STANOVANJA
Na podlagi 2. in 44. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije COr. llst SES št. 6/76), 1. člena odstavka 2. 61ena Zakona o samoupravni stanovanj-ski skupmostfi (Ur. list SRS št. 8/74) in na osnovl 21. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana samoup-ravnih stanavanjskih skupnosti v SR Slovenlji s področja stanovanjskega go. spodarstva v obdobju 197&—1980 ter v skladu s 1. in 8. členom samoupravne-ga sporazuma o ustanovltvi samoup-ravne stanovanjske skupnosti Ljublja. na-Bežigrad, sklepamo v l. členu te-ga samoupravnega sporazuma navede-ni podpisniki
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o  osnovah  plana  Samoupravne  stano-
vanjske skupnostl  Ljubljana  Bežigrad
za obdobje 1916—1980
1.  elen
0 Podpisniki samoupravnega spo-razuma o osnovah plana Samouprav. ne stanavanjske skupnosti Ljubljana-Bežlgrad (v nadaljnjem besedilu: sta-novanjska skupnost) smo delovni lju-dje v temeljnih in drugih organizaci-jah združenega dela in delovnih steup-nostih, prek temeljnth in drugih orga-nizacij združenega dela In drugih dru-žbeno  pravnih   oseb;
0 delovni ljudje na delu pri obča-nih, kl opravljajo samostojno dejav. nost preko združenja zasebnih obrtnl-feov Ljubljana-Bežigrad;
# stanovalci vključno z lastniki sta-novanj, lastniki, najemniki poslovnih proetorov v sanovanjslcih hiSah v dru-žbeni lastntni preko zbora stanovalcev v krajevni skupnosti;
0 občani, ki namensko varčujejo za stanovanje preko zbora varčevalcev v banki;
0 samoupravne interesne skupno-sti, ki s spremljajočimi objekti sode. lujejo pri snovanju, izgradnji in uprav-Ijanju  stanovanjskih  sosesk.
Seznam podpisnlkov tega samoup-ravnega sporazuma je Itot njegov se. stavni del in se hrani pri Samouprav-ni stanovanjski skupmosti Ljubljana-Bežigrad.
2.  člen
Podpisnikl tega samoupravnega spo-razuma « v cilju stalnega tzboljševa-
nja stanovanjski]-, razme<r z gradltvijo stanovanj in z dvigovanjem stanovanj-skega standarda v okviru sociallstič. nih samoupravnth družbenih odnosov postavljamo tele cije:
1)  nadaljnje   razvijanje   samouprav-nih   socialističnih  družbeno    ekonom-skih odnosov na tem področju;
2)  hitrejša   rast  stanovanjske    gra-ditve;
3)  vključevanje v pranovo starejšib mestnih  predelov;
4)  solidamost   razreševanja    stano-vanjskih vprašanj in tzboljševanje sta-novanjskega  standarda zlasti pri sub-vencioniranju stanarin;
5)  smotrno gospodarjenje  z zgraje-nimi stanovanjskimi hlšami;
6)  spremljanje razvoja in analizlra-nje   zadev  stanovanjskega   gospodarst va na obmo6ju občine;
7)  urejanje  širšega bivalnega    oko-lja, humanlzacija stanovanjskih poglo-jev in varstvo okolja;
8)  vključevanje   v  program   sanact je barakarsklh nasellj in za bivanjene-primernih stanovanj.
3. čilen         '"   "'
Na področju poglabljanja ln nadalj-njega razvoja stanovanjske samoupra ve, bomo:
1)  poglabljall   hišno  samoupravo   v zborih  stanovaJcev in hišnlh  svetih;
2)  poglabljali in razvijali delo tn sa-moupravo zborov stanovalcev v krajev-nih skupnostih;
3)  podpirali      povezovanje    zborov stanovalcev  na osnovi  njihovih  intere. sov in sfeupnih zadev na območju kot so a;fe soseske. skupine hiš, to je na otw*"ti, kl so ožji od krajevnih sku-pnosti;
4)  dosledno razvijali delegatske od-nose  v   uspravljaniju samoupravne sta. novanjske   skupnosti   v občini  in  me-stu;
5)  v   delovanju   stanovanjske  samo-uiprave   zagotovili   ustrezno   mesto  de. legatom izvajalcem del in naiog na sta-novanjskem področju;
6)  pospeševali samoupravno povezo-vanje za izgradnjo posamezne soseske ali večjega stanovanjskega objekta za-interesiranih organizacij združenega de-la in drugih dejavnikov;
7)  pospeševali   organiziranje   stano-valcev  za stanovanja  v  stanovanjskih zadrugah in njihovo vključevanje v iz-gradnjo stanovai^j v posameznih sose-skah.
GRADITEV STANOVANJ
4.  61«n
«
iJ^odpisntki tega samoupravnega apo razuma se obvezujemo, da bomo prf. spevali za razštrjeno stanovanjsko r«-produkoijo najmamj 6-odstotni prispe-vek na bruto asebnl dohodek deJar-cev.
Udeleženci se bamo zavzemali m združevanje vseh nazpoložljlvlh sred-stev za stanovanjsko gradnjo. Kot ar-ganizatorjl usmerjene gradnje bomo stimulirali pričakovalce stanovanj tudi za združevanje v obliki stanovanjsk« zadruge.
5.  čaeo
Za uspešnejše reševanje stanovanj. skih problemov bomo delovni ljudjein občani še nadalje izpopolnjevali slstera družbene pomoči.
V ta namen bomo podpisnikl teg« samoupravnega sporassuma združevali del sredstev za stanovanjsko graditev v višini 30 odst. od družbeno dogovor-jenega tninimuma dohodka za stano-vanjsko graditev, Ba solidamostno re. Sevanje stanovanjskih vprašanj ln dru-gih oblik družbene pomočl t stano-vanjskem gospodarstvu, pri demer b<v mo dajali poseben poudarek raSevanju stanovanjskih vprašanj dmžtnam % ot-roki.
6.  tteo
Družbeni dogovori o oblikovanju oeo v stanovanjskj gradltvi v občini mora-jo vsebovati družbeno dogovorjene elemente strukture cene stanovanja ia morajo biti javni. Cema stanovanja n« sme vsebovati stroškov repTodukcij« pri Izvajanju nalog drugiži totereenih skupnosti.
7.  člen
Fodpisniki tega samoupravnega spo-razuma bomo s ciljem racionalšsaolj« v stanovanjskl graditvi združevaii v stanovanjski skupnosti, del za staoo-vanjsko graditev namenjenega dohoctka v višini 25 odst. od družbeno dogovor-jenega minimuina dohodka za steno-vanjsko graditev za zagotavljanje eko-nomske solidarnosti v organlzacijab združenega dela in za zagotavljanje kontinuirane stanovanjake izgradjsje. Na ta način bo zagotovljena soclalna varnost delovnih ljudi zaposlenlh pri gradnji stanovanj, prav tako pa tudl izboljšana tehnologija izgradnje staoo-vanj.
8. člen
DoJočbe samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenUi delovni ljudje na ab-močju Ijubljanskih občin o najnižjern 6 odst. združevanju sredstev namenje-nih za potrebe razsirjene reprodukcije in dmžbene pomodi v stanovanjskem gospoctastvu, v sklactu z 11. členom zakana o programiTanju in financira-nju graditve stanovanj, je bil sklenjen leta 1972 za 5 let in smiselno velja do Hjegovega izteka, v koJikor njegova do. ločila niso nadomeščena s tem ssuno-upravnim sporazumom.
!^   "¦ »'•              9. člen                  ' ";-- '
Fodpisniki tega samoupravnega spo-irornia izhajajo iz dejstev, cia je me. sto Ljubljana enotno urbano območje na katerem gradimo stanovanja in da smo zainteresirajai za celovit to skla-<ten razvoj mesta.
" ""-'¦¦         10. eiem        ¦¦--  '¦¦"
Podpisniki tega sparassuma ugotav-ljamo, da je na obmodju oMine Ljub-ljana-Bežigrad zadovoljivo število za-ziddjivih stanovamjskih površin, ki so primerna za gradnjo novih stanovanj-skih sosesk kakor tudi gradnjo so-sešk, ki so v izgTadnji, V obdobju do Zefca 1980 bomo v občini Ljubljana-Beži-grad zgradili najmanj 4000 stanovanj predvsem na območju krajevnih stop-nosti Posavje (BS—7: 1124 stanovanj), Stadion (BS—3: 2008, BS—5/1: 161 sta-novanj), Cmuče (BS—111/1 in 112/1: 572 stan.) Boris Kidrič (BS—2/1: 179 ta BO—1/2: 350 stanovanj), Tomačevo— Jarše (MS—12/2-. 612 stanovanj) na raz-položljivih zazidljivih zemljiščih. V os-talih krajevnih skupnostih pa predvl-devaino individualao gradnjo pritoližno 2000 stanovanj.
11. člen
Stanovanjske soseske, ki so oprede-Ijene v srednjeroftnem programu sta. novanjsice graditve v občtni Ljubljana-BežigTad imajo prednost zaradi:
#  pribiliževanja   stanovanja    delov-nemu mestu  in s tem  razbremenitev mestnega prostora skladno z.izgradnjo površin  industrijske  cone;
#  v  delili    stanovanjskih    sosesk BS—3 Stožice to BS—7 Posavje je že zgrajena komunalna tnfrastzruktura, po-dobno   tudi   v   ostaiih  manjših   sose-skah katerih gradnja je predvidena s srednjeročnirn  prograinom;
#  za obdobje 1976—1980 so zadrta-ni in se bodo gradili tudi spremljajo. di objekta šiiršega stanovanjskega stan-darda  (vzgojno varstveni  zavodi,    os-novne gole) del teh pa je zgrajen in omogoča  funkcioniranje stanovanjskiib soeesic',
9 stalnega naraščanja števila pre. bivalcev zlastl Stevilo gospodinjstev, uilajših družin % rszlično socialno Bfcnikturo, ki jih je potrebno usmerja-tl tudi v gradnjo stanovanjskih hiš pre-ko  aadrus;                                ,    .
% vediko Število ostarelili oManov nalaga posebno sferb podpisnikom pri izgradnji doma za ostarele občane in preurejanje stanovanj v pritiliCjib v sklad hiš za te ob&me;
% da se sklepajo sainoupravni sporazumi z izvajalci stanovanjske gradnje po soseskah iz katerih bodo razvidne pravice in obveznosti;
9 da se sklenejo družbenl dogovori o oblikovanju cen stanovanj za kon. kretno sosesko kakor tudi ostale ob-veznosti podpisnikov na podlagi doJo-Ctl ustrežnih družbenlh dogovorov v oMini Ljubljana-Bežigrad  in mestu.
Posebno skrb bomo posvetili od-pravi nedovoljenih gradenj z urejeva-nj&m dokumenteoije aii rušenjem ter s skrbnejSim nadzorom nad gratojo kakor tvdi %krb aa postapno oolpravo barakarsklh naselij.
¦   ¦   ¦<?    12. čien                      r  -• •"
Na podlagi interesov delovnih lju. di in občanov o tokaciji stanovanj, bo satnoupravna stanovanjska skupnost sama in v povezovanj« s saraouprav-no stanovanjsko skupnostjo Ljublja-na spodbujala sanaoupravno povezova, nje temeijirih in drugih organizacij združenega dela jn delornih skupnosti kot interesentov za izgradnjo stano-vanjskih hiš in stanovanj tako na ob-močju občine kot tudi na območju dru-gih dbčin. pri tem je potrebno vsebin-sko preseči sedanji kancept gradnje za tržišče in ga nadomestiU z novim v ka-terem  se  boclo  gradbene  organizacije
združenega dela in dmgi jzvajalci — proizvajalci stanovanj dogovarjali s sa-moupravno oi^aniziranimi interesenti za stanovanja v večjih objektih ali v posameznih   stanovarajskih  soseakah.
13.  člen
Stanovanjska skupnost se bo zavze-mala za teamsko projektiranje izvedbe-nih zazidalnih nafertov in stanovamjskiti objektov v okviru sprejetih standar-dov za. možnost večkratne uporabe us-pelih objektovv in za tehnologijo, ki zagotavlja hitro in racionalno graditev z uporabo domačih materiaJov in upo-rabo tipizirane oprerae in instalacij pri čemer naj bi postaJa dejanski no. silee združevanja sredstev za rnvestici-je v druibeno stanovanjskl gradnii in usmerjevalec vlaganj združenih sred-stev v stanovanjsko graditev.
DRUZBENA  POMOC
14. člen
Da W uspešneje reševaJi stanovanj-ake probleme delavcev z nižjtmi oseb-nimi dohodki, mladih družin, ostareliu občanov, borcev NOV ln Invalidrav bo-mo delovnl ljudje in obeani še nadalje izpopolnjevali sistem družbene pomo^ či.
15. člen
Podpisniki si bamo prizadevaii, da bomo zagotovili sredstva za sofinanci-
Rast števila stanovanj v občini Bežigrad do leta 1980.
ranje doina za ostarele občane v obdini Ljubljana-Bežjgrad tako, da se izgrad-nja tega doma vključi v enotni pro-gram gradenj domov za ostarele obča. ne v Ljubljani.
16.  filen
S postopnim uvajanjem stroškovne stanarine bomo omogočUi normalno vzdrževanje in enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, sočasno pa bo-mo močneje razvijali komponento soli-darnasti in socialne vamosti (subven-cioniranje stanaTin).
GOSPODARJENJE S STANOVANJSKI-MI HIŠAMI V DRUŽBENI LASTNINI
17.  člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti kot vlagatelji stanovanj bomo uporab-ijaJi del amortizacije v hišah kjer so posamezni skupni deli tn naprave do-trajane, za nadomestitev dotrajanih skupnih delov in naprav, za del amor-tizacije pa bomo sodelovali turii pri reševanju stanovanjskih vprašanj hiš-nikov. Sestavni del kancepta stroš. kovne stanarine je izhodišče, da je sta-narina dohodek stanovanjske hiše, da stanovalci del stanarine združujejo v samoupravno stanovanjsko skupnost za program investicijsko vzdrževalnih del in za uresničevanje drugih dogo-vorjenih programov, da ostaja hišam za povsem samostojne odločitve v skla-du s predpisi sredstva za tekoče vzdr-ževanje in deloma sredstva za inve-sticijsko vzdrževanje ter prispevki za katere se stanovalci sami dagovorijo. V čim večji meri bo treba reševati izenačevanje stanovalcev v najemnih stanovanjih in etažne lastnike stano-vanj in poslovnih prostorov kakor tu-di uresničevanje ustavne pravice orga-nizacije zdiruženega dela do poslovnlh prostorcyv v katerih delajo, poilitLko da-janja v najem in politiko najemnin za poslovne pnostore, ki jih imajo v na-jemu občani in druge osebe, pri če-mer bomo sodelovali v skladu s stali-šči občinske skupščine, krajevnih skup-nosti in drugimi zainteresiranimi de-javniki.
PRENOVA STAREJŠIH  MESTNIH PREDEIiOV
x8. člen
Podpisnikl se strinjamo, da sama upravna stanovanjska skupnost določi plan prenove posameznih zgradb, ki bo odvisna od stopnje njihove dotrajano sti.
19. 61en
Podpisniki se strtnjamo, da se sta-novanjske rekonstrukcije posebno v starejših mestnih predelih, vključivo y plan prenove teh jeder s tem, da se v ta namen uporablja tudl amortizacija.
V prsnovljenih zgradbah bodo pod-
Bežlgrajslka soseska 3
strešja pretirejena    v   stanovanja   all v poslovne prostore.
ODPRAVA   BARAKARSKIH   NASELIJ
IN   DRUGIH   NEPRIMERNIH
PROSTOROV
30. člen    .            '
Odprava barak in drugih neprimer-nih prostorov, ki niso primemi za bi-vanje, bo potekala skladno s progra. mom sanacije barakarskih naselij in stanavanj 6. oz 7. kategotije, ki so jo v Ljubljani sprejele in potrdile vse samoupravne stanovanjske skupnosti. Neprimerne prostore, katere je mogo če z adaptacijo spremeniti za bivanje primerna stanovanja, boitvo adaptira-li, stanovanja katera ni mogoče pre-urediti v normalno bivalne prostore, pa bomo izločUi iz stanovanjskega fon-da, stanovalce pa preselili v nadomest-na  stanovanja.
Do leta 1980 bomo odpravill bara. karska naselja in druge neprimeme prost»re za bivanje. Udeleženci samo-upravnega sporazuma soglašamo, da bomo izvajali program sanacije bara-karskih naselij in drugih neprimernib prostorov predvsem iz naslednjih virov sredstev:
•  združenih sredstev solidarnosti
•  združenih sredstev  družbene po-moči
•  deloma  s  sredstvi    odpravljanja stanovanjskih skladov
•  z  delom odpravljenega  državne-ga kapitala
0 s sredstvi amortizacije stano vanjskih hiš
0 s sredstvi lastnikov na delu stav-be
•  z bančnimi  posojili
•  s sredstvi, ki jiia  bomo staaa
vanjske   sfcupnostl   ljubljanskih   občia dodatno združevale v ta namen.
21.  61en
Udeleženci sporazuma vključuijejo graditev domov za uč«nce in študente, samskih domov ter domov za ostarele v srednjeroCni Brogram stanovanjsk« izgradnje.
22.  fflen
Samoupravna stanovanjska skup-nost Ijubljana-Bežigrad bo preko Zv& ze stanovanjskih skupnosti Slovenij« sodelovala pri vzpostavljanju in na-daljnjem razvijanju informativnega si-stema na področju stanovanjskega go-spodarstva.
23.  člen
Udeleženci bomo pri načrtovanj« stanovanjske graditve v največji me-ri upoševali sprejete uikrepe za varstvo človekovega okolja.
KONCNE   IN  PRBHOiDNE  DOLOCBE
24.  člen
Ce se izkaže, da zaradi utemelje-nih razlogov ne bo mogoče doseči lan-skih ciljev, določenih s tem sporazu-mom, ali pa je lanske cilje treba pri-lagoditi spremenjenim objektivmni okoliščinam, je samoupravna stano-vanjska skupnost dolžna začeti posto-pek za spremembo ali dopolnitev spo. razuma.
Samoupravna staoovanjska skup-nost je dolžna začeti postopek za spro-membo tega sporazuma, če to zahteva. jo organi samoupravljanja organizaci] in skupnosti, v katerih je združeno veO kot polovica delovnih ljudi in občaaor.
ki *o fflani Samoupravne stanovanjske ¦kupnosti Ljubljana-Bežigrad.
Sprememba ali dopolnitev tega spo-razuma se sprejme po postopku, po ka. terem je sprejet sporazum. Osnutek sprememb ali dopolnitev predloži ude-ležencom v raapravo skupščina Satno-Hpravne stanovanjske skopnosti Ljub-ljana-Bežigrad.
PodplsnlM tega sporaauma obrav-navamo osnutek sporazuma na način, ki ga določimo v skladu z zakonom ln s svojlml samoupramtovl splošnimi •kti.
O izvajanju »porazuma zlasti dose-geoju plansMh ciljev v srednjeročnem programu morajo organl stanovanjske afcugnosU občine Ljubljana-Bežigrad poročatt nem podplsniiota tega spo-
razuma najmanj enkrat letno. %>. «en
Podpisniki pooblaščamo stanovanj sko skupnost, da na podlagi lega spo-razuma sprejme srednjerodnl program stanovanjske skupnosti LjuWjana-Bežl-grad, da v skladu z njenimi samoup-ravnimi akti in v skladu s tem spo-razumom odloča o uporabi sredstev, ki jih zdTužujemo in da za uresnlfievanje tega sporazuma sprejme druge potreb-ne ukrepe.
86. 6Ian
SanaoupravTia stanovanjska akup-nost in ostaai podpisniki moramo te-
ko6e spremljatl uresničevanje tega sporazuma ter predlagati potrebne do-polnitve ali spremembe, &e bt s tem prtpomogli kvečjem učintai na po-dročju stanovanjskega gospodarstva oz. če bj bilo to potrebno zaradi prllaga-janja splošnim gogpodarskim giba-njem.
27. člen
t
Poraba sredstev bo določena • d-nančnim planom za poeaznemo leto.
38. čleo
Ta samoupravnl sporazum prldne veljati z dnem, ko ga podpiše 2/3 pod. plsnikov tn ko je objavljen v občia-skem glasilu SZDL »Zbor občanov«.