi le 6*97 mm. Naj-vejoi razloček v stanji jednoga dne, za 4*26 min., je imel četrtek: najmanjši, za 0'7fl inui., nedelja.
Thermometer: Srednje stanje thermometrovo je bilo v preteč enem tednu precej nizko, In splob za 1T° (J.
pod normalom; znašalo je namreč -J- 7'2° C, ter je bilo samo v sredo in četrtek naduoriualno. Najvišjo, za 8*6' 0 nad normalom, je bilo srednjo sta je v četrtek; najnižjo, za 4 i?° C. pod normalom, v soboto; razloček mej maksimom in minimum srednjega stanja je tedaj znašal 6*8° C. Tudi stanje splob je liilo le 7krat nad-, 14krat pa podunr-malno. Najvišje, za 9*9° C. nad norinalom, je bilo stanje ■ploh V četrtek Mpoludnu; najnižje, za 7*9" C. pod norma lom, v torek zjutraj; razloček mej maksimom in niiiiiinou sploh je tedaj znašal 17-8" C. Največji razloček \ stanji jod nega dne, za lfv8u C, jo imela sreda; nuj manjši, za 4*0° C'., sreda.
Vetrcvi pretepenega tedna so bili precej močni in tudi zelo spremenljivi, Največkrat, Gkrat, je bil „vzbodu, 4krat „burja" in „zahod", po 2krat „jugozahod" in „severu, lkrat rjugovzhod".
Nebo je bilo največkrat, lOkrat „jasno", 7krat „oblačno", 4krat „deloma junno1'.
Mokri na. Pretočeni teden je imel zelo suho in stanovitno vreme; teden ni imel nobenega deževnega, oziroma sneženega dneva.
ZD-u-riadslsia, "borza
dne 12. aprila.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta .... ..... 78 „
Zlata renta.......... 98 „
5V0 marčna renta......... 93 „
Akcije narodne banke....... 833 „
Kreditne akcije...... 316 „
London   . .....                                  .   . 119 „
Srebro             .   . ....... — _
Napol............ 9 „
0. kr. cekini.......                                  .   . 5 „
Nemške marke ..... 58 „
4°/, državne srečke iz 1. 18f>4   250 gld. 119 .
Državne srečke iz 1. 1864.        100   „ 167 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 98 „
Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „
n     4°/0...... »0 „
„     papirna renta 5%..... 88 „
5V0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „
Dunava reg. srečke 5%    .   .   100 gld. 113 „
Zemlj. obč. avstr. 47»*/« zlati zast. listi . 117 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 100 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „
Kreditne srečke......100 gld. 170 „
Rudolfove srečke.....10   „ 19 »
Akcije anglo avstr. banke .   .   120   „ 116 ,
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 225 „
35 90 05 15
60
48V.
64 50 75 50 15 45 05 05
50 25 30
75 50 50 75
kr.
8 potrtim srcem naznanjamo prežalostno vest, da nam je predragi sin, oziroma brat in šurjak, gospod
Ludovik Jeneie,
c. kr. o k r a j n i sodnik v Mokronogu,
po dolgi in mučni bolezni umrl 5, t. m. v 36. letu svojega življenja.
Telo predragega pokojnega bodo danes ob polu šestih popoln d ne v pokopališki kapeli pri sv. Krištofu blagoslovljeno in potem v rodbinski raki pokopano.
Svete z&dušno mase se bodo služile v mestni farni cerkvi sv. Jakoba.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo pokojnega v molitev in blag spomin.
V Ljubljani 12. aprila 1883.
Marija Jenčič,
c. kr. dav k ar j a udova, mati.
Emilija Bric, roj. Jenćić, Angela Jenčič,
sestri.
Ivan Bric,
c. kr. okrajni sodnik, (226) šurjak.
Posebni smrti listi se ne bodo izdajali.
J. GI0NTINI, knjigotržec v Ljubljani
priporoča:
Novela pristojbinske in novela šolske postave ............10 kr.
Novi obrtni red.........40 „
Novi davki od poslopij.......60 „
Avstrija in hrvatsko vprašanje .... 50 „ Kaj nam prinest) nove davčne predloge
iniiiisterstva Taafle-jevega.....10 „
(Pisano vse v nemškem jeziku.) (227) Po pošti velja vsaki komad '» kr. več.
dobi takoj službo na deželi v prodajalnici z mešanim blagom. — Ponudbe .sprejema iz prijaznosti J. l.o#.»r. trgovec v Ljubljani. (225 — 1)
Marija Jak Se,
krojačeva udova,
naznanja častitemu občinstvu, da pelje pod vodstvom gospoda Jitkolnt iflilitveu svojo
krojaško delalnico
ravno tako, kakor nje ranjki mož,  ter zagotovi dobro postrežbo in jako nizko cono. (228—1)
Skladbe Avgusta Armina Lebana,
(porojenega v dan 5.sept. 1847, uraršega v dan 30. maja 1879).
Uredil Janko Leban, učitelj v Lokvi.
I. zvezek.
Obseg: 1. ,,Na boj", moški zbor, (besede Boris Miranove). — 2. Slovo od domovine", mešani zbor, (besede Janko Lebanove). — 3. „Balkan, tužni velikan", (besede Simon Gregorčičeve). — 4. „Vse to", moški zbor, (besede Boris Miranovo). 5. „Prevara", mešani zbor, (besede Ratko Brusove). — 6. „V tihi noći", moški čve-terospev, (besede Simon Jenkove).
Cena J»S kr*., po pošti 30 kr.
(220—2)
J. Griontini v Ljubljani.
Na prodaj
je na Brezovici pri Ljubljani blizu farne cerkve in tik včlike ceste ki An m EemlJiMcem vred. Hiša ima gostilno, dve manjši sobi, štacuno, magacin, klet in hlev. Zemljišča je: sadni vrt z 31 starimi in 67 mladimi drevesi, z vodnjakom in lopico; vrt za aočivje 18 m. širok, 43 m. dolg, ograjen z živo mejo; 1 njiva 18 m. široka in 95 m. dolga; 41/, orala gozda z gostim bukovim lesom.
Hiša in zemljišče sta dolgi popolnem prosta in se prodasta le zaradi bolehnosti lastnico. Cena je 3200 gld. Natančneje izve so pod naslovom: „BI. K. na Brezovici št. 28 pri Ljubljani14. (214—2)
f    JOŽE RIBIC,
■ Stari trg: 6t. 3-3= tt LjuLtajani,
prodaje (219—1)
muzikalno orodje
i
!
vsake vrste
Piicola na 4 zmeti ali zaklopnice 4 gld., na 6 zmoti 6 gld. — Flavta na 4 zmeti 5 gld., na fi zmeti 6 gld., na 8 zmeti 10 gld., na 10 zmeti 14 gld. — Dis-Es-' klarinet na 5 zmeti 6 gld., na 8 zmeti 8 gld., na 10 zmeti 12 gld., na 12 zmeti 16 gld. — C-klnrinet na 6 zmeti 6 gld., na 8 zmeti 10 gld. — B-klarinet na 6 zmeti 7 gld., na 8 zmeti 10 gld., na 10 zmeti 16 gld.
— Poštni rog 3krat zavit 2 gld., 4krat zavit 2 gld. ,r>0 kr. — Požarni rog malo vrste 5 gld., velike vrsto 6 gld. — Vojaška trnmpeta 6 gld. — G- ali F-troni-peta z mašino 12 gld.; z mašino na valjček 20 gld.
— C-lliigolhorn 12 gld.; z mašino na valjček 20 gld.
— B-waldhorn z mašino 18 gld.; z mašino na valjček
:24 gld. — Bas-lliigelhorn 25 gld.; z mašino na valj-— ček 36 gld. — "/« boinbardon F 34 gld.; */« bombar« " don F 40 gld. — tiusli po 3, 4, 5, 6, 10, 15, 20 gld.
* — Lok za gosli po 80 kr., 1 gld., 1 gld. 00 kr., 2 gld.' I do 2 gld. 50 kr. — Kitare po 5, 6, 8 gld.; kitare z X mašino po 12 gld. — Citre z 31 strunami po 10, 12, ■ 15 do 20 gld. — Citre palisandrovo po 25, 30, 40 do T 50 gld. — Mali boben po 15, 20 gld. — Veliki boben J S 20, 30 gld. — Pokrivače po 12, 16 do 20 gld. — 2
♦ Harmonike po 2, 3, 4, 5, 6 do 8 gld.; z 2 vrstami ♦ ± po 12 do 16 gld.; s 3 vrstami po 20 do 95 gld. — 2 " Strune za gosli, bas, citre, kitaro, čelo in tamburico. £
\m\ Za zdravljenje v — jeseni in po zimi. |#|
■ »roti
protinu.
Wilhelm-ov
trganju.
antiarthritični, antirneumatieni
kri čistilni Čaj
Vspeh I
Izboren. f -•
" oo iiiefri«'iiili Motov
laiieneira semena ozimeca
iu 1»H "i O O   \ <
izvrstnega vina
/. lota 1879. prodaje prav po ceni      (203—6)
S. F. Schalk v Sevnici na Sp. Štajerskem.
Skazan   T T    Učinak   ? ° kot siguren.^ | izreden. ^
Moj narodna svetovna razstava 1879. Sidnev Hors concurs. Moj narod na svetovna razstava ls.so. Mel-bourn-ska zlata svetinja z diplomo in spocijalniiu priznanjem.
Frana WiHielm-a,
loUitrnai ja v Neunklrcheu-u (N.-Oest.),
rabil so je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-boin za protin, trganje, zastarane dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolno in kožne bolezni, ogrco po životu ali licu, hraste, sitilitične otokline, nabasanje jeter in vran06, homorojido, zlatico, hude Živčne bolečino, mišično ali olensko boli, ž lodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, pohitijo, slabosti, belo pri žen-.'ikab, škroleljo, bezgavke in druge bolesti.
Knjižica 0 zdravilskib vspebih Badnjih 12 let iraneo in gratis.
Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se pri »■'ram V»'illiclm-u9 lekarnarji v Nounkirclionu (N.-Oest.)
Osiguraj se, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znane znamke, ki so v več državah postavno varovano.
Ta čaj prodajejo:
V Ljiiblj«"11 Peter LuMSiiik;
v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofjej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; 0 Metliki: Fr. VVacba, lekarnar; v Novem M<$8tU! Dom. Rizzoli, lekarnar; r Kamniku: Jom.
Močnik, lekarnar. (6f>0—18)
Za zdravljenje v spomladi in po leti.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mi o.
Lastnina in tiak „Narodno tiskarne".