83. številka. Ljubljana, v četrtek 11. aprila 1895. XXVIII. leto. SLOMŠKI MOD. i-diaj* vsak dan «vefler, izimSi nedcl:e in praznike, ter velja po poŠti prejemim za a vstro-ogerske dežele za vse loto 16 gM., za pol leta H gld., za četrt leta 4 glđn za jeden flieaec 1 gld 40 kr. — Za Ljub ljutio brez pošiljanja na dom za vse leto Vi gld., za četrt leta gld. 80 kr., ssa jeden m.^Kcc I gld. 10 kr. Za pošiljanje Da dom računa «e po 10 Irr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zc tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znn.sa. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanMo jedenkrut tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in p> -t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frar.kirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravniStvo je na Kongresnem trgu ".t. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Poljski dijaki za celjsko gimnazijo. Že davno je znano, da široki sloji poljskega naroda niso kar nič zadovoljni s politiko hladnega, stanovskega egoizma, katere se nekako tradicijonalno drži poljska delegacija v našem državnem zboru in katere moralno podstavo označuje najpregnantnejše preklaverni izrek, ki ne je pred kratkim slišal iz poljskega kluba: da Poljakom ni nič mar, če se zunaj Gališke krši ustava. Neodvisni, samostojno misleči elementi mej gališkimi Poljaki so trduo uverjeni, da sedanja politika poljskih poslancev ni zdrava in ni dohr;i, ker dona&a koristi le gotovim interesnim skupinam, in da so Se te koristi le hipne. Narod v celoti nima od njih nič, pač pa je ta politika kriva, da je poljski narod izgubil simpatije avstrijskih Slovanov, vsled česar bi mogel biti v kritičnem trenotku osamljen in zapuščen tudi od tistih, na katerih pomoč more jedino računati. Poljska mladina je boljša od poljskih poslancev. Navzela se je modernih demokratiških idej in ae povzpela na višje stališče nego jh tisto, na katerem stoje* sedanji poljski voditelji. Ona ne goji samo specifično poljskega rodoljubja, nje pretežna večina se ne unema samo za poljske politične ideale, nego tudi za 8plošno-človeške in zato se ne more strinjati s postopanjem sedanjih voditeljev sploh, zlasti pa ne z njih postopanjem napram slovanskim narodom v habsburški monarhiji. Nov dokaz za to mišljenje in čustvovanje poljskih velikošolcev je peticija, katero so poljski velikošolci v Gradci poslali poljskemu klubu in s katero so prosili poklicane zastopnike svojega naroda, naj glasujejo za ustanovitev slovenske gimnazije v Celju. Velikošolci niso te svoje prošnje utemeljili samo 8 stvarnimi razlogi, s katerimi so poljske po-slance informovali o dejanskih razmerah na Spodnjem Štajerskem ; podprli so jo tudi s tem. da so poljske poslance svarili, naj mislijo na bodočnost lastnega naroda, naj uvažujejo, da bi se na Poljakih Dvojno srečanje Ruski napisal K. S. Harancevn'. (Konec.) — Dober večer, rečem, otresajoč sneg s Bebe. — Dober večer, odvrne stražur. Kam vas nosi sreča v tem nočnem času? — Prihajam s postaje, namenjen v selo; ali rad bi preje dočakal vlaka. — Prišel bode takoj. Prosim, sedite tu na klop, reče stražar. Na to prinese popir k svetiljki in začne gledati vanj. Zdelo se mi je, da ni vešč čitanju, ker si je često pogladil z roko čelo, gladil popir, pokašljival in komuno pogledal mene. Mlada žuna, ki je z nekim strahom gledala vsak njegov kret, reče naposled tiho: — Kako bi bilo, Fedosejič, ako bi naprosil gospoda .... Morda bi bil on tako dober. — Jaz ne vem, kaj je danes, zamrmra Fedo-*ejič v nepriliki. Danes mi Črke nekam čudno plešejo pred očmi . . . — Daj, da ti pročitam pismo, ponudim se jaz. — Pismo je od njenega soproga, koji služi v vojski, reče on, podavši mi list in kažoč na mlado ženo. maščevala krivica, katero bi oni kot Slovani storili Slovencem. Ta peticija je v nemških krogih obudila nepopisno ogorčenost, saj računajo Nemci trdno, da jim poljski poslanci pomorejo pokopati slovensko celjsko gimnazijo. Strah, da bi poljska delegacija uvaže vala klic, ki jej je došel iz velikošolcev, da bi se mogla spomniti svojih slovanskih dolžnostij in glasovati za pravično slovensko zahtevo, ta strah je Nemce tako prešinil, da groze Poljakom z osveto in jim očitajo zlorabo gostoljubnosti, češ, da je graška univerza nemška. Ta zadnja trditev — mimogrede omenjeno — jo pač do cela neosnovana, zakaj dokler se bodo vseučilišča z nemškim učnim jezikom vzdrževala tudi na troške nenemških narodov in dokler bodo sinovi nenemških narodov morali obiskovati taka vseučilišča, dotlej ni govoriti o njih nemškem značaju. Vrli korak poljskih vseučiliščnikov v Gradci je na vsem Slovenskem naredil jako dober utis. Vemo sicer, kolike praktične vrednosti so take pe ticije in kako malo uplivajo na odločilne faktorje, vender nas je že peticija sama ugodno presenetila. Da, presenetila, zakaj nismo je pričakovali. Politika je oddaljila Slovence od Poljakov in na obeh straneh prou/ročila mnogo predsodkov, toliko, da nihče ni nvslil, da bi Slovenci še kdaj našli resne podpore, odkritega slovanskega prijateljstva mej Poljaki. Da se je to vender zgodilo, da so poljski vseučiliščniki v imeni pravičnosti in slovanske ideje apelovali na svoje poslance nam v korist, to obuja nadejo, da se premeni sedanje poljsko-slovensko razmerje. Na mesto neznupnosti naj stopi meJRobojno spoznavanje, kateremu bo kmalu sledilo prijateljstvo. Naša mladina je poklicana v to in od nje pričakujemo, da pridobi slovenski stvari simpatije poljske mladine, lltzmere so za to ugodne; bodoča poljska generacija bo drugačna od sedanje in njo je pridobiti po ScbiifHejevem nauku: \Vas znr Gel-tung gelangen \vill in der Y/elt, das muss eine Generatiou fiir sich gevvinnen. Primaknem se bliže svetiljki in se takoj uvrim, da ni bilo lahko razgonetiti onih kljuk. Polagoma se upoznam ž njimi in pričnem čitati: ,Draga moja Melanija Kuzminišna, srčno te pozdravlja in poljubi tvoj soprog Fedor Polikarpov in želi, da ti je dobro in da si zdrava . . .u Za tem uvodom javlja Fedor Polikarpov, da je postal stražmešter, da izstopa iz vojske in prihaja o božiču domov. V pismu je nekaj mračnih natolcevanj, kot „zli jeziki so vedno pripravljeni, ali: „čuje se zelo grd glas", pa tudi pretenje: „Ako je istina, bodem strogo sod d in strašno se osveti I . . ,* Za tem se pismo zvrši z radostno željo, da se čim preje in srečno vidita. Dokler sem čital pismo, pogledoval sem kra-doma na Mela m jo. Ona me je slušala s posebno pazljivostjo. Čvrsto je stisnila blede ustnice, a na lice ji je stopil izraz zlovolje in gneva. Pismo položim na stol in Melanija je vzame od tam. Na to sede zopet na svoje mesto in prične bolščati v svečo kakor izven sebe. Manjkalo je še samo deset minut do jedne, a vlaku še ni sledu. Ležem na klop in začnem premišljevati, v kakovi zvezi so Melanija, Stepan in Fedor, in kako se bode razmotal ta vozel. A ne traja dolgo, da tudi jaz zaspim. V IJ ii bijUnI. 11. aprila. Volilna reforma. Grof Zedtvvitz je s^daj v „Fremdeiihlattu" priobčil nov nasvet, kako naj bi se preustrojila volilna reforma. On je za občno pa ne jednako volilno pravico. Voliloi naj bi se v vseh volilnih okrajih razdelili v tri razrede. V prvem razredu naj Iti volili najvišji obdavčeni . in inteligenca, v diugem razredu naj bi volili tisti sedanji volilci, ki ne volijo v prvem r.tzredu, v tretjem razredu bi volili vsi drugi polnoletni moški. Vsi ti razredi bi pa volili le jednega poslanca. Voljen bi bil tisti, za katerega bi se izrekla dva volilna razreda. Kjer bi se ne dosegel jednak izid v dveh razredih, bi pa odločil žreb. Grof misli, da se bode s tem preprečilo, da v zbor ne pridejo pre-radikalni elementi. Res bi volilna pravica delavcev bila iluzorična, ker bi lahko odločevala prva dva razreda. Seveda zadovoljila bi taka reforma nižjih razredov ne, in tudi ni verojetno, da bi se zanjo dobila potrebna večina v zbornici poslancev. Jedino to dobro stran bi imela, da bi se ž njo nekoliko piikrajšale veleposestnikom predpravice, kajti ne vol I i bi več sami zase poslancev. Češka Matica školska in nemški . Schul-verein*. Nemški listi tarnajo, da nemški „Schul-verein" ne uspeva tako, kakor podobno češko društvo. Cehov je manj in tudi niso tako imoviti kakor Nemci, poleg tega morajo podpirati druge narodne zavode, a vender so dohodki „Češke Matice školske" že skoro dosegli dohodke nemškega „Schulvereina". Nemški časopisi 88 pritožujejo zaradi majhne požrtvovalnosti nemškega naroda. Kar je nemškim listom popolnoma nerazumljivo, je nam popolnoma jasno. Nemcem ni njih narodnosti treba nikjer braniti in zatorej tudi prebivalstvo ne spoznava potrebe „Schulvereinove" ; češki otroci so pa v nevarnosti, da jih v nemških šolah ponemčijo in umljiva je požrtvovalnost Cehov za zasebne češke Šole. Nemci so bdi vajeni vedno le vladne pomoči in se zatorej samopomoč v njih ni mogla razviti: Slovane je pa vlada vedno prezirala in smo zatorej vedno navezani na lastno požrtvovalnost, ako hočemo napredovati. Vzbudi me neki šum. Orvoiim oči m zapazim Fedosejiča ležečega prt peči, dočim je Melanija stala poleg okn:t in zrla ven. — Je-li odšel vlak ? vprašam. — Ni, odvrne Fedosejič. Moral se je zakasniti, ker je velik sneg. Zunaj je tulil veter in čul se je šum, kakor bi kdo pesek metal v okno Zopet zadremljem . . . Konečno se začuje oster žvižg — to pot ne dozdevno — zamolkel šum, pa tišina. Fedosejič je ležal na klopi in brka!. Melanija stoji poleg okna. Nenadoma se obrne. Lice ji je na smrt bledo in videlo se je, da je plakala. Stopi k mizi, postavi svečo v svetiljko, ogrne krzno in odhiti ven. Skozi okno opazim dve ognjeni očesi in ru-deče svetiljke na stroju. Zopet se začuje žvižg iu šumno zdrdra vlak mimo koče, kojej 90 se tresle stene. Kmalu se razgubi šum v daljavi. Premišljujem, bi-li krenil na pot, a ne pridem do zaključka, ker sem zaspal. — Za boga, ustanite ! Dogodila 68 je nesreča! Ta krik me vzbudi iz apanja. Skočim in opazim pred seboj s snegom po-kritega človeka, koji je bil toli zamotan, da sem videl samo oči, ki so z grozo gledale po sobi. Škof Jurij Schopper. V Rosenau-u na Oger-akern je umrl tamošnji škof Jurij Schopper, ki je bil je len najodločnejših nasprotnikov vladne cerkvene politike. Mil je mej ogerskimi škofi to, kakor ob svojem rasu Rudigier mej avstrijskimi. Že pred 27 leti je objavil še kot bogoslovski profesor obširno delo proti civilnemu zakonu, v katerem tak z ikon pobija z bogoslovskirai in juridičnimi uzroki. Škof je poatal 1872. leta. On je bil prvi ogerski škof, ki je odločno nastopil proti naredbi učnega ministr i Csakvja o naznanjanju krstov otrok iz mešanih zakonov, kateri se imajo po zakonu vzgojiti v drugi veri. Njegov vzgled je najprej posnemal veszprimski škof Hornig. Škof Schopper je tudi bil izdal pa-srirski list, v katerem priporoča, naj sh od kandidatov pri volitvah zahteva, da ne bodo ničesar storili proti cerkvi. K zadnjim posvetovanjem o dveh cerkvenih predlogah je bil še prišel v Budimpešto, a zaradi inlluence se ni mogel udeležiti vseh razprav. Pokojnik ni pripadal tistim ngerskim škofom, ki goje madjaiski šovinizem, temveč se je pred vsem oziral le na interese cerkve. Občuo se mu priznava, da je. bil jako učen mož. Umor ravnatelja sicilijanske banke. Ravnatelj sicilijanske banke Notarbartolo bil je o svojem času na železnici umorjen dva dni poprej, kot je vladni komisar imel priti pregledat stanje banke. Tedaj se je govorilo, da so ga umorili, ker so ho nekateri gospodje bali, da bi ne razkril njih nelepih oduošajev z banko. Preiskava se je bila začela, a ni imela uspeha. Vlakovodjo, ki je vidno sel roparjem na roko, so biti zaprli, a nakrat so ga izpustili iu zopet mu na prigovarjanje nekaterih visokih gospodov dali službo pri železnici. Nastali so kmetski nemiri na Siciliji in stvar se je pozabila. Pod Oiolittijevo vlado j« neki sodnik bil začel poizvedovati in hotel zapreti nekega poslanca. Vlada ga je pa hitro prestavila. Zadnji čas so pa sodišču od neke strani došla taka razkritja, da jih skoro ne bode moč Utajiti. Vsled tega utegnemo v kratkem slišati o škandalozni pravdi zaradi goljufij iu umora, v katero bode zamotano več visocih gospodov. Za predlogo proti prekucuhom še ni gotove večine v nemškem državnem zboru. Nekateri konservativci ae baje pomišljajo, bi li glasovali za predlogo, kakor se je premenila v odseku po predlogu katoliškega centra. Poljaki najbrž tudi niso posebno navdušeni za to predlogo, ker dobro vedo, da bi se prej ali slej vporabljala tudi proti njim. Vladi sami piemenjena predloga povse ne ugaja, a vendar bi se najbrž zadovoljila ž njo, če jo državni zbor le vzprejme. Zaradi tega ni niti verojetno, da bi v državnem zboru zahtevala, da naj se predloga zopet predela v njenem smislu. Toliko je gotovo, da večina v zbornici za predlogo ne bode velika, ako bi se tudi vzprejela. Dvajset glasov ne bode znašala, naj zanjo glasujejo tudi Poljaki. Nekaj bode predlogi pač tudi to škodovalo, da se je proti nji oglasilo Hismarckovo glasilo .Hamburger Nach-richten*. Nekaj poslancev je pa le v državnem zboru, ki poslušajo še mnenje kneza IJismarcka. Ta bi pa le utegnil še komu odsvetovati, naj ne glasuje za predloge katoliškega centra. Bivši kancelar je na katoliški centrom gotovo močno nevoljen zaradi njegovega postopanja v državnem zboru o njegovi osemdeaetlet n ici. Organizacija slovenskih denarnih zavodov. *) (Spisal Ivan Lapajne.) II. Po Slovenskem je že blizo 100 gospodarskih zadrug, mej katerimi je že — kakor smo omenili — 83 denarnih zadrug aH posojilnic. Ne bode dolgo, ko bodemo imeli Slovenci samih posojilnic okolo 100. Skoro vse te posojilnice dobro delujejo; nekatere se razvijajo tako hitro in čvrsto, da je veselje. V kratkem času si pridobe veliko članov, obilo hranilnih ulog, katere kmalu plodonosno nalože ali kot posojila ali kot odvisni kapital v družil) denarnih zavodih. Le nekatere posojilnice se ne morejo prav razviti. Temu so vzrok ali neugodne krajevne razmere ali druge okoliščine. Kedar bodemo imeli Slovenci najmanj toliko posojilnic, kolikor je okrajnih sodišč, potem bode za denarni promet kolikor toliko dobro preskrbljeno, kajti te posojilnice bodo v svojem okraju pospeševale denarni promet v precej večji meri, kakor je^ to mogoče do zdaj v okrajih, kjer nt živahno dela-jočega denarnega zavoda. Se vedno je po Slovenskem blizo 25 sodnijskih okrajev, kjer nimajo slovenske posojilnice. Posamezni domoljubi in osobito društvo „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju se trudi, da bi se jih vedno več in več ustanovilo, in da bi se ustanovile zlasti na sedežih okrajnih sodišč. Društvo „Zveza slovenskih posojilnic" daje — kakor smo že poudarjali — tudi že obstoječim slovenskim posojilnicam, katere so se mu pridružile, 8 tem, da jih podučuje iu nadzoruje, veliko moralne podpore. Toda pri denarnih zavodih ta podpora še ne zadostuje. Poleg moralne podpore, ki jo daje „Zveza slovenskih posojilnic", potrebujejo slovenske posojilnice š« denarne zadruge ali banke, katera bi jim v potrebi z denarnimi sredstvi na pomoč prišla. Do zdaj dobivajo pomoči manjše slovenske posojilnice pri drugih večjih zavodih, pri večjih posojilnicah in hranilnicah. Ta pomoč se jim vendar večkrat hitro in o pravem času ne nakloni, ali ako je dobe, je to v zvezi s prevelikimi in zamotanimi pogoji, ali kar je najhujše, s previsokimi obrestmi. Male slovenske posojilnice morajo ie delovati vsaj s l'/a0,o- Obrestna stopnja posojil je poprek od ^>xUaj9 (na Koroškem) do 0% (v ostalih slovenskih pokrajinah) Kako pa hočejo z uspehom delovati, ko se jim iz dosedanjih večjih denarnih zavodov ne dajo denarna sredstva pod 5°/9 na razpolaganje!? (Le jeden denarni zavod daje po 41 /#•/•)« Obrestna stopinja hranilnih ulog pri naših posojilnicah je 4°/0, ^Vi0/«! a°/0 in 5°/0. Če torej zasebniki zaupajo *) Ta članek, ki je bil nam poslan, p redno Brno priobčili prejšnji zanimivi spis ..na Se posojilniStvo", kakor tudi prejšnji članek istt^a pisatelja, imata, o čemur smo do dobrega prepričani, jedino le ta namen, da bi pospeševala dober in zdrav razvoj naših slovenskih posojilnic, ne da bi s tem že kateremu obstoječemu slovenskemu denarnemu zavodu škodovati nameravala. Uredništvo. Fedosejič dvigne nekoliko glavo, začuden strmeč v prišleca. Kje je nadglednik P vikne oni. Ta hip plane na pol oblečen nadglednik iz svoje sobe. Kaj se je zgodilo V vpraša preplašen. Čuvarica postaje, spregovori tujec, — kojemu se je na obleki videlo, da je železniški stražar . . . je mrtva zunaj ... na relsah . . . Rled kakor mrlič steče nadglednik skozi vrata, ne čakajoč daljnjega razjasnila. Za nekoliko hipov se vrne, zavit v krzno. Oba stražarja stopata s svetiljkaini naprej, a midva za njima. — Tukaj je, reče jeden stražar, ko smo prehodili nekaj pota. Železniški nadglednik drhti kakor v groznici in jaz sem čul, kako mu šklepečejo zobje. Tudi meni ni bilo najbolje pri srcu, i ločim so se mi jezili lasje. — Kje? zamimra železniški nadglednik. — Tu, odgovori stražar. Postojimo in pogledamo na temno telo, ležeče v snegu. liila je Melanija, ležeč.i na nasipu, razširjenih rok, lice obrnjeno proti zemlji. Leva roka je bila v rokavu pla-ča, dočim je d« snu Btrta ležala v krvavi mlaki. Robec ji je padel na vrat, a lepi, bujni lasje so se valovito razsuli po sneženi p vr- šini. Lice je bilo v snegu, in na razsvitljeni progi se je videla dolga, temnordeča proga. Odkrijemo se in prekrižamo. — Si se dotikal trupla? vpraša nadglednik. — Nisem se ga dotaknil, odgovori stražar. — Dobro . . . Ostati mora tako tukaj, dokler ne pride podčastnik žandarjev. — Jaz mislim, da je veter kriv, pristavi stražar. — Kako to ? — V naglici je oblekla samo jeden rokav od plašča. Drugi je mahal po zraku in železnica jo je zgrabila ter vlekla s seboj 1 Slediti je nekoliko metrov. Fedosejič značajno kima z glavo. — Ni tako, . . začne on in isti hip umolkne. — Kaj ti misliš o tej stvari? vpraša ga nadglednik. — — Kaj jaz mislim ? . . . Bog je hotel tako, odvrne Fedosejič, čigar lice je zadobilo prejšnji izraz tope ravnodušnosti. Hm! pokima nadglednik z glavo. Potem se skloni in prinese svetiljko do lica nesrečnice, kakor bi hatel od nje zvedeti istino. A lice in nagubano čelo je ostalo ukočeno in nepomično. Tajnost smrti svoje je vzela Melanija s seboj v grob. nekaterim posojilnicam svoje prihranjene in odvisne novce po 4°/t, zakaj ne bi jim to veliki denarni zavodi storili?! Vsaj veliki denarni zavodi dobe novce cenejše, zlasti ako stopijo v zvezo z večjimi avstrijskimi bankami, n. pr. z „Živnostensko banko" v Pragi. Z združenimi močmi utegnemo Slovenci tudi te nedostatke odstraniti. Kakor dr uš tvo „Zveza slovenskih posojilnic" moralno veže slovenske posojilnice, tako bi jih zadruga „Centralna slovenska posojilnica"*) materijalno vezala in podpirala. Treba je torej le kolikor mogoče veliko slovenskih posojilnic na podlagi zadružne postave z dne 9. aprila 1873 na jednak način združiti v veliko gospodarsko denarno zadrugo, kakor so posamezne osebe pri posameznih posojilnicah zvezane in zavezane. Redni člani take osrednje zadruge bi bile torej v prvi vrsti le posojilnice, v drugi vrsti in izjemoma šele osebe, namreč odlične osebe, ki se po svojem premoženji, ali omiki in stanu odlikujejo. — V to veliko skupno zadrugo bi vlagale v prvi vrsti posojilnice: 1. svojo pristopnino (recimo le 1 gld.), 2. svoj delež (najmanj 100 gl.), 3. .svoje odvisne novce. Centralna posojilnica, ki bi si sicer tudi od osebnikov denarna sredstva pridobiti smela, pošiljala bi potem posojilnicam hranilne uloge ali posojila; kajti redoma in v prvi vrsti bi bila ona le za pomoč posojilnicam namenjena. Poglavitna naloga take „Centralne posojilnice" hi bila, da ona obrestno stopinjo tako uravna, da bode denar po Slovenskem postal od leta do leta cenejši, kakor je n, pr. na češkem že, kjer je obrestna stopinja 4 % hranilnih vlog le še bolj izjema, kjer se je namreč ta obrestna stopinja že na 8l/«V* 'n a % znižala. Z ito bi tudi načel -stvo „Centralne posojilnice slovenske", kateremu bi se določitev o tem prepustila, vsaj pri deležih obrestno stopinjo recimo za V« "o znižalo, pri hranilnih vlogah pa bi nikakor ne bila višja obrestna stopinja kakor I °/0, kar je najnižja stopinja pri slovenskih posojilnicah. Posojilnicam pa, katere hi želele dobiti hranilnih vlog, oziroma posojil, mogla bi jih dajati „Centralna posojilnica" tudi po 4 °/0 ali k večjemu po 41/* °/0; kajti upravnih stroškov hi ona le malo imela; ustanovne stroške bi že polagoma pokrila, mej letom bi imela le malo stroškov; kajti ustnega postopanja in obravnavanja s strankami in štetja gotovine bi bilo pri tem novem zavodu le malo. Posojilnice bi redoma po potu c. kr. poštne hranilnice pošiljale svoje deleže, hranilue vloge in vračila „Centralni posojilnici", in tudi ona hi na isti način pošiljala vse svote malim in večjim denarnim zavodom Ako bi „Centralna posojilnica slovenska* na Slovenskem ne dobila dovolj sredstev za potrebe slovenskih posojilnic, stopila bi v zVezo z „Živnostensko bauko", bogatim denarnim zavodom, ki zalaga vse češke založnice z novci in je stopila tudi že z večjimi slovenskimi zavodi v do-tiko. Z manjšimi zavodi bi to morebiti ne storila rada, a z našo „Centralo", ki bi predstavljala sčasoma veliko narodno banko slovensko, utegne se rada družiti, vsaj bode to trden zavod, pri katerem se hode delovalo največ s čeki in nakazovanjem s čeki c. kr. poštne hranilnice, tako namreč, da gotovina „Centralne posojilnice slovenske" bode redno le v drugih slovenskih hlagaj-nicah naložena, kajti ona bode le imela nalogo, zdaj ga vzeti tej, zdaj drugi posojilnici, pa ga zopet dalje nakazati in naložiti. V drugi vrsti bode tale imela „Centralna posojilnica" nalogo, da pospešuje ustanovitev kake nove posojilnice in v tretji vrsti bode prevzela še to nalogo, da nadzoruje, ako bi se jej potrebno zdelo, tisto zavode, s katerimi je stopila ali bode stopila v kupcijske zveze. *) A.li bi ne bil primernejši naslov „Slovenska kreditna banka" P O.iomnia uredništva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. aprila. — (Imenovanja) Imenovani so: računski olicijal Anton ('ost, a računskim revidentom, računski asistent Moric Rožnik računskim oficija-lom in računski praktikant Henrik Czerny računskim asistentom pri računskem oddelku deželne vlade kranjske. — (Družba sv. Mohorja) je tudi letos zopet krasno napredovala glede števila Članov. Kakor poroča zadnji „Mir", je naraslo število udov na ogromno število 71.000. Število udov ae je tudi na Koroškem izdatno pomnožilo, kar je dokaz, da ljudstvo rado čita slovenske knjige in bi jih Še bolj, če bi bile šole urejene povsod po zdravih pe-dagogiškib načelih. Klevetnikom družbe je ta sijajen napredek najboljši odgovor. — (Skesan tat.) Kakor smo že včeraj poročali, bila je predvčerajšnjim v prodajalnici gospe Novotnv v Gradišči gostilničarki Ani Lorenc z Jesenic ukradena denarnica, v kateri je bil znesek 260 goldinarjev. Čez nekoliko ur prinesel je po-atrešček denarnico, katero mu je bil izročil neznan mož, v prodajalnico nazaj. Dognalo se je, da je denarnico ukrala natakarica Helena Pletrovič, katero je gostilničarka dala v prodajalnico poklicati, ker jo je nameravala vzeti v službo. Denar dala je spraviti svoji sestri, ki je tudi natakarica v Krakovem, češ da ga je našla, da pa ne sme nikomur nič povedati. Ko pa je sestra izvedela, da je Helena Pletrovič že aretovana, poslala je denar okradeni gostilničarki nazaj. Helena Pletrovič, ki se je daues izročila sodišču, je tatvino že priznala. — (Biki plemenjaki ) Deželni odbor kranjski oddal bo koncem meseca aprila t. 1. nekoliko bikov plemenjakov belanske (cikaste) pasme občinam in če bi se teh ne z.dasilo zadostno število tudi zasebnim živinorejcem proti povračilu polovic« stroškov, nastalih po nakupu bika. Dotične prošnjo predlože naj se do 18. aprila t. 1. deželnemu odboru. — (Drzen napad.) Nedavno sta napadla pekovskega pomočnika Jakoba Cerarja iz Ljubljane na okrajni cesti v spodnjih Gameljnih, ko je nesel koš kruha, dva neznana rokovnjača. GVrar je bežal in pustil koš na cesti. Potem je pa naznanil stvar orožnikom v Medvodah. Klobuk Cerarjev je bil na 4 mestih prehoden, Cerar sam pa na desni roki ranjen. Ko so orožniki prišli v Gameljne, sta napadalca pobegnila. Spoznali so ju za nekega Starino in Lenartovega iz Trzina ter se sedaj sodno zasledujeta. — (Vpis firme.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Lju'ijani je vpisalo družbeno firmo „Brata Itibanč", trgovina z mešanim blagom v Za-gorji pri Št. Petru v register za družbeno firmo, katero zastopata Štefan Ribarič, trgovec v Trstu, in Anton Ribarič. trgovec v Zagorji. — (Povodnji.) Dolina od Velikih peči do Zagorice v Zitiškem okraji je preplavljena tako, da voda teče skozi okna v hiše, iz katerih so ljudje pobegnili. Tudi v Podboištu so morali 4 posestniki bežati. Iz Dobravce so morali ljudje bežati v bližnjo vas Pristavca. Polja so deloma tri metre visoko preplavljena in se voda le počasi odteka v požiralnike. — V novomeškem okraju je okolo Globodola vsa okolica preplavljena, voda je v nekaterih nižje ležečih krajih do 10 metrov visoko narasla, a do hiš, ki leže višje, je segla le pri Gornjem Globodolu. Prebivalci so vsled teh povodnji ob vso letošnjo žetev. — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh občin Trebnje in Mirna je zbolelo v poslednjem času 15 osob za hripo. Zdaj je še 10 bolnikov, bolezen pa ni huda. — Osepnice, ki so se pokazale v Ajblu v kočevskem okraju, so se razširile tudi po okolici. Zbolelo je dozdaj 32 osob, izmej katerih jih je ozdravelo 18, umrlo pa 5. Bolnikov je še 0 ostalo v zdravniški oskrbi. — (Narodni dom v Celju.) Dne 8. t. m. ob 2. uri popoludne se je slovesno položil temeljni kamen Narodnemu domu v Celju. Blagoslovil ga je celjski opat g. Ogradi. Zbralo se je k tej slavnosti jako mnogo domačinov in zunanjih rodoljubov. Govorili so gg. opat Ogradi, posl. Vošnjak in dr. Srnec. — (Čitalnica v Brežicah) bo svoj občni zbor imela v nedeljo 21. aprila ob 4. uri popoludne v svojih prostorih v hotelu Klembas. Za uro pozneje zboruje podružnica sv. Cirila in Metoda za breški okraj. — (Novo gledališče v Ptuji ) Mestna občina v^ Ptuji bode dala zgraditi novo gledališče ter je razpisala natečaj za dotične načrte. — (Okrajni zastop ptujski.) Iz Ptuja se nam piše: Pri konstituiranju okrajnega zastopa v Ptuji dne 8. aprila volila je narodna stranka Jožefa Zelenika, posestnika pri Sv. Vrbanu načelnikom, gosp. c. kr. notarja Simona Ožgana v Ptuji njegovim namestnikom; v odbor so voljeni nastopui gospodje: Mihael Brenčič, tovarnar v Zabjaki O. Klemen Šalamun, gvardijan v Ptuji, Anton Gregorič, posestnik v Ptuji, Martin Krajne, župan na Gori, Andrej Jurca, veletržec v Ptuji. Pred volitvijo ponudili so nemški zastopniki dosedanjemu okr. načelniku kompromis, po katerem zahtevajo dva zastopnika v odbor in so motivirali to s tem, da je inteligencije le mej njimi iskati in da v odbor le inteligentni možje sodijo. Z ozirom na to pa, da so mej slovenskimi zastopniki štirje z visokošolskimi in razun teh pa še 8 s srednješolskimi študijami, kar pri nasprotni stranki pogrešamo, je očividno, na kateri strani je inteligenca. Pri seji je potem g. Anton Gregorič v imeni večine izjavil, da slovenski zastopniki ne čutijo potrebe za kompromis in to že zaradi tega ne, ker bi Nemci že pred 10 leti, ko je bila naša stranka v manjšini, lahko začeli s takimi kompromisi, kar so opustili. Mestni zastopniki zapustili so potem volišče, na kar so naši soglasno volili. — (Samomor) V Slivnici pri Mariboru se je v nedeljo ponoči ustrelila posestnica ondotne graščine, gospa Marija Pauls. — (Slovenska zmaga na Koroškem ) Pri občinskih volitvah v Libučah je zmagala slovensko-katoliška stranka. — (Javen shod) priredi „kat. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" velikonočni ponedeljek dno 15. t. m. v Klečah v gostilni „pri Schoffmanu". Začetek zborovanju oode ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu so govori o liberalnem gospodarstvu, o sedanji šoli, o razpravah v deželnem zboru itd. Ustop je dovoljen le udom in po njih vpeljanim gostom. — (Hranilnica in posojilnica v Smihelu nad Pliberkom) na Koroškem bodo imela svoj občni zbor dne 15. t m ob 3. uri popoludne v uradni sobi z običajnim dnevnim redom. — Isti dan ima tudi hranilnica in posojilnica na Suhi svoj letni obrni zbor. — (Na slab argument — dober odgovor.) Pri ravnokar minulih slavnostih v Trstu je neki laski poslanec in odličnjak skušal porabiti priliko, da bi za hrbti mnogobrojne radovedne množice poskril resnične obstoječe oduošaje Neslano je to, ker je dobro znano, kdo je v Trstu lojalen in kdo — ni! In s tako neslanostjo si je res ogrešil dušo rečeni poslanec, ko je hotel kaptivirati jednega čeških poslancev približno nastopnim slabim argumentom: „Selien Sie, Herr Collega, \vi« loyal Triest ist, sehen Sie, diese grosse Menschenraenge!u Tako apostrofirani poslanec pa je odgovoril smehljaje: nDa, dii, prav imate gospod tovariš, saj to je povsod tako, da ljudje radi hite tja, kjer je kaj videti!" In zgovorni gospod tržaški poslanec je storil potem najpametneje, kar je mogel storiti — obmolknil je ! — (Cesar v Pulju.) Dne 0. maja pride cesar v Pulj, da prisostvuje krstu nove vojne Indije „Monarch". Ces.ir Be bo v Pulju več dni mudil in se bodo tam za časa njegove navzočnosti vršile velike vaje naše mornarice. — („Teharski plemiči" v Brnu) Dae 5. t. m. se je na češkem gledališču v Brnu pela I pav čeva opera „Teharski plemiči" in sicer z jako velikim uspehom. rLidove Novinv" pišejo: „Od bregov bistre Ljubljanice je prijel k nam pozdrav, tako mil, t tko krasen, tako orikupljiv, da smo ga z radostjo, in v. navdušenjem vzprejeli in se mu burno odzvali, da bi nrtši bratje na dalujem jugu spoznal*, da mi, dasi hladnejše narave, imamo čustvo, da se moremo uneti in navdušiti, poglavitno pa da razumemo njih prizadevanja in tožbe, smotre in delovanje in z veseljem opazujemo vsak njih korak na polju umetnosti, na kulturnem polju. Naše gledališče se je odprlo prvi operi bratov Slovencev iu mi. slušajoč nje melodije, smo se spominjali, kako je bilo, ko so prve naše opere prišle v začasno gledališče ua bregu Vita ve. Kar so bili za nas prvi gojitelji dra-matiške glasbe, to je dr. Ipavic bratom Slovencem, s tem razločkom, da je njegova glasba manj naivna, harmonizacija modernejša in izšolana. Dr. Ipavic ne ambicijonira bili velik dramatiški glasbenik, nihče pa mu ne strga s čela te glorijole, da je njegovo delo bogato ljubeznivih melodij lahkejsega sloga, da je dober skladatelj kvartetov in zborov. Tež-koto je imel z libretom, a s svojo glasbo ga je naredil zanimivim. Ze v prvem dejanju je pesem, molitev Pengarjeva, ki je glasben biser; čestitanje družic, zloženo v lahkem tonu, naredi jako ugodeu utis; izboren duet Marjetice z Ivanom „Živo se v duši meni budi spomin krasan", a zbor „Zi dom, za čast" je zložeti v pat.rijotiškera duhu. V drugem dejanju ugajata; sosebno Ivanova in Marjetinina pesem, prekrasna pa je podoknica. V tretjem dejanju obujajo pozornost pe^em Ivanova, zbor deklet m kolo. Zadnji zbor ni dovelj mogočen, tako da zadnji utis ni tolikšen, kakor bi bilo želeti pri tem delu. Mogoče da sta tega kriva zbor in orkester. Skladatelj je bil z burnim ploskanjem mnogokrat priklicati na oder in izročil se mu je krasen venec " „Beobachter" piše: „Libreto ni dovelj dramatičen, zato pa je glasba, zložena po slovensko-na rodnih motivih prekrasna". — Po predstavi se je v dvorani „Besednega doma" priredil pri premijeri navzočnemu skladatelju prijateljski večer, pri katerem je predsednik društva Narodno divadlo posl. dr. Otokar baron Pražak napil g. dr. Ipavcu. — Veseleč ae tpga uspeha čestitamo na njem prav srčno odličnemu skladatelju. — (Nova železnica ) Neki konsorcij je pri trgovinskem ministerstvu prosil dovoljenja za izvršitev tehniških pripravljalnih del za zgradbo ozkotirne eventuvalno pa tudi normalnotirne elektriške železnice z Reke v Opatijo, Volosko in morda tudi čez lko v Lovran. — (Preradovićev spomenik v Zagrebu.) Intendant zagrebškega gledališča dr. St. pl. M i -let i d, ki je na svoje stroške dal postaviti spomenik Prerado viče v i u ga poklonil mestu, izrekel je Željo, da se ta spomenik odkrije še pred koncem letošnje gledališke sezone. Zato se bode začelo koj po Veliki noči s potrebnimi deli, da se zgotove nasadi okolu že postavljenega spomenika za kemiškim laboratorijem. Spomenik se bode potem takoj odkril, vender še ni določen dan. — (Razpisane službe.) Mesto revidenta v IX., eventuvelno oficijala v X,, eventuvelno asistenta v XI. čin. razredu s sistemizovanimi do- hodki pri računarskem oddelku kranjskega finančnega ravnateljstva. Zahteva se posebno š« znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje v 4 tednih fin. ravnateljstvu v Ljubljani. — Mesto uradnega sloge pri okr. sodišču pri Sv. Hemi (Gctzk) na Koroškem, eventuvelno pri kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do dne 7. maja predsedstvu dež. sodišča v Celovcu. * (Vse zna.) Kakor je bilo že povedano, zna sedanji nemški cesar Viljelra vse. On je sam svoj kancelar, je vojskovodja, za zdaj pač le v mirnem času, poveljuje kot admiral nemški mornarici, ve za vsako stvar odgovor, rešuje socijalistična in agrarna vprašanja, poleg tega je umetnostni kritik par excellence, dramaturg, pesnik, komponist itd. Zdaj je šel tudi mej pisatelje. Kakor se namreč poroča iz Berolina, piše vojnoznanstveno delo, ki bode izšlo na dan obletnice bitke pri Sedanu, to je 2. septembra. Delo bode imelo tudi ilustracije. * (Njemu !) V Berolinu je nekdo na pošto dal pismo s kratkim naslovom „Njemu!" Pošta je poslala to pismo v Kriedrichsruhe knezu Bismarcku in pokazalo se je, da je bilo res njemu namenjeno. * (Ljubimka z revolverjem) Ko je flel včeraj sluga avstrijsko-ogerske banke na Dunaju, Miletič, v svojo pisarno, napadla ga je neka Marija Branović in ustrelila nanj z revolverjem ter ga nevarno ranila. Miletič in Branović sta bila še doma na Hrvatskem dobro znana, ker pa je Miletič. preselivši se na Dunaj, pozabil svojo ljubimko, šla je za njim in njegovo nezvestobo kaznovala z revolverjem. * (Nesreča na pokopališču.) Ko sta te dni na pokopališču Pere Lachaise. v Parizu roarkeza de Chanaleilles in njena hči markeza de Marcieu v kapelici nad rodbinsko rakvijo molili, so se. udrla tla kapelice in sta padli obe (J metrov globoko v rakev. Ko so ju izvlekli, je bila stara Soletna mati mrtva, hči pa si je zlomila nogo in se težko poškodovala. * (Izredna starost.) V Carigradu je te dni umrl neki Turek Mevlnd Kfendi, ki je dosegel visoko starost 185 let. * (Zima na islandskem otoku) je bila letos izredno topla. V februvarju in marcu je bilo vreme že prav spomladansko in še le 22. marca je začelo snežiti, sicer pa se je. sneg videl le v gorah. Z\ kmete je bila zima prav ugodna, ker živine ni bilo treba imeti v hlevih. * (Največje gledališče sveta) se gradi zdaj v Novem Jorktl. Zove so „(Uimpia-theater". Prostora bode v njem za 1O0O0 osob. Lož hode 3(J0, vsaka za 12 osob. Velikanska zgradba bode v jednem letu gotova I_.__I \r---- Slovenci Aružbe -K- in Slovenke! ne zabite sv. Cirila in Metoda l .-J 1 1 Darila.: Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Ug. Ve-ko3lav Jenko in Oton Bajer v Ljubljani vsak 10 kron, skupaj 20 kron za Velikovško šolo. — Ž< vela rodoljubna darovalca in uju nasledniki ! Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala slavna posojilnica v Kadovljici 20 gld. BrzojSLT7-l5:e. Trst 11. aprila. Poreški škof Flapp je izdal pastirski list, s katerim prepoveduje duhovnikom agitovati pri predstojećih deželno-zborskih volitvah. Tukajšnji listi napadajo dra. Luegerja, ker je mudeč se v Trstu pri krstu parnika „Habsburg" obljubil slovenskim poslancem, podpirati slovenska prizadevanja. Gradec 11. aprila. Danes je odpotovala nemško štajerska deputacija k knezu Bismarcku. Deputacija se je odpeljala s posebnim vlakom. Bisinarck jo vzprejrae v nedeljo. Budimpeštu 11. aprila. Pri včerajšnji volitvi v Topotati je bil voljen Fran Kossuth državnim poslancem. Dobil je 1103 glasov, njegov proti kandidat drž. tajnik Vdros pa 963. Zemun 11. aprila. jMesto je preplavljeno, vsa okolica je pod vodo. Iz vasi Pezauija se je na tisoče ljudij v Čolnih rešilo na srbski breg; hiše se podirajo, mnogo ljudij in živine se je potopilo. Skoda je velikanska. Beligrad 11. aprila. Liberalna stranka je po daljših posvetovanjih iu pogajanj h z radikalci sklenila, da se volitev v skupščino sploh ne udeleži Bruselj 11. aprila. Senat je odobril v poslanski zbornici vzprejeti načrt občinskega volilnega reda. Razburjenost mej delavci je tolika, da se je bati velikih izgredov. Iz uradnega Usta. IivrAllne «11 elt»eltutiv-nt> dratbe: Neže Jaran posestvu v Gričicah, cenjeno 1587 gld., dne 16. aprila in Ki. maja v Novem mesto. Matija Jarana posestvo ▼ Seča, cenjeno 30 gld., dne 16. aprila in 16. maja v Noveminestn. Jakob* Levsteka posestvo v Gori, cenjeno 1814 gld., dne Iti. aprila in 18. maja v Ribnici. Luka Kavči Ca posestvo na Črnem vrhu, cenjeno l.r>C7 gld., dne 17. aprila in 17. maja v Idriji. Janeza I.avt ča zemljišče na Hudem vrhu, ponovljeno dne 17. aprila in 17. majH v Loža. Andreja Oblaka posestvo v Topola, cenjeno 1013 ;dd , dne IH. aprila in 18. maja v Cirknici. Antona Žagarja posestva v I§ki vasi, cenjeno 14.729 j:'d., dne SO, aprila v drugič) v Ljubljani. Hjotcrljiie srečke 10. aprila. V Brnu: 77, 82, 81, 34, 10. Umrli so v L j ubijani: It. aprila: Katarina Novak, kuharica, G4 let, Pred Škofijo st. 8. V otroški bolnici: 9. aprila: Rudolf K'imat, krojačt'V sin, 7 mesecev. — MHrija Hndorovič, ciganski otrok, 4 leta. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 10. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742'H 7u»; 740*8 12° C it;o° c 8 o° C si. svz. si. J v«, si. jva megla jasno lasno 0*0) Srednja temperatura 8 7°, za 0*8' pod normalora. D-cLtt-aosDsa, borza dne 1 1. aprila 1895. Skupin državni dolg v notah .... Skupni državni dolu v srebru Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4U 0 . . . . Ogerska zlata renta 4u/0...... Operska kronska renta 4..... Avstro-nperske bančne dolnee . . Kreditne delnice........ London v i sta.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini........., Na prodaj je trgovina s špecerijskim blagom in že-leznino v Lescah št 5 na Gorenjskem. Povpraša naj so pri liati-lu jKcaUaVOJheflffflf-n ▼ JLJultl . atni (4UG —1) 101 gld. 66 kr 101 n 6:> n 123 g 60 tt 101 n 40 n 123 n 80 u »9 n 45 n 1096 b — n 404 n 50 * 122 n 15 59 n 67' 't n 11 » 93 • 9 rt 6a 46 n — ■ 5 9 73 g Trgovskega pomoćnika manufakturne stroke invv F. Šemper v Koprivnici, Hrvatska. Oziralo se bode le na ponudbe, ki so stavljene od mladega izvrstnega prodajalca. Nastop službe takoj. (373—2) V pojasnilo onemu tukajšnjemu konkurentu, ki me po zašli h osebah obrekuje in preti z javnostjo, da je moje pristno bavarsko črno pivo . Lopatar* (Spatenbniu) naravnost od pivovanarja Gabrijela Sedlmaye*ja iBriinerei „zum Spaten") v M.makovem, kateri jedini ga tudi \ari, naročeno in dobljeno bilo, in ne po ovinku iz dunajske zaloge. Vabim torej slavno p. n. občinstvo Bo v bodoče na prlnlnejca* NvdlniHjerJevejcn ,.t.«»i»Ht»rvrček po 12 kr., na Ko«! er|t'Vo pivo, vrček po 141 Ur., kakor tudi na pri*f nn viim. liter p<> 24 in 32 k., stari dolenjec po 40 kr., sladki pr«i"»ekar po 48 kr., refoško, zelenika in teranec po 56 kr., jako fin marsalec po 80 kr. Z vele.-postovanjeni HraiijKka vlitnrua v IJulilJmil v Slonovi h nlloah it. 52. (408—1) Najnovejše! Najnovejše! Ravnokar je izšla skladba: Domu in ljubezni. Besede E. G&ngl-ove. (403—1) V^n imonUi *bor i it tenor fllolo uggdtatttttl -A. riton IsTed-vođ.. Dobiva se pri skladatelju, Knežji dvorec, I. nadstropje, ('ena partituri s 4 glasovi a 60 kr., posamezni glasovi a 5 kr. Kako ponnozevanje je po zakonu zabranjeno. Stavbišče n» Tržit* k I I, nasproti c. kr. gozdnega vrta, mereče 6l9 oral. zaradi lepe leže tudi jako prikladno za gradnjo letovišč z vrtovi, Me |»rotita po «»«*■■ i linli x malih purt*elnli po 500 stirjaskili sežnjev. — Već pove lastnik 14 <» ur ml NfockliaiKvr, Rimska cesta št. 15. (4oi—-i) Solnčnike ~"T"1 ni i ene novosti, v največji fizberi, po nuj ni/.jih cenah priporoča (398—2) i' m L.mikusch • ''•jizdelovalec solnčnikov in dežnikov Ji-J _£i.... v Ljubljani, Glavni trg št. 15. C. kr. llaiDi ravaaieljilfi mtr. drl, zelenic. Izvod iz voznega reda rrul?ga,"*r-xi*»p«. od. X. olctoTor«. 1884 »»•topno om»njeni prihajal i| In odhajalnl oul oanaoanl ao i *r»đnj*uvrapa/t*m ivum. Bradnjaavropakl iu j« k rajnemu cara v lijak« IjMl ca S minut: n»pre|. Odhod li Idabljane (ju*, kol.) O* 19. uri 4% »»»*»». po nori oiehni vlak v Trhli, Pontabel, Holjr«, O«. iovoo, ITranaauffriuU, Ijjubno, t«i Belathal v Auinco, ŽsahI, tirana* dan, Nuliin^-raa, Laaud-GMtain, Zeli na Jeaaru, Mt*>r, Lino, Buiialnvloa, PIhoiiJ, Marijina vara, K| leohla, A.u*& •eeaj, /alla na tocaru, LenJ-Oattoina, Ljuhuega, O^lrtvoa, Beljaka* Pranaanafeet« Trhliea Oh M uri t& min. riulruj metani vlak ia Kouevja, Novega, meata. Ob ti. uri ili "-..i., tlitjmlutine oeobnl vlak a lluna)* vih Amatui.au, Llpaija, Pra»ce, Kranvorih varov, Karlovih VArov, KMra, Manimlii varov, Plauja, Hiidejevio, Solnouradu, Linaa, Stoyra, fariaa, Uenovfi, C.nliH, Brxi(nice, Inoinuila, /.pila na Jaaeru, Tiei.il-Oaateiua, bjabnotia, Colovoa, Iiienaa, Ptmiabla, Trblia. Oh 3t. uri 3'4 min. %H>pfAudnt motani vlak ia Kočevja, Novega, m-. ta Ob 4. uri 4S min. popoiutln« eeobni vlak a Dunaja, Itjuhaega, Sol»i:>.\i* rtoljuka, Colovoa, Pranaenafeeto, Pontabla, Trblia. Ob U. uri V.? tn.n. mveerrr metani vlak ia Kočevja, Novega Me*U. V. uri i) I min. «r«vr mclmi vlak a Dunaja proko Atnitettena U i.jiihiiofc-a, HaLJaka, Colovoa, Pnnti.hla, Trblia. Odhod ts Idubljano (dr*., kol.s T. uri )0!t min *)*itrti) v Kamnik. V , OO , finp^Auttn* n „ 6. „ SO , rtfvff „ , Prihod v lajabljano idrž. kol.). 0. uri OO Mlin. i jut raj ia Kamnika ti. , lil - i.ttpttlutln* , „ (5-81) Ce stojite na stališču, da si omislite za Velikonočne praznike zares elegantno in poleg tega ooneno lzprehodno palico. v zvezo s tvrdko (397—B) v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v „Tonhalle". « H O -O lis Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odloono Dajbotjie m i/.ii" zoper (rg»uj«,> po u.llli, bolečine v rokah, uokmIi, v Uriti ter % 4iv*'lli, otrpnete ude Iu kite lt«l. Dobiva se pri (1231-23 11»» Pel u Tnikocxy-Jii lekarnarju v LJubljani. HoAllJt*. ne a obratno pošto. Lekarna Trnk6czy v Gradci Najnovejše klobuke za (365—3) oospede in isoto iz klobučine priporoma z velenpontovanjeni C. J. HAM AN N Glavni trg št. 8. Največja igber. Najboljša kakovost Najnižja cena. Na :/2 Ugodna prilika! Prodaja raznovrstnih rokovic. - Samo nefeolifeo d.n_iJ I Šelenburgove ulice štev. 4. Kokovlcc a.l»V«" %a clAltie. barvasto in črne, h 4 gumbniui............ gld. —'60 llokovico iz janjčje kože, s 4 gumbaini..... „ —80 RokovicH iz kozličeve kože. s 4 gumbtimi .... „ 1*— RokovicA iz kože „Dante".......... „ 1*25 Rokovice flvedBke h G gumbami........ „ 1' — Rokovice gla^e in avedaka s 14 gumbami .... „ 1'75 Rokovice n kožuhov i uo podftite........ „ 1*50 Rokovice za gospode, barvane, z 2 gumbama................ „ —"60 Rokovice iz janjčje kože, črne, z 2 gumbama . . „ — 80 Rokovice iz kozličeve kože, dvojno site..... „ 1*— Holtovlcc za tlccRc. navadne..... , —'50 Rokovica za dečku, podšite.......... » —*70 ToJ»wl4€fc sla^e in liatitor-rol&ovlce „ —'80 Matitor-rokovice I. vrste........ „ l 25 a) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".