Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.h.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenlurt 2, Postfach 124. letnik XII. Celovec, petek, 10. maj 1957 Štev. 19 (784) Dr. Scharf čuvar demokratične republike Izid nedeljskih volitev je brez dvoma Največ j e razočaranje za vse tiste, ki so s svinčnikom v roki z matematično natanč-jJ°stio že pred volitvami izračunali Den-*°vo zmago. To velja predvsem za gosoo-grškega kalkulanta g. zveznega kancler-Ia Raaba, ki pa je tokrat popolnoma na-Pačno kalkuliral, in velja tudi za vse ostale računske strokovnjake, ki so se I°krat tudi pošteno' uračunali. Življenje pač ne da zožiti V abstraktne računske ^niule, marveč se izraža v vsebolj nabavnih oblikah, kot so pogledi na gospo-aarstvo, kulturo, politiko' itd. Prav to dejstvo so potrdile zadnje pre-zjdentske volitve, pri katerih je aVstrij-ljudstvo pokazalo izredno politično belost in demokratično zavest, ko je šlo 24 to, ali naj bo s koncentracijo' vse °®lasti v rokah združene reakcije ponov-110 ogrožena demokracija, ali pa naj bosta 2 izvolitvijo' kandidata delovnega ljudstva ^jamčena politično ravnotežje in nadaljnji ^ mirni demokratični razvoj v državi. ocina ljudstva namreč ni nasedla zlaga-n,ra parolam o »nadstrankarstvu« in o * Nevarnosti za vero«, marveč je dala svoj RIas socialističnemu kandidatu kot ga-r®Ntu svobode, demokracije, miru in na-Ptodka proti pohlepu gospodarjev nasprotnega kandidata po samovladi, ki naj 1 jo podkrepilo še atomsko orožje*. Koroški Slovenci smo lahko ponosni, 4 Pri tej usodni odločitvi nismo odpove-44H- Od prvega dne odločilne' borbe smo S Veliki večini stali z vsem avstrijskim de-°Vnim ljudstvom na strani socialistične-Pa kandidata dr. Scharfa in se v tihem, lfši javnosti morda neopaznem, Vendar Vidnem delu prizadevali za njegovo izvolitev. Lepi uspeh, da je v veliki večini Vojezičnih občin zmagal, v vseh pa poleg še močno napredoval socialistični andidat, je najlepše zadoščenje za vse . evilne marljive naše zaupnike, ki so brez J vitega priznanja tudi tokrat ponovno pkazali svojo globoko demokratično', so-4ustično' in resnično narodno zavest. s ^el° brez dvoma ni bilo lahko, menda nikjer ni tako kakor prav na našem , butlju vključila v volilno borbo' tudi cer-®v'' ki je poleg tega na željo OVP vpregla v svoj voz tudi še Narodni svet koroških Slovencev. Toda tudi zelo močno angažiranje njegovih pristašev, ki so deloma že naprej pijani zmage čestokrat pozabili na forme olike in tudi na svojo narodno čast, ko so se bratili in prepevali z bivšimi nacisti, Denku, ki so se mu V posebni delegaciji še poklonili in mu izročili spomenico!!), ni nič koristilo' niti ni moglo preprečiti, da so zgubili tudi v svojih do-sedaj najmočnejših postojankah, kakor v Selah, v Šmarieti v Rožu in drugod. Svoje postojanke je NskS za silo držal edino le V dVeh treh podjunskih krajih, kjer pa so mu V »pravem trenutku« z vnašanjem zmešnjave priskočili na pomoč poznani »filozofi«, ki se V javnosti, posebno* pa na svojih obiskih, zborovanjih in predavanjih v Jugoslaviji kaj radi imenujejo' »humanistični socialisti« in »resnični komunisti«, se pa ob volitvah in ob drugih priložnostih, kadar gre proti našemu naprednemu gibanju, Vedno spet znajdejo na pozicijah reakcije, V kolikor nisoi na gotovih kongresih, na Zapadu in Vzhodu, sploh njeni oficielni predstavniki. Ob vsem tem pa ni nazadnje Vzrok slabšega odrezanja dr. Scharfa V teh krajih tudi ta, da jih ni obiskal, čeprav bi bil njegov obisk v teh popolnoma kmečkih predelih bolj potreben, kakor V drugih močnih delavskih občinah. Končna pa točna, analiza rezultatov tudi V teh krajih kaže porast glasov za socialističnega kandidata. Čeprav je šlo pri volitvah za najvišjega reprezentanta države in so zato odločali predvsem splošni vidiki državne oblasti in demokracije, je imela Volilna borba na našem ozemlju, kakor smo že pred volitvami zapisali, tudi svoje narodnostno obeležje. Za nas ni moglo biti vseeno, kdo bo na krmilu države varoval ustavo in iz nje izhajajoče pravice — ali predstavnik delovnih ljudi in mednarodne solidarnosti ali predstavnik gospodarskih slojev in šovinistične reakcije. Velik del našega ljudstva je dal tudi s tega stališča svoj glas dr. Scharfu in je zato tokrat popolnoma pravilen komentar o volilnem rezultatu na našem ozemlju, kakor sta ga dala sicer nam nenaklonjena neodvisna lista dunajska »Die Pres-se« in »Kleine Zeitung«: Na dvojezičnem ozemlju je hkrati z vo-litvijo ponovno vzplamtela diskusija o dvojezičnem šolstvu. Slovenska ustna propaganda je spretno uporabila tudi obisk dr. Denka na grobu Abwehrkamp-ferjev na Bistrici. Končni efekt: dr. Scharf je na južnem Koroškem dobro' odrezal; noben poziv klerikalnih Slovencev ni zalegel.« Ta komentar naj bi si neodvisni šovinistični tisk tudi za bodoče zapisal v svojo spominsko knjigo, da ne bo več pisal o večini na južnem Koroškem, ki baje odklanja dvojezično šolstvo in menda ne more živeti brez Abwehr- Zvezni prezident Scharf bo zaprisežen 22. maja Ministrski svet je sklenil, da bo' skupna seja parlamenta in zveznega sveta, na kateri bo' zaprisežen novi zvezni prezident dr. Scharf, sklicana za sredo, dne 22. ma- Pregled prezidentskih volitev ja. Po zaprisegi bo pred parlamentom velika vojaška parada. Izvolitev dr. Adolfa Scharfa za zveznega prezidenta je našla močan odmev v svetu. Iz vseh strani sveta so' prihajale pozdravne brzojavke in čestitke novemu prezidentu. Tudi svetovni tisk je posvetil Scharfovi izvolitvi številne komentarje. Tako piše na primer »New York Times«, da izvolitev dr. Scharfa vpliva »pomirje- kampfertuma, Da je prav obratno prav, potrjuje veliKd večina za socialističnega kandidata vicekanclerja dr. Adolfa Scharfa na dvojezičnem ozemlju. Naj bo v tej zvezi omenjeno še zanimivo dejstvo, da je socialistični kandidat zmagal v vseh zveznih deželah, v katerih žive tudi manjšine, in to na Dunaju, Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, medtem ko je v vseh ostalih deželah dobil več glasov Denk. Koroški Slovenci smo kakor rečeno' nad izvolitvijo' vicekanclerja dr. Scharfa na najvišje mesto V državi odkritosrčno veseli in je to Zveza slovenskih organizacij na Koroškem izrazila tudi v svoji čestitki novoizvoljenemu prezidentu neposredno po objavi njegove zmage. Prepričani smo, da bo na svojem visokem položaju kot čuvar demokratične republike po' Vzoru svojih svetlih prednikov Rennerja in Kor-nerja, to kar je obljubil in kar od njega s polnim zaupanjem pričakuje vse avstrijsko ljudstvo: varuh in garant ustave in iz nje izhajajočih pravic za vsakogar brez razlike narodnosti in prepričanja! ^pno K°ro5ica Sai Ntoja Avstrija ^canska jv ‘I4 Avstrija o pariška ^graška ferska r‘tolska & tovec mesto podeželje — mesto JoSS ~ podež&ljG Vr>,.Yld ob Glini W^sberg 1 9 5 7 1 9 5 6 1 9 1 5 1 valno« in da se osebnosti, kot je Scharf, Scharf Denk SPČ-KPfl dVP-FPfl Komer Gleissner lahko zaupa. »New York Herald Tribune« piše, da dr. Scharf lahko mnogo doprinese ,259.975 2.160.551 Posamezne 2,065.733 2,283.735 zvezne dežele 2,178.631 2,006.322 k naprednemu razvoju svoje dežele, njegovi uspehi v preteklosti pa jamčijo, da bo njegova službena doba uspešna. Francoska »Liberation« pa ugotavlja, da so' se 156.988 117.543 136.720 130.416 146.098 101.315 Avstrijci odločili za politiko, ki je proti 690.717 465.424 659.381 470.032 720.845 414.173 atomskemu orožju. 316.790 348.221 275.107 372.098 273.215 322.681 85.436 81.455 79.393 96.435 80.370 82.639 čestitke ZS0 novemu prezidentu 433.486 469.626 403.105 487.918 439.150 466.975 43.645 75.645 33.760 83.091 35.225 64.810 88.204 109.915 73.561 118.181 79.045 91.362 Zveza slovenskih organizacij na Koto- 351.329 333.276 326.087 361.023 321.799 321.762 škem je takoj po uradni objavi izvolitve 93.380 159.446 78.619 Koroški okraji 174.541 92.950 138.588 dr. Scharfa naslovila na novega zveznega prezidenta naslednje čestitke: Z vsemi naprednimi Avstrijci se veselimo tudi mi nad Vašo izvolitvijo in Vam, 12.343 7.654 10.994 8.293 11.698 5.771 spoštovani gospod zvezni prezident, izra- 25.451 13.495 22.367 15.307 23.193 11.471 žarno odkritosrčne čestitke. 22.726 19.020 19.373 21.238 21.528 13.838 Ze naslednjega dne se je zvezni preži- 22.868 16.491 19.980 18.343 21.725 14.799 5.225 6.466 4.325 7.061 5.027 5.899 dent dr. Scharf zahvalil ZSO: 19.977 18.213 16.950 19.982 18.041 16.186 Za prijazne čestitke k moji izvolitvi se 19.601 14.424 17.309 16.271 19.153 12.670 najlepše zahvaljujem. 12.369 9.311 10.980 10.128 11.056 9.144 S spoštovanjem 16.388 12.469 14.422 13.793 14.677 11.537 Scharf 1. r. Beograjska „Politika” primerja »Avstrijski Slovenci in Hrvati se borijo za svoje osnovne pravice, za pravice, ki so jim zajamčene z državno pogodbo. Ne gre samo za dvojezičen pouk v mešanih šolah, temveč za bodočnost pouka slovenščine sploh. Slovenci in Hrvati v Avstriji se dejansko borijo za svoj narodni obstoj. Čudno je, da Avstrija, ki soi ji pravice Tirolcev v Italiji tako pri srcu, ne razume borbe koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Vprašanje avstrijske manjšine v Italiji, ugotavlja beograjska »Politika«, po izjavah državnega tajnika avstrijskega zunanjega ministrstva Gschnit-zerja, ni italijansko notranje vprašanje. Avstrijski diplomat je v zvezi s tem omenil tudi pravico do samoodločbe. Avstrijska manjšina v Italiji zahteva torej tudi del politične avtonomije. Kakšna bo borba avstrijskih oblasti za pravice Tirolcev, če se ne uresničijo mnogo bolj skromne zahteve jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji?«, zaključuje »Politika«. Janusovo obličje K nedavnemu predavanju državnega tajnika Gschnitzerja v Velikovcu, o katerem smo poročali v zadnji številki, je tudi „Slovenski poročevalec" objavil pod gornjim naslovom komentar, v katerem je rečeno: Če bi bile razlage g. univ. prof. dr. Gschnitzerja, avstrijskega drž. sekretarja za manjšine, le naključje, potem bi o njih ne pisali. Ker pa soi izraz dejavnosti določenih avstrijskih krogov in ker je omenjeni gospod še član avstrijske vlade, jih moramo zabeležiti kot primer donečih besed, polnih nasprotij. V svojem predavanju »o samoodločbi narodov in povezanosti le-te z. razvojem v evropskem prostoru« okrajni velikovški skupini Avstrijske učiteljske zveze (organizacije v okviru Avstrijske ljudske stranke), jeg. Gschnit-zer povedal, da so na Koroškem, že izvršili »samoodločbo1« pod mednarodno kontrolo; to isto velja tudi za Gradiščansko. Nadalje, da so podlaga manjšinski zaščiti v Avstriji določila državne pogodbe; je pa bistvena razlika med Južnim Ti-rolom, Koroško in Gradiščem, kjer manjšini nista strnjeni. Avstrijci so pripravljeni na pravično zaščito doma, ker jo sami zahtevajo' za svoje ljudi v Italiji, vendar pa je treba na Koroškem preiskati še vprašanje »der Windischen«, kajti če bi prišteli tako imenovane vindišarje k Slovencem, bi to nasprotovalo sami ideji manjšinske zaščite. Le kratko: o samoodločbi pod mednarodno kontrolo (plebiscitu iz 1920) smo napisali z obeh strani že kupe razprav in tako poznamo dvoje različnih stališč. Čudimo se, da univerzitetni profesor in prav tako politik ne upošteva nasprotnega mnenja, kajti to zahtevata tako znanstvenost kakor tudi državniška strpnost. Razlike med tirolsko manjšino v Italiji in jugoslovanskimi manjšinami v Avstriji so mnoge in bistvene, toda izhodišče tu in tam je lahko le eno-, in to je, da so vse določbe in sporazumi namenjeni v svojem bistvu za zaščito človečanskih pravic, torej za ohranitev manjšine, etnične skupnosti; niso pa predvidene kot orožje raznarodovanja in uničevanja, ne glede na okvire, kako so jih izoblikovali in izrazili v mednarodnih pogodbah prizadeti podpisniki. Tega pa g. prof. in drž. manjšinski sekretar za Južno Tirolsko ni omenil. Kolikor pa so danes na Koroškem ger-manizacijski otoki: trgi, mesteca, bi lahko segli po premnogih avstrijskih, jugoslovanskih in drugih evropskih avtorjih, ki so se združili v mnenjih O' nasilni germanizaciji. Nasilje naj bo po logiki gosp. Gschnitzerja podlaga za samoodločbo! Najbolj določno' pa se je nadalje izrazil še glede vindišarstva, ki ga prav tako odklanjajo spoznanja znanstvenikov in državnikov na obeh straneh meja sosednih držav; tudi v formulacijah člena 7 lahko beremo le o Slovencih na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatih na Gradiščanskem. Dvojnost meril, namenov in neposrednih prizadevanj je torej zelo odkrita. Janusovo obličje take razlage človečanskih pravic, uporabe znanosti ni novo — ne pri sosedih, ne v zgodovini sploh. Le časov, ki so bili, ni več. Bivanje v velikih cesar-sko-kraljevih palačah mogoče zavaja današnje ljudi, da ne morejo pogledati stvarnosti v oči, toda kljub taki miselnosti velja: srečujemo se na srednjeevropskem ozemlju. Prepričani smo, da bodo naši sosedje slej ko prej opazili vsaj geografski položaj, od tu najbrž zahteva po- tolikokrat naglas, svečano izrečenem dobrem sosedstvu. Janusova dvoličnost v razlagi mednarodnih obveznosti nedvomno ne koristi dobremu sosedstvu, še manj zaupanju, s katerim naj manjšine postanejo most prijateljstva sosednih narodov in držav. d-d. Tako je glasovalo naše ozemlje Poleg volilnih rezultatov v celotni Avstriji, v posameznih zveznih deželah in v koroških okrajih, ki jih objavljamo na prvi strani, bodo naše bralce zanimali zlasti tudi rezultati na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju Koroške, ki je uradno označeno: z uredbo o dvojezičnem šolstvu. To ozemlje je dalo socialističnemu kandidatu posebno izrazito večino. Dočim je razmerje glasov za dr. Scharfa in prof. Denka V celi državi 51,1 °/o : 48,9 °/o, na vsem Koroškem pa 57,2 % : 42,8 °/o, je na našem ozemlju glasovalo za dr. Scharfa 61,4 °/o, za kandidata združene DVP in FPD pa samo 38,6 % volivcev. Iz primerjave številk v razpredelnici, v kateri zaradi lažjega pregleda navajamo v srednji rubriki po eni strani skupno število glasov, oddanih pri lanskih državnozborskih volitvah za SPO in KPO, po drugi strani pa skupno število glasov, od- danih za DVP in FPD, je razvidna, da je dobil dr. Scharf v vseh 62 občinah našega ozemlja več glasov, kakor pri lanskih državnozborskih volitvah SPO in KPO skupaj, za prof. Denka pa je bilo skoiro v Vseh teh občinah oddanih manj glasov, kakor sta jih imeli lani DVP in FPD skupaj, čeprav je za njunega skupnega kandidata po naročilu celovškega ordinariata delalo propagando tudi nekaj slovenskih duhovnikov ter vodstvo' klerikalnega Narodnega sveta koroških Slovencev in uredništvo Tednika-Kronike. Razumljivo je, da so v vodstvih DVP, bivših nacistov in NskS hudo razočarani spričo velikega poraza, ki so ga doživeli V nedeljo. Delovno ljudstvo naših krajev pa je lahko ponosno, da je v tako častni meri (38.420 glasov za dr. Scharfa in samo 24.176 glasov za prof. Denka) podprlo napredno stvar demokracije, svobode in mirnega razvoja naše države. 19 5 7 19 5 6 19 5 1 Scharf Denk spd-KPd dvp-FPd Komer Gleissner Bekštanj 2005 1081 1735 1253 1750 1021 Bela 995 388 916 387 916 356 Bilčovs 242 224 232 226 253 177 Bistrica pri Pliberku 679 368 575 449 635 329 Bistrica na Zilji 168 198 149 196 154 199 Bistrica v Rožu 710 398 652 440 756 294 Blače 130 179 91 • 213 120 162 Blato 353 399 307 405 308 404 Borovlje 2371 1096 2153 1147 2273 1012 Brdo 473 322 413 356 424 376 Djekše 365 277 322 325 312 345 Dobrla ves 1492 971 1376 1015 1292 963 Galicija 511 326 425 409 435 336 Globasnica 322 409 261 418 329 356 Goriče 218 112 180 139 197 139 Grabštajn 670 459 579 584 605 463 Grebinj 644 818 568 895 586 743 Hodiše 446 250 399 238 453 216 Kostanje 297 244 267 295 349 159 Kotmara ves 659 346 574 392 571 345 Ledine e 431 287 397 321 397 249 Libeliče: 244 264 231 307 209 295 Libuče 443 226 420 249 342 281 Lipa 564 241 467 290 483 226 Loga ves 803 353 666 410 735 275 Marija na. Zilji 754 398 692 425 745 372 Medborovnica 423 195 391 221 381 183 Medgorje 309 169 280 181 309 185 Otmanje 213 137 167 187 197 156 Otok 317 327 284 350 378 347 Pliberk 302 378 241 380 261 355 Podklošter 2618 1007 2407 1099 2311 862 Pokrče 571 349 509 383 488 350 Radiše 109 165 84 165 120 147 Rožek 210 147 179 185 181 150 Ruda 509 308 426 360 443 300 Sele 334 178 263 221 369 102 Slovenji Plajberk 170 114 162 113 179 116 Smerče 769 512 677 566 718 489 Straja ves 316 221 291 241 349 229 Svetna ves 312 190 276 227 293 168 Skocijan 931 681 803 740 814 684 Škofiče 642 261 526 304 520 264 Šmarjeta v Rožu 336 305 273 356 319 295 Štefan na Zilji 551 358 498 396 466 414 Št. Jakob v Rožu 1636 739 1421 870 1420 725 Št. Peter na Vašinjah 496 273 441 294 417 252 Št. Tomaž 478 333 449 359 441 350 Teholca 686 314 616 337 627 318 Tinje 205 152 154 196 151 171 Trdnja, ves 302 176 278 189 258 134 Važenberk 808 646 686 713 701 636 Velikovec 1022 1021 948 1073 950 870 Vemberk 1081 548 898 713 944 478 Vetrinj 1220 567 1113 654 1086 497 Vovbre 436 363 088 404 398 385 Vrba 613 788 482 884 710 804 Zgornja Vesca 144 122 130 134 136 91 Železna Kapla 597 277 537 306 578 260 Žihpolje 258 318 208 333 214 356 Zitara ves 697 398 680 413 636 398 Žrelc 705 416 589 505 596 342 Žvabek 105 89 104 101 110 100 Bonn. — Zvezni zbor je sprejel spremembe zakona »o: zaščiti zvezne vojske«. Zaporna kazen je določena za. vsakogar, ki nagovarja, ljudi, naj za,puste čete, ali zbirajo: in širijo Vesti, ki lahko ovirajo dejavnost zvezne vojske. Novi zakon je naletel na ostro reakcijo' pri opozicijski Socialnodemokratski stranki in Svobodni demokratski stranki, ki vidita V njem poskus vlade, da, bi omejila svobodo tiska. Washington. — V mornariški bolnišnici v Betesdi je prejšnji teden umrl republikanski senator McCarthy, ki je bil bolan na jetrih. V senatu je zastopal državo: Visconsin. McCarthy si je pridobil zelo dvomljiv sloves s proslu-lim zasledovanjem ljudi. Tokio. — Japonsko vojno- letalstvo ima sedaj 499 letal. Doi marca, prihodnjega leta se bo: število Vojnega letalstva povečala na 640, do1 leta 1960 pa nameravajo japonsko Vojno letalstvo povečati že na 1300 letal. Moskva. — Predsednik vlade Bulga-nin je sprejel skupino ameriških novinark. V razgovoru z njimi je dejal, da imata SZ in ZDA različen način življenja in različne probleme, »toda, če se nam bo posrečilo doseči boljše medsebojne odnose in sporazumevanje, bomo lahko gradili boljši svet«. Bulganin je nadalje opozoril na možnosti gospodarskega in kulturnega sodelovanja, kakor tudi izmenjave turistov, kar bi prispevalo k boljšemu seznanjanju narodov obeh dežel. Budimpešta. — Po objavljenih podatkih so' V Budimpešti naložili več kot 400 milijonov forintov v sklad za obnovo med oktobrskimi dogodki porušenih in razdejanih poslopij. Doslej so izmed 15.000 stanovanj, kolikor jih je bilo, razdejanih ali poškodovanih, popravili malone 13.000. Damask. — Po' poročilih radia iz Damaska. bodo začela po vsej Jordaniji poslovati Vojaška sodišča, ki so jih zadnji čas ustanovili po dekretu kralja Huseina. Prednje bodo postavili okrog 100 ljudi. V Jordaniji pa še nadalje aretirajo nasprotnike sedanjega režima. New Delhi. — Tu jei bil sklenjen sporazum O' priseljevanju indijskih državljanov v Kanado. Na podlagi tega sporazuma bo v prihodnjih letih znatno naraslo: število: Indijcev, ki se bodo- lahko naselili v Kanadi. London. — Eden izmed vodilnih mož britanskih laburistov, Bevan, je izjavil' da mora imeti na Bližnjem vzhodu vodilno vlogo politika OZN, ne pa politika ZDA. Dejal je tudi, da želita Velik3 Britanija: in Zahod izrabiti zase nedavno pobudo Sovjetske zveze za skupno reševanje vprašanj Bližnjega vzhoda- Pariz. — V Franciji so podražili bencin za 3 %>. To je že četrta podražitev po izbruhu sueške krize, to je po napadu na Egipt. Zdaj dobiva nad 5 mijj' jonov lastnikov avtomobilov v Franci)1 bencin, samo v omejenih količinah in za 35 % draže, kot pred sueško- intet venci j o. Ženeva. — Evropska gospodarska komisija je razpravljala o evropski trgovini. Poročilo: sekretariata pravi, da sC trgovina med Vzhodom, in Zahoden1 zboljšuje, čeprav še ni dosegla pre vojne ravni. Tako je Zahodna EVrop3 uvozila lani iz Vzhodne Evrope za m* lijardo in 600 milijonov dolarjev r3Z nega blaga, v obratni smeri, pa je s za 300 milijonov dolarjev blaga. Strassburg. — Zahodnonemški rrun ster za transport je v' Strassburgu i*) vil, da bodo do leta 1960 elektrificira 65 °/o glavnih evropskih železnišk' prog. Poročilo o delu. evropske: kom renče ministrov za transport, predlo no evropski posvetovalni skupščini aiu nja, da čez dve leti na Nizozemske ne bo Več nobene parne lokomotive" New York. — Senat države TexaS i izglasoval zakon o: ohranitvi rasne-gragacije v vseh šolah v deželi. Dva sC' raZ' natorja, ki sta nasprotnika, rasnega likovanja, sta govorila polnih 36 ur, ^ bi onemogočila izglasovanje tega kona. Obiskali bomo gradiščanske Hrvate Čeprav živimo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati pod podobnimi pogoji in CePrav smo si sorodni po rodu in jeziku, nami pravzaprav vsa desetletja ni bi- 0 tesnejše povezanosti. Živeli smo vsak 2386 na svoji zemlji, zelo- pomanjkljivo ^Poznani z življenjem in usodo- bratov v dfugi pokrajini naše skupne domovine, ki nam je bila tako enim kot drugim žal prepogosto- nastrojena mačehovsko trdo-. Sele skupna borba za naše narodnostne Pravice, kakor nam jih jamči člen 7 Držav-P0 pogodbe, nas je privedla bliže: sorod-stvu po krvi in življenjskih pogojih se je Pridružila še enakost borbe za iste cilje, Proti enakim nasprotnikom in podobnim težavam. Temu razvoju medsebojne povednosti naj bi služilo tudi srečanje ko-ro-.•h Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, 1 J® predvideno^ za jutri in za nedeljo. Slovenska prosvetna zveza se je nam- ** s Hrvatskim kulturnim društvom na Gradiščanskem odnosno na Dunaju spora-znrnela za skupno kulturno manifestacijo, 'J katere okviru bo1 prva skupna priredi-ev jutri zvečer na Dunaju, v nedeljo popoldne pa v Velikem Borištofu na Gradiš-anskem, enem najbolj pomembnih kultur-središč gradiščanskih Hrvatov. Na teh Prireditvah bodo sodelovali od strani ko-|°ških Slovencev: plesna skupina SPD »Zi-* >z Zahomca, ki bo v narodnih nošah Predvajala ziljski Visoki rej, ter moška 'P mešana zbora SPD »Gorjanci« iz Kot-Prare vesi in SPD »Bilka« iz Bilčovsa, ki . ° Pod vodstvom centralnega pevovod- SPZ Pavla Kern,jaka izvajali koroške Parodne pesmi; od strani gradiščanskih rvatov pa: moški zbor in plesna skupi-Pa iz Velikega Borištofa ter tamburaški P°r in plesna skupina iz Dolnje Pulje, 1 Po d O' prav' tako nastopili v svojih na-rPdnih nošah in predvajali svoje narodne P ese in p,esini. Kakor smo zvedeli, so prireditelji — Mednarodne razstave v Ljubljani Letošnje leto bo v Ljubljani nekaj zalivih mednarodhih razstav. V Moderni galeriji bo v razmeroma kratkem času Razstava italijanske grafike. Italijani so , Ljubljani že razstavljali predlanskim, 0 je bila I. mednarodna grafična razsta-a. Italijani so bili zastopani le z majhnim 0ro'm, ki ni mogel pokazati razvoja te Hrvatsko kulturno društvo na Dunaju in na Gradiščanskem. — povabili na dunajsko prireditev tudi prosvetnega ministra dr. Drimmla in predstavnike držav-pod-pisnic avstrijske Državne' pogodbe ter držav, ki so pristopile k pogodbi, na prireditev v Velikem Borištofu pa članei gradiščanske deželne vlade in predstavnike kulturnega referata Gradiščanske'. To prvo srečanje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pa bo — ker se bodo skupne kulturne manifestacije udeležili tudi dunajski Cehi — hkrati srečanje vseh slovanskih skupin V Avstriji. Vsekakor bo' to pomemben dogodek in se zanj, zlasti za pevske točke, zanima tudi dunajski radio, medtem ko namerava te- levizija posneti del prireditve za posebno »Hrvatsko' uro«. Še eno željo imamo pred gostovanjem na Gradiščanskem: Naj bi ta prvi obisk koroških Slovencev med gradiščanskimi Hrvati pomenil uspešen začetek čim tesnejšega sodelovanja na kulturnem področju med dvema bratskima narodnostnima skupinama, s tem pa tudi skupnega prizadevanja za uresničitev člena 7 Državne pogodbe, ki zagotavlja tako' nam kakor njim nemoten razvoj narodnostnih teženj in popolno enakopravnost z vsemi ostalimi državljani naše skupne domovine. »Naš Tajednik«, glasilo gradiščanskih HrVatoV, je pred gostovanjem objavil na uvodnem mestu naslednji J Pozdrav Slovencem na Gradiščanskem! Koroški Slovenci sc izrazili željo, da bi radi obiskali svoje brate na Dunaju, ob tej priložnosti pa bi prišli tudi k nam Hrvatom na Gradiščanskem. Hrvatsko' kulturno' društvo se je rado odzvalo- tej želji in je s svoje strani po?-skrbelo, da lahko nastopi skupina koroških Slovencev skupno- z našimi skupinami v enem našem znamenitem kraju — v Velikem Borištofu, ki ga štejemo' med naša najpomembnejša kulturna središča. Nedvomno je, da ima ta prvi obisk koroške slovenske skupine na Gradiščanskem razen kulturnega in folklorističnega pomena tudi še posebno noto. Nas Hrvate na Gradiščanskem in Slovence na Koroškem ne vežeta samo kri in jezik, marveč od leta 1921 tudi ista usoda. Mi kakor oni smo avstrijska narodna manjšina, oboji živimo v obmejnih pokrajinah. Mi kakor tudi oni se borimo za naše narodne pravice. Njihova usoda je tudi naša, naša pa je njihova: z vseh strani nas ogroža raznarodovanje, nasilno ali manj nasilno, ki ga poznamo pod imenom asimilacija. Vse to nas zbližuje še bolj kakor navadne prijatelje. Iz vsega tega je jasno, da se prvega obiska naših slovenskih bratov pri nas na Gradiščanskem posebno radujemo in veselimo. Prepričani smo, da se bodo počutili pri nas kakor svoji med svojimi. Ob tej priložnosti bi hoteli še podčrtati, da so nam Hrvatom na Gradiščanskem Slovenci poznani ne samo kot rodni bratje, marveč še bliže, to je tudi v kulturnem pogledu. Po naših vaseh, da omenimo samo eno-, se prepeva cela vrsta, krasnih slovenskih narodnih pesmi, ki so se pri nas tako udomačile, da jih že smatramo za svoje. To je po eni strani dokaz za to, kako globok odziv najde slovenska narodna pesem v duši vsakogar, ki ljubi petje, po drugi strani pa je tudi dokaz za to, kako blizu so si srca drugo< drugemu. Prepričani smo, da bo tudi ta obisk obogatil pestrost naše narodne pesmi, ker bomo gotovo slišali eno' ali več krasnih pesmi, ki bodo za vedno ostale med nami. Dobrodošli koroški Slovenci pri Hrvatih na Gradiščanskem 1 Manjšine na Kitajskem Okrog 60 narodnih manjšin s 35 milijoni članov Vrste. umetnosti v Italiji. .L-uIcvški muzej pripravlja obojestran-0 zamenjavo: v Ljubljani bo razstava “tetnika dr. Wernerja Berga, v Celovcu A1 k°' razstavljal slovenski umetnik. A. G- Kos. . Jakopičevem paviljonu v Ljubljani j 'Pravljajo zanimivo razstavo slovitega ^aucoskega. slikarja Osipa Zadkyna. Tej tavi bo sledila specialna razstava ita-lanske keramike. Današnja Kitajska je e-na, izmed redkih držav, če ne edina dežela, ki v njej lahko najdemo vse stopnje družbenega in gospodarskega razvoja. Zato- je povsem razumljivo', da se nekatera področja obširne dežele nahajajo še v veliki zaostalosti, kar pomeni ogromne težave pri razvoju države. Prav tako pa. se Kitajska ponaša tudi z nenavadno velikim številom narodnih manjšin, katerih živi na Kitajskem ozemlju okoli 60, štejejo pa skupno' kakih 35 milijonov prebivalcev. Prav te skupine pa predstavljajo tudi največji problem pri odpravljanju sedanjih razlik v družbenih odnosih in jim mora država posvečati posebno pažnjo, da bo v teku časa popravila krivice, ki so jih narodnim manjšinam prizadejali prejšnji režimi. V pokrajini Juan, kjer živi 6 milijonov ljudi, imajo 23 narodnih manjšin na najrazličnejših stopnjah družbenega razvoja. Narodne manjšine Kava, Lisu in Čimpo-, ki živijo v južnem delu dežele blizu burmanske meje in štejejo okoli 600.000 ljudi, so' še vedno- na stopnji praskupnosti. Sužnjeposestniški red imajo- pripadniki ljudstva Ji, v fevdalnem sistemu pa živijo lir. mirt zvvitter Ju*na Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu) tedanje Avstrije na Južno- Tirolsko Ir o govorimo' o avstrijskem gledanju na str aSanje nemške manjšine v Južni Tiro-1-a ' hočemo' razlikovati med zadržanjem v ,'jske javnosti, ki prihaja do izraza ja asoP'isju, zborovanjih in člankih ter iz-a” zasebnikov in raznih društev ter ga obravnavali in ocenili na drugem u- Danes nas zanima stališče uradne ji a 'k® *n njenih predstavnikov v Avstri-glG ° Us°de manjšine v Južni Tirolski. To Lip an^e j° biloi od samega nastanka p-ro-a 3 s postavitvijo' mejnikov na Bren-vSp P° prvi svetovni vojni skoraj poni odvisno od splošne- politike med Du-Lfito11 Kirnom.. Najbolj odločno in od- rW sOi se zavzemali Avstrijci za svoje v0j onstran nove- meje še v prvih po-^ letih, ko je vladala v Avstriji de-itf^j^1'ono izvoljena vlada, v kateri so važno- vlogo' social-demokrati. Ko V]ari Politiki prve republike- odločilno pre-1 skrajno konservativni elementi, je ske gledanje na vprašanje Južne Tirol-^^Pustalo zgolj objekt zunanjepolitične r bnosti in notranjepolitičnih špekula- cij: Treba, je bilo- obzirnosti do1 rimske vlade, ki je bila v dobi »trikotnika Rim, — Dunaj — Budimpešta« glavni steber avstrijske zunanjepolitične koncepcije. Ko- je nato klero-fašizem v Avstriji popolnoma pohodil demokracijo in se opiral prav tako samo še na bajonete in koncentracijska taborišča, je imel Mussolini ključ docela v rokah: Kot garant avstrijske samostojnosti pred, vstajajočim nacizmom Nemčije je na Dunaju lahko zahteval krotko-st v nacionalnih vprašanjih Južne Tirolske; saj bi naglašanje končno lahko-pomenilo vodo na mlin nacizma v Avstriji — tako je argumentiral Rim. V ostalem je že sam notranji ustroj klerc-fašizma narekoval obzirnost do sorodnega režima v katoliški Italiji. To zadržanje je tudi povsem prijalo vatikanski politiki: Klero-fašistična Avstrija, katere glavni zaščitnik je bil Vatikan, je bila zavarovana, ris-kantno zavzemanje za katoliške nemške Tirolce proti »očetnjavi katoličanstva« Italiji pa je lahko izostalo. Italijanski in avstrijski fašizem sta se znašla o-b najbolj občutljivi sporni točki »višjih vidikov«! Kako sta se po- priključitvi Avstrije k Nemčiji poigravala »mačko in miš« ob vprašanju Južne Tirolske italijanski fašizem in nemški nacizem, smo že zgoraj na drugem mestu osvetlili. Tam smo razpravljali tudi o- zahtevah in korakih Avstrije zaradi Južne Tirolske po- razpadu Nemčije in o-b mirovnih pogajanjih z Italijo v Parizu. Po sklenitvi Pariškega sporazuma dne 5. septembra 1946 lahko ugotovimo tri obdobja, v katerih se je presoja novega položaja. Južnih Tirolcev po- Avstriji močno-razlikovala: V prvem času je avstrijska politika ureditev manjšinskega vprašanja s pomočjo dogovora De Gasperi — dr. Gruber slavila kot uspeh, ki ga je bil za svoje rojake dosegel zunanji minister, sam Tirolec. Sporazum so splošno označevali kot pomemben doprinos za do-sego evropske vzajemnosti. Vladajoča konservativna OVP s© je še posebej sklicevala nanj kot na sad sodelovanja, med strankama istega svetovnega nazora in načel v politiki. Obstoj in razvoj manjšine v bodočnosti se je smatral izven dvoma. Novo obdobje prične s prevzemom zunanjega ministrstva po ing. Figlu novembra 1953, kateremu se je umaknil podpisnik Pariškega sporazuma dr. Karl Gruber, ki je odšel za avstrijskega poslanika v Washing-to-n. V bistvu pomeni dobo obzirnega molka: Preneha hvalisanje Sporazuma in uspehov njegove izvedbe za Južno Ti- NOVE KNJIGE JAZ, KLAVDIJ. — Angleški pisatelj Robert Graves nas v tem romanu seznanja z razmerami v starem Rimu, ko so- mu vladali cesarji Avgust, Tiberij in Kaligula. Delo, ki ostane bralcu v nepozabnem spominu, je izšlo pri Cankarjevi založbi. MIŠKOLIN. — Ze V času pred drugo svetovno- vo-jno- je bila ena izmed najbolj prikupnih domačih mladinskih povesti povest priznanega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča »Miško-lin«. Zato je posebno razveseljivo', da jo- je mariborska založba »Obzorja« izdala v novi nakladi. Živahne- ilustracije ji je oskrbel akademski slikar France Podrekar, opremil pa, jo je Janez Vidic. ROBINZONKA. — Pri Mladinski knjigi je izšlo zanimivo' delo popularne češke pisateljice Marije Majerove »Robinzon-ka«, povest mlade deklice iz naših dni, ki jo obdaja vsakdanje življenje z vsemi prijetnimi in neprijetnimi dogodbami. Ker ji je mati umrla na porodu, mora po- nekaj razredih gimnazije pustiti šolo in se posvetiti domačemu gospodinjstvu; postavljena je v vsakdanje dni, polne drobnega dela in neprestano- živih skrbi, v ozadju pa še vedno žive pisane dogodivščine starega Robinzona. Knjiga pomeni dragocen prispevek na področju vzgojne literature in jo bo z radostjo in s pridom prebiralo vsako- doraščajoče dekle. Navedene knjige kakor tudi vse druge slovenske publikacije lahko naročite pri »Naši knjigi« v Celovcu, Wulfengasse 15. narodnostne skupine Taj, Asi in Mjao. Seveda je temu primerna tudi zavest pripadnikov teh narodnih manjšin. Nekatere narodnostne skupine nimajo lastne pisave, spet druge ne poznajo1 pluga, vprege in podobnih reči. Nekaj plemen žrtvuje živino, kadar je bolan kak družinski član, ponekod pa se je še ohranilo- praznoverje, da se ne sme pričeti pomladna žetev, dokler ne odsekajo1 nekaj človeških glav; ta žrtev naj bi zagotovila obilno žetev. Kitajske oblasti so- pripravile različne prijeme za odpravo te zaostalosti. Na vsej črti skrbijo za gospodarski napredek omenjenih področij; gradijo- ceste, ki bodo- te kraje povezale s tržiščem, k tem preprostim ljudem pošiljajo organizatorje proizvodnje, prosvetne delavce, kmetijske stroje in vprežno' živino-. Vse to prinaša tako imenovano demokratično preobrazbo. Borijo- se predvsem proti najbolj drastičnim primerom zaostalosti, med katere sodita suženjstvo in pravica plemenskega poglavarja do- izrekanja smrtne kazni. Zanimivo pri tem je, da bodo- po- uvedbi teh ukrepov posamezne skupine sprejele v kratkem času socialistične družbene odnose in tako preskočile proces družbenega razvoja, ki bi sicer trajal morda tudi tisoč let. ro-lsko-. Na Dunaju očividno- prevladuje presoja, da je treba iskati rešitve vprašanj v tej zvezi v mirnem sodelovanju, čeprav se vedno- p-ogosteje ogalša kritika, ki zunanjemu ministru očita brezbrižnost in preveliko- popustljivost napram Italiji. Srečanje zunanjega ministra ing. Figla z italijanskim zunanjim ministrom Martinom v poletju 1956 v Južni Tirolski skušajo nacionalistični krogi izrabiti celo kot povod za zahtevo- po odstopu ing. Figla kot zunanjega ministra. Očitno- odtlej prevladajo- v odločanju avstrijskega stališča do Južne Tirolske vedno bolj ekstremni krogi iz vrst nekdanjih nacistov in skra>-ne desnice, ki po podpisu Državne pogodbe in dosegi popolne svobode sploh z vse ■ mi sredstvi stremijo za večjim vplivom na politični razvoj v državi. Sad teh vplivov je bilo bre-z dvoma imenovanje posebnega državnega sekretarja v zunanjem uradu Zveznega kanclerskega urada na Dunaju v osebi dr. Franza Gschnitzer-ja, profesorja prava na univerzi v Innsbrucku, ki pripada omenjeni nacionalistični grupaciji v okviru OVP. S tem imenovanjem prične tretje obdobje avstrijskega presojanja položaja in problemov manjšine v Južni Tirolski, ki traja od julija 1956 vse do danes. (Nadaljevanje sledi) Sprehod na volilno nedeljo Prva majniška nedelja je bil bolj čemeren dan. Za avstrijske državi j ane-votivce pa pomemben datum, ko so z glasovnico v roki v volilnih lokalih soodločali, kateri izmed dveh kandidatov bo v prihodnjih letih naj višji predstavnik republike. Vsak posamezni volivec, ki je vtaknil glasovnico v volilno žaro', je brez razlike poklica, premoženjskih razmer ali socialnih razlik enako soodločal pri končnem rezultatu, ker vsaka glasovnica je predstavljala enako tehten glas. Pomembna in važna razlika je bila v tem, kakšno glasovnico je volivec uporabil in njegova odločitev je bila odvisna od politične zrelosti, uvidevnosti in samostojnega razumskega razmišljanja. Za tega, ki ima te lastnosti, odločitev ni bila problematična. Našli so se sicer nekateri posamezniki, ki so dejali, kaj me volitve brigajo, ali da ne bi šel na volišče, če ne bi bila prav za te volitve volilna obveznost. Toda to so taki, ki precenjujejo sami sebe ali pa se omalovažujejo1, ker pri volitvi je šlo za važno in veliko* zadevo. Poučno je bilo opazovati in proučevati psiho volivcev, ki so bili na poti na volišče, ali so se motali okoli volilnih lokalov in ko so po opravljeni volitvi prihajali iz volilnih prostorov. Srečaval sem pestro družbo*: kmete, delavce, nekaj izobražencev, obrtnike, skratka moške in ženske, stare in mlade. Pestrost volivcev malega podeželjskega mesteca in okoliških vaških občin je poi svojem razpoloženju, nastrojenosti, mnenju in presoji nad vse zanimiva in poučna ter bi takšno opazovanje bilo lahko snov za interesantno razpravo*. Predvolilna kampanja obeh strani je storila svoje. Na zunaj agitacija ni bila ravno preveč vidna, tembolj pa je bila propaganda od človeka do človeka žilava in vztrajna. OVP v paktu s FPD je s svojim »nadstrankarskim« kandidatom poslala v volilno kampanjo svoje največje kanone, najvplivnejše ljudi, veljake po blagostanju in premoženju, na deželi svoje »herrenbaure«, ki so skušali ljudem dopovedati, da je prišel njihov čas. Z znanimi krilaticami so prihajali k volivcem, ki jih seve ne bomo ponavljali. Ob frazah o »nadstrankarskem« kandidatu, pri čemer sta reakcionarni stranki uglednega kirurga samo izrabljali, so še dopovedovali, da bi pomenila zmaga socialističnega kandidata nevarnost za kmeta* in zasebno* lastnino in, kar je bilo posebno* hinavsko*, so ljudem dopovedovali, da soi čuvarji vere, ki da jo socialisti ogrožajo. Po tej liniji so poslali v borbo tudi pobožne* žene in nerazsodne družbenice, ki bi pa po svojem skromnem mnenju lahko vedele, ko*-liko je izrazitim OVP-jeVcem in FPO-jeV-cem dejansko za Vero, ki jo le izkoriščajo v svoje politične namene. Pri nekaterih, toda le redkih slovenskih družinah je nekoliko mešal pojme tudi list »Naš tednik -Kronika«, ki je v svojem volilnem pozivu smatral za. potrebno*, da je tudi pristavil svoj lonec za črnorjavo* koalicijo. Pri srečevanju mnogih volivcev so mi zares ugajali ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo. Socialisti so volili zavestno, prepričani, da je, to* kar so storili, najbolj prav, čeprav o zmagi tudi niso bili popolnoma prepričani. Z vzorno disciplino* in zavestjo so izvajali svojo* državljansko pravico, do-čim je bilo pri mnogih drugih volivcih zapaziti vidno* razdvojenost in negotovost, če so prav storili. Večina zavednih Slovencev se je odločila za kandidata demokracije, napredka in miru, dr. Scharfa, V katerem vidijo tudi garanta za očuvanje in uresničitev narodnostnih pravic, ki nam pripadajo*. Nekateri ljudje pa so* nasedli. Srečal sem mater, ki gotovo nima nobenega vzroka, da bi se ogrevala za propagandiste iz temne preteklosti, ki so držali s tistimi, ki so sokrivi hudega preganjanja in trpljenja njene družine. Ko sem ji na baranje povedal, da sem volil socialističnega kandidata, je dejala, da je ona namenjena voliti Denka, ker ji je ta in ta tako* rekel ter da tudi »Tednik« tako* priporoča. Nekega kmeta pa so premotili, da mu bo le gospoda mogla pomagati pri kmetovanju, socialisti pa da bi ga ovirali. Takih razgovorov je bilo nekaj, niso pa ljudje nedovzetni za pa- Kajzazc pri Bilčovsu Odprl se je nov grob, v katerega smo položili telesne ostanke enega izmed naših vrlih vaščanov, ki ga bomo* vsi zelo* pogrešali. Franc Miškulnik p. d. Putnar V Kajza-zah je bil še v nedeljo 28. aprila Vesel in zdrav sredi svoje družine in prijateljev. Ponoči pa ga je* zadela možganska kap in ni več prišel k zavesti. V noči od ponedeljka na torek je že preminul. S pokojnim je naša vas izgubila dobrega soseda, ki je vsakemu rad pomagal v kakršni koli zadevi. Zelo spreten je bil tudi pri raznih obolenjih živine in konj ter so* ga od marsikje klicali na pomoč. Pokojnega smo* vsi poznali in spoštovali kot odločnega moža:, ki svojega poštenega prepričanja ni skrival pred nikomur. Jasno in odločno* je povedal vsakemu svoje mnenje, klečeplazenja in bojazni v narodnem oziru ni poznal. Zaveden Slovenec je bil vse življenje in tak je* tudi umrl. Kadar koli je bilo potrebno tudi z glasovnico V roki pokazati svoje prepričanje, nikoli ni kolebal ter je vedno* šel svojo ravno* pot, zavedajoč se svoje narodne dolžnosti. Pokojni jel bil mnoga leta tudi občinski odbornik, kjer je vedno* odločno* zagovarjal pravice zapostavljenih. Tudi naša požarna hramba ga je štela za svojega člana že od svoje ustanovitve leta 1906. V mlajših letih je bil tudi navdušen lovec. Zelo* je ljubil slovensko* pesem in veliko* so* prepevali V njegovi hiši. Če je le mogel, ni zamudil nobenel naše narodne prireditve. Veselil se je z nami v lepih dnevih, delil pa je z nami tudi bridkosti, kadar so prišli temni časi. Na. zadnji poti na pokopališče je* Franca Miškulnika spremila izredno* velika množica žalnih gostov in mu tudi tako* izkazala čast in spoštovanje. Domači moški zbor mu je v slovo* zapel ganljive ža-lostinke. Naj si blagi pokojnik spočije v miru od svojega delu posvečenega življenja. Pokojnika bomo* ohranili v lepem spominu, žalostnim svojcem pa Velja naše srčno sožalje. DjekSe Daleč naokoli je bila v ponedeljek preteklega tedna ponoči vidna zarja velepo-žara, ki je nastal pri kmetu Matevžu Na-pečniku V Tolstem vrhu V občini Djekše. Družina, ki šteje štiri člane, se je okoli 23. ure ponoči zbudila, ko* je zaslišala sumljivo in močno prasketanje. Ko* je gospodar pogledal skozi okno*, je* na svojo* grozo opazil, da je gospodarsko* poslopje že vse v plamenih. Komaj so* prišli domači na prosto*, je ogenj zajel tudi že stanovanjsko poslopje. Z največjim naporom in V skrajni nevarnosti so* še rešili večjo* živino iz hleva:, V ognju pa je končalo pet telet in vse kure. Požarna, bramba iz Vov-ber zaradi nedovoznih poti ni mogla mnogo pomagati in tudi, ker ni nobene vode za gašenje v bližini. Oboje poslopij je pogorelo* do* tal. Ogenj je uničil tudi vse gospodarske stroje in orodje, zaloge krme in živil ter obleko* in stanovanjsko opremo*. Nesrečni ljudje niso mogli dosti več rešiti, kakor to*, kar so imeli na sebi. Nastalo* požarno* škodo* cenijo na okoli 50.000 šilingov. Bilčovs Predpretekloi nedeljo smo* imeli v naši Vasi spet vesel dogodek. Za novo* družinsko* življenje si je namreč ustvarila temelje mlada družinska celica pri p*, d. Foltu. 2e nekaj let je minilo, odkar je preminul skrbni gospodar Foltove hiše*, ko mu je zavratna bolezen pretrgala nit življenja. Kmalu za gospodarjem je umrla tudi dobra mati in štirje otroci so ostali brez staršev. Res je, da so* v lepi slogi gospodarili na osirotelem domu. Hišo* je prevzel sin Lori, brat in sestri pa imajo po določilu rajnega očeta tudi pravico do prostora in stanovanja ter je na ta način ostala hiša očetova še nadalje skupen dom Vseh. Mladi gospodar si je izbral svojo* življenjsko družico* pri p*, d. Jančiču V Pu-gradu. Pridna in poštena, mlada Jančičeva Malči je postala gospodinja pri Foltu v Bilčovsu. Veseli dogodek je bil povod za svečano* in razigrano* razpoloženje, kateremu smo* prisostvovali v nedeljo*, dne 28. aprila. Malčijo poznamo Vsi kot vrlo in požrtvovalno* delavko v našem prosvetnem društvu. Njeno* sodelovanje je bilo mnogovrstno* in se je odlikovala kot izvrstna igralka, sposobna in navdušena pevka ter tudi kot spretna tamburašinja. Veseli smo, da bo tudi kot žena ostala v našem kraju, ker smo* prepričani, da bo tudi nadalje posvečala svoje sposobnosti naši prosveti, posebno* za vzgojo mladih prosvetašev. Prav tako* je mladi ženin mladika iz trdne in zavedne očetove in materine korenine Kropivnikov. Zaposlen je kot pismonoša pri poštnem uradu v Bilčovsu. Svatovščina je bila v gostilni pri Miklavžu. Lepo*, lahko* bi rekel, ganljivo* je bilo, ko- je pevski zbor SPD zapel mlademu paru pozdravno* pesem ter nevesti in ženinu poklonil lepo spominsko darilo. Pevcem se je pridružil tudi zastopnik požarne brambe ter jima prav tako* poklonil lepo* darilo, ker je ženin že več let njen član. Sestra Toni pa je mlademu paru v lepi deklamaciji izrazila pozdrave* in čestitke ter tudi napotilo* za novo* življenjsko razdobje. Vzpodbudne* besede* je spregovoril tudi domači g. župnik Štih. Veselo in sproščeno ženitovanjsko* Veselje* je trajala do* jutranjih ur. Nato* so svatje spremili novoporočenca na njun dom, kjer jima želimo mnogo* let srečnega in zadovoljnega skupnega življenja. Marija na Zilji Deželna vlada je na svoji nedavni seji sklenila spremembo imena naše občine Marija na Zilji (Maria-Gail) v »Marija na Zilji ob Baškem jezeru« (Maria-Gail am Faakersee). Plakati, plakati . . . Na 245 deskah za plakatiranje* se* v Celovcu lahko* zanimaš za obvestila najrazličnejše Vsebine*, namenov in smeri. Reklama in propaganda s plakatiranjem se je silno razmahnila. Številno* je plakatov, ki so okusni in privlačni za oko*, mnogo* pa metno razglabljanje o* važnih in perečih zadevah, ki so bistvenega pomena za miren razvoj v bodočnosti, za primerno* življenjsko raven vseh in pravično* ureditev naših narodnostnih zadev. V piredpolnočnih urah, zunaj je* snežilo in radio* je napovedoval volilne rezultate, pa je prišlo spoznanje: Reakcija, ma-neš si oči, strmite vi veljaki, kar modro ste gradili vi, da htelo* ni vam stati. je tudi malovrednih zmazkov in neokusne plaže. Ni pa nezanimivo*, kakšne* dimenzije* obsega plakatiranje, ki ga izvaja celovški mestni zavod za plakatiranje. V poročilu za leto* 1956 navaja, da so* s plakati nalepili prostornino*, ki bi ustrezala površini 6,35 hektarja. V 1314 »primerih plakatiranja« kakor to uradno imenujejo, so nalepili 127.090 celih pol plakatov, kar znaša skupno* težo okoli 5 ton. Prostornina za plakatiranje sama obsega 2600 kvadratnih metrov. V minulem letu so postavili 20 novih desk za plakate, odstranili pa so jih osem. Pri plakatiranju so porabili 14.000 litrov škrobnega lepiva. Dohodki iz tega obrata soi precej znatni in soi se lani V primeri s prejšnjim letom dvignili za 25,7 odstotka. Vovbre Usodna prometna nesreča se je minulo soboto primerila pri Encelni vesi v gre-binjski občini. Devetnajstletni šofer Franc Wo*hlbart je nameščen kot voznik pri tvrdki Dollinger in Schober. Omenjeno soboto je prvič vozil s tvrdkinim tovornim avtomobilom ter je bil na poti na Djekše*, kjer naj bi natovoril hlode. Na Morakovetn ovinku, kjer je cesta ozka in precej nepregledna, mu je privozil nasproti motociklist, 35-letni zidar Franc Rebernik iz Vovber, ki se je peljal na svoje delo. Tovorni avto je zadel v motorno* kolo in Re- 1 bernik je strmoglavil ter prišel pod zadnje kolo*, ki mu je povozilo* glavo*. Nesrečnemu zidarju je glavo docela zmečkalo in je obležal na mestu mrtev. Tragična je, da smrtno ponesrečeni zidar, ki je bil v okolici zelo priljubljen in je veljal za marljivega in spretnega delavca, zapušča ženo* in troje nepreskrbljenih otrok. S tako* hudo* prizadetimi svojci sočustvuje vsa okolica. Bilčovs Volilna borba je končana. Kakor vsakokrat, tako so* bili tudi ob teh volitvah v predvolilnem času duhovi precej razburkani. Tudi za volitve prezidenta naše republike, ki so bile preteklo* nedeljo, so agitirali, govorili in vsevprek ugibali, kateri od obeh kandidatov bo* zmagal. Dan odločitve, ko so* volivci z glasovnico* spregovorili, je prišel in reči moramo*, da so naši volivci zrelo presojali po-ložaj v državi ter se je večina odločila za kandidata ravnovesja političnih sil v Avstriji. Tak je mogel med postavljenima kandidatoma biti le sedaj že izvoljeni dr. Scharf. Kljub silni agitaciji s strani DVP in FPD je večina tukajšnjih volivcev oddala svoj glas za kandidata delovnih ljudi. Volilne številke v naši občini govorijo naslednje: Oddanih glasov je bilo* 449, med temi so bili trije neveljavni. Za dr. Scharfa je glasovalo* 242 volivcev, dr. Denk pa je dobil 224 glasov. Zvečer smo pri radiu poslušali rezultate volitev iz Vseh krajev države in nestrpno pričakovali končni uspeh. Z veseljem smo* sprejeli vest, da je bil za prezidenta Avstrije izvoljen dr. Scharf, ki mu kot najvišjemu predstavniku države velja naš pozdrav. Mladi vlom Ilci Pred nedavnim soi neznani storilci vi0” mili v pekarijo* Wuntschek V Robert-Koch Strasse V Celovcu. Zlikovci so* razbili šip0 v oknu in ga od znotraj odprli. Nato* s° zlezli V prostor in pokradli sladkorčkov in čokolade V Vrednosti okoli 450 šib11' goV. Pozneje so* policisti prijeli dva; mlad3 fanta, enega trinajstletnega, drugega P® 15-letnega. Pri zasliševanju sta oba P11' znala, da sta zakrivila vlom in tatvino* Ukradene stvari sta skrila pod neko k3 bino na športnem igrišču, kamor sta presledkih hodila po ukradene dobrote jih po malem pojedla. Potujoči kino SPZ predvaja o*d torka, dne 14. maja do četrtka, dne 16. maja 1957 film: »Cirkuški čar« (Zirkuszauber) v torek, 14. maja, ob 20.30 uri v Globas niči pri Šoštarju, v sredo*, 15. maja, ob 20.15 uri V Beli Pr Sorgerju, V četrtek, 16. maja, ob 20.15 uri v Bilčn^ su pri Miklavžu. Film je za mladostne* dostopen. Petek, 10. maj: Antonin Sobota, 11. maj: Frančišek H. Nedelja, 12. maj: Pankracij Ponedeljek, 13. maj: Servacij Torek, 14. maj: Bonifacij Sreda, 15. maj: Sofija Četrtek, 16. maj: Janez Nepomuk Matej Tonejec-Samostal: Zaklad za Triglavom Med Triglavom in Vršacem je dolina, Polna peska, in kamenja; dolina seza do Smarjetne glave in v njej je skrito- bogastvo-. Štirioglata plošča, devet čevljev dolga, sedem široka pa tri čevlje debela, Pokriva zaklad. Okrog in okrog je daleč Vse golo, sam pesek in kamen, na desno> In levo visoke skale. Ne trava ne kako-zelišče ne zraste tu. Dostikrat vse poletje ne skopni sneg. Tedaj ni mogoče najti Prostora z zakladom, najsi bi bil človeku s*cer svet še tako dobro znan. Le malo-dni je torej v letu, da bi prišel človek do-zaklada, ko bi ga iskal, ker skoraj vse leto pokriva sneg zemljo tu gori. Divja ži-Vak brzonogi kozel, ima tu svoja pota, ko beži pred lovcem. Druge žive stvari ni Sem. Poizkušali so že pastirji, da bi našli Ploščo in izkopali zaklad, ali nihče še ni Premaknil kamna do zdaj. Sla sta neko nedeljo meseca avgusta skozi Krmo- dva človeka iz doline. Eden Izmed njiju je bil star lovec, drugi jei bil Pastir. Bila sta že blizu pravega prostora. Preden sta se lotila dela, sta se hotela ^esanka Maksimovič: KNJIGA s slikami Nič mi ne kupuj več, mamica, pajackov, ne kupuj mi punčke, punčka, me ne mika, ne lesenih kužkov, ne kuštravih backov, zdaj sem že velika. Jaz bi rada knjigoi, kjer bolj malo- piše, a zato obiloi je podob povsod! barvastih, z golobi in pa s petelinčkom, ki stoji vrh hiše. A ne kupi drobne, take z nekaj listi, pač pa s stoi in z dvei sto, tako, da boi mesto v njej za zajca, miški, kake dva medveda, krokodila, kita — tako, da se- joi počasi ves dan gleda in po malem čita. utrujena, malo odpočiti na pesku, ki se melje doli o-d Triglava. Kar začujeta bobnenje- ob skalovju. Zdelo- se jima je, kakor bi bil močan veter potegnil onstran skal. Zasikalo- je. Zemlja se je stresla pod njima in kamenje se je valilo z vrhov. Obeh je bilo strah in groza, Še bolj sta se ustrašila, ko sta zagledala belega konja. Hipoma je stala čudna, žival na prostoru, kjer sta hotela kopati. Nazadnje pa ju je zakrila še gostejša megla,; šla sta dalje, beli konj pa je bil vedno- pred njima. Na desno- in na levo so bile samo skalnate stene in globoki prepadi. Po- dolgi hoji sta prišla na vrh kamnitega hrbta, od koder se je videloi na Velo- polje. Konjske prikazni ni bilo več. Kako in kam je bila izginila, nista vedela, tudi steze-, koder sta hodila, ne bi bila več našla. Srečna sta bila, da sta prišla iz neznanega kraja. Celo- lovcem, ki so zašli v ta kraj, se ježe slabo godilo, čeprav niso imeli namena, odkopati zaklad. Tako je nekoč zašel star lovec, ki je vedel za vsako stezicol, tako-rekoč za vsak prostorček in za vsako skalo- v gorah, ko je prišel blizu plošče, pod katera leži zaklad. Hodil in iskal je, na katerem kraju je Krma, in šele čez dolgo časa je dospel na vrh, od koder se mu je odprl znan svet. Dozdaj se še ni po-srečiloi nikomur, da bi * bil samo pogledal rumeno, zapeljivo zlato pod ploščo. Nekoč pa bo prišel nekdo, ki boi tako- srečen, da bo- dvignil zaklad, tako pripovedujejo stari lovci in pastirji. S Šmarjetne glave bo- moral zadeti s prvo kroglo konja, drugače bo slabo zanj. 2e pred prvim sončnim svitom mora strelec čakati na svojem prostoru. Ko obsijejo- sončni žarki belo grivo- čarobne živali, mora strel počiti. Strelec mora prej zagledati konja kakor konj njega. V svoji krvi boi žival poginila, smrtno zadeta bo skušala še človeka zmotiti in mu zmešati pamet, toda onemogla bo obležala. Zaklad bo človek smel izkopati in odnesti. Toliko bo zlata, da ljudje ne bodo- vedeli, kam z njim. Iz kapelj konjeve- krvi pa bodo zrastle cvetice-, goličavaricam podobne-, in se bodo zasejale po vseh golih robovih, poi vseh kotlih, izpod snega bodo- poganjale- in jele cvesti. Ko jih bo jedla- na paši živina, bo ostala zdra-va. Ljudje jih bodo trgali in nosili pri sebi, zakaj sreča bo spremljala tistega, kdor si bo- sam poiskal in natrgal teh lepih in čarobnih cvetic. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOO PAZI Čeprav je bil Pazi edina živalca, ki so mi jo v otroških letih poklonili in ki sem jo imela rada, vendarle ne morem napisati, moj Pazi, ker Pazi res vseh tistih štirinajst dni, kar je spal ob moji postelji in mi drugoval v igrah, ni bil nikoli povsem moj. Pazi je bil ljubek majhen psiček, bolj podoben mehki svetlorumeni kepici kakor pa kužku. Zelo mlad je še bil, spomnim se, da se je velikokrat utrudil, kadar sva se sprehajala in je potem tako smešno nebogljeno otepal na kratkih nogah. Dvigniti sem ga morala v naročje in ga odvesti domov, čeprav sem bila tudi sama še tako majhna, da sem komaj koracala. In vendar Pazi ni bil moj, čeprav so mi ga poklonili za rojstni dan. Od nekdaj sem si želela psička. Z mamo sva v najinih pomenkih kovali načrte, izbirali imena in ugibali, kakšen neki bo Ob izbiri imena je obveljala mamina. Dejala je■ „Tvojemu psičku bo ime Pazi. Ko bo majhen, te bo to ime spominjalo, da moraš paziti nanj, ko pa bo velik, mu bomo lahko ukazali: Pazi, pazi na našo punčkol“ Seveda mi je to ime in ta razlaga ugajala. Končno je prišel veliki dan, ko je Pazi pogledal iz široke košare in se skobacal v moje naročje. Prinesli so mi ga iz sosednje vasi, kjer se je pred tedni pasja družinica obogatila kar za štiri take rumene kepice. Tistega dne so vse moje punčke, velike in majhne, pajaci, medvedki in druge igrače pozabljene obležale v kotu. Velika punčka se je morala celo posloviti od svoje rožnate svilene odejice, s katero sem pokrila Pazije-vo košarico. Res je, da Pazi ni pokazal veliko smisla za tako razvajanje in je odejica že čez nekaj dni na vseh vogalih kazala sledove njegovih zob. In bilo nama je lepo, Paziju in meni, dokler se ni nekega dne to veselje med najino najljubšo zabavo nenadoma končalo. Vsako jutro je Pazi vstal prej kakor jaz. In vsako jutro sem zagledala njegovo košarico prazno in s strahom v dolgi spalni srajčki pritekla v kuhinjo pogledat, če se je zatekel pod štedilnik in če me še čaka tam. Paziju pa so morale prav moje spalne srajčke z rožnatimi našitki močno ugajati. Zato je vsako jutro pokazal resen namen, da mi odtrga vsak košček tistega barvanega platna ob spodnjem robu. Prve dni je šlo zares, po- tem pa sva se sporazumela za zabavno igro: najprej sem skakala okoli mize in on za mano, potem sem splezala na pručko in dvignila rob srajčke do kolen, od tam na stol in končno na mizo. Z velikim razumevanjem za najino igro je kuharica vedno pomagala Paziju za menoj. Ko sva se znašla na mizi, sva se še malo poigrala, dokler ni mama prekinila najine igre. Tistega dne pa naju ni ustavila mama. Kar naenkrat je Pazi obstal in hrepeneče povohal s smrčkom. Igre je bilo konec. Stisnil se je k mojim nogam in začel tiho, sprva presenečeno, potem pa vedno bolj veselo cviliti. Izza vrat sva zaslišala tiho praskanje. Skoraj strah me je bilo, dokler ni stopila v kuhinjo mama, vsa presenečena in zmedena. Za njo je planil v kuhinjo lep velik svetlo-rjav pes, ves zadihan in poten, jezik mu je visel globoko iz gobca. Planil je na mizo in me prestrašil tako, da sem se skoraj zvrnila z nje. On pa se ni zmenil zame. Nežno in skrbno je začel oblizovati mojega Pazija in ga ovohavati, kakor da bi hotel ugotoviti, če se mu ni nič hudega zgodilo. Tedaj sem psa spoznala. Bila je Bistra, Pazijeva mati. Trije psički so ji ostali, za tri je morala skrbeti, a četrtega ni pozabila. Ko je bilo njeno hrepenenje že preveliko, je pustila vse tri doma in stekla sama daleč proč od doma, iskala in tudi našla Pazija, čeprav ni mogla vedeti, kam so ga odnesli. Tolažila sem se: mogoče ga je prišla samo obiskat. Toda ne! En sam pogled na njene lepe vlažne oči je povedal meni in vsem, da ga je prišla iskat, da ga bo odpeljala s seboj domov, ker spada k njej in ni bil nikoli naš in moj. Vedela sem, da bom morala popustiti pred to ljubeznijo. Toda v otroški ihti sem s pestmi zakrila oči in začela kričati, da Pazija nt dam. Noben ugovor, niti Pazijevo cviljenje, katerega sem tako rada potešila, ni pomagalo. Potem me je mama stisnila tesno v naročje in mi začela preprosto, tiho in zaupno pripovedovati. „Pomisli, punčka," mi je rekla, „da bi tebe tudi ljudje odpeljali nekam daleč. Radi bi te imeli, vsega bi imela dovolj, a doma in mamice ne. In tvoja mamica bi te prav tako zahtevala nazaj, kakor prosi sedaj Bistra za Pazija. Če mi te tisti ljudje ne bi vrnili, ali ne bi bili grdi, nepravični? Saj vendar veš, da je vsak otrok, pa naj bo to punčka, fantek, psiček ali piščanček, najbolj srečen pri svoji mamici!" Tako mi je govorila, tako nežno me je stiskala k sebi in tako lepo mi je bilo pri njej, da sem jo razumela. Pobožala sem Pazija, tudi Bistro sem pobožala, potem pa sem sama odprla vrata. Bistra se je obotavljala. Zato sem dvignila Pazija v naročje in ga odnesla po stopnicah, saj je bil pri meni komaj štirinajst dni in po stopnicah še ni znal hoditi. Potem sem v sami srajčki stala ob ograji in gledala za njima: za Pazijem, ki je drobil za Bistro s tisto smešno nerodno hojo, in za Bistro, ki ga je vsakih nekaj korakov počakala in mu s smrčkom dajala poguma za dolgo pot. S. G. '■ *• Finžgar sVOBODNIM SONCEM PftvA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV 19 s. Videl je Upravdo, videl Teodoro, blesk in g.Jajp razsipanje, divje tolpe in mehkužne Zantince. In pomislil je na svojo- moč, °®Uslil na svoj narod in na vse narode, ^ Jih kuje v verige ta mesta. In sramoval da ZTna9uieic> narode taki cesarji, j. .. J*®- vladai takoi mehkužna mesto-. In A se je na, Pe-runa, če ostane živ, da v “° Bizanc nikdar vkoval v verige svojih Slovenov. olgo sa bučale trombe, preden so pre-^ Cal° hrup in krik v hipodromu. Jus-ti-Jan se je- vračal z dvorom. Teodori zma-^ alki je dal belo- rutico, da bi dala zna-hili^6 Za za^ete^ tekme ona. Strelcem so na vo-ljoi konji iz carskega hleva. Drug ^ drugim so dirjali krog mete, streljali v puščice so predirale škrlatno Hlot Pa kxa9uli J® s srepim pogledom that P‘re9a-n'jalce in tekmece. Bočil je jj.. ', Potrepava.1 s kreljutmi, se umaknil sikateri strelici, a ostal nedotaknjen. ec^ ljudstvom se je razlegal smeh, do- neli so dovtipi na razne strelce, rogali so se jim, metali vanje dateljne, oranže- in se zabavali, kakor bi igrali glupci v areni. »Poslednji!« je zopet sporočil Epafrodit po Melhio-ru. »Poslednji bodi Iztok!« Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili, zlasti tisti v lepih oklep-kih palatinske vojske. Zbali so se poroge. Edini Azbad je zdržal. Zbral je Vse moči, da je ostal miren. Mislil je na Ireno, ki jo- je ljubil z nedopovedno strastjol. Danes ji hoče pokloniti slavo- zmagovalca. Upal je trdno. Ozrl se je- Večkrat na kati-smo-, toda Irene ni zazrl. Sedela jei skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala. Njeno srce je klečalo- pred oltarjem in prosilo- Krista, naj ji prizanese, naj Azbad ne zmaga. Le nekaj tekmecev je še čakalo. Tedaj Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel lok in zasedel konja,, katerega še nihče drug ni jezdil. Dolge tedne se- je uril na njem. Ko se je pojavil izpod katisme, je nastala nenadoma tihota. Nanj in zoper njega je biloi stavljenoi mnogoi denarja. Jezdil je počasi krog spine, pozdravljal na levo in desno-, se priklonil pod kati-smo-, se še enkrat ozrl po Ireni, zaman. Nato je zdirjal. Zletela je prva strelica, kragulj je je-zno zapihal. Prijezdil je drugič, strelica je prhnila tikom glave, hipodrom ga je pozdravil. In jezdil je tretjič naokoli. Srce se mu je razburiloi, roka se mu je tresla. Vendar je zbral vse sile, da se pomiri. Ustnice so šepetale: Irena, Irena. Zopet se je napela tetiva, zazvenela, puščica je bila izbo-mo izstreljena, a v istem trenutku je kragulj zafrfotal, odskočil, kolikor je dala verižica, in puščica je zadela ob perut ter izbila iz nje pe-ro-, ki je v vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj je nastal vihar. Ves hipodrom se je razdelil v dva tabora: polovica je kričala, da je Azbad ptiča zadel, polovica je oporekala, zadel da je pero-, ptič še- sedi in jezno- gleda za Azbadom. Tisti, ki so stavili nanj, so trdili, da je stava dobljena, oni, ki so stavili zoper, so kričali, da ni. Nastali so trenutki tolikega viharja, da bi se bil hipodrom izp-remenil v boj tisočev in bi bila kri preplula areno, da ni Up-ravda dal znamenja s trombami. Kot sodnik in najvišji pravnik je razsodil: »Azbad je zadel in ni. Če ga nihče- ne zmaga, bo odlikovan. Stave pa stoje; če ga nihče ne- prekosi, s-oi stave- nanj dobljene, sicer izgubljene!« Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad se je bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim tekmecem, da bi se umaknili. Večina je denar sprejela, le Iztok in dva Tračana! sta odklonila. Azbad je šel sam do‘ njih. Srečalo se- je ponosno' oko svobodnega Slovena z lokavim, ničemumim bleskom Bizantinca. Nič ni odgovoril Iztok, govoril je pogled: »Naprodaj nismo Sloveni nikdar!« In zajezdila sta Tračana, izstrelila, zgre- šila. Izvrstno so švigale puščice-, vse tik ob kragulju, predrle močni škrlat na strehi in izginile. In tedaj še eden, barbar, Sloven. »Zadnji,« so trobile troblje. Hipodrom se je zopet pomiril, vse se je ozrlo proti katismi. Pojavil se je Iztok, gologlav, z bujnimi kodri, v dolgi halji iz p-ražnja, ki jo je prejel od Epafrodita. Med gledalci so se oglasile opazke. »Ha, barbar, v halji kakor Molo-hov žrec! Vestalka, ta naj zadene? Od kod je? Gost Epafrodita! Baje Sloven!« Iztoku ponudijo loke in puščice. Napne tetivo pri prvem, drugem, napne pri tretjem, trenk — vsak lok je počil. Hladno je metal lepo rezljano orožje; na tla. Ljudstvo' se je- začudilo-. Slednjič se je odločil za velik neroden lok, prav barbarski. Nato si je izbral stre-lico-, samo eno. Ponudili so- mu še dve, pa je odkimal. Med ljudstvom šepetanje začudenja. Teodora sama se je nagnila pre-ko- katisme. Nato je šel Iztok sam in si odbral konja: krasno divjo živalca, doma izza Črnega morja. Privel ga je V areno. Iztok je zmajal z glavo, češ nočem osedlanega konja. Sluge so pristopili in odpeli zapoJie ter sneli sedlo. Ljudstvo je glasno vzkliknilo. Tedaj je Iztok prijel haljo- dočlenko in jo vrgel raz sebe. Krog bokov se je za- %>a oddih IN RAZVEDRILO 10. maj 1957 Andre Theuriet OTROK Zdravnik, de Maroise je bil samec in se je rad hvalil prijateljem, kako lepo si je uredil življenje. Po smrti njegove sestre mu je gospodinjila zelo razburljiva gospodična Micheline, ki je hkrati nosila hlače v hiši. Ravno na božični Večer so klicali gospoda de Maroisa k neki umirajoči bolnici, ki je zapustila majhnega otroka. Drvarji, pri katerih je bivala, so komaj preživljali svoje družine in nihče ni mogel obdržati otroka. Tedaj se je zdravnik odločil, pograbil otroka in odpeketal s konjem domov. »Hm, hm,« ie zakašlial in zbodel kobilo z oistrogatmi v trebuh, »pasje mrzlo je in če se bom prehladil, bo tega kriv tale dečko. No, Srnica, podvizaj sel« Pa je premišljeval dalje: »In če bi bil prehlad vse! Le kako me boi sprejela Micheline, ko bo zaičula tega kričača! Lepo' božično darilo je to! Besnela bo, to bo hrušč! Močno se mi zdi, da sem. napravil neumnost! Čim bolj se je razdalja manjšala, tem manj je priganjal kobilo1. Ko je v daljavi opazil luči Auberive, je zadržal kobilo. Zdelo se1 mu j e, da bo s časom pridobil tudii poguma, da sprejme prvi sunek jezljive gospodinje. Zaman si je govoril, da mora bdi človek v svoji hiši sam. gospodar in da bi moral ugnati Micheline. V resnici pa ni bil o' tem nič prepričan.; tolikaj se je zavedal oblasti, ki jo je prevzela nad njim. Mislil je, kako bi pričel pogovor in se ni ničesar spomnil. Zato' je čutil neprijetno' slabost in zbadanje v notranjosti. Naj je šla Srnica še tako počasi, je vendar prišla do doma. Doktor je zlezel s konja prav kot kak učenec, ki je pobegnil iz šole. in je z nogo previdno odpahnil dvoriščna vrata, ker je na rokah nesel spečega otroka. Prišel je do' hleva, se pretihotapil po temnem hodniku v sobo, kjer je še tlelo V peči, in odložil svOje breme. Nato je šel počasi na dvorišče in počil z bičem, ko da je pravkar prišel. Bil je že čas, kajti Micheline je zaslišala konjski topot, pritekla z lučjo in klicala hlapčka, ki je služil za konjarja. »Ste Vi, gospod? No, vendar!« je zavpila z malo prijaznim glasom, medtem ko je sluga odpeljal konja. »Za vraga,« je pomislil doktor, »ta glas pa ne obeta nič dobrega.« Nato je rekel glasno in s kar najbolj spravljivim glasom: »Da, jaz sem, Micheline.« Poniglavo je stopil v jedilnico. V kaminu je plapolal močan ogenj; to ga je malo Opogumilo kljub ledenemu molku gospodinje. Mutasto se je Vrtela okrog mize — slabo znamenje! Doktor se je utaboril pred ognjem, ki mu je grel hrbet., in je iskal besed. Naenkrat ga je pokli- cala Micheline, ki ga je naskrivaj opazovala. »Kje imate plašč?« »Moj plašč? Najbrž je ostal na hodniku, tako se mi zdi... V raztresenosti sem ga: pustil tam. To sicer ni nič čudnega: taka dogodivščina se mi je pripetila, da sem še sedaj Ves iz sebe.« Zopet kujanje in molk. Zdelo se je, da Micheline prav nič ne mika zvedeti, kaj se je, pripetilo njenemu gospodarju. To' popolno nezanimanje je zmedlo1 gospoda de Maroisa; računal je, da mu bo njena radovednost pomagala. »S tem torej ne boi nič,« je zaskrbljeno1 pomislil. »Ko bi vsaj oni cmeravec ne začel čivkati, preden mu pripravim sprejem.« »Kako, moja draga,« je ponovil vsiljivo, »nisi nič radovedna?« »Zakaj bi bila radovedna?« je hitro odvrnila gospodinja. »Mar se mešam v vaše opravke? Hvala bogu nisem indiskret-na in vem, kje jei mera. Niti malo me ne briga, da bi zvedela za vaše skrivnosti.« »Saj to' ni skrivnost, hčerka. Ta reč te bo zanimala in ti si prva, ki moraš zanjo izvedeti. Predstavljaj si. ..« »Vaša, juha je na mizi, gospod de Maroise,« ga je zaničljivo' prekinila Micheline. »Predstavljaj si,« je hrabro ponovil doktor, »da so me klicali k neki ubogi ženi, ki jo je povozil voz. Uboga ženska je bila res usmiljenja vredna. Otrok bi jokal!« Ne da bi si Vzel čas in zajel sapo, je doktor pripovedoval o obisku pri bolni ženi, o žalosti umirajoče, o brezbrižnosti drvarjev in naposled o smrti matere poleg zibelke, V kateri je vekal zapuščeni otrok. Tu se je ustavil in jo boječe pogledal. Zgodba jo je prevzela, poslušala je z Vlažnimi očmi. »Seveda,« je rekla in skomignila z rameni, »vi ste posnemali one drvarske suroveže in ste pustili, da je mali nebogljenček zmrznil. Saj vas poznam. Rojen sebičnež ste in umrli boste xx>ooocxxxx>ooooooooooooooooocxx>oooooocxxxxxxxdooooc»ooocxx3ooooi KO' se je omožila, županova hči, tri koše je imela bališa, pameti pa tolika, kolikor je zanjo bilo' prostora v glavi. Hvala bogu, je tudi imela usta, da je lahko' včasih kako pametno dala od sebe, sicer bi ji bila pamet glavo še raznesla. Pa se je koj prvoi jutro izkazala, na novem domu, kakšna da je gospodinja. Ji je mož naročil, naj zavre mlekoi za zajtrk. Ubogala je, nalila mleko v lonec in ga pristavila k ognju. In je gledala in ji je biloi všeč, kako je mleko pričelo vreti sebičnež. Možje imajo namesto srca kamen v prsih.« »Toda Micheline,« je pripomnil osupli doktor, »premisli malo, hčerka. Nesrečni drvarji se komaj preživljajo'. Še en otrok bi bil zanje prevelik,oi breme.« »Moj bog,« je znova začela Micheline, ki je rada ugovarjala. »Saj razumem, da sol drvarji trdi. Ampak vi, gospod! Dobro se vam godi in povrhu Vsega ste zdravnik. Kako ste mogli pustiti nesrečno siroto', ki nima več matere, ne* da bi bili ganjeni?« »Saj ne trdim, da nisem bil ginjen. Pa kaj, vedno' ne moreš ravnati, kakor bi rad! Edino pametno je bilo>, nesti otroka k županu, da ga sprejmejo: v sirotišnico.« ■ »A prav tega sem čakala,« ga, je prekinila jeznorita gospodinja. »Nesti otroka k najdenčkom, da; bo' tam trpel, kajne? Med množico' potepuhov! To' je samo vam podobno. Nikoli niste imeli radi koga: drugega kot sebe.« »Toda, za vraga, Micheline, kaj pa bi ti storila na mojem mestu?« je vprašal doktor, obraz, se mu je razjasnil in oko zasvetilo, čim bolj je raslo' njenoi ogorčenje. »Jaz, gospod,« je rekla Micheline s svetlimi očmi, s pestmi v bokih in z glavoi nagnjeno1 izzivalno proti gospodu, »jaz ne bi storila niti enega niti drugega. Zavila bi umazančka v prvo cunjo', Vzela bi ga s seboj in ga posvojila. Tako bi ravnala jaz, ki sem samo ženska. Vi, gospod, preveč ljubite svojo' udobnost in se česa takega niti ne spomnite. Samo revni ljudje p omaga j o revnim!« »Tako misliš!« je vzkliknil doktor in planil na hodnik, čilo kot mladenič. »Malo počakaj!« V treh skokih je prišel do sobe, kjer je otrok še sladko spal v njegovem plašču. V pol minute, še preden si je gospodinja opomogla od presenečenja, je gospod de Maroise prinesel otročiča zmagoslavno na mizo in odvil plašč. »Glej, Micheline, tu imaš umazančka!« Micheline je stala z odprtimi usti, kar sapo1 ji je vzelo'. Svetloba ognja in luči je prebudila otroka; močna luč se' mu je zdela tako lepa, da se je sladko smehljal. in je naraščalo' in je naraslo do vrha, lonca, že se je pripravljalo, da prekipi. Pa se je začudila in plosknila z rokami: »Nak! Kakšen je v tej hiši blagoslov! Še po en lonec moram — ako bog da, oba bosta polna!« Stopila je po lonec in ga prinesla, pa je tedaj mleko na ognjišču že izkipelo in je žalostna zastokala bistra gospodinja: »Jojmene, kolikšna škoda! Kar ob dva lonca mleka smo!« Micheline bi bila rada ugovarjala,. Močno jo je imelo., da bi se znova sprla z gospodarjem, ki jo je pogledal porogljivo1 in radostno' obenem. Koi pa je pogledala otroka s črnimi očmi, s kodrastimi lasmi in z ljubkim smehljajem, je nekaj pretreslo srce stare device. Orosile so se ji oči, sklonila se je nad, otroka, ga poljubila na usta in začela jokati od ginjenosti. »Ali ni srčkan?« je vprašal gospod de Maroise. »Ne bi bil ravnal prav, kajne, če bi ga bil pustil v oni koči?« »Kot čudež je lep,« je odvrnila gospodinja in si obrisala oči s svojim indijanskim robcem. »Njegova botra bom in klicali ga bomo' Noe!.. Jaz ga bom, vzgajala.« Zdajci jo je zanesla narava in je dodala: »Pazila bom nanj, da ne bom napravila iz njega sebičneža kot ste vi.« »2e prav, že prav,« je rekel pomlajeni doktor, »najprej morate pripraviti juhico, potem mu boste: pripravili posteljico. Zraven sebe in potem bova večerjala in pila na njegovo zdravje! Tako bova proslavila malega: Noela, pri moji Veri, že dolgo. nisem bil tako- dobre volje!« Zdaj še nekaj za smeh VZGOJA Mladi par je dobil naslednika. Mlada mamica je Vsa srečna — potem pa se nenadoma spomni težav vzgoje in potoži mlademu očku: »Le to, kako ga bomo vzgojili, to me. skrbi!« »Brez skrbi,« pravi mladi oče, »mislila bova vedno, da je to' tuj otrok — in kako je treba vzgajati tuje otroke, to ve vendar vsakdo!« S SODIŠČA »Povejte nam, priča,,« je spraševal pričo nasprotni odvetnik na sodišču že dobro uro, »kako daleč ste bili oddaljeni od prostora, kjer se je dejanje odigralo?« »Deset metrov in štirinajst centimetrov!« odgovori priča kot iz topa. »Ha!« vzklikne nato odvetnik zmagoslavno1, »zdaj vidite, kako se lahko zanesemo' na, vaše pričevanje! Le kdo' bi tako točno vedel razdaljo'?« »Zakaj ne?« pravi priča nato'. »Takoj po dejanju sem natančno zmeril razdaljo, ker sem si mislil, da se; bo' gotova kakšen bedak spomnil in me tudi to vprašal ...« ŠOLA ZA GENIJE Začetnik je vprašal Mozarta, kako je treba komponirati simfonijo'. »Mladi ste še, zakaj ne bi začeli z balado'?« m,u je odgovoril Mozart. »Toda, Maestro, vi ste napisali pivo simfonija s šestimi leti.« »To' je res, toda jaz nisem nikogar vprašal.« Županova hči vre mleko blestela bela jagnjetina, ki mu jo je se-šila Ljubinica, in stal je ob črnem konju sredi arene svobodni sin, lep in postaven, da je Teodora pritisnila brušeno prizmo k očesu in ga gledala s pohlepom in naslado: mišica ob mišici, kakor zid krog Bizanca,. Iztok, je zataknil strelico za pas, prijel lok z levico, z desnico brzdo' in planil kakor pero na konja. Spela sta se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvič in pogledal kragulja, ljudstvo je zamrmralo', ker ni sprožil. Jezdil je drugič, strelica še vedno za pasom, konj v vedno besnejšem diru. Iztok pa, kakor bi sedel na ptici. Ljudstvo je zakričalo. »Streljaj, proži, barbar! Za norca nas, ima! Potegnite ga s konja!« Iztok ni slišal ne videl. V njem je živela samo: trdna zavest, da pred samim carjem pokaže, kako proži tisti narod, ki mu podira Hilbudije. Tretjič je pridrevil mimo katisme, roka je segla po, strelici, lok se je dvignil, nastala je tihota, kakor bi se zbiral orkan. Iztokovo Oko se je zapičilo v ptiča, kragulj je zapihal in dvignil kremplje. Bizantinski nepremagljivi orel se je stresel pred1 barbarom. Iztok je naperil strelico vanj, toda v istem trenutku je že švignil s konjem mimo. Tedaj je hipodorom zabučal od jeze, kakor silen grom. Gledalci, ogorčeni, ker še ob tretjem pojezdu ni sprožil, so usuli nanj kletve in psovke, ploha razhojenih ostankov sadja je pljusknila v areno', nekateri SO' snemali sandale in jih metali z,a njim, drugi so potegnili nože izza pasa in mu pretili. A tedaj se je Iztok V hipu okrenil na konju — bil je že blizu mete —, puščica je švistnila, in predrla kragulja s tako' silo, da se je utrgala Verižica, in ptič je padel s prebodenim srcem pred katismo v areno. Zabesneli vihar jeze se je prelil v navdušenje, da se je tresel v temelju silni cirkus. Iz lož je deževalo lovorja, dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, pretkanimi z zlatom, in Irena je s plamenečim veseljem na licih šepetala: »Hvala tebi, Kriste, a tebi, sin naroda moije rodnice — poljub!« ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Valovi v Bosporu so tiho šepetali. Na njih je dremalo brodovje, sanjale so' dol-gokljune jadrnice, sanjale redke straže na krovih. Velike ceste morja in suhe zemlje so napeljale vso kri razburkanega življenja v srce Bizanca — v hipodrom in na prostrane trge. Zvezde so mimo gorele, ponižalo se je iztočno nebo in spustilo radovedna zlata očesca blizu razkošne zemlje, da soi gledala valove ljudske radosti, da so se smehljala buki in viki, ki se je točila v dan slavja pod sinji nočni baldahin. Iztok je slonel na mehki travi. Z visokega odstavka v Epafroditovem vrtu je gledal na morje, iz katerega je odsevalo nebo1. Ob njem je dehtela reseda,, nad njim so c veli lovorji. Venčan s častjo, pozdravljen od jezera vzklikov, in Vendar v tem trenutku nesrečen. Kaj bi dal, ko bi šumela nad njegovo glavoi lipa, ko' bi se pod nogami razprostiralo belo morje Svarunovih čred? Ko bi slonel sedajle na okopih gradišča, ob njem oče, krog njega deklice, in bi jim pravil o Bizancu, O' zmagi V dirkališču, o sijaju in blesku! Mladci bi ga poslušali, njegovi junaški tovariši, katerim bi opisal mehkužnega vraga, povedal o sramoti, ki jo pripravlja Bizanc premaganim junakom, o, in mladci bi šli in nesli v srcih njegovo povest ter se razlili od doma do doma Slovenov in oznanjevali boj za svobodo, boj zatiralcem, ki jim zaslanjajoi pot čez Donavo. In pomislil je Iztok, kaj če SO' se sprli Antje in Sloveni? Morda ne udarijo na pomlad preko Donave na jug? Izdere kopja,, zgrabijo sekire in logi bodo pili kri, ki bo tekla iz ran, zadanih od bratov. Ob tej misli se je zgrozil. Skočil bi v hlev, izbral najboljšega konja in bežal domov. Toda njegovi načrti? Bogovi vadijo korake ljudi. Svetovit sam mu je privel na pot Epafroidita, Perun je pognal strelico1 v kragulja — in mu odprl vrata, da bi pogledal sovražniku v dušo., da bi mu služil in s tem koristil domu. Ne, sedaj ne sme domov, sedaj še ne. Pojde, ali tedaj ponese s seboj vso umetnost vojske, ki jo ukrade Bizancu in pokloni svojem11 rodu. Na dvorišču Epafroditove vile soi zalajali psi. Toda hitro' so umolknili in tiho ddbrikajače cviljenje je naznanjalo, da se je vrnil gospodar. Prinesli so Epafrodi-ta s Teodozijevega trga, kjer je pod, marmornimi arkadami poveseljačil doi polnoči in kockal za cele stolpe zlatih »bizan-tincev«. Fortuna ga je poljubila, odkar je sprejel Iztoka, kakor Putifarja, ko je d°" bil Jožefa V hišo. Takoi se je hvalil in šal* sredi bogatih patricijev, ko je Melhi°r stresal zlate stolpiče v usnjene vreče. Vrnil se je torej Epafrodit izredno d° bra volje. V nedrju varno1 spravljen prstan Teodorin in pergament od cesarja, V vre čah kupe zlata, in zadolžnic, 'd!a lahko ta koj jutri proda nekaterim uglednim tricijem lepe hiše, ko bi hotel poiterja *• V živahni radosti so se lesketale Grku oč Denar in carska milost! Sedaj svobodi* trguje in tudi ukani lahko kogar Upravda ga ne obsodi. , . Velel je Melhioru, naj da. vsem sužnje^ najboljšega vina;, slaščic in sadja, rib 1 ostrig, kar premorejo shrambe. Nato k vprašal, ali sta se Slovena že vrnila-Izitokom da mora takoj govoriti, če ni, naj ga poiščejo. 10. maj 1957 NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Kakor izgleda, bodo detelja, lucerna in trave že kmalu zrele za košnjo'. Če bo, tudi naslednji teden za rast tako* ugoden, Kakor so bili zadnji trije, bo že čas, da Kodo po travnatem svetu pričeli brneti traktorji in motorne kosilnice ter peti Kose. Dosti je bilo v zadnjih letih priporočil ln dokazovanj prednosti zgodnje košnje. rnanj pa ni v zadnjih letih pristaše Pozne košnje teplo deževno, vreme. Na-mesto sena soi z dvakratnim trudom onih, zavlačujmo s košnjo I ki so zgodaj kosili, pridelali zastarele in olesenele bilke brez nežnih, na beljakovinah bogatih listov. Pozna košnja se je maščevala do naslednje pomladi. Živina ni uspevala tako in mleka je bilo manj, kakor smo pričakovali. Reja živine in proizvodnja mleka sta bili zaradi tega dragi. Pa ne samo to govori za; zgodnjo košnjo. Za njo govori tudi to, da zgodnja košnja omogoči zanesljivejši pridelek otave. Deževje, ki je pri nas v navadi začetkom junija, omogoči, da trave po košnji hitro odžene,jo in da varujejo1 vlago' v zemlji. To pa je pogoj za izdaten pridelek otave in za tretjo košnjo travnikov kot dodatek k silokoruzi V silosni stolp. Tri košnje na leto pa so na travniku boljše od dveh. Čim večkrat namreč kosimo, tem bolj uničujemoi plevel in tem bolj zboljšujemo travniško' rušo'. Zato: pripravimo se na košnjo. Počistimo skedenj in pripravimo dovolj sušil. Tik preden bodo pričele cveteti prve trave, pa začnimo kositi. košnje in sušenjem sena: ‘Prezračevanje na skednju daje najcenejše mleke Ko smo lani v 19. do 21. številki Slovanskega vestnika na podlagi zbranih potočil opisali sušenje sena potom prezračevanja na skednju, smo se morali omejiti e na tehničnoi plat sušenja in na ureditev Ptozračevališča,. Kakor vedno, tudi pri tem Kmetovalca razumljivo najbolj zanima gozdarska plat takega sušenja. V tem po-Plndu smo mogli lani samo povedati, da s*ane Axial-ventilator, s katerega pomoč-i° sei seno na skednju suši, z motorjem vtod 5.600 šil. za površino 2 do 2.5 ha in 6.400 šil, za površino 2.5 do 4 ha travni-.°v in da je na hektar travnika potrebnih ca- m3 desk in letev za prezračevalne. Kar tiče obratne stroške, je bilo re-Caito, da porabi manjši ventilator 2.5 kw e ®Ktričnega toka na uro, večji pa 3.7 kw. Medtem pa je upravnik kmet. posestva Umbreg pri Tinjah, Oberortner, postre- gel z nadaljnjimi podatki, ki osvetljujejo gospodarsko plat sušenja sena na, skednju. Na Humbregu že od leta 1953 sušijo seno na skednju in sicer znaša površina tal prezračevališča 435 m2. Na tem prezra-čevališču sušijo vse: seno travnikov in pašnikov, deteljo, lucerno in poletne krmne mešanice. Na prezračevališču sei tekom leta nabere sena v višini 6 do 7 m. Pri lepem stanovitnem vremenu kosijo, zjutraj, pri slabšem in nezanesljivem pa, popoldne poprej. Čez dan travo' oz. zelenje en- do dvakrat obrnejo, in ga na večer že spravijo v prezračevališče. Ko soi pričeli sušiti seno s prezračevanjem na skednju, soi njegovo gospodarsko' uspešnost pričeli primerjati s sušenjem na sušilih in na, tleh. Ta primerjava, ki se nanaša na zaporedni leti 1953 in 1954 (v tem letu je padlo za časa košnje največ dežja), so pridelali (v q/ha) pri sušenju na tleh 1953 1954 na sušilih 1953 1954 s Prezračevanjem na skednju 1953 1954 sena 55.8 96.6 63.3 99.9 81.3 97.5 preb. belj. v % 8.9 5.9 9.7 7.9 10.3 9.0 škrobnih vrednosti v °/o 38 35 39 36 39 37 Umerjava obeh let kaže, da ohranimo' - Kravi oz. zelenju največ beljakovin in 3 tobnih vrednosti s prezračevanjem oz. visenjem na, skednju. To, pa ni edino' rne- sušenju na tleh na sušilih s Prezračevanjem na skednju ročno delo 414,— 492,— 333,- vprežnoi delo 105,— 105,— 135,— traktor 390.— 364.50 430.50 skupno, 909,— 961.50 898.50 tUd rne^°Va^Ca — računarja pa zanimajo ^a’ skupni proizvodni stroški, r le, z njimi more primerjati proizvodne r°šKe litra mleka ali kilograma prirast- ka ter rentabilnost naprave nasproti dokupu beljakovinskih krmil (oljne tropine in drugo). Skupne proizvodne stroške pa so naračunali na Humbregu takole: sušenje sena šil./q preb. belj. šil./kg škrobne, vredn. šil./kg na tleh 1953 19.80 2.21 0.51 1954 16.15 2.71 0.46 na sušilih 1953 18.90 1.94 0.49 1954 PtozračeVanjem na, 19.90 2.48 0.55 skednju 1953 18.20 1.77 0.45 1954 16.08 1.79 0.44 žim hlevskim gnojem. V primeru suhega vremena moramo zalivanje drevesca ponavljati vsakih 5 do 8 dni in. dati najmanj 20 do 30 1 vode na drevesce. liha j16* primeriavah morem0' sklepati, da mi načini sušenja sena. Donos in kvalitete'1^1 v gospodarskem pogledu prezra- ta sena sta najboljša, zato pa tuor proiz-^ nje na skednju prednost pred drugi- vodhja mleka najcenejša. Po primerjavi Ge mlada drevesca ne cdzenejc jesV SdKcmu kmetu se je že zgodilo, da mu niseni' Pa tudi vigredi sajena drevesca 0 ^gnala. Vzrok je lahko, dvojen: sla-a 1 Pomanjkanje vlage v zemlji, m dka drevesca je mogoče pred posušene,^1 rešiti- če z rešitvijo pravočasno prič-je i°' drevesca moramo takoj, najpozneje ° Sred' iunila izKopati ter na korenika ]'n na veJab na novo, obrezati do beleče asa- Nato postavimo drevesca za 12 Hic Ur v čisto' vodo. Z gnojem ali gnoj-je mešana voda škoduje. Važno je, da °'lni koreninski sistem v vodi. Pet Slno drevesce tako, namočili, ga zo-Zaij Vsadim° na staro mesto in ga dobro, PllPoročljivo' je, da površino* le okoli drevesca pokrijemo s‘ sve- PpoII vranam na koruzni njivi Kdor še ni sadil koruze, bodisi za, zrnje ali za silažo, jo lahko še zavaruje pred požrešnimi Vranami z znanim preparatom »Morkit«. S tem preparatom oprašimo koruzo pred saditvijo na isti način, kakor oprašimo žito. Na 10 kg zrnja vzamemo 2 dkg Morkita. stroškov dela pa tudi spoznamo', da ima tudi V delovnotehničnem pogledu prezračevanje na skednju prednosti pred ostalimi oblikami sušenja sena. Prezračevanje na skednju manjša, potrebo, po ročnem delu na račun vprežnega dela. In to je končno eno poglavitnih stremljenj sodobne tehnike v kmetijstvu. Blaž Singer Slinavka in parkljevka zatrla Po treh mesecih jei v Avstriji uspelo zatreti slinavkoi. in parkljevko, ki je bila 7. dec. preteklega leta, iz Bavarske prene-šena v obmejno občino Hochburg na Zg. Avstrijskem,. Po izbruhu bolezni v tej občini se je razširila na ostale predele Zg. Avstrijske ter prešla tudi na Solnograško, Tirolsko in Predarlsko. Skupno, je bilo napadenih 147 hlevov. Za uničenje slinavke in parkljevke je zvezno ministrstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo odredilo zakolj napadenih čred' in istočasno zaščitno' cepljenje vse živine v napadenem območju. Razumljivo, je bil tudi prepovedan promet ljudi, živine in blaga iz napadenega in ogroženega območja v druge predele. Številčno je zatrtje zadnjega pojava slinavke in parkljevke zahtevalo prisilni zakol 2.356 goved, cepljenih proti slinavki in parkljevki pa je bilo 300.000 goved. Plemenski sejmi v maju V Št. Vidu ob Glini bodo naslednji plemenski sejmi: 17. maja, za sivorjavo govedo1, 24. maja za plemenske svinje in merjasce. Ovimljenje Istrav rodajnoi. Nas zanimajo1 tudi stroški dela.. Tozadevno pravijo na Humbregu, da so v povprečju 1953/54 le-ti znašali v šilingih po hektarju pri Na večjo, mlečnost krav vpliva predvsem pravilno, in izdatno, krmljenje pred porodom, kakor tudi pravilna presušitev v sedmem mesecu brejosti ali ovimljanje, kakor temu drugače pravimo,. Ovimljanje pred porodom, ni kakšna novotarija, vendar vem, da ponekod krave, namesto, da bi jih pravilno, presušili v sedmem mesecu brejosti, molzejo Ves čas, do telitve. Videl sem, da so kravi v visoki brejosti pokladali zelo slabo, krmo zaradi bojazni, da bi se plod v njej preveč ne razvil in s tem povzročil nevšečnost pri porodu. Posledica takšnega krmljenja je bila, da je žival obležala, od izčrpanosti. Ko, izpolni krava sedem mesecev brejosti, jo presušimo. Presušimo, jo najlaže s slabim senom ali slamo. Ko, smo' žival presušili, ji še nekaj dni pokladamo, samo vzdržno krmo. Če bi jo takoj po presu-šitvi začeli dobro, krmiti, se lahko' prične v' mlečnih žlezah zopet proizvajati mleko, kar lahko, povzroči vnetje vimena,. Po, temeljiti presušitvi začnemo krmilni obrok večati. Obrok postopoma povečavamo' tako, da nudimo živali tolika prebavljivih beljakovin in škrobne, vrednosti, za kolikor litrov mleka jo, ovimljamo, Ovimlja-mo lahko za deset, petnajst litrov mleka, to zavist pač od proizvodne sposobnosti živali. Čim, več daje, mleka, za tolikoi večjo količino' jo bomo, ovimljali. Tako1 držimo ta obrok v neki ravni črti približno mesec dni. Nekaj dni pred porodom krmilni obrok zmanjšamo'. Takoj po porodu nekaj časa ta, obrok držimo in ga potem postopoma dvigujemo vzporedno z dviganjem mlečnosti pri živali. Paziti pa moramo, da dajemo kravi vedno za približno dva litra več hranljivih snovi, ker jih mora imeti vsled, nenadnega dviganja mlečnosti vedno v rezervi. S tem smo dosegli, da je krava v svo- jem telesu nabrala veliko rezervo za poznejšo proizvodnjo. Nadalje je tele, ki napravi prav v zadnjih dveh mesecih največji razvoj, krepko in lepo ter za pleme sposobno. Taka krava, bo ob vsakem dodatku krepke krme povečala količino, mleka. Tako dragih krepkih krmil ne trošimo zastonj. Pri ovimljanju telic moramo biti bolj previdni; ovimljati jih morama za manjšo količino mleka, ker bi preveč izdatno krmljenje lahko povzročilo težak porod. Velika pridobitev tega načina krmljenja je V tem, da drži žival dolgo dobo enako količino mleka. Na, posestvu, kjer sem v službi, smo s tem načinom krmljenja pričeli v lanskem letu in smo dvignili povprečno molznost za 800 litrov na kravo; tako smo naše povprečje od lanskih 2200 kg pomaknili na 3000 kg. Lahko trdim, da mnogokrat ne poznamo proizvodno sposobnost naše živine. Tudi jaz nisem poznal molznosti kraV na našem posestvu. S tem načinom krmljenja pa sem odkril marsikatero dobro molznico. ‘Pesi na vsak način umetna gnojila Primerjalni poskus s peso, je ob različnem gnojenju pokazal naslednje razlike pridelkov: gnojeno *> hlevski gnoj dodatno z in gnojnica umet. gnojili: Rosa Beta 630 q 915 q Eckendorfer 600 q 900 q Sladkorna pesa 340 q 445 q Obrok umetnih gnojil je znašal 300 kg superfosfata,, 200 kg kalijeve soli in 200 kg nitramoncala po hektarju. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Kosmetika in bolezni kože Rdečkasta in žiličasta koža se na obrazu pojavlja navadno; pri 40 letih. To je vnetje kože, ki se lahko, razvije samo pri osebah, ki trpijo zaradi slabe in nepravilne prehrane. Cirkulacija krvi oslabi in zaradi tega se pojavljajo, žilice na nosu, čelu, licih in bradi. Znojne žleze so povečane in še bolj izločajo,, pori se še bolj širijo — vsa koža je nabrekla.. Za zdravljenje tega zla jei predvsem važno, da uredimo, prebavo. Kožo, pa je treba zvečer masirati s primerno kremo (na bazi žvepla). Za umivanje je treba uporabljati le toplo vodo. Podnevi je treba uporabljati kreme in pudre,, ki ne dražijo kože. Prepovedano jei piti alkoholne pijače, močno: kavo1 ali močan čaj. Tudi ni priporočljivo,, kaditi ali jesti vroče in poprane jedi. Dobro je, če si Vsak večer maže bolnik nos s kremo, ki vsebuje žveplo. Bledica obraza: Njen vzrok je slabokrvnost ali v slabosti žil. Tu ima prvo besedo zdravnik. Včasih koristi, če, parimo obraz, dva dol trikrat na teden nad Vrelo, vodo, in ga dobro zmasiramo,. Gube na obrazu lahko nastanejo tudi zaradi slabih navad (grimase, gubanje čela, škiljenje), težkih bolezni ali 'vznemirjenja. Ko bolezen preneha, uporabite masažo in umivanje z vročo vodo. Gube, pa zgodaj nastanejo pri suhi koži — včasih že pri dvajsetih letih. Takrat je treba posvetiti posebno pozornost hranjenju kože s kremo. Motorizacija na Koroškem Pittermann naslednik Scharfa Vodstvo SPO je v sredo razpravljalo o nasledstvu za dr. Scharfa tako« na položaju predsednika stranke kakor tudi na položaju vicekanclerja. Za novega predsednika SPO je bil soglasno- izvoljen predsednik kluba socialističnih poslancev dr. Bruno Pittermann, katerega bo SPO predlagala tudi za novega vicekanclerja, potem ko sta se temu položaju odrekla no- tranji minister Helmer in župan Linza dr. Koref. Dr. Scharf je ob tej priložnosti vzel slovo od dela v socialistični stranki in v poslovilnih besedah poudaril: Poslavljam se od skupnosti in od tega, kar mi je bilo v mojem življenju tako dragoi. Slovo- pa povezujem z vročo- željo-, da bi ostali prijatelji v nadaljnjem skupnem delu za srečno bodočnost avstrijskega ljudstva. Za motorna kolesa in tovorne avtomobile je število dovoljenj v letu 1956 v primeri s prejšnjim letom nekoliko- nazadovalo-, dočim so- dovoljenja za osebne avtomobile narasla. Pojav pripisujejo temu, da se interesenti vedno bolj zanimajo za mala štirikolesna vozila, ter, da je zanimanje za težka motorna kolesa upadlo. Tako so- minulo- leto izstavili za 21 odstotkov manj dovoljenj za motorna kolesa in za 40 odstotkov manj dovoljenj za nove tovorne avtomobile, kakor v letu poprej. Koncem leta 1956 so- na Koroškem zaznamovali 47.298 motornih vozil vključno s priklopnimi vozili. “Skupni prirastek na motornih vozilih je znašal v primeri z letom 1955 12 odstotkov. Pri osebnih avtomobilih samih je prirastek do-segel 26 odstotkov ter znaša razmerje- med osebni- mi avtomobili in motornimi kolesi 25 odstotkov. V Celovcu samem je- bilo koncem leta 1956 registriranih 8154 mo-tornih vozil, kar znaša 17 odstotkov celotnega stanja na Koroškem. V Celovcu pride povprečno po eno- motorno- vozilo na o-sem prebivalcev, po en osebni avtomobil na vsakih 19 oseb in na vsakega 21. Celovčana po eno- motorno- kolo-. Na Koroškem obratuje 80 omnibusov, pri čemer pa avtobusi poštne in železniške uprave niso- všteti. Največji avtobusni podjetji sta, seve poštna uprava in zvezne železnice. S temi avtobusi so- v minulem letu prevozili okoli 12,8 milijona potnikov na skupni progi v dolžini 8 milijonov kilometrov. Toda tudi zasebna avtobusna podjetja so prevozila nad 2 milijona potnikov. Vindišar Einspieler se je zbal evropske javnosti Prepričati se je hotel o zvestobi svoje žene Na Koroškem, kjer se stikajo- tri kulturna področja — germansko, slovansko in romansko- — je nameravalo prosvetno ministrstvo letos poleti prirediti »Evropski seminar«. Poleg drugih znanih evropskih političnih osebnosti so bili za predavatelje predvideni tudi ugledni belgijski po-litik Paul Henri Spaak, bivši francoski zunanji minister Robert Schuman, za-hodnonemški kancler Adenauer in Voditelj nemških socialdemokratov Erich Ol-lenhauer. Kakor poroča dunajski list »Signal«, je prosvetni minister dr. Drim-mel že odobril v to svrho subvencijo 40.000 šilingov in so bile na Koroškem vse priprave že skoro končane. Vendar — po istem viru— iz tega ne bo nič, ker se je prosvetni minister premislili in končno odredil, da ta mednarodna prireditev ne bo izvedena na Koroškem, marveč nekje na Nižjem Avstrijskem. List piše, da je do- te ministrove odločitve prišlo na predlog deželnega Vodje OVP-jevske mladine za Koroško, pro-f. Valentina Einspielerja, ki da je bil proti temu, da bi se bil »Evropski seminar« vršil na Koroškem. V tej zvezi omenjeni list poziva prof. Einspielerja, naj pred Koroško javnostjo pojasni, zakaj se p-rotivi veliki evropski mednarodni prireditvi na koroških tleh, ki da bi bila v interesu dežele. « Nam pa se zdi, da takih pojasnil niti ni treba. Vindišar Einspieler se namreč ne bi dobro počutil v svoji koži, ker bi se pred mednarodno javnostjo lahko samo osmešil z »vindišarsko teorijo-« Siidmarke in drugih nacističnih krogov. Evropsko razgledane osebnosti bi na licu mesta kaj lahko ugotovile, da se na Koroškem govorita samo dVa jezika — nemški in slovenski — in da o nekem Vindišarskem jeziku nikjer ni niti duha ne sluha, kaj šele slovarja in slovnice. Vindišar Einspieler se očitno boji spoznanja širše evropske javnosti, da je »vindišarska teorija« samo izrodek šovinističnih glav tistih krogov, ki se poklicno ukvarjajo s politiko sprevračanja resnice in potvarjanja dejstev, Turistični promet — važna postavka našega gospodarstva Turistični promet predstavlja v nekaterih državah odločilno postavko V njihovi plačilni bilanci. To velja zlasti tudi za, Avstrijo, V kateri turistični promet od leta do leta močno narašča. Število inozemskih turistov se je od 920.000 v letu 1948 dvignilo na 14,400.000 v letu 1956, vrednost Vnesenih deviz pa od 9,5 milijona šilingov na preko 3 milijarde šilingov. Kakšnega pomena je to, kaže dejstvo, da so leta 1956 vnesene devize izravnale celotni primanjkljaj trgovinske bilance prvih enajstih mesecev istega leta. Najmočnejši dotok inozemskih turistov izkazuje Tirolska s 33 %>, So-lnograška 20 %>, Koroška 14 °/o, Dunaj 9,5 %>. Največ inozemskih turistov prihaja v našo- državo iz Zapadne Nemčije, namreč 60 °/o, Velike Britanije 8 °/o in Holandije 6 °/o. Po mnenju pristojnih krogov bi turistična privlačnost Avstrije za pripadnike zapadno-evropskih industrijskih dežel pomenila vsekakor ugodno perspektivo v skupnosti evropskega trga. da bi slovenskemu prebivalstvu čim bolj prikrajšali pravice, ki so že kmalu dve leti zapisane in podpisane v členu 7 Državne pogodbe. Razkritja te evropski ideji in enakopravnemu sožitju med narodi nasprotne po-litike pred evropsko- javnostjo pa se je pro-f. Einspieler očitno ustrašil. RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 11. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela. Naša časovna slika — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 19.05 Mučne zgodbe — 20.30 Glasbena oddaja — 21.30 Naša radijska družina. Nedelja, 12. maj: 6.10 Godba na pihala Karla Kaferja — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Pozdrav nate — 19.00 Nedeljska športna poročila — 19'.45 Z zagonom in dobro voljo — 20.15 Kriminalna uganka, „Kdo je storilec". Ponedeljek, 13. maj: 5.35 Alpski zvoki — 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Samospevi: Poje Anton Feinig, pri klavirju Mira Pehani (slov.) — 15.30 Priljubljeni šlagerji — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Košnja je pred durmi (slov.) — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer — 20.45 Brati in razumeti. Torek, 14. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zdravniška umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, objave. Sladkorna bolezen (slov.) — 15.45 Glasba iz filmov — 16.45 Otroci mi pojemo — 18.25 Radijska prijateljica — 18.45 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 „Manon“ opera v 4. aktih. Sreda, 15. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Narodne in umetne pesmi (slov.) — 14.30 Od sončne ure do ure na kolesa — 15.45 Ritmične dobrote — 16.00 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.15 Lepe pesmi — 17.35 Lepe melodije proizvaja Jaro Schmid s svojimi solisti — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Igra orkester radia Graz. Četrtek, 16. maj: 5.35 Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Kako se je Lisičjak v drugo ženil (LV-igra, slov.) — 16.45 Potovanje na sončni jug — 17.15 Popoldanski koncert — 20.16 Različne stolice se pozdravljajo — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 17. maj: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 15.30 Pridi v šolo Thea — 15.50 Godba, ki se vsakomur dopade — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Zaključna akademija na gospodinjski šoli v Št. Petru pri Št. Jakobu, (slov.) — 20.20 „Spomini poznavalca človeka", slušna igra. Če se mož ne zanese na svojo ženo-, je umevno, da jo zasleduje in se hoče prepričati o njeni zvestobi. Takšno- nezaupanje je mučilo tudi nekega zakonskega moža V Beljaku in primerila se je komična zadeva. V hiši ob dravskem obrežju stanuje družina: mož, žena in hčerka. Mož svoji bolj- RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, II. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Operetne melodije — 8.40 20 minut z opernim oktetom — 9.30 Lepe pesmi, znani napevi — 10.10 Tisoč pisanih zvokov — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Štirje fantje igrajo — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo. Nedelja, 12. maj: 6.00 Vesele in poskočne za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Zabavne melodije — 9.12 Podeželje poje — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 16.30 Prenos nogometne tekme Jugoslavija—Italija — 18.30 Melodije za razvedrilo — 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja). Ponedeljek, 13. maj: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Polke, valčki in kola — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Po slovenski zemlji: utrinki iz literature — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kulturni pregled —; 18.15 Študenti pojo — 20.00 Verdi: Requiem. Torek, 14. maj: 5.00 Pisan glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Gorenjska, Bela Krajina in Prekmurje v narodni pesmi — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Pester operni spored — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Vošč la — 18.00 Za športnike — 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor. Sreda, 15. maj: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Pisan spored domačih pesmi in napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 14.35 Voščila — 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 Koncert po željah — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 20.00 Puccini: „Gianni Schicci", opera v 1 dej. — 21.00 Kulturni razgledi. Četrtek, 16. maj: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Pojeta dva mladinska zbora — 9.20 Od popevke do popevke — 10.10 Virtuozne skladbe za različne instrumente — 11.00 Pesmi za naše male — 12.00 Južni ritmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.35 Voščila — 16.00 Domači in tuji solisti in skladatelji — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Četrtkov zabavni večer. Petek, 17. maj: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ritmi in melodije — 14.35 Voščila — 17.10 Za športnike — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Hajduštvo v Bosni in Hercegovini v času avstro-ogrske uprave — 20.00 Izbrani listi iz programske glasbe. ši polovici ni preveč zaupal in. je sumil, da ga vara, kadar je odso-ten. Najel je zasebnega detektiva, s katerim sta neke noči zlezla na kostanj pred ženinim stanovanjem in strmela v o-kno-. Žena, in hčerka sta zapazili dva, moška med! vejami drevesa, vendar ju nista prepoznali. Hčerka je vsa prepuščena pohitela in poiskala policista in mu povedala, kaj se godi pred hišo v pozni nočni uri. Policist se je s še enim stražnikom podal na kraj dogodka, kjer pa nista več našla nikogar ne na drevesu in tudi ne V okolici. Eden izmed policistov je ostal na straži in se nekoliko skril in glej, kmalu nato sta se spet pojavila dva moška. Mož postave je stopil k njima in na, začudenje ugo-tovil, da je eden izmed teh oče hčerke, ki je poiskala policiste, drugi pa je bil njegov privatni detektiv. Na vprašanje, kaj sta počela na drevesu, sta najprej odgovorila, da sta opazovala repa- OD 15. MAJA NAPREJ SPET OBRATUJEMO IN VABIMO CENJENE GOSTE, DA V ČIM VEČJEM ŠTEVILU OBIŠČEJO NAŠ LEPI Hotel Korotan V SEKlUl tico, ki tačas kroži po nebu. Končno j® mož priznal, da se je hotel v svojem dvomu prepričati o zvestobi svoje žene i® uspeh tega je tudi bil, da je ugotovil svojo napačno zaskrbljenost, koi je bila žena sama doma s svojo hčerko. Repatica je bila tudi povod, da je p®*' najst in polletna hčerka pogledala, skozi okno in jo iskala, na nebu, toda namesti nje je zagledala dva strmeča moška obraza na kostanjevem drevesu. Prebivalstvo Jugoslavije Po najnovejših podatkih jugoslovanskega zveznega zavoda, za statistiko: šteje J®' goslavija 18,069.000 prebivalcev. Med temi je, 9,246.000 žensk in 8,823.000 moških, kar pomeni presežek ženskega prebivalstva za 423.000 oseb, torej skoro za P°^ milijona. Holandske tovarne proti kajenju Pred nedavnim so holandske tovarn® »Philips« pozvale svoje mlade delavci naj se vsaj en mesec vzdržijo kajenj®' Vsi tisti, ki se bodo mesec dni vzdržal1 kajenja in ne bodo, prižgali nobene ci<3a rete, dobijo lepe denarne nagrade. Pr°) tej kampanji pripravljajo lastniki toba<^ nih tovarn protiprcpagando, ker so z® skrbljeni, da bi zgledu imenovanih toVaT® sledile tudi druge tovarne v Holandiji- Ameriška tobačna industrija za raziskovanje raka Ameriška tobačna industrija je dala ®, razpolago 600.000 dolarjev, to je ° °a, 15,5 milijona šilingov za raziskovanje * ka. Vodja raziskovalnega komiteja je ■ javil, da je namen tega študija, dogn^_ domnevano- zvezo med kajenjem in kom na pljučih. RiAlDlIlOI iPIRiOIC R A M