mmmmtmmmm Št. 5 • Leto XV • 10. 3. 1994 • Poštnina plačana pri pošti Krško Kako t IR inženiringom Hupi t i neprofitno stanovanje V Krškem prihodnjega Junija #S novih socialnih stanovanj Skupaj z lastnimi prizadevanji (vloženimi sredstvi) bo krški izvršni svet za socialna stanovanja zagotovil 3,6 milijona DEM. Krško, 2. marca - Čez tri mesece bodo zabrneli stroji na novem gradbišču Spodnji grič II, med Gubčevo in nedograjenim domom upokojencev. Junija '95 bo vseljiv prvi objekt, v drugi polovici leta pa še naslednji del novih socialnih stanovanj. Skupaj 45 stanovanj s skoraj 3.000 kvadratnimi metri površine bo vrednih 3,6 milijona mark. Novico je na tiskovni konferenci objavil podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin, gotovo pa bo zbudila upanje pri tistih 65 prebivalcih krške občine, ki so oddali prošnje za dodelitev socialnih stanovanj. Štirideset odstotkov teh sredstev bo zagotovil Stanovanjski sklad R. Slovenije, prav toliko še občina Krško in IR inženiring 20 odstotkov. "Celotna akcija je bila mogoča, ker je krški IR inženiring pravočasno (rned prvimi štirimi podjetji v Sloveniji) izpolnil pogoje in se vpisal v register neprofitnih podjetij, ki se bodo imela pravico ukvarjati z gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj. Tudi sicer sem kar prijetno presenečen nad tem, kako hitro in popolno ste v občini Krško pripravili vso potrebno doku- Jože Kos, Robert Kerin, podpredsednik IS SO Krško, Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada R. Slovenije, in Franc Glinšek, krški sekretar za gospodarsko infrastrukturo, na tiskovni konferenci v Krškem. BREŽICE Edvard Oven: "S takim pristopom bomo poživili javna dela, zaposlitev bodo dobila gradbena podjetja, dotok svežega denarja bo sprožil nov plačilni krog. Povečali bomo fond socialnih stanovanj z gradnjo in z izpraznitvijo tistih stanovanj, katerih dosedanji lastniki si bodo lahko kupili boljša, neprofitna." mentacijo za tak poseg," je komentiral direktor Stanovanjskega sklada Slovenije Edvard Oven. Pogoji za registracijo ne-profitnega podjetja so namreč zelo ostri, njihov namen pa je gradnja socialnih stanovanj za prebivalce, ki s svojimi prejemki ne zmorejo niti visoke najemnine niti plačevanja obrokov za komercialna bančna posojila, namenjena nakupu stanovanj. Gradili bodo tudi t. i. neprofitna stanovanja, namenjena tisti kategoriji prebivalcev, ki sicer ne sodijo več v skupino socialno ogroženih, da bi bili upravičeni do socialnega stanovanja, nika- kor pa s svojimi prejemki ne zmorejo dragih bančnih posojil. Njim je Stanovanjski sklad namenil t. i. projekt obveznic. Pripravljali so ga dobro leto, njegovo bistvo pa je varčevanje v stanovanjski hranilnici. Varčevanje bo namensko in vezano za dobo do desetih let. Po izteku vezave bo varčevalec dobil obveznico in z njo pri stanovanjskem podjetju plačal svoje novo stanovanje. Ob podpisu kupoprodajne pogodbe mu bodo na stanovanje vpisali hipoteko in potem bo lahko dobil pri kreditodajalcu pravo obveznico. Robert Kerin, eden od organizatorjev celotne akcije, je zagotovil, da bodo ta posojila za 2-3 točke cenejša kakor bančna stanovanjska posojila. Stanovanjski sklad bo zagotavljal R + 3 in 25-letno odplačilno dobo. Jože Kos, direktor IR inženiringa: "V soseski bo prostora za 144 oseb, gradnja bo opečna in protipotresna. Spreminjajo se tudi standardi, zato verjamem, da bo tudi kakovost teh stanovanj višja." Objekte sta projektirala Elite in Savaprojekt iz Krškega, delitev izgrajenih stanovanj pa je možna samo preko javnega razpisa. (Ika) Jožica Puhar in Anka Osterman r krškem domu upokojencev "Zelo se bomo trudili« da bo dom končan Se letos*'________ Ta obljuba je bila (očitno) največ, kar je organizator obiska v domu, Robert Kerin, lahko iztisnil iz srečanja, saj o denarju ne odloča samo ministrstvo Krško, 4. marca - Ministrica Jožica Puhar in državna sekretarka Anka Osterman sta današnji obisk v Krškem izkoristili za ogled nuklearke, razgovor o Videm papirju, obisk krškega doma upokojencev in delavnic za delo pod posebnimi pogoji ter za srečanje z vodstvom in člani Združene liste socialnih demokratov. Krčani pa so srečanje (kaže, Jožica Puhar, Anka Osterman, Robert Kerin in poslanec Branko Jane med ogledom doma upokojencev v Krškem. Poleg obljube, da bo ministrstvo napelo vse sile za čimprejšnje dokončanje doma, sta se gostji pogovarjali tudi o tehnoloških presežkih v državni upravi (po reorganizaciji lokalne samouprave), o položaju delavcev v kmetijstvu in zagotavljanju njihovih pravic ter o položaju v Vidmu. Jožica Puhar: "V Videm papirju je ministrstvo uresničilo vse svoje obveznosti, a kaže, da bi bilo le še treba nekaj dodati, da bodo delavci, ki so sedaj zaposleni za določen čas, dobili delo za nedoločen čas. Nekaj podobnega je tudi v Vitacelu." Sicer pa je ministrica prepričana, da se je krivulja našega razvoja že obrnila navzgor, le da se bo to v zaposlovanju pokazalo z eno- do dveletno zamudo - če ohranimo sedanjo gospodarsko politiko." da uspešno) izkoristili za to, da so uskladili čim več podrobnosti in odprli čim več možnosti za krško občino. Tak je bil vtis na tiskovni konferenci, ki jo je za danes z gostjama sklical podpredsednik izvršnega sveta Robert Kerin. Dom upokojencev v Krškem so začeli graditi leta 1988, njegova vrednost je (bo) 11 milijonov DEM, od tega bi dala država 60, občina pa 40 odstotkov. Država dolguje še dobrih 2,6 milijona DEM in manjkajoča sredstva bodo vsekakor skušali zagotoviti. Gradnjo v Krškem so zaustavili iz več vzrokov, med njimi je bila tudi sprememba projekta, a osnovna težava je bilo vendar pomanjkanje denarja. V novem domu bo na 5.377 kvadratnih metrih prostora za 180 oskrbovancev, kar je pravo razkošje v primerjavi z razmerami v sedanjem domu. Ta je bil zgrajen za 80 oskrbovancev, sedaj pa jih je v njem 120. Ob tem kaže poudariti, da so mnogi oskrbovanci iz Krškega sedaj nameščeni po domovih upokojencev v drugih krajih in da bi jih njihovi svojci radi imeli bližje sebi. Na vprašanje, ali bo sedaj gradnja domov za starostnike postala ena temeljnih nalog ministrstva, saj se slovensko prebivalstvo stara, prirasta pa je malo, smo slišali priznanje, da se približujemo zahodu: 5 % prebivalcev imamo starejših od 65 let. Nikakor pa to ne pomeni obilne gradnje domov in getoizacije, saj se razvijajo številne druge oblike pomoči starejšim ljudem. S tem se sedaj ukvarjajo centri za socialno delo, Karitas, različni servisi, zasebne in javne službe. Gre za oblike pomoči, ko lahko starostniki (razen najbolj problematičnih) ostanejo na svojih domovih in so vseeno oskrbljeni. V Sloveniji se tudi uveljavlja t. i. life line sistem, s katerim so potencialno ogroženi starejši ljudje 24 ur na dan povezani s službo, ki jim lahko pomaga. Gre za napravico, ki jo stalno nosijo okrog vratu, z njo pa, če je potrebno, lahko iz katerega koli dela stanovanja preko telefona pokličejo na pomoč ustrezno službo. (Ika) Izjemen uspeh Dejana Županea Sedmo mesto na Evropskem prvenstvu Dejan je tudi izpolnil normo za nastop na SP. Strassbourg, 6. marca - Tekmovalec Strelskega društva SOP Novoline iz Leskovca je na Evropskem prvenstvu dosegel 7. mesto, za prvouvrščenim pa je zaostal le za 1,9 kroga. Na Evropskem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem se je Dejan Župane, tekmovalec v kategoriji mladincev, najprej uvrstil v finale osmih najboljših strelcev, v končni razvrstitvi pa je dosegel sedmo mesto, kar lahko štejemo za izjemen uspeh. Osnovni del tekmovanja je 2upanc končal s 585 krogi, kar je za en krog bolje od njegovega dosedanjega najboljšega tekmovalnega rezultata. S tem je dosegel odlično peto mesto. V finalni seriji pa ni imel sreče, saj je z rezultatom 97,8 kroga za prvakom zaostal le za 1,9 kroga in pristal na sedmem mestu. Dejan Župane s trenerjem Jožefom Arhom. (Foto: Š. Arh) Na prvenstvo se je Župane pripravljal dva meseca. S trenerjem Jožetom Arhom sta predvidela možnost, da za kakšen krog lahko izboljša svoj rekordni dosežek. To mu je tudi uspelo, tako da je zaupanje trenerja in selektorja povsem upravičil. Hkrati je tudi izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Milanu v Italiji. (J. A.) ŽENSKE fJf O AH ŽENA Predstave o podrejenem in neenakopravnem položaju žensk, o tem, da so manj vredne in manj sposobne kot moški in daje glede na to normalno in edino moralno, da se ženske družbeno uveljavijo le na "privatnem" področju - gospodinjstva in družine, so bile neločljiva sestavina vsakdanje množične prakse in zavesti družb v preteklosti in v mnogih primerih tudi v sodobnosti. Osmi marec je bil za dan žena delavk proglašen na Mednarodni konferenci žensk leta 1910 v Koebenhavnu na predlog nemške revolucionarke Klare Zetkin. V 80. letih preteklega stoletja se je pridružila socialističnemu gibanju in bila zato preganjana, leta 1907 pa je organizirala mednarodno konferenco žensk. Največja mednarodna organizacija za pravice žensk je bila ustanovljena leta 1945 v Parizu, in sicer za boj za pravice žensk, za resnično demokracijo, za trajni mir na svetu, ki edini lahko zagotovi srečo družin in razvoj otrok. Po 5. členu konvencije OZN o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je podpisala tudi Slovenija, mora naša država sprejeti vse potrebne ukrepe za spremembo družbenih in kulturnih običajev, za uveljavitev enakih možnosti ne glede na spol. V Sloveniji imamo od prvega junija 1992 Urad za žensko politiko, ki zahteva spremembe pri razpisanih delovnih mestih (uporaba ženske slovnične oblike), skuša pa vplivati tudi na drugačno razmišljanje o porodniškem dopustu itd. Vsem ženskam ob njihovem prazniku čestitamo in želimo, da bi bile v svojem boju za enakopravnost čim bolj uspešne! (Galex) NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 Stanje žiro raiunov Decembra manjše blokacije Krško - Po stanju konec decembra 1993 je imela v gospodarstvu Posavja 101 pravna oseba blokiran žiro račun nad 5 dni, kar je za 1 pravno osebo več kot pred enim mesecem. Poprečni znesek blokade je znašal 1.067 mio SIT, kar je za 3,3 % manj kot mesec poprej. V organizacijah z blokiranim žiro računom je bilo konec decembra zaposlenih 3.912 delavcev, to je 350 manj kot mesec pred tem. Po občinah je bilo stanje naslednje: poprečni znesek število število blok. OBČINA blokade v mio SIT zaposlenih prav. oseb 30.11. 31.12. 30.11. 31.12. 30.11. 31.12. Brežice 142 150 657 649 26 24 Krško 904 848 2.828 2.782 47 49 Sevnica 57 69 777 481 27 28 POSAVJE 1.103 1.067 4.262 3.912 100 101 V istem času je imelo blokiran žiro račun 5 organizacij v negospodarstvu Posavja. Tu je bilo stanje enako kot mesec poprej, tako po številu organizacij kot po znesku, 5 milijonov tolarjev, sporoča SDK - podružnica Krško. Gospodarska zbornica r P osa v ju Inovatorji iz Posavja naj bi ustanovili svoj klub Zbornica omogoča vključitev v informacijsko mrežo, kar nudi inovatorjem številne prednosti in brezplačno predstavitev na sejmih Krško, marca - Zbornična komisija za kakovost in napredek poslovanja želi oživiti organiziranje inovatorjev in inovacijskega dela v Posavju. Le organizirani si lahko medsebojno pomagajo pri promocijah svojih zamisli, iskanju zainteresiranih odjemalcev ali pri patentni zaščiti izumov. V Sloveniji obstaja posebna informacijska mreža SPIM, v katero se lahko inovatorji vključijo s pomočjo služb GZS. Obstaja pa tudi poseben mednarodni pospeševalni center za aplikacije inovacij, ki se imenuje Sprint program. Preko tako organiziranih medijev je možno najhitreje priti do informacij o novostih, ki se pojavljajo v svetu. Informacije imajo lahko različne namene ali cilje: Podjetnik lahko preko omenjenih informacijskih mrež pridobi možnost, da razširi svoj proizvodni ali prodajni asorti-ment. Inovator, ki ima določeno idejo, lahko pred začetkom aktivnosti preveri, ali ni morda njegova ideja že obdelana in na kakšen način. Pri ukrepih za zaščito svojega patenta lahko pridobi informacijo o podobnih rešitvah in o možnih problemih, ki bi lahko pri njegovi zaščiti nastopili. Tako se lahko vnaprej pripravi na določeno problematiko. Novost, ki je kot inovacija že izdelana, lahko avtor organizira- no in brezplačno popularizira na sejmih. GZS namreč organizira na lokalnih sejmih paviljone, namenjene inovatorjem. Inovacije ocenjuje posebna strokovna komisija, ki podeljuje zlata, srebrna in bronasta priznanja. Tisti izdelek, ki pridobi zlato priznanje, ima pravico biti razstavljen na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Če dobi tudi na tem sejmu zlato priznanje, ima pravico do udeležbe na mednarodni razstavi inovacij v ZR Nemčiji. Na teh sejmih so naši inovatorji prejeli že številna mednarodna priznanja. Tako kot v drugih predelih Slovenije bi bilo koristno tudi pri nas ustanoviti klub inovatorjev v regiji. Klubi že sedaj medsebojno sodelujejo, tako so imeli npr. 25. februarja v Velenju sestanek, ki je bil zanesljivo zanimiv za udeležence. Komisija za kakovost in napredek poslovanja vabi strokovnjake, ki se ukvarjajo z inovativno dejavnostjo, da ji sporočijo svoj interes za sodelovanje pri ustanovitvi kluba inovatorjev Posavja na območno zbornico v Krškem, tel. št. 22-387. Radi bi, da se javijo tisti, ki že imajo priznane patente, in tudi tisti, ki so s svojo idejo na začetku. (Valentin Dvojmoč) Lani začetih pet stečajev Za nezačete velja novi zakon Krško - Po podatkih SDK - Krško je bilo v letu 1993 v gospodarstvu Posavja začetih 5 stečajnih postopkov, in sicer za Videm Krško, SPE Krško p.o., Sava papir Krško, Tehnološke sisteme Sevnica in Metalno Krmelj. S1.1.1994 je stopil v veljavo nov zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki določa, da se začeti (pred uveljavitvijo tega zakona) postopek prisilne poravnave, stečaja in likvidacije konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. To pomeni, da se bodo že začeti stečajni postopki zoper dolžnike, za katere je bil izdan sktep o začetku stečajnega postopka, končali po določilih prejšnjega zakona, vse vložene prijave, na podlagi katerih še ni bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka, pa bo sodišče lahko zavrglo, če upniki in dolžniki ali osebno odgovorni družbeniki ne bodo predlagali nadaljevanja postopka. »Skupni koncept ravnanja * odpadki« Posavje bo imelo sodobno evropsko komunalno deponijo Zamišljena je po ena deponija v vsaki občini: ko se ena napolni, druga že čaka pripravljena in nato tretja — vse skupaj za kakšnih 100 let. Krško, februarja - V prejšnji številki smo zapisali, da so predstavniki vseh posavskih občin podpisali pogodbo o izdelavi projekta "Skupni koncept ravnanja z odpadki v Posavju". Projektno nalogo bodo skupaj izdelali A.S.A. Sloveni-ca Ljubljana, Savaprojekt Krško in CRP Brežice, vodja projekta pa je mag. Krešimir Fink. Magister Fink nam je v razgovoru naznanil najpomembnejša vprašanja celega projekta, pri tem pa posebej poudaril informiranost javnosti oz. njeno spremljanje projekta od samega začetka. Kritični del celega projekta je vsekakor lokacija. "Odlagališče komunalnih odpadkov je možno imeti kjerkoli," pravi mag. Fink, "toda mi iščemo lokacijo, ki bo zadovoljila določene kriterije. Želimo urediti sodobno evropsko deponijo, ki ustreza vsem standardom. Poudarjam, da bo to prva taka deponija v Sloveniji. Lokacija mora imeti take naravne karakteristike, da bo delež posegov in dodatkov čim manjši. To pomeni, da mora biti vpliv voda, tako podtalnice kot tudi deževnice, minimalen, kar bomo dosegli s tehnološkimi postopki. Položaj deponije naj bi omogočil minimalne transportne stroške, pogoj je seveda, da bo izven naselij. Nismo pozabili tudi infrastrukture in prednost bomo dali lokaciji, na kateri je ta najbolj urejena. Že na začetku želim poudariti, da iščemo tri lokacije, v vsaki občini po eno, in že sedaj imamo lokacije, ki ustrezajo naštetim kriterijem." Dokončna odločitev je seveda na prebivalcih Posavja, in kot pravi g. Fink: "To je element, na katerem bomo sami testirali svojo civiliziranost." Cilj projekta je zadovoljstvo vseh, celo tistih, ki bodo imeli deponijo v svoji neposredni bližini. Življenjska doba take sodobne deponije je približno 25-30 let, kar pomeni, da se bo v tem obdobju amortizirala vsa vložena oprema. Ker nobena posavska občina nima dovolj sredstev, da bi projekt izpeljala sama, bi bilo skrajno neracionalno, če bi urejali tri deponije. Zato so se odločili za skupni projekt, v katerem bo ena deponija "obratovala", če tako rečemo, v ostalih dveh občinah pa bodo že pripravljali lokacije za nove deponije. Ko se izteče življenjska doba prve, bodo smeti pričeli odvažati v drugo občino. Sistem je narejen pravično, tako da se noben prebivalec Posavja ne bo vprašal: Zakaj ravno pri nas smeti vsega Posavja? Mag. Fink poudarja, da bodo istočasno zaključili lokacijsko dokumentacijo in pridobili dovoljenja za po eno lokacijo v vsaki občini. S tem bo Posavje rešilo problem komunalnih odpadkov za naslednjih 100 let, istočasno pa bodo sanirali sedanje deponije in omogočili njihovo obratovanje za čas, dokler ne bo urejena nova, ter sanirali črna odlagališča. Z deponijo je povezano tudi vprašanje odškodnine oz. cene posega v prostor. Mag. Fink nalašč uporablja termin "cena" in pri tem pravi, da je odškodnina plačilo za storjeno škodo v prostoru. "Odlagališče komunalnih odpadkov je ekološki objekt, objekt zaščite okolja. Ljudje, ki so jih izučile negativne izkušnje, ne želijo takega objekta v svoji bližini. Zaradi tega je cena zemljišča zanj drastično višja od osnovne cene zemljišča, ki bi ga uporabili za druge namene. Vsi, ki si tako plačevanje razlagajo kot podkupnino, počnejo to zlonamerno." Zaradi tega se je Fin-ku zdelo potrebno še enkrat poudariti, da bo odlagališče tehnično opremljeno v skladu z vsemi najsodobnejšimi zakonskimi določili. "Podkupovanje bi bilo, če bi plačali zato, ker bi delali nekaj v nasprotju z zakonom, mi pa bomo poskrbeli, da se problem odpadkov, ki jih v končni fazi tudi sami 'proizvajamo', reši na optimalen način." Ne smemo pozabiti, da bo samo dokončni ostanek odpadkov deponiran, večina pa jih bo predelana. Zato je spet pomembno sodelovanje vseh, ker je ločeno zbiranje odpadkov proces, ki se je pri nas šele začel. Mag. Fink je še enkrat omenil pomen dobre komunikacije z javnostjo in poudaril, da bodo upoštevali dobesedno vse pripombe in predloge prebivalstva, ki bo končni uporabnik. (Branka Bjegovič) Politična akademija Janeza Evangelista Kreka Krško - V okviru izobraževalne dejavnosti pripravljamo Slovenski krščanski demokrati v naslednjih mesecih intenziven program seminarjev. Na seminarjih bodo v središču pozornosti teme, ki glede na bližajoče se lokalne volitve zadevajo lokalno samoupravo. V dogovoru s prijateljskimi strankami in političnimi akademijami nam je uspelo pripraviti atraktiven seznam predavateljev in tem, ki jih bodo obravnavali. Konec februarja smo se štirje člani SKD OO Krško udeležili se- minarja v Novem mestu, katerega sta vodila člana Konzervativne stranke iz Velike Britanije g. Keith Perrin in g. James Hut-chings. V dvodnevnem programu so se zvrstile teme: ustanavljanje organizacije na lokalnem nivoju (občinski in krajevni odbor), pridobivanje članov, financiranje, propagandni material, delo z mediji, izbira in priprava kandidatov ter organizacija volilnega boja na lokalni ravni. (Tajnik OO SKD Krško Miloš Kukovičič) vali pri projektih za urejanje in namakanje Krškega polja, pri programih kmetijske proizvodnje in demografsko ogroženih območij, pri sprejemanju in izvajanju kmetijskega dela občinskega proračuna, se zavzemali za štipendiranje kmečke mladine in kmetijsko izobraževanje ter še naprej podpirali delovanje Društva podeželske mladine, Društva kmetic, svetovalne službe in gozdarske službe. Podprli bodo ustanovitev kmetijsko-go-zdarske zbornice na ravni države. Od vabljenih predstavnikov krških strank sta se letne konference SLS - Krško udeležila predstavnika ZLSD in SDSS. (I.G.) Kako se bodo stranke združevale na ravni občin? Povezovanje je nujno tudi na desnici Krško, 27. februarja - V tem so se udeleženci letne konference Slovenske ljudske stranke -podružnice Krško strinjali s svojim predsednikom Brankom Vo-dopivcem, ki je ocenil, da sedanja vladajoča koalicija dela veliko škodo kmetijstvu in prehrambeni industriji, ko dopušča uvoz poceni prehrambenih izdelkov. Povezovanje pa da je nujno zaradi tega, ker je razdrobljenost desnice še največ kriva za to, da SLS ne more doseči nobenih sprememb v kmetijski politiki. Vendar v SLS niso za stapljanje več strank v eno, ampak za takšno povezovanje, v katerem bo njihova stranka ohranila svoje ime in svojo identiteto. Za SLS je letošnja osrednja politična naloga aktivno sodelovanje pri uvajanju nove lokalne samouprave, tudi in predvsem s kandidati za župane in svetnike v novih občinah. SLS - Krško se zavzema za varianto treh občin, torej tudi za mestno občino Krško, v kateri bi nastalo močno upravno središče, ki bi bilo sposobno varovati interese prebivalcev Posavja pred bodočimi posegi v naš prostor. Hudo skrb pa jim zbuja uzakonjeni volilni sistem, ki ne omogoča, da bi v svetih novih občin imele svoje predstavnike prav vse lokalne skupnosti. Na konferenci so ponovno namenili opozorilo slovenski vladi, naj s Hrvaško takoj uredi vprašanje statusa NEK. V svoj program za I. 1994 pa so še zapisali, da bodo zbirali lastninske certifikate za sklade za lastninjenje v prehrambeni industriji, sodelo- Krško - Na to vprašanje Edvard Oven, podpredsednik LDS Slovenije, ob svojem obisku v Krškem ni povedal ničesar določnega. Odgovor prepušča kongresu, ki bo 12. marca na Bledu, in meni, da bo kongres lahko združevalen, če bodo po-prejšnji razgovori uspešni. Zadržanost izvira med drugim iz njegove funkcije predsednika Stanovanjskega sklada RS: "Kot podpredsednik stranke sem hotel že odstopiti in tudi na kongre- su več ne bom kandidiral. Držati se hočem načela, da ni dobro, če so ljudje z visokimi strankarskimi funkcijami na pomembnih finančnih funkcijah." Robert Kerin, sekretar OO LDS Krško in podpredsednik IS SO Krško: "Usklajevanje bo najbolj kočljivo med poslanci in na krajevni ravni. Vse nejasnosti bo razčistil kongres in takrat bodo tudi občinski odbori dobili ustrezna navodila." (ika) Pogled r preteMost in prihodnost Pozornost krške borčevske organizacije ne velja le spominskim prireditvam, ampak tudi aktualnim spremembam pri nas. predsednik krške borčevske organizacije Stane Nunčič. Prva v vrsti letošnjih prireditev, posvečenih dogodkom iz časa NOB, bo že 16. marca. Ob 50. obletnici poboja borcev Cankarjevega bataljona bo tega Krško, 28. februarja - Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOB je na svoji seji med drugim razpravljalo o organizaciji proslav v letu 1994, vlaganju certifikatov in organiziranju novih občin, poroča NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 25/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Zbor/ občanov Nastopil je prvi korak k oblikovanju novih občin Po dolgih urah in urah predavanj, okroglih miz in posvetov o lokalni samoupravi je predsednik SO Krško na podlagi 6. člena zakona o referendumu za ustanovitev občin sklical zbore občanov. LoHalna samouprava Brestanica, 6. marca - Prvi zbor občanov je bil v OŠ Brestanica, kjer so želeli ugotoviti voljo prebivalcev glede reorganizacije občin. Svet KS Brestanica je pripravil program s tremi variantami: da se Brestanica priključi novi občini Senovo ali Krško ali da ustanovi samostojno občino s KS Rožno- Presladol. Zbora občanov sta se udeležila predsednik in sekretar SO Krško, mnenje o možnostih za preživetje samostojne občine pa je podal krajan Brestanice in predsednik IS SO Krško Herman Kunej. Na podlagi glasovalnih listkov se je izkazala volja prebivalcev, da želijo ustanoviti sa- mostojno občino, ker če v občini, s katero bi se združili, ne bi imeli zagotovljene možnosti za zastopanost v občinskem svetu, bi to pomenilo izgubo lastne identitete. V prihodnjih dneh bodo tudi vse ostale KS opravile zbore krajanov, in sicer KS Raka 14.3., KS Senuše 15.3., KS Senovo 9.3., KS Krško polje 9.3., KS Leskovec 10.3., KS Gora 11.3., KS Krško 11.3., KS Veliki Podlog 12.3., KS Podbočje 13.3., KS Veliki Trn 13.3., KS Dolenja vas 7.3., KS Zdole 14.3., KS Rožno-Presladol 15.3., KS Kostanjevica 16.3. in KS Koprivnica 17.3. (Galex) Proračun obilno Sovniea Več denarja komunalne potrebe Za javno porabo v letu '94 bodo v sevniški občini namenili 629.272.000 SIT. Tak, že nekoliko spremenjen predlog občinskega proračuna, so obravnavali delegati sevniške občinske skupščine na februarski seji. Do sprememb osnutka je prišlo, ker je izvršni svet oz. sekretariat za gospodarske dejavnosti upošteval pripombe, ki so jih podale KS. "Ambicija letošnjega občinskega proračuna je rahlo zmanjšanje porabe v družbenih dejavnostih, na račun tega pa bomo nekoliko več sredstev namenili cestam in ostali komunalni infrastrukturi," je povedal predsednik IS SO Sevnica Jože Kovač. Iz republiških proračunskih rezerv bodo poskušali pridobiti del sredstev za letošnje volitve in tako proračunsko postavko pri upravnih organih zmanjšati za približno 4 mio SIT, ki jih bodo preusmerili za reševanje cestne problematike v občini. Nova postavka proračuna je mednarodno sodelovanje, za kar so namenili 800.000 SIT, kar 5,6 mio SIT pa predstavljajo obresti za kredite, najete v prejšnjih letih. Za razvojni sklad, kmetijstvo in turizem so predvidena približno enaka sredstva kot lani, tudi tu bodo poskušali strukturni delež zmanjšati z različnimi inovacijami. Zaradi naraščajoče potrebe po prevozu pitne vode, ki je še posebej aktualna v sušnih obdobjih, letos načrtujejo nabavo avto cisterne za Gasilsko zvezo. Nekoliko več bo dobila tudi občinska organizacija ZZB NOV, ki bo letos praznovala 50. obletnico Kozjanskega odreda. Delegate skupščine je zanimalo, koliko sredstev je namenjenih za posamezne lokalne ceste, za nasip na reki Mirni, imeli so pripombe na račun zmanjšanja sredstev za družbene dejavnosti. Sekretar Maurer je povedal, da bodo težko pristali na zmanjševanje sredstev za družbene dejavnosti, posebej šolstvo, in pripomnil, da v občini ni treba podpirati lažne dileme -šolstvo ali ceste. Glede nasipa na Mirni je Jože Kovač pojasnil, da se je sevniška občina prijavila na razpis ministrstva za okolje in izpolnjuje pogoje za pridobitev sredstev iz naslova lanskoletnih poplav. Nasip naj bi bil zgrajen do jeseni, vse ceste, ki so potrebne urejanja, pa niso navedene v proračunu, ampak jih bodo na osnovi sredstev, ki jih dobijo iz proračuna, v svoje programe lahko uvrščale krajevne skupnosti. (B. Bjegovič) ^nm^mm^mr^m^ mavro^ dne na Javorovici nad kartuzijo v Pleterjah komemorativna svečanost z mašo zadušnico, ki jo bo daroval padlim borcem ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. V počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorju organizirajo proslavo vse tri posavske občine, skupaj z organizacijo ZZB NOV, na Silovcu pri Srom-Ijah, kjer bo hkrati tudi počastitev 50. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Občina Sevnica organizira po vrstnem redu šestih domicilnih občin na Kozjanskem 26. junija na Lisci domicilno proslavo kozjanskih borcev in aktivistov. 13. avgusta letos bo poteklo 50 let od zbora kozjanskih aktivistov OF v Srebrnem parku na Bohorju. Proslava bo organizirana skupaj s Planinskim društvom Bohor Seno- ulj u\jw vo, ki praznuje letos 40. obletnico svojega obstoja. Po obširni razpravi o lokalni samoupravi je predsedstvo prišlo do zaključka, da naj bi občina ostala v dosedanjem obsegu, kakršno koli odločitev o oblikovanju novih občin pa naj bi sprejeli šele potem, ko bodo povsem jasni kriteriji za redno financiranje občin in njihove pristojnosti. Tega zdaj še ni. Davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek od prometa nepremičnin, davek na dobitke od iger na srečo in drugi davki pa so zaviti v meglo, ko na drugi strani republika hoče nacionalizirati občinsko premoženje. Vedno se govori, da je državna uprava predraga, nihče pa še ni povedal, kakšni bodo stroški nove lokalne samouprave in stroški za njeno uvedbo. Voli naj se po večinskem sistemu Na posvetu o izvedbi zborov občanov so predsedniki svetov in skupščin zahtevali, da se razveljavi in spremeni 9. člen zakona o lokalnih volitvah.__________________________ Krško, 24. februarja - Na posvetu so bile na dnevnem redu tri točke, dogovor o sklicateljih zborov občanov, dogovor o tehnični izvedbi in dogovor o rokih, vendar se je zalomilo že pri drugi točki. Predsedniki svetov in skupščin KS (še posebej manjših) so bili enotnega mnenja, da proporcionalni volilni sistem onemogoča manjšim KS (v okviru nove občine) zastopanost v občinskem svetu. Zahtevali so, da župan Danilo Siter posreduje na stalni konferenci lokalnih skupnosti v Ljubljani (v petek, 25. 2.) predlog spremembe zakona o volitvah v občinske svete naslednje: "Na posvetu s predsedniki svetov in skupščin KS krške občine v četrtek, 24. februarja, je bilo soglasno sprejeto mnenje za potrebno spremembo zakona o volitvah v občinske svete. Na teritoriju referendumskega območja (nove občine) je treba določiti volilne enote, ki pokrivajo teritorije sedanjih KS. Znotraj teh enot je potrebno zagotoviti takšen volilni sistem, da bodo imeli deli novih občin (sedanje KS) zagotovljeno predstavništvo v novih občinskih svetih, zato predlagamo, da se 9. člen zakona o lokalnih volitvah glasi takole: Člani občinskih svetov se volijo po večinskem načelu. Ta zahteva je bila v Ljubljani sprejeta brez vsake pripombe in je šla v nadaljnjo proceduro. tega je bila, da je predvsem v zahodni Evropi zapadel promet v središča, tudi kapital se je osredotočil v večjih centrih." Kot protiizhodišče pa postavlja geslo "Small is beautifull", ki favorizira razbremenjevanje cest, združevanje mladine na vasi in s tem človeku prijazno okolje. Na podlagi lastnih izkušenj poudarja, da manjša enota lažje investira (npr. v izgradnjo cest) kot večja. V nadaljevanju je gost s Koroške opisal primer: "Merilo Posvet o izvedbi zborov občanov se je nadaljeval v sredo, 2. marca. Predsednikom svetov in skupščin KS je bil predstavljen približen izračun proračunov po krajevnih skupnostih za leto 1993. Ta izračun kaže na prihod-kovni strani kot izhodišče za posamezno KS vzeto število prebivalcev, pomnoženo z 90 % povprečne porabe na prebivalca v Republiki Sloveniji za leto 1993, kar je 26.500 SIT. Pri porabi so po področjih zajete komunala, družbene dejavnosti, gasilska dejavnost in civilna zaščita ter splošna poraba. Ta izračun naj bi bil osnova za premislek, ali bo novonastala občina zmogla "preživeti" ali ne. Na koncu posveta pa so uskladili roke za izvedbo zborov krajanov. (Galex) Or. Borut Sovereger: "Merilo za občino ni število prebivalcev, ampak proračun** Na razpravi o možnostih preživetja v mali občini je v četrtek, 3. marca, govoril dr. Borut Sove-reger iz Koroške Slovenije, ki je bil 10 let tajnik slovenskih občinskih odbornikov. Za izhodišče postavlja ideologijo, ki je bila podana na stalni konferenci občin in regij: "Vsaka družbena struktura teži k temu, da krepi centre in zanemarja okolico. Posledica za občino ni število prebivalcev, ampak proračun. Cestna infrastruktura, kanalizacija odplak, varstvo okolja, oskrba z vodo in elektriko so naloge in s tem tudi prioritete za razdeljevanje proračuna. Občina, v kateri sam živim, ima 3.500 prebivalcev in njen proračun znaša 110 milijonov šilingov. Denar, ki še ostane, pa je darilo oz. podpora, ne pa financiranje športnih, kulturnih in drugih društev. Vendar pa moram ob tem povedati, da se s tem poslavljamo od profesionalne kulture." (Galex) Čez S KS Velika Dolina "Določiti je potrebno skupino, ki se bo pogajala s predstavniki KS Jesenice na Dolenjskem o spornih ___________vprašanjih nove občine," je povedal Marjan Žibert, predsednik KS Velika Dolina. Velika Dolina, 27. februarja - Na skupščini KS Velika Dolina so največ govorili o lokalni samoupravi oz. o novi občini. To je bil zadnji posvet pred prvim odločilnim korakom, zborom občanov, ki so ga napovedali za v nedeljo, 6. marca. KS Velika Dolina naj bi z reorganizacijo občine Brežice postala nova občina skupaj s KS Jesenice na Dolenjskem, vendar pa so delegati postavili vprašanje sedeža nove občine. Odločno zahtevajo, da je sedež na Veliki Dolini. Zavračajo pa možnost, da bi bili občina skupaj z Brežicami. Delegate je tudi zanimalo, od kod se bo nova občina financirala. Predsednik KS je povedal: "Financiranje je neznanka, zato vam odgovora o tem ne morem dati, rad pa bi Bo Velika Dolina sedež nove občine z Jesenicami na Dolenjskem? (Foto: Galex) tudi sam vedel." Na koncu je delegate opozoril tudi na volilni sistem (proporcionalen), ki ne izključuje možnosti, da manjše krajevne skupnosti v svetu občin ne bodo imele nobenega člana. Kot smo že poročali, imajo prebivalci Velike Doline problem s pitno vodo, ki je po dokazih iz raziskav oporečna. Brežiško podjetje KOP je lansko leto zaključilo prvo fazo gradnje vodovoda, letos pa namerava nadaljevati z drugo fazo, vendar se zatika, tako kot vedno, pri denarju. IS SO Brežice je izdal sklep, da bi v občini vsak krajan sofinanciral izgradnjo vodovoda v vrednosti 1000 DEM. Mnenje dele- gatov KS Velika Dolina pa je, da se izgradnja vodovoda podpre, vendar z drugačnimi, podaljšanimi plačilnimi roki, kajti veliko krajanov je brezposelnih, nekateri dobivajo pokojnino iz Hrvaške itd. V programu dela KS za leto 1994 je na prvem mestu izgradnja vodovoda pa TV pretvornik na Rajcu, mrliška vežica, javna razsvetljava, na koncu pa tudi redno vzdrževanje cest, prosvetnega doma. Omeniti je potrebno, da ima občinska skupščina do KS Velika Dolina dolg glede zdravstvene ambulante, ki je bila prej v Remontnem zavodu. (Galex) IS SO Brežice Seja odloženih o«HoJ5i^-n3rn-!^:\rm NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 L:.$:;.v.^.:.:;:.;s:^ ::S;:':»,::S-;^: i-- #-:*W Razprava o ustanovitvi občin Intenzivne priprave KS brežiške občine Na razpravo so bile vabljene vse KS, ki še nimajo lastnega, dokončnega stališča o možni vključitvi v novo občino. Seja SO Sevnica SevniSho občino bo zemlja »*poirla*S če ne bo sistemske rešitve za problem plazov, tudi pri cestah stanje ni boljše. - Sprejeli so osnutek proračuna. Brežice, 4. marca - Na podlagi pisnih in ustnih pobud iz več KS so predsedniki svetov KS Brežice, Sentlenart in Zakot-Bukošek pripravili sestanek o tem, katera oblika bodočega občinskega organiziranja bi bila za občane najustreznejša. Želeli so ugotoviti eventualni interes za vključitev v bodočo občino Brežice in s tem predloge za oblikovanje referendumskega območja. Podana so bila posamezna mnenja, ki pa še niso dokončna, kajti volja prebivalcev se bo pokazala na zborih krajanov. Kot pa je znano iz nepotrjenih podat- kov, naj bi se KS Artiče, Bizelj-sko, Dobova, Cerklje, Čatež in Velika Dolina ter Jesenice nad Dolenjskem potegovale za ustanovitev samostojnih občin. KS Krška vas je mnenja, da bi bila katastrofa, če ne pridejo v občino Brežice, ker so v vseh pogledih vezani nanjo. KS Globoko ne misli v občino z Artičami, tako kot KS Pišece si želi priti v občino Brežice, če ima le-ta za to interes. O tem se bodo odločali v prihodnjih dneh na zborih občanov, ki so se, ko to poročamo, že začeli. (Galex) Foto: B. C. Opozorila načrtovalcem avtoceste Ohraniti humus in zdravo podtalnico Ukinitev črpalke na Drnovem naj ne ostane brez nadomestitve. nje pri podvozih, zavarovanje podtalnice in shranjevanje od-kopanega humusa (uporabili bi ga za sanacijo gramoznic), zgraditi protihrupne pregrade tam, kjer poteka cesta mimo naselij in posameznih objektov v Veliki vasi, Drnovem, na Mrtvicah in Vihrah, nadomestiti poljske poti zunaj ograje avtoceste, če bodo sedanje z gradnjo avtoceste uničene. Ker bo bencinski servis na Drnovem ukinjen, predlagajo, da bi novega zgradili ob cesti Drno-vc—Kostanjevica. Od investitorja pričakujejo, da bo pred gradnjo ceste sam uredil vse lastninske odnose z lastniki zemljišč. (I.G.) Leskovec, februarja - KS Leskovec se je že zgodaj vključila v priprave lokacijskega načrta za odsek avtomobilske ceste Smednik- Krška vas. Na skupnem sestanku skupščine in sveta KS Leskovec, na katerega so povabili tudi predstavnike KS Veliki Podlog in KS Krško polje, so sprejeli stališča glede gradnje in ureditve ceste, ki bo potekala tik ob sedanji trasi ceste Ljubljana- Obrežje. Načrtovalcu, t.j. podjetju za projektiranje in urbanizem KAB d.o.o. Novo mesto, so udeleženci sestanka sporočili, da je nujno treba poskrbeti za odvodnjava- SOSEDJE NAS KREGAJO IN HALO HVALIJO Slovenska vas, Samobor, februarja - V najnovejši številki časopisa Samoborski list (19.2.1994) je cela stran namenjena nam s te strani meje. Že naslovi dosti povedo, in ti so: "Muke po Slovencima", "Sveta Gera je okupirana" in še eden, ki nam je malo bolj naklonjen, "Slovenci su O.K.". Pod naslovom "Muke po Slovencima" je pisec, ki se je podpisal s KiMaHo, navedel probleme, za katere smo baje krivi mi in naša slovenska oblast. Po mnenju pisca omenjenega članka smo mi, tu živeči ljudje, naredili velik greh, kajti upali smo si Bregansko selo preimenovati v Slovensko selo (ignorantsko noče reči Slovenska vas). Krivi pa so tudi "miličniki" (ne policaji), ker si upajo "legitimirati" prebivalca Hrvaške, pa čeprav gre ta ilegalno preko meje k nam nabirat gobe. Tukaj živeči pa vsi dobro poznamo tega gospoda M... iz Bregane, katerega so policaji vrnili na hrvaško stran, na mejni prehod. Pisec nikjer ne navaja tega, da smo domačini v manjšini v naših gozdovih, ko je beseda o nabiranju gob, saj je tu pol Bregane in celo iz Samobora prihajajo, in nobeden ni bil izgnan, kot to želi pisec povedati bralcem Samoborskega lista. Pisca motijo tudi španski jezdeci, ki so postavljeni na Obrežju pri gostilni Kalin, in pa tisti na novem mostu v Slovenski vasi. Po njegovem izpade, kot da je Slovenija enostavno zaprla meje. Res je čudno razmišljanje KiMaHo-ja, ko nam oporeka preimenovanje vasi, medtem ko vemo, da se morajo Hrvatje učiti novega hrvaškega jezika. Komanda je postala STOŽER, hiljada TISUČU, radio pa bo menda KRUGOVAL in podobno. No, to nas ne moti, to je njihova stvar, naša pa naj bo naša. Konec koncev so se ljudje odločili za spremembo imena kraja in ne oblast, kot to napačno navajajo v Samoborskem listu in s tem samo škodujejo odnosom ob meji živečih ljudi. (Božidar Zore) Sevnica, 23. februarja - Delegati SO Sevnica so na seji skupščine razrešili dolžnosti komandirja PP Sevnica Andreja Bobeka in za novega komandirja imenovali dosedanjega namestnika Marjana Špilerja. Andrej Boban odhaja za komandirja obmejne policijske postaje v Dobovi. Skupščina je razrešila tudi medobčinskega inšpektorja za požarno varnost Alojza Fona (njegov inšpektorat bo po novem v pristojnosti obrambnega ministrstva) ter dala soglasje za ponovno izvolitev Miroslava Mikelna za načelnika Medobčinskega inšpektorata. Sicer je bil osrednja tema februarske seje osnutek občinskega proračuna za leto '94, veliko pozornosti pa so delegati namenili cestni problematiki v občini Sevnica. V zadnjih letih je sevniška občina veliko vlagala v lokalne ceste, toda s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, je zelo težko pre-plastiti vse poškodovane ceste (takih je v občini vse več in se je težko odločiti, kateri dati prednost), poleg tega pa še sanirati plazove, ki ogrožajo promet na lokalnih cestah. V občini je evidentiranih 64 plazov, od tega so trije večji. Za plaz na lokalni cesti Sevnica-Orehovo-Radeče je že pripravljena tehnična dokumentacija, ki je trenutno v recenziji pri Slovenskih železnicah, dokončna sanacija plazu pa je odvisna od pomoči države. Sev-ničani so že pozvali pristojna ministrstva, da se ta plaz obravnava kot naravna nesreča in se finančno podpre njegova sanacija. Uradno ne obstaja več naslov, na katerem bi lahko občina Sevnica zahtevala od države denar. Republiška uprava za ceste je imela v lanskem letu sredstva namenjena za lokalne ceste, imeli so tudi sredstva za sanacijo poplav iz leta 1990 (Sevničani so takrat omenjeni plaz prijavili), letos pa vsega tega ni. Republika tudi nima več sklada, ki bi financiral odpravljanje posledic naravnih nesreč, ni zakonskih aktov, ki bi določali, koliko je dolžna prispevati občina in koliko naj pomaga država. Zaradi specifične sestave tal je celoten teren sevniške občine na vodi in če ne bo sistemske rešitve tega problema, jih bodo, po besedah sevniške županje Mijovičeve, "dobesedno pokopali plazovi". (Branka Bjegovič) Občni zbor CD Sevnica Življenje v društvu Je tudi vzgoja Pri gasilstvu je največji poudarek na sodelovanju članov društva, ki kličejo na pomoč. Sevnica, 26. februarja - Na občnem zboru so sevniški gasilci izvolili novo vodstvo društva (upravni in nadzorni odbor ter štab operative) in podelili priznanja zaslužnim članom. Uvodni pozdrav je odigrala godba na pihala, prisotne pa je nagovoril Tone Koren, predsednik GD Sevnica in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije: "Članstvo zahteva vso pozornost, ne le s strani društva, am- zagotavljajo ne le varnost pred ognjem, ampak tudi varnost vseh nas." Število požarov se zmanjšuje, povečujejo pa se mnogovrstne nevarne intervencije, je bilo razbrati iz poročila operativne enote. Mladi gasilci so poleg gasilskih vaj tekmovali na občinskem gasilskem tekmovanju, se kopali v Čatežu, počitnikovali na Lisci, ob koncu leta pa so imeli tudi ples. Priznanje za 70-letno delo je prejel Alojz Stopar, plakete pa so prejeli tudi veterani - na desni. (Foto: Galex) pak tudi s strani okolja. Ob nalogah požarnega varstva moramo biti močnejši od neosveščenosti. Društveno življenje pomeni oblikovanje, vzgojo človeka, zato beležimo bogato delo z mladimi. Bili smo prisotni z operativnimi člani v vrtcu, vrata gasilskih garaž smo odprli osnovnošolcem, letno delo z mladimi smo preizkusili s preverjanjem znanja. V letošnjem letu pričakujemo uresničitev nabave cisterne, črpalko za nevarne snovi, ureditev sobe za poveljevanje. Zato pa smo prisiljeni, da enkrat tudi mi izrečemo klic na pomoč izvršnemu svetu, sevniškim podjetjem in tudi krajanom. Ne dvomim, da ta pomoč ne bo nu-dena, ker je to klic članov, ki V načrt dela za letošnje leto so zapisali predvsem pridobivanje novih članov (žena, mladine), strokovno vzgojo in strokovne izlete, tekmovanje za plaketo Jožeta Smodeja, srečanje gasilskih godb, organizacijo prireditve Sevniško poletje itd. Mladim gasilcem so podelili priznanja za napredovanje v naziv pionir gasilec in mladinec gasilec, ostalim članom pa plakete za 10,20, 30 in 70 let dela. Slednjega je prejel Alojz Stopar. Podeljena so bila tudi občinska priznanja II. stopnje in priznanja veteranom. GZ Slovenije pa je podelila odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu Lojzetu Mo-toretu. (Galex) Mor osti iz hiše Sehwarzhopf Tudi podaljšana nega las Je med njimi Stroka je na področju nege in obnove poškodovanih las napredovala, pravi Olga Pompe, predsednica sekcije frizerjev. Krško, februarja - Frizerska sekcija pri krški obrtni zbornici je v tukajšnjem Domu obrtnikov organizirala seminar. Avstrijska firma Schvvar-zkopf je predstavila novosti iz svojega proizvodnega programa in prikazala njihovo uporabo na modelih. Take priložnosti si lahko želi vsakdo, ki mu je mar stroka in kakovost dela, a je žal ni izkoristilo ravno veliko izmed petdeset povabljenih posavskih frizerjev. Kljub temu je bilo poslušalcev dovolj, da so Schwarzkopfove strokovnjakinje lahko pokazale delovanje in uporabo novih pripravkov za beljenje las, trajne ondulacije, botanik barve, klasično barvanje... Goste so povabili iz ljubljanskega predstavništva omenjene tovarne. Predsednica sekcije frizerjev, Olga Pompe: "Zanimajo nas novosti na področju skrbi za lase, šam-poni, negovalne emulzije, zeliščne barve in ostalo. Svojim strankam skušamo omogočiti čim manj nezdravih vplivov na lase in strokovno nego že doma, ko si sami umivajo lase. Če frizer ve, s čim so lasje, ki jih ima v rokah, oprani, ne bo pri svojem delu škodljivo vplival nanje, ker . se bo lahko prilagodil. Ti šampo-ni so namenjeni tako negi las kakor tudi njihovi krepitvi. Danes so za poškodovane lase na voljo že ampule, maske, obloge in vse ostale sestavine, ki jih potrebuje posamezen las. Tovarna Schvvarzkopf je pokazala tolikšno poslovnost, kot je doslej nismo bili vajeni. Tako si bodo lahko stranke ob obisku frizerja nabavile tudi potrebne preparate za domačo nego. Pri frizerju zato, ker skušamo vsi skupaj zaščititi stroko. Temu pravimo podaljšana nega las." Gospa Pom-petova je sicer priznala, da so cene izdelkov z oznako črne glave med najvišjimi, a pravi, da je tudi njihova kakovost na samem vrhu. (Ika) V starem mestnem jedru Krškega potekajo dela druge faze izgradnje telefonskega omrežja (gradnja posameznih odcepov). Prejšnji teden so delavci položili TT kabel na Cesti krških žrtev, kar bo omogočilo nove telefonske priključke v tem delu mesta. (B.B.) Poročilo o delovanju ME HršHo JANUAR 1994 Jedrska elektrarna Krško, ki je bila po menjavi goriva ponovno sinhronizirana z omrežjem 12. 1., je v preostanku januarja dosegla 62,43-odstotno razpoložljivost in 51,76-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 238.740 MWh električne energije (neto). Temperaturni prirastek reke Save zaradi delovanja elektrarne je bil pod dovoljenimi 3 stopinjami C: povprečni je znašal 0,58 stopinje C, največji pa 1,7 stopinje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 2,84 % od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,09 % od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 m od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,01 % od letno dovoljene doze za NEK (50 mikro Sv). Na novo so uskladiščili 34 novih sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako je bilo konec januarja v skladišču skupaj 9410 sodov, je sporočila služba splošne administracije NEK. NAS GLAS 5, 10. marca 1994 Kopitarna Sevnica Pozitivni premiki so ie vidni Trenutno delajo s polno zmogljivostjo, zaposlili so 13 delavcev. Sevnica, februarja - V času, ko preživljamo hudo gospodarsko krizo, saj lahko na prste preštejemo uspešna podjetja v Posavju, sevniška Kopitarna kljub težavam posluje uspešno. V trenutku, ko Posa-vje šteje nezaposlene, v Kopitarni na novo zaposlujejo. Res je, da za dobo 6 mesecev, ampak tudi to je uspeh. Po večletni krizi, ki je spremljala to podjetje, je odpuščanje delavcev zaustavljeno, delež izvoza na zahodne trge se povečuje, sodelovanje z zahodnimi partnerji je prineslo sadove. Izdelava kopit s 107-letno tradicijo v Sevnici predstavlja danes 50-odstotno zaposlenost podjetja (zraven sodijo tudi na-penjači in raztezači), 40 % proizvodnje odpade na obutev za prosti čas in 10 % na proizvodnjo sestavnih delov za stole za znanega partnerja. V letu '93 so 47 % proizvodnje prodali na tuje trge, predvsem zahodne. Izvažajo v 15 držav, med njimi pa so najpomembnejše Avstrija, Nemčija in Anglija. "Naša temeljna usmeritev je visokokvaliteten proizvod, v čim višjem cenovnem razredu," pravi novi direktor Kopitarne Marjan Marjan Kumik - povratek iz politike v gospodarstvo. Uspešna kariera gospodarstvenika (7,5 let komercialni direktor velenjske firme, 2 leti direktor Komunale, 3,5-letni "izlet" v politiko - predsednik sev-niške vlade). V Kopitarni ni čisto nov, saj je bil 2 leti in pol predsednik UO Kopitarne. In lahko bi še naštevali. Kurnik. "Proizvodne programe že imamo, tradicijo in kvaliteto tudi, cilj nam je, da ostanemo na konkurenčnih evropskih trgih, v evropski 'špici', po kvaliteti, asortimentu in designu. Zato v naši branži redno spremljamo svetovne trende. Letos bomo sodelovali na največjem evropskem sejmu svetovnih proizvajalcev obutve v Dussel-dorfu (marca in septembra '94). Prisotni smo tudi na drugih sejmih v Italiji, Franciji... Leto '93 bomo zaključili pozitivno (končni obračun je v izdelavi). Akumulacija ne bo zadostna, rezerve so in še bo potrebno delati za racionalizacijo stroškov proizvodnje. Realizacija celotnega prihodka v letu '93 je ok. 8 mio SIT. Naš program lastninjenja je v celoti pripravljen. Na 1. 1. 1993 je bila Kopitarna ocenjena na 300 mio SIT. Predvidevamo, da bodo podjetje odkupili zaposleni. Zato je potrebno zbrati 360 lastninskih certifikatov. Trenutno poteka akcija "hranjenja" certifikatov, do sedaj smo jih prejeli 181. V to akcijo so vključeni sedanji delavci Kopitarne, bivši delavci in naši upokojenci. 259 zaposlenih je dobro informiranih o tej akciji, bivše delavce in upokojence bomo še podrobneje seznanili. Obiskali so nas tudi revizorji SDK in niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Za našo proizvodnjo potrebujemo po 2.000 m3 bukovega in topolovega lesa. Za bukev ni problemov, topol uvažamo iz Hrvaške in Madžarske. Tudi usnje uvažamo iz Hrvaške. 35 % potrebnega materiala je uvoženega. Kljub temu z visokim odstotkom izvoza ustvarimo pozitivno bilanco. Trenutno je na zahodu povpraševanje po dišečih razteza-čih in napenjačih. Ta dva izdelka, ki nista neznana slovenski javnosti (na zahodu predstavljata "kulturni" odnos do obutve), se izdelujeta iz cedrovega lesa, ki diši in nevtralizira vonj usnja. Žal je cedra uvozna surovina in ta zelo cenjen les je na svetovnem trgu težko dobiti. Pri nas je sedaj sezona proizvodnje obutve, uvajamo dvoi-zmensko delo, zato smo za določen čas, do konca julija '94, na novo zaposlili 13 delavcev. Upam, da ne samo do julija. Glede na občo krizo v gospodarstvu lahko povem, da so plače redne in ene od boljših v naši občini. Trenutno izplačujemo 95 % od kolektivne pogodbe za usnjarsko predelovalno industrijo. Do konca polletja bi radi prišli na 100 %. Povprečna decembrska plača v Kopitarni je bila 38.836,00 SIT." (Pilip) Razglednica z ljubljanskega Sejma mode V svetu otroke oblačijo v pomanjšana ________oblačila »a odrasle________ Sevniška Jutranjka sledi tem načelom - njeni modeli niso poceni, so pa kakovostni. Ljubljana, 16. februarja -Kakšna naj bodo otroška oblačila za jesen in zimo? Pri Jutranjki pravijo, da bodo deklice nosile obleko preko obleke, tako deklice kot fantje pa bodo "in" v brezrokavnikih in pleteninah kar tako. V tem slogu so kreatorke sevniške Jutranjke zasnovale tudi njihov paviljon na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Nekoliko smo imeli pomisleke zaradi takega pristopa, češ da to potem niso otroška oblačila, ampak pomanjšana odrasla. Olga Gričar, ki pri Jutranjki skrbi za analizo trga: "Poznamo take pripombe. Na očitek, da so barve preveč ubite, način oblačenja in moda sploh pa preveč odrasla, so nam naše kreatorke pojasnile, da je to pač sedaj moč videti na vseh svetovnih modnih in konfekcionarskih sejmih, da se pod tak pristop k oblačenju mladih Zemljanov podpisujejo najbolj znani modni ustvarjalci." Pri izbiri tkanin za Jutranjkine modele ves čas prevladuje lan, za najmlajše uporabljajo bombaž in le za njih so še dovoljene pastelne barve. Kakor hitro človek pride v šesto ali sedmo leto starosti, je upravičen do drugačnega oblačenja. Fantom se Olga Gričar pred Jutranjkinimi modeli otroške konfekcije, razstavljenimi na ljubljanskem sejmu: "Očitajo nam, da tistega, kar pokažemo tu, potem ni moč dobiti v redni prodaji. To ne drži povsem, le blaga ne uvozimo veliko in potem poiščemo enakovredno zamenjavo z drugim vzorcem. Naše serije se končajo pri 200-300 kosih!" poda športni videz z bundami in modnimi dodatki, s hlačami iz praktičnega jeansa ali žameta. Iz enakih materialov so tudi brezrokavniki, k vsemu skupaj pa so za dodatke v Jutranjki pripravili še serijo baretk in klobučkov. Olga Gričar pravi, da se Jutranjki pozna izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča, da pa jo skušajo nadomestiti z izvozom v Nemčijo in Avstrijo. V Sloveniji so prisotni v vsakem kraju, delajo z zasebnimi trgovci in velikimi mrežami. Na očitek, da so cene njihovih izdelkov nekoliko visoke za povprečno reven slovenski žep, pravi: "Držimo se kakovosti, hočemo dovršenost, materiali so iz uvoza, vse to pa skupaj z modnimi dodatki (tiskom, našitki, različnimi barvami) stane. Priznam pa, da si Ju-tranjkinih oblačil ne more privoščiti povprečna slovenska družina. Sploh če ima več otrok. Potem so prisiljeni izbirati cenejše načine." (Ika) HonfeHc/Ja Lisca Sevnica Politika odprtih vrat do medijev Na tiskovni konferenci so novinarje seznanili z aktualnim stanjem in prvimi koraki pri lastninskem preoblikovanju podjetja, kakor tudi s poslovnimi rezultati v letu 1994. Popravek: brez radiatorjev V članku "Recept za cenejše ogrevanje" v NG 4 smo zapisali: "V ceni 40 SIT/m2 so zajeti naslednji stroški: gorivo, elektrika v kotlovnici, kurjač..., tudi radiatorji. Vsa našteto drži razen zadnjega - radiatorji niso v tem paketu. Ogrevanju Grič d.o.o. se opravičujemo. (Pilip) Sevnica, 3. marca - Konfekcija Lisca Sevnica je preteklo poslovno leto zaključila z dobičkom. Uspešnost poslovanja sevnisko Lisco uvršča med tista redka slovenska podjetja, ki v proces lastninjenja stopajo z dobičkom. Ustvarjeni profit ostaja v skladu z veljavnimi predpisi nerazporejen, ker je podjetje v procesu lastninskega preoblikovanja. Lisca je tudi eno izmed prvih slovenskih podjetij, ki jim je Agencija za prestrukturiranje in razvoj potrdila program lastninjenja. Vodstvo podjetja je na tiskovni konferenci objavilo tudi nekatere podrobnosti o poteku lastninjenja Lisce. Tako lahko že v naslednjem tednu pričakujemo objavo programa lastninjenja v dnevnem časopisju in Uradnem listu. Izvedeli smo tudi, da bo finančni direktor Branko Ogorevc iz osebnih razlogov sporazumno prekinil delovno razmerje, datum pa še ni znan. (Galex) Cene na krškem avtosejmu Krško, 6. marca - V nedeljo je bilo na krškem avtosejmu 82 avtomobilov, večinoma s plačano vstopnino in nekaj v posredniški prodaji. Za vas smo zbrali nekaj značilnih cen: Z 125 P I. '80 600-800 DM, I. '89 2.200 DM; fičko I. '85 900 DM, golf I. 77 2.000 DM, lada 1200 I. '85 1.800 DM, yugo 45 I. '88 3.100 DM, Z 101 GTL I. '87 2.700 DM, škoda I. '91 8.200 DM, nissan sunny I. '87 9.500 DM, R 11 I. '87 9.600 DM, alfa 1,3 I. '85 6.100 DM, lada samara I. '88 4.900 DM, tavria I. '91 5.000 DM, lancia 1,6 turbo I. '87 8.000 DM, peugeot 309 I. '90 14.000 DM, jetta I. '87 10.500 DM, kadett 1,5 TDI I. '90 17.300 DM, astra 1,7 D I. 93 27.000 DM, viša RE I. '86 5.000 DM, yugo 65 I. '88 4,500 DM, yugo 60 I. '89 4.500 DM, R4 GTL I. '88 4.200 DM, hrošč 12001. '76 1.500 DM. (Pilip) Perlino četrto leto Stalna kakovost Je prinesla zaupanje Tako pravi lastnica Milena Peterkovič, ki se očitno spretno suče med zlatninami, parfumi in urami v svoji prodajalni Krško, marca - Letos teče četrto leto uspešnega poslovanja prodajalne zlatnin in kozmetičnih izdelkov Perla na Dalmatinovi ulici. Njena lastnica Milena Peterkovič pravi, da so si v tem času uspeli zagotoviti sloves, saj ljudje pri njih ne le kupujejo nakit, pač pa jim ga že kar množično nosijo v popravilo. m......m NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 Anketa Osmi marec ali materinski dan? Oba! Razprave o tem, kateri od obeh praznikov je bolj pravi, se pravzaprav niso nikoli hudo razmahnile. Čeprav po izhodišču različna, sta si ta dva dneva v svojem bistvu zelo podobna. Tako eden kot drugi naj bi bil dan pozornosti, priznanja za trud, vložen v dobrobit družine in družbe. Zato ne presenečajo odgovori naših anketirancev, najlepše je, da imamo kar oba praznika, vsaka ženska pa si naj sama izbere, kateri ji je ljubši. Sabina Meke, ek. tehnik: Ker pač nisem mati, posvečam pozornost le 8. marcu. Za matere pa se mi zdi bolj ustrezno praznovanje materinskega dneva, ker je materinstvo lepo poslanstvo za vsako mater. Na ta dan pričakujem malo bolj prijetno vzdušje, ki pa bi moralo biti vsak dan. Rozika Kodrič, trenutno nezaposlena: Na nekdanjih sindikalnih zabavah za 8. marec smo bile deležne velike pozornosti sodelavcev, šefov. Pozorni so bili tudi člani družine. Letos in v prihodnje od tega praznika ne pričakujem veliko, kljub temu mislim, da ga je treba zaznamovati, že zaradi tradicije. 8. marca Nekaj misli o položaju OlPn Krško ali protestno pismo občinskim možem Da iz malega raste veliko, vemo že od mladih nog. Ko se otrok prebije skozi šolske čase in mladostne viharje v polnoletnost, postane tudi pravno odgovorna oseba. In če se mu posreči dobiti službo, jo mora opravljati s polno odgovornostjo do sebe in do družbe, ki mu je šolanje omogočila. Takšna je bila vsaj doslej morala naše nekoliko bivše in sedanje družbe (upam, da je še). Posebej so seveda družbi soljudi zavezani vsi, ki so bili na svoj položaj izvoljeni. Ljudje, ki so jih izvolili, so jim zaupali (vsaj takrat, v času volitev). Zdaj so pri svojem vsakdanjem delu na očeh javnosti, ki lahko naredi iz muhe slona, vendar je bolje, da niti muhe ni. Če bi vsak od nas svoje vsakdanje delo opravljal v duhu morale, poštenosti in fair-playa, karoboje v svojih koreninah cenita in priznavata sedanji in pretekli režim, bi bilo življenje zelo blizu idealnim medsebojnim odnosom. Odpadla bi vsa medsebojna obtoževanja, zavist, opravljanje, podtikanje izmišljenih dejanj - skratka, ljudje ne bi bili več to, kar smo... Verjetno ste, spoštovani navzoči, že slišali za rek, da kdor visoko sedi, ne vidi pod sabo ljudi. Kot član predsedstva občinske Zveze prijateljev mladine Krško - OZPM vas, odgovorne, sprašujem, ali res ne premorete toliko človeškega razumevanja do neke neprofitne in nestrankarske organizacije, kot je OZPM, da bi dojeli, da s tako pičlimi finančnimi sredstvi, kot ste jih namenili, ne more niti v sanjah uresničiti, kar si je začrtala. Ali si morda sploh niste prebrali, niti se zamislili nad programom, ki vam je bil posredovan in želi pokrivati potrebe po delu z mladimi v krški občini? Ali si lahko privoščite luksuznezainteresirano-sti? Ne razumem, kako je lahko dopustno, da delavka, zaposlena v sekretariatu za dan, saj nekatere ženske ne morejo imeti otrok, zato morajo tudi nisem nikoli doživljala kot ideološki praznik. Za materinski dan menim, da ima perspektivo, ni pa nobene ovire, da praznujemo kar oba praznika. Slavko Češek, mizar iz Sevnice: Menim, da si ženske zaslu- žijo praznik, kot je osmi marec, vsaj enkrat v letu, saj so se vedno enakovredno borile z moškimi. Na ta dan bi morale biti bolj počaščene. Ni dovolj le, da se ji kupi roža, ampak da se ji posveti ves dan. Jaz bom svojo peljal na večerjo, kakor to počnem že vsa leta. Lilijana Neuvvirth, prodajalka iz Krškega: Praznovati bi morale oba praznika, tako 8. marec kakor tudi materinski >RBA družbene dejavnosti, ki pokriva tudi področje OZPM, potuje na uradne sestanke na račun lastnega dopusta in brez potnega naloga, ki pomeni med drugim tudi zavarovanje v primeru nezgode, in si potne stroške plačuje iz lastnega žepa? Ali resnično ni toliko dobre volje, da bi se v dobro delovanja OZPM pozitivno rešilo vprašanje namestitve profesionalnega delavca? Verjetno vam ni čisto vseeno, kaj se dogaja s to našo "zlato" mladino, torej tudi z vašimi otroki? Zna biti, da bodo ti mladi že čez nekaj let na vašem mestu. Takrat boste delno že skrbeli za vaše vnuke; če vam bo tedaj vseeno, kako životarijo društva, ki izvajajo programe za otroke, pa danes ne vem. Nihče ni večen in leta kar hitro tečejo. Za našim delom ostaja sled, takšna ali drugačna, kakršno pač kdo pusti. Zgodovina nas uči, da je bistvo napredka duha prav v neobremenjenosti mladih in da se še nobeni vladi ni obrestovalo, če je zanemarila svoj odnos do mladine. Tudi krški občinski ne! Hvala lepa! Drago Pirman (za predsedstvo OZPM Krško) Slovenci, karto na mliot Slovenija ne premore politika, ki bi hotel razložiti narodu, kaj seje zgodilo pred žametno revolucijo in po njej. Nismo naredili bilance stanja po padcu komunizma. Bilanca zajema sledeče: število zaposlenih, brezposelnih, število upokojencev in število socialnih podpi-rancev. Resnih sindikalnih gibanj ni bilo in jih ni zaradi špekulacij tudi med delavci. Agonija se vleče do današnjih dni in ji ni videti konca. Zakaj? Če bi se peljali od Kopra do Lendave, dedek, oče in sin brez prižganega radia, in bi gledali naokoli, bi razmišljali takole: Dedek bi se čudil: "Kako lepe hiše so zgrajene, poprej so bile same bajte." Oče bi rekel: "Kako sem se znašel, vzel pravi čas kredit in hišo sezidal pol zastonj." Sin bi tarnal: "Kljub visokemu standardu one imeti svoj praznik. Od svojega moža pričakujem le majhno pozornost. Milka Rusič: Na 8. marec smo bile čustveno navezane. Čutim, da se je v zadnjih letih nekaj spremenilo. Primanjkuje volje, denarja... Kljub temu upam, da bom za ta 8. marec deležna kakega šopka. Čestitam vsem ženskam, ki jim ta praznik nekaj pomeni. Glede materinskega dneva pa menim, da je za oba praznika dovolj prostora, zato naj se vsaka sama odloči, katerega bo praznovala. S. C, Pilip, Galex Galerija Vojašnice Cerklje ob Krki "Reliefi v lesu** Draga Koširja Cerklje ob Krki, 4. marca - Ob 300-letnici Slave Vojvodine Kranjske sta Vojašnica Cerklje ob Krki in SO Krško pripravila razstavo kiparja Draga Koširja "Reliefi v lesu". Vseh 38 eksponatov je nastalo po skicah in opisih v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Razstavo je odprl Danilo Siter, predsednik SO Krško, delo Draga Koširja pa je predstavil Peter Svetik, novinar in tajnik republiške komisije za zaznamovanje Valvasorjevih obletnic: "Kipar Drago Košir je kipar samouk. Vsak njegov izdelek je originalna umetnina, je novo doživetje, je kanček nove sreče, je nova duhovna obogatitev, novo sporočilo, nov dar potomcem, novo osebno zadovoljstvo." Razstava bo odprta med 14.30 in 15.30 vsak dan do 31. marca. (Pilip) Planinsko društvo Bohor Senovo Planinci so dobri plesalci in organizatorji Planinsko društvo, ki letos praznuje svojo 40. obletnico obstoja, je izvrstno organiziralo te 8. tradicionalni planinski ples. Senovo, 5. marca - Tradicionalno srečanje planincev, ki so ga finančno podprla mnoga podjetja in se jim ob tej priložnosti tudi toplo zahvaljujejo, je napolnilo še tako veliko športno dvorano na Senovem. Za glasbo je poskrbel ansambel štajerskih 7, ki je upravičil svoj sloves in dodobra ogrel tako staro kot mlado z raznovrstnimi presenečenji. Za organizacijo pa so poskrbeli kar planinci sami, pripravili bogat srečolov in žrebanje vstopnih številk. Lani so člani PD Bohor organizirali srečanje posavskih planincev na Bohorju, imeli letno konferenco društva in delovne akcije v domu na Bohorju, kjer so zamenjali tudi lastnika. Za letos imajo v načrtu veliko zanimivih pohodov in tur, osrednji dogodek leta pa bo septembra, ko bodo priredili praznovanje 40. obletnice društva in otvorili prenovljeni planinski dom na Bohorju. Darilo za svojo obletnico pa so dobili že v soboto, ko so izvrstno organizirali ples, nad katerim smo bili navdušeni tudi mi. (Gaiex) Pomot med mladimi Otroke Je potrebno razbremeniti To je bil osnovni namen srečanja prostovoljcev Centra za socialno delo Krško z njihovimi varovanci. Krško, 28. februarja - Pri Centru za socialno delo Krško že četrto leto deluje skupina prostovoljcev (24 dijakinj in dijakov). Delo je zelo pestro, saj vodijo otroke z učnimi težavami, težavami v družini (alkoholizem, bolezni, razveza staršev). Prostovoljci so v poletnih mesecih vozili otroke na sladoled, v kino, spomladi so na- birali zvončke. Med otroki se tako razvija prijateljstvo, s tem pa tudi s prostovoljci, otroci jim zaupajo svoje težave. Na srečanju so se otroci med sabo spoznali preko iger (predstavitev preko gibov, pantomi-me, bili so tudi novinarji). Odziv je bil zelo dober in s takimi srečanji bodo nadaljevali še v prihodnje. (Galex) sem brez službe in pokojnine ne bom dobil nikoli." Zaradi takega dejstva se nismo prešteli in to že dolgo plačujemo. Pred nekaj meseci so modrovali makroekonomisti in se trudili dokazovati narodu, kaj se dogaja. Daleč je segel dr. Rasto Ovin s trditvijo, da nimamo jasno določenih pravil igre. Problem je v tem, ker nimamo nikakršnega obračuna s preteklostjo. Ko pa začnemo s takšnimi vprašanji, sežemo v sam politični vrh. Postavlja se vprašanje, kako so prišli do standarda vsi naši politiki in gospodarstveniki? Lažni standard mora nekdo plačati. Skozi različne sanacije hočemo naprtiti pufe generaciji, ki še shodila ni. Tuje ključ vseh narodovih razprtij. Postavlja se tudi vprašanje večjih študentskih nemirov v tako težkih časih. Odgovor je preprost. Otroci tako uspešnih staršev morajo in hočejo biti tiho. Oče, ki je sezidal hišo, bo pustil dediščino celo vnuku. S takim pisanjem si še vedno pridobim 70-75 % nasprotnikov, zato ne bom nikoli dobil položaja, ko bi lahko karte potegnil izpod mize. Marjan Kelhar Vrhovnica 5, Bizeljsko Kdo bo (KOAH) sploh še pomagal delavoem? Piše Vlado Podgoršek v Delu, 22. 2. 1994. Kdo je pa do sedaj pomagal delavcem? Tisto o pomoči 3790 delavcem v Posavju v letu 1993 je na trhlih nogah. Prav bi bilo, da je nekdo iz posavskih sindikatov število razdelil na Sevnico, Krško in Brežice, za delavce bi bilo pa še bolj razumljivo, če bi bil znan podatek, iz katerih firm so ti srečni delavci, ki jim je pomagal sindikat pri reševanju problemov (kakšnih). Mene moti v omenjenem članku tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Sam sem bil v letu 1987 enkrat pri njem (Dušan Dornik), pa je kar dolgo trajalo, da sem dobil nekaj njegovega mnenja (a takrat je bilo samoupravljanje na višku), a ukrepal ni nič, sam sem moral urediti - rešiti svoj problem, kar bi sicer moral on. Danes smo to besedo (menda) spravili v arhive in je bolj prisotna beseda soloupravljanje ali diktatura vodilnih, na vseh ravneh. Da ne verjamem v pomoč posavskih sindikatov, primer iz marca 1993. Na takratnem sestanku 10 Sindikata Rudnika Senovo nam je Jože Černoša omenil, da so v letu 1992 nudili pravno pomoč našim 80 delavcem. Ko sem drugi teden po telefonu govoril z Marjanom Urban-čem, sekretarjem na Občinskem sindikalnem svetu, naj pošljejo spisek tistih, ki so iskali pri njih pomoč, tega ni storil, mi pa ne nakazujemo del sindikalnega denarja za (ne)delo. Imamo še stike. Na posvet v hotel Sremič (28.10.1993) so nas povabili. Tam smo se odločali, kako in kdo bo šel 6.11.1993 na protestni shod v Ljubljano. Ker bi si morali delavci sami plačati potne stroške in enolončnico v Ljubljani, seveda nismo šli. V Dolenjskem listu (3.2.1994) sem pa (kasneje) prebral, da je bil v Krškem posvet sindikalnih aktivistov s predsednikom ZSSS. Torej, v Ljubljano so nas vabili, v Krško NE! In Vlado Podgoršek. Vabil sem te na posvet na Senovo 26.10.93, ko smo razpravljali o obstoju Rudnika Senovo. Prišlo je kompletno vodstvo RRPS iz Trbovelj. Kasneje sem te vprašal za mnenje o poteku razprave. Rekelsi: "Flancanje!" Kako naj jaz imenujem tvoj prispevek, ki se nanaša na reševanje delavskih problemov? Zelo prav bi bilo, če bi kdaj napisal kakšno izjavo ali izkušnjo, ki jih imamo delavci pri obravnavanju in reševanju vsakodnevnih težav na delu in tudi sicer. Tudi o tem kaj napiši, kako nek problem občutijo delavci in delavke v Lisci, Imperialu, Metalni pa bivši Celulozi in še kje in drugi iz Zavarovalnice, banke itd. Enkrat je Jože Černoša že naredil pregled plač v podjetjih v Krškem (1989). Takrat so imele delavke v Labodu 180.000 milijonov, Zavarovalnica pa 424.000 milijonov (povprečna plača). Kako je to danes? Alojz Šribar Leskovec Anonimni bralki in prav tako anonimni sogovornici Komaj 20 minut po prejemu 4. št. zelo vsebinskih in zanimivih skupščinskih delegatskih informacij, ki jih izdaja INDOK center SO Krško pod naslovom Naš glas, sem v četrtek; 24. 2. 1994, dobil telefonski klic. Niti ne vem, od kod, ker se anonimna klicateljica ni predstavila, ampak mi je v ihti in očitni razburjenosti povedala, daje v citirani št. Našega glasa prebrala moj članek, katerega vsebina je baje bila povod njenemu nezadovoljstvu, ki ga je izrazila v splošnem (neutemeljenem) kritiziranju s hkratnimi žalitvami, da "se samo hvalim", in prav tako neutemeljenimi vprašanji, kaj smo "doslej kaj dobrega za izgnance storili", še posebej jaz in gospa prof. Ivica Žnidaršič iz Ljubljane. Skušal sem ji dopovedati, da je prav slednja ena najbolj prizadevnih in prodornih entuziastov (to je bilo izpostavljeno tudi na 2. skupščini DIS v Do-bovi, 11.7. lani, in tudi v razpravi ter še večkrat pozneje in povsod) v Društvu izgnancev Slovenije, in tudi zase, da lahko pride k meni in bi ji razkazal vse gradivo in dokumente, ki izpričujejo in potrjujejo našo aktivnost. Ko sem jo vprašal, od kod je in kako se piše, je še izustila, da "to ni važno", in je (lahko bi ji pripisal) slušalko kar nesramno spustila. Zdaj ji sporočam, da s tem in takšnim načinom ni in tudi v prihodn/e ne bo nič dosegla in uspela, pač pa bo z vsemi svojimi slabimi človeškimi lastnostmi ostala osamljena in anonimna. Ob tem se sprašujem, zakaj anonimnost, zakaj tak način (žaljiv ton) konverzacije? Že iz olikanosti in obzirnosti do svojih sogovornikov, še posebej njej nepoznanih, bi morala zavzeti drugačen pristop. Če pa ima kakršnekoli upravičene razloge za kritiko, ki jo lahko utemeljuje in dokumentira, lahko to odkrito pove in se zavzema, da se stvari izboljšajo ali pa napake v delu odpravijo. Tisti, ki tega ne zmorejo, menim, da do takšnih ekscesov, ki jih počenjap - niso upravičeni. Poudarjam - kar zadeva njeno kritiziranje (in tudi drugih takšnih), lahko pride k meni m se prepriča v nasprotno, sicer pa ima v Krškem g. Slavka Kune/a in v Brežicah g. Vlada Deržiča, t.j predsednika Izvršnega in Upravnega odbora Društva izgnancev Slovenije, o mojem delu pa bodo presojali tisti, ki so me izvolili! Še nekaj! Sam ob pisanju o raznih dogodkih in aktivnostih svoje prispevke tudi podpišem in če me kdo ev. ne pozna, dam svoj popoln naslov, ob telefonskem pogovoru pa se venomer predstavim, kdo sem in od kod kličem, saj tako zahteva tudi PTT služba. Naslovljenki (anonimki) ne bi torej škodi- lo malo "manire", t.j. malo več kulturnega obnašanja. Hvala! Rudi Matko Trbovlje, Pod gozdom 15 Ob dnevu žena V prejšnjem režimu je "praznovanju" dneva žena bil vsaj navzven dan velik pomen. Šlo je predvsem za družbeni poudarek emancipiranosti žena v naši družbi in s tem v zvezi so se delale tudi primerjave s stanjem v predaprilski Jugoslaviji. V naši mladi samostojni državi so se pojavile dileme, ali omenjati dosedanji dan žena - 8. marec ali obnoviti t. i. materinski dan - 25. marec. Kar precej tehtnih vzrokov in predlogov je bilo tako za enega kot za drugega in tudi glede imena so mnenja bila deljena. Kakorkoli že, za letos je v Pavlihovi pratiki označen še dan žena - 8. marec. Verjetno se bomo po tem tudi še ravnali. No, v bistvu gre le za majhno pozornost, ki naj bi jo ob tem izkazale delovne organizacije (DO) in ustanove do svojih zaposlenih žensk, predvsem pa, da bi tudi doma (od svojih najbližjih) bile deležne lepih izrazov spoštovanja - tako mati od svojih otrok in žena od moža. Ko je govor o emancipiranosti, ta v družini ne pride dovolj do izraza in kljub najboljši volji (skoraj) tudi ne pride v poštev, saj ima žena ali mati ima svoje družinske obveznosti. Drugo pa je njihovo javno življenje. Dandanes se ženske kar dobro uveljavljajo tudi že v politiki in v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, v javnih medijih, v raznih športih, organizacijah in društvih. V tem jih moramo spodbujati, jih motivirati in jim resnično pomagati in to upoštevati. Vodstva krajevnih organizacij in koordinacijskih odborov Društva izgnancev v Zasavju in Posav/u zato svojim članicam m tudi članicam ZZB NOV ter upokojenkam želimo dobrega zdravja, osebnega zadovoljstva in lepih doživetij ter razvedrila in sproščenosti, še posebej oskrbovankam v domovih ostarelih, in seveda tudi vsem drugim povsod po Sloveniji. Rudi Matko Trbovlje NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 11 "V RKA Kvalifikacije za prvo slovensko ligo Satex Maribor - Interier Krško l:Q Z malo športne sreče bi Podbočjani prišli iz Maribora z dvema točkama: Satex - Interier 99:92 (51:43) Maribor, 5. marca - Končnica slovenskega prvenstva v košarki se je začela. Za štiri izpraznjena mesta v novi prvi ligi kandidirajo tudi košarkarji Interierja. Njihov nasprotnik v kvalifikacijah je ekipa Satexa, katero so si Interierovci najmanj želeli, sa gre za zelo močno in kvalitetno ekipo. Sistem kvalifikacij je takšen, da ekipa, ki prva doseže tri zmage, postane prvoligaš. Gostitelj prve tekme je preteklo soboto bil Satex. Košarkarji iz Podbočja so vodili vse do 17. minute prvega polčasa, v končnici pa so domačini izničili prednost gostov in povedli z osmimi točkami. V drugem polčasu so Interirerovci bili spet boljši od domačinov. Razpoloženi Popovič, Krajcar in Bordelius so nevarno ogrožali načrtovano zmago Satexa. Trener Satexa je bil primoran v igro poslati poškodovanega veterana Benačeka. Tako je Mariborčanom uspelo izboriti prvo zmago težje, kot si so mislili. V ekipi Interierja nista nastopila poškodovani kapetan Krošelj in kaznovani Rusič. Strelci za Interier so bili: Bordelius 23, Popovič 19, Lučev 6, Krajcar 20, Leskovar 16, Gavranovič 3, Hočevar 2 in Vavpotič 3. (Pilip) ROKOMET Krčani uspešno branijo svoje vodstvo RK Krško 31 točk, Sevnica 28, Pomurka Bakovci 26, AFP Dobova 25 ... to je vrstni red ekip v vzhodni skupini II. državne lige po odigranem 18. kolu. STRELJANJE Prvi letošnji driavni naslov za Boštjana Arha Finale strelskega tekmovanja v dopisni državni strelski ligi V SREDO DRUGA TEKMA Košarkarji Interierja Krško v sredo, 9. marca, v športni dvorani Oš Leskovec pri Krškem igrajo drugo kvalifikacijsko tekmo za plasma v prvo košarkarsko ligo z ekipo Satexa iz Maribora. Tekma se bo začela ob 20.00 uri. Vabljeni vsi ljubitelji košarke. Krško - Krški rokometaši so po izidu zadnje številke Našega glasa odigrali dve prvenstveni tekmi. 26. februarja so gostovali v Radgoni in tamkajšnjo ekipo premagali s 34 : 24 (15 : 12). Strelci za Krčane so bili: Keše (2), Bernardič (1), Martinčič (1), Novak (4), Urbanč D. (4), Kukavica (6), Vertovšek (4), Iskra (12). Igrali so še Božič, Imperl, Šiško in Urbanč M. V soboto, 5. marca, so na domačem igrišču v leskovški dvorani Krčani gostili ekipo Kroga, ki je v tem delu prvenstva izgubila eno samo tekmo. V prvem polčasu smo videli "raztrgano" igro, v drugem pa so domačini v pičlih osmih minutah ustvarili prednost desetih golov, se s tem zadovoljili in nasprotniku dopustili, da je do konca srečanja poraz omilil. Rezultat je bil 29 : 23 (14 : 19), strelci za domačine pa so bili: Keše (1), Iskra (9), Urbanč M. (2). Martinčič (3), Novak (2), Urbanč D. (3), Kukavica (3), Bernardič (1) in Vertovšek (5). Igrali so še Božič, Imperl in Šiško. Do konca ligaškega tekmovanja so na sporedu še štiri kola. V soboto, 12. marca, bo v Radečah derbi z drugouvrščeno ekipo Sevnice (ob 19. uri), teden dni kasneje pa (ob 17.30) gostuje v Leskovcu Ormož. V predzadnjem ligaškem kolu bo gostovanje 'pri ekipi Dola, nato pa 2. aprila, prav tako ob 17.30, v Leskovcu še srečanje z ekipo Poleta iz Murske Sobote. Krški rokometaši računajo na prvo mesto, kar jim za play off zagotavlja najboljšo startno pozicijo. Osvojitev naslova prvaka v ligi je povsem realna, saj lahko Krčani v zadnjih štirih kolih izgubijo celo tri točke, pa jih nihče ne more dohiteti. (Jože Arh) Postojna, 5. marca - V Postojni je bilo finale, že prejšnjo soboto pa so imeli (tudi tam) polfinalno tekmovanje. V vseh kategorijah je nastopilo skupno 107 ekip, največ pa jih je bilo med člani (27), pionirji (27) in mladinci (21). Tekmovanja so se udeležili tudi strelci SD SOP Novoline iz Leskovca. Vsi njihovi tekmovalci so se prebili v finale, kjer pa so dosegli naslednje rezultate: med pionirji so bili prvi tekmovalci iz ljubljanske Olimpije (534 krogov), drugi iz Žalca (531) in tretji SOP Novoline iz Leskovca (528). Med posamezniki je bil najboljši Boštjan Arh (184), Andrej Zorko je bil šesti (178) in M išo Zorko (166) dvanajsti. Pri pionirkah je Špela Arh zadela 163 krogov. Med mladinci je bil prvi Elektro iz Maribora (1.070), druga Postojna (1.065), tretja Mojstrana (1.045) in četrti Leskovec (1.042). V tej kategoriji je bil Leskovčan Mladen Mancini (363) četrti med posamezniki, Boštjan Mlakar (353) sedmi in Gorazd Zorič (327) sedemnajsti. Pri članih so najbolje uvrščeni Šentvidčani dosegli 1.086 krogov, Radovljičani 1.073 in tre-tjeuvrščeni SOP Novoline 1.071. Posamezno so se Leskovčani uvrstili takole: na peto mesto Slobodan Manojlovič (145), 9. -10. mesto si delita Bojan Kova-čič in Marjan Čeplak (358). Nastop v Postojni je omogočil Cafe Pole iz Leskovca. (J. Arh) NOGOMET ammmmmm Košarka Interierovcem uspelo osvojiti četrto mesto Tinex Norik - Interier Krško 83 : 84 (46 .35) Ljubljana, 23. februarja - V predzadnjem kolu I. slovenske košarkarske lige - rdeča skupina je košarkarjem Interierja uspelo prinesti iz Ljubljane dve točki, ki pomenita četrto mesto na razpredelnici in sodelovanje v kvalifikacijah za I. slovensko ligo. Po nesrečnem porazu v prejšnjem kolu z ekipo Idrije so Interierovci brez bolnega kapetana Krošlja in kaznovanega Rusiča začeli zelo slabo. Prvi polčas so izgubili z 11 točkami razlike (46 : 35). V nadaljevanju so se razigrali Bordelius, Krajcar in Leskovar in z natančnimi meti zmanjšali prednost domačinov. Posebej razburljivo je bilo v končnici, ko je Podbočjane malo spremljala sreča in točki sta odšli v Krško. Strelci za Interier: Bordelius 27, Popovič 5, Lučev 3, Krajcar 21, Leskovar 20, Gavranovič 2, Hočevar 6. (Pilip) Podbočjani potrdili četrto mesto KK Interier Krško - KK Litija 99 : 89 (53 : 49) Leskovec, 26. februarja - Potem ko so z zmago v Ljubljani obdržali četrto mesto, so Podbočjani gostili ekipo Litije, ki je tudi že imela zagotovljeno drugo mesto. Zato sta šli obe ekipi v tekmo razbremenjeni in rezultat tega je rekordno število košev, ki smo jih to sezono videli v leskovški dvorani. Kljub temu je okrog 300 gledalcev gledalo lepo in zanimivo tekmo, z veliko lepih potez na obeh straneh. Povedli so gostje. Sledila je izenačena igra in na koncu prvega polčasa je imel Interier 4 točke prednosti. V nadaljevanju so gostje večkrat izenačili rezultat. Tako je bilo v 16. minuti 84 : 84, ko sta Lučev in Bordelius (s trojko) prinesla domači ekipi odločilno prednost, katero so do konca tekme še povečevali. Strelci za Interier: Bordelius 37, Popovič 12, Lučev 21, Krajcar 17, Leskovar 8, Hočevar 2, Vavpotič 2. Tabela I. slovenske košarkarske lige: 1.KM Ilirija 12 12 0 1028:900 24 2. KK Litija 12 8 4 930:870 20 3. KK Idrija 12 8 4 946:896 20 4. KK Interier Krško 12 6 6 904:933 18 Košarkarski tekmi med 0$ Podbočje in 0$ Raka Podbočje - Košarkarski podmladek, ki uspešno raste na Raki in v Podbočju, je februarja med sabo pomeril moči in spretnosti. Najprej so igrali starejši pionirji (7. in 8. razred). Igrali so dvakrat po 15 minut čiste igre. Strelci za OŠ Podbočje: Pavlovič 17, Kuhar 8, Vesel 3, Levičar 6, Kožar D. 2, Kožar M. 1. Strelci za OŠ Raka: Božič 7, Kunej 4, Lisjak 1, Mahovne 3, Skinder 4, Mežič 8. V seštevku to pomeni 37 : 27 za Podbočje. Mlajši pionirji, 5. in 6. razred, so igrali dvakrat po 10 minut čiste igre. Strelci za OŠ Podbočje: Baznik 9, Vrhovšek 2, Kožar D. 2. Strelci za OŠ Raka: Vene 3, Kociper 3, Novak 1, Kern 7. Račani so torej tesno zmagali z rezultatom 14 : 13. Ti dve šoli sta se srečali dvakrat. Skupni rezultat je 2 : 2. Vsi igralci nestrpno čakajo naslednjega srečanja, da zopet pokažejo svoje znanje in premagajo drug drugega. (Š. M.) Dobro izhodišče Sevniianov za plar off R^ ||OVOteri11 Zmagala Sevmski rokometaši so premagali ekipi Celja in Radeč Radeče, 5. marca - Sevniča-ni so 26. februarja v športni dvorani v Radečah gostili ekipo Celja in jo premagali z rezultatom 27 : 20 (12 : 10). Mladi rokometaši iz Celja so se v prvem polčasu dobro upirali domačinom, ki pa so v nadaljevanju tekme zaigrali odlično v obrambi in z učinkovito igro v napadu večali razliko v zadetkih. Pri Sevniča-nih je izstopal predvsem Vešligaj s 7 zadetki, pohvaliti pa je potrebno vso ekipo Sevnice. V soboto, 5. 3., pa je ekipa Sevnice gostovala pri ekipi iz Radeč in po odlični igri zmagala z rezultatom 23 : 16 (10 : 7). Čeprav so številni domači navijači pričakovali boljšo igro svoje ekipe v drugem delu tekme, pa Sevničani niso dovolili nobenih presenečenj. Z odlično igro v obrambi, kjer sta se izkazala Lupše in Jug, so povsem one- mogočili radeško igro v napadu in prednost v korist Sevnice je naraščala iz minute v minuto. Tekmo sta odlično vodila sodnika Ljubic in Krstič iz Kozine. Mogoče sta bila preveč popustljiva do radeških navijačev, ki so med tekmo metali razne predmete na igrišče. S to zmago si je Sevnica zagotovila uvrstitev v play off, kjer se bodo štiri prvouvrščene ekipe pomerile za naslov prvaka, ki bo v naslednji sezoni igral v 1. ligi. V preostalih štirih tekmah bo Sevnica poskušala z dobrimi igrami zadržati odlično drugo mesto na lestvici ter tako imeti dober izhodiščni položaj v play offu. Prva priložnost bo že v soboto, ko Sevničani gostijo pr-vouvrščeno ekipo iz Krškega, tekma bo v športni dvorani Radeče ob 19. uri. (Š.M.) KARATE Sevničani uspešni na prijateljski tekmi Sevnica, 24. februarja - V telovadnici TVD Partizan v Sevnici je na prijateljskem tekmovanju v katah in borbah za mlajše in starejše dečke nastopilo 42 tekmovalcev iz Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine in Sevnice. Največ uspeha so imeli sevniški karateisti, ki so posegli po odličjih kar 15-krat. Osvojili so 6 prvih, 5 drugih in 4 tretja mesta. Najbolje so se izkazali Denis Orač, Marko Stopar, Danilo Lisec in Rok Črepinšek. Pa poglejmo uvrstitve po posameznih kategorijah. Kate, mlajši dečki: 1. Denis Orač (41,8 točke), 2. Danilo Lisec (41,6), 3. Rok črepinšek (40,4) (vsi Sevnica, 4. D. Josič, Rog. Slatina (40,1), Darijan Tabak, Sevnica (17,8), 7. Miha Oštir (17,6), 8. Gregor Horvat (16,5) (oba Sevnica). Kate, starejši dečki: 1. Marko Stopar (42,0), 2. Dejan Uranjek (41,4), 3. Iztok Busar (40,9), 6. Tomaž Petrovič (18,1) (vsi Sevnica). Športne borbe, mlajši dečki do 35 kg: 1. Uroš Obrul, Slov. Konjice, 2. Rok Črepinšek, Sevnica, 3. Z. Kobale, Rog. Slatina, in M. Šmid, Slov. Konjice, 7. Besim Dautbegovič, Sevnica; nad 35 kg: 1. Denis Orač, 2. Danilo Lisec, 3. Stojan Horjak (vsi Sevnica) in D. Josič, Rog. Slatina, 5. Alis Nukič, Sevnica. Športne borbe, starejši dečki do 42 kg: 1. Marko Stopar, Sevnica, 2. G. Stračanek, Slov. Konjice, 3. Tomaž Petrovič, Sevnica, in A.Pratnemer, Slov. Konjice; nad 42 kg: 1. D. Vidakovič, 2. Boštjan Žnidarko (oba Slov. Konjice), 3. M. Dobrina, Rog. Slatina, in M. Cene, Slov. Konjice, 5.-6. Iztok Busar in Dejan Uranjek, 7.-8. Alen Nukič (vsi Sevnica). Kate ekipno, mlajši dečki: 1. KK Sevnica I (Črepinšek, Lisec in Orač), 2. KK Sevnica II (Tabak, Dautbegovič in Oštir), 3. KK Slovenske Konjice. Kate ekipno, starejši dečki: 1. KK Sevnica I (Stopar, Busar in Uranjek). Pokrovitelji tekmovanja, Otroška konfekcija Jutranjka, Metelko Jana - šivanje drobnih tekstilnih izdelkov in Mimsi club so prispevali za najboljše tekmovalce praktične nagrade. (J. Orač, M. Grubenšek) Krško, 24. februarja - Nogometaši Krke Novoterma so na stadionu Matije Gubca gostili ekipo PIK Vrbovec iz Hrvaške in zasluženo zmagali z rezultatom 2 : 1 (0 : 0). Solidna ekipa Vrbovca, člana II. hrvaške lige, je bila v prvem polčasu Novomeščanom enakopraven tekmec. V začetku drugega polčasa so celo povedli z golom Slunjskega. Novomeščani so izenačili z golom temnopoltega Kame-runca in na koncu z lepim golom Grudna zmagali z 2 : 1. Mlada in prenovljena ekipa Krke Novoterma, ki jo čaka težak boj za obstanek v prvi ligi, je pokazala, da v nadaljevanju prvenstva (5.3.1994) ne bo lahek nasprotnik slovenskim prvoligašem. Veseli podatek, da so s Kameruncem dobili dobrega srednjega napadalca. (Pilip) Četrtoligaš premagal prvoligaša NK Krka Novoterm - NK Šentjur 0 : I (0 : I) Krško, 3. marca - Nogometaši Krke Novoterma so na stadionu Matije Gubca gostili ekipo Šentjurja. To je bilo zadnje preverjanje Novomeščanov pred nadaljevanjem tekmovanja v I. slovenski ligi. Žal tokrat nismo gledali dobrega nogometa. Novomeščani so igrali zelo neučinkovito, Šentjurčani pa motivirano in eno od priložnosti so kronali z golom Poholeta (v 25 minuti). Kljub temu, da so krkaši večji del drugega polčasa igrali na polovici Šentjurčanov, jim ni uspelo priti do gola. Pred nedeljsko tekmo z Muro trener Matic ne bo mirno spal. (Pilip) NK Krške (člani kombinirane) - NK Mirna 1:1 (0:1) Senovo, 5. marca - Po daljšem času je na Senovem spet bila nogometna tekma. Kombinirana ekipa, sestavljena iz igralcev iz Krškega, Senovega in Brežic, je v prijateljski tekmi gostila ekipo Mirne, članico Ljubljanske nogometne zveze (četrta liga). Ljubitelji nogometa na Senovem so prišli na svoj račun, saj so videli lepo in kvalitetno nogometno predstavo, domači igralci pa so pokazali, da niso pozabili igrati nogometa. Videlo se je, da regija razpolaga z veliko kvalitetnih nogometašev in da si Krško ali Senovo zaslužita močno člansko ekipo, ki bi lahko igrala pomembno vlogo v slovenskem nogometu. Manjka "le" finančnih sredstev, kar je rak rana krškega nogometa. Nogometna baza v NK Krško, zelo kvalitetne generacije mlajših in starejših pionirjev ter kadetov, tako ostajajo brez vzornikov iz lastnega okolja. (Pilip) NK Krško (kadeti) - NK Krka Novoterm (mladinci) 1 : 7 Krško, 4.marca - Krški kadeti so po kondicijskih pripravah na Lisci na stadionu M. Gubca odigrali svojo prvo letošnjo tekmo. Gostili so mladinsko ekipo Krke Novoterma, ki tekmuje v II. slovenski mladinski ligi in v svoji skupini zavzema visoko drugo mesto, ter prikazali zelo kvalitetno igro, kljub visokemu porazu. Krčani so na začetku tekme povedli z 1 : 0, potem pa so Novomeščani z nizom zadetkov preobrnili rezultat v svojo korist. Dvojni strelec za Krčane je bil Dvorančič, za Krko Novoterm so zadeli: Kocjan 2, Sever 1, Ron-čevič 1, Kavšek 1, Mrak 1, Žagar 1. (Pilip) Mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič Sedemkratni prvak Bosne in Hercegovine Krško, 2. marca - V Krškem biva od prihoda znanega konvoja v Slovenijo 20. novembra 1992, ki je pripeljal begunce iz porušenega Sarajeva. Zdaj Zvo-nimir Meštrovič uspešno trenira krške selekcije. Kako vas je ŠK Triglav sploh našel, saj niste prišli prav v Krško? Na začetku sem bil nastanjen v vasi Črešnjice pri Cerkljah, kjer sem stanoval pri sorodnikih. Dolgo časa nisem imel nikogar, da bi z njim igral šah. Nato sem stopil v kontakt z Brunom Parmo, ki me je priporočil ŠK Triglav in tako smo začeli sodelovati. Ko ste začeli z delom v Krškem, ali so se talenti takoj izdvojili? Talenti vedno izstopajo, vendar talent brez dela ne doseže nič. To ne pomeni, da netalenti-rani šahisti nimajo možnosti, zato pa morajo vlagati še več truda in čez nekaj let se jim ta obrestuje. Tudi tu so talenti in sicer so to Toni Kos, Robi Volcansek ter Tomaž Tomažin. Kako ste zadovoljni v Krškem? Zelo sem zadovoljen, saj so me zares lepo sprejeli. V klubu bi pohvalil predsednika Tomaža Znideršiča, ki se zares trudi, tako pri sestavah selekcije kot pri organizaciji. Seveda ne smemo izločiti tudi trenerskega dela Marjana Božiča, ki dela z mlajšimi selekcijami. S katerimi selekcijami delate in kakšni so rezultati? Delam z vsemi selekcijami. Za rezultate ne sprašuj mene, to morajo povedati drugi. Vendar mislim, da so rezultati vidni. Zadnje čase pa predavam tudi beguncem. Kaj pa uspeh v Mariboru, na državnem prvenstvu? To je res fantastičen uspeh. Dve tretji mesti v državi in seveda tudi odlični rezultati ostalih. Uspehi, kot je ta, bi morali dati le še večji zagon, da bi šahisti vztrajali, saj se vidi, da se rezultati dajo doseči. Kako bo s krškim šahom v prihodnosti? Krško postaja šahovsko središče, saj se nekateri člani res trudijo, zato bi si Krško zaslužilo večji turnir, ki bi bil, po mojem, ob občinskem prazniku. Na začetku morda v pospešenem šahu, nato pa bi prerasel v tradicionalni turnir. Ob tej priložnosti bi pozval tudi sponzorje, ki bi lahko več vlagali v šah, saj se v tej občini kažejo izjemni rezultati, ob finančni podpori pa bi bili lahko še večji. Kje so ostali šahisti, ki so morali pobegniti iz Bosne? Jaz in zakonca Bašagič smo v Sloveniji, brata Nikolič sta v Nizozemski, KurajicajenaTene-rifih in Čekro v Belgiji. Kako dolgo nameravate ostati tu? Ko bo konec vojne, se seveda nameravam vrniti domov, kajti jaz sem rojen "Sarajlija". Od interesa ŠK Triglav pa je odvisno, kako dolgo bom ostal v Krškem. B. C. Letna konferenca Šahovske zveze Slovenije Prihodnost šaha je v poveiovan ju s Solarni Ljubljana, februarja - V hotelu Union so se zbrali delegati enajstih regionalnih šahovskih zvez, tudi posavske, na 19. letni delovni konferenci šahovske zveze Slovenije. Pregledali so delo ŠZS v preteklem letu in predlog tekmovalnega programa za I. 1994 ter obravnavali pravilnik o razvrščanju obetavnih in vrhunskih šahistov. Razglasili so tudi šahistko in šahista leta 1993. To sta Nataša Krnelj in Dražen Sermek. Vodstvo ŠZ Slovenije je ocenilo, da je izstop ŠZS iz Športne zveze Slovenije pred tremi leti že pokazal dobre rezultate, predvsem zaradi dobrega sodelovanja z ministrstvom za šolstvo in šport. Delegati iz regionalnih šahovskih zvez pa so poudarili, da njim v praksi za sedaj ne gre drugače kot tako, da še naprej sodelujejo v občinskih športnih zvezah, od koder so tudi v večini financirane, sicer bi bile brez najnujnejših finančnih sredstev za delovanje šahovskih klubov in razvoj šahovske igre. Vse nadaljnje odločitve o organiziranosti in delovanju bodo sprejete na volilni konferenci, ki bo decembra prihodnje leto. Do takrat bo glavna pozornost veljala kvalitetnemu šahu ter izboljšanju dela državne in regionalnih zvez, saj se te ne morejo pohvaliti s tako dobrim delovanjem kakor klubi. Še naprej pa si je treba prizadevati za povezovanje klubov s šolami, iskati mentorje s šahovskim znanjem v vrstah pedagogov, in ugotoviti vzroke za veliko upadanje ženskega šaha v zadnjem času. (Janko Blas) Zvonimir Meštrovič,trenei šahistov v krškem klubu ter bivši terner velemojstra Nikoliča. Kaj ste prinesli s sabo v Slovenijo, kakšne pripomočke za trenersko delo? V Slovenijo sem prišel le z enim kovčkom, v Sarajevu je ostala moja hiša, ki je najbrž porušena. Za delo sem vzel le nekaj beležk, ostalo pa sem prinesel v glavi. Kakšni so vaši tekmovalni uspehi? Bil sem sedemkrat prvak BIH, sodeloval sem v raznih selekcijah BIH, zmagal sem na več mednarodnih turnirjih. Na mednarodnem turnirju v Sarajevu pa sem z enaindvajsetimi leti osvojil tudi naslov mednarodnega mojstra. Kaj pa kot trener, kdaj ste začeli s tem in kakšen program za delo imate? S trenerstvom sem se začel ukvarjati relativno zgodaj, ko sem osvojil naslov MM. Moj največji temerski uspeh je velemojster Predrag Nikolič. Delam po novi metodi in imam lasten originalen program. Tu se rezultati ne pričakujejo čez noč, ampak so vidni šele čez nekaj let. Sevnici ie II. troboj Radeče-Krmelj-Sevnica Radeče, 27. februarja - Šahovska sekcija TD Partizan Papirnica Radeče je organizirala enajsti troboj Sevnica-Krmelj-Radeče. Tekmovali so po ševeniškem sistemu enokrožno, kjer v vsaki ekipi tekmuje po 8 tekmovalcev in je vsak odigral po 16 iger na 5 minut hitropoteznega šaha na igralca po pravilih FIDE. Vsak je odigral po eno igro z vsemi tekmovalci nasprotnih dveh reprezentanc. Celo tekmovanje je bilo razdeljeno na štiri enake četrtine in po vsaki je bil vrstni red enak: Sevnica, Radeče, Krmelj. Končni rezultat posameznih dvobojev pa je naslednji: Sevnica - Radeče 43,5 : 20, 5 točk, Sevnica - Krmelj 53 : 11, Radeče - Krmelj 37 : 26,5. Skupni končni rezultat: 1. mesto Sevnica (96,5 točk), 2. mesto Radeče (58), 3. mesto Krmelj (26,5). Za zmagovalce, Sevničane, so tekmovali: Smerdel (16 točk ali 100 % možnih točk), Šibilja 14, Mesojedec 13, Derstvenšek 13,5, Kolman 12, Blas 12, Stritar 9,5 in Mirt 7,5. Pri drugouvrščenih Radečah je bil najboljši Povše z 12 točkami, pri Krmelju pa Zvar z 8 točkami. Reprezentanca Sevnice je zmagala na vseh dosedanjih 11 trobojih in osvojila že tri velike pokale v trajno last in na 12. troboju, ki bo leta 1995 v Sevnici, ima lepe možnosti, da osvoji še četrti pokal. Šahisti Šahovske sekcije TD Partizan Papirnica Radeče so odlično organizirali ta 11. troboj, kjer je največ truda vložil Bogdan Brilej. (Janko Blas) 3, prvenstvo Slovenije za učence in učenke Odlični rezultati šahistov iz naše regije Robi Volčanšek, Ingrid Mihelič in Mojca Grilc osvojili tretja mesta Maribor, 19.-25. februarja -V Mariboru je bilo tretje prvenstvo posameznikov za dečke in deklice. Letos je potekalo po novem sistemu, in sicer so bili učenci in učenke razdeljeni v štiri starostne skupine (do 10, 12, 14 in 16 let). Igrali so po švicarskem sistemu 9 kol, igralni čas pa je bil 5 ur na partijo. Letos so Posavje zastopali naslednji igralci: Mojca Grilc, Alenka Radej, Gorazd Mlinaric, Igor Glavač (Sevnica), Zaviša Kneževič, Matej Šekoranja (Brežice), Ingrid Mihelič, Razija Ah-matovič, Doroteja Žnideršič, Tjaša Kozole, Robi Volčanšek, Želimir Pavlovič, Jožko Golob, Miško Sebanc, Gašper Arh, Gorazd Novak, Boris Golob, Tomaž Tomažin in Sašo Župevc (Krško). Uvrstitve Dekleta do 16 let (nastopilo 13 igralk): 1. M. Šorli, 2. M. Maric, 3. Ingrid Mihelič, 9. Razija Ahmatovič. Odlično je igrala Ingrid Mihelič članica ŠK Triglav Krško ter dijakinja srednje šole' Črnomelj, ki bi lahko z malo več sreče osvojila še boljše mesto. Dekleta do 14 let (25 tekmovalk): 1. J. Krivec, 2. D. Kapš, 3. Mojca Grilc, 20. Doroteja Žnideršič. Mojci Grilc, članici ŠK Milan Majcen Sevnica, je zmanjkalo le pol točke za osvojitev prve kategorije. Dekleta do 12 let (30 tekmovalk): 1. L. Mauko, 2. N. Tompa, 3. S. Mihelič, 20. Alenka Radej. Dekleta do 10 let (21 tekmovalk): 1. P. Hudournik, 2. A. Sre- brnič, 3. L. Rovtar, 12. Tjaša Kozole. Fantje do 16 let (43 tekmovalcev): 1. P. Šoln, 2. G. Podkrižnik, 3. Robi Volčanšek (dijak gimnazije Brežice), 13. Želimir Pavlovič, 25. Jožko Golob, 33. Miško Sebanc. Robi Volčanšek je hkrati z odličnim tretjim mestom osvojil prvo kategorijo. Dobro je igral tudi Pavlovič, ki je kljub bolezni osvojil 13. mesto. Fantje do 14 let: 1. J. Cvita-nič, 2. U. Kavčič, 3. M. Kavčič. V tej kategoriji naša regija ni imela svojega predstavnika. Fantje do 12 let (50 tekmovalcev): 1. T. Kobe, 2. M. Šebenik, 3. M. Ličina, 14. Gašper Arh, 16. Gorazd Novak, 18. Boris Golob, 24. Tomaž Tomažin, 42. Gorazd Mlinaric. V tej skupini sta odlično igrala Gorazd Novak in Gašper Arh. Fantje do 10 let (35 tekmovalcev): 1. B. Kukovec, 2. D. Cvita-nič, 3. A. Lazar, 4. Zaviša Kneževič, 7. Sašo Župevc, 20. Matej Šekoranja. Odlično sta igrala predvsem Zaviša in Sašo, ki sta edina remizirala z zmagovalcem. Na prvi pogled 20. mesto ne pomeni veliko, če pa vemo, da je Matej dve leti mlajši od ostale konkurence, je to izvrsten rezultat. Marton d.o.o. je Robiju Vol-čanšku in Ingrid Mihelič podaril knjižni nagradi. Ker je bila krška ekipa najštevilčnejša, tudi tokrat ni šlo brez sponzorjev, zato gre zahvala tudi njim, in sicer OŠ Krško, Gimnaziji Brežice, Tehnični šoli Novo mesto, Imperialu Krško, Mizarstvu Božičnik Senovo in SOP-u Krško. (B. C.) Februar Mesojedcu V skupnem seštevku še vodi Povše. Sevnica - Šahovski klub "Milan Majcen" je organiziral redni hitro-potezni turnir za mesec februar. Prvo mesto je med 10 tekmovalci zasluženo osvojil Zvonko Mesojedec z 8 točkami, 2. je bil Bojan Kuzmič (6), 3. Toni Kranjec (6), 4. Martin Povše (5,5), 5. Franc Derstvenšek (5) itd. V seštevku dveh letošnjih turnirjev vodi Povše s 26 točkami, sledijo pa Mesojedec (25), Kranjec (24), Kuzmič itd. Posebnost februarskega turnirja je bilo le 4. mesto vodečega v skupnem seštevku, mojstrskega kandidata Martina Povšeta. Naslednji turnir bo v nedeljo, 20. marca 1994 ob 9. uri v prostorih ŠK Sevnica. (Janko Blas) Mladi športnih Mihola Maljkovič Tenis postaja del njegovega življenja Brežice, marca - Nikola Maljkovič, učenec 7. e razreda brežiške osemletke, ni uspešen le med svojimi vrstniki v šolskih klopeh, pač pa je vse uspešnejši tudi na teniških igriščih. S tenisom se je začel ukvarjati že pri svojih sedmih letih - v takratnem teniškem klubu Terme Brežice, ki se danes imenuje Tenis klub Brežice. Nikola se je do danes, pod vodstvom trenerja Tiborja Palfvja, uvrstil na sedmo mesto med igralci v klubu, v slovenskem merilu pa na dvajseto mesto v kategoriji do 14. leta starosti. Vse to je Nikola dosegel z močno voljo, vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in trdim delom na treningih, ki so del njegovega vsakdana. Treningi so na njegovem urniku pet dni v tednu: ob ponedeljkih in torkih kondicij-ski, ob torkih, sredah, sobotah in nedeljah pa teniški. Pozimi in poleti. Leta 1993 je tekmoval v kategoriji do 12 let starosti, zmagal je na občinskem prvenstvu v Podsusedu (Hrvaška), v Slovenski Bistrici (I. skupina) in na regijskem prvenstvu v Brežicah, drugo mesto je dosegel na tekmovanju EDIGS grand prix v Ljubljani, v Rogaški Slatini (I. skupi- na) in dvakrat v Celovcu (avgusta in decembra '93). Dvakrat je osvojil tretje mesto. Nikola Maljkovič Letošnjo tekmovalno sezono je Nikola začel zelo uspešno, saj je prvič zmagal na tekmovanju Coca-cola grand prix v Ljubljani in drugič dosegel 2. mesto. Igral je tudi v četrtfinalu Državnega prvenstva Slovenije v Domžalah, v kategoriji do 14. leta starosti. Letos bo tekmoval predvsem v tej kategoriji. Nikola pa je še vseeno odličen učenec in priljubljen sošolec, tudi zaradi svojega prijetnega značaja in izrednega čuta za pomoč sošolcem in prijateljem, kadarkoli je ta potrebna. (ZaN) Društvo za plesno dejavnost Sebastjan in Urška na odprtem prvenstvu Panshe V soboto bosta gostovala v "Lisinskem" Krško, marca - Krški plesni par Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar je 19. in 20. februarja tekmoval na odprtem prvenstvu Danske v Kopenhagnu.V latinskoameriških plesih sta se uvrstila v četrtfinale, to je med 24 parov, v standardnih plesih pa med 48 parov. Konkurenca je bila močna, saj je v njuni skupini tekmovalo 173 parov, poleg tega pa so pari z vzhoda plesali neomejene programe in bili v nedovoljenih oblekah, česar pa organizator kljub mnogim pritožbam zahodnih držav ni preprečil. Če bi upoštevali omejene programe, bi njun uspeh bil še večji. Tekmovanje bi bilo za Krčane finančno nedosegljivo brez pomoči podjetij in posameznikov. Zato gre iskrena zahvala njunemu pokrovitelju Zavarovalnici Triglav Krško, še posebej za to tekmovanje pa Zvezi kulturnih organizacij Krško, ki je pokrila stroške potovanja, stranki SDP Krško, Stavbnemu kleparstvu in krovstvu Jože Brudar Podbočje, trgovini Ena A Leskovec in Pice-riji Račko Krško za njihove prispevke. To nedeljo sta bila Sebastjan in Urška na mednarodnem turnirju v Zagrebu, kjer sta tako v latinskoameriških kot v standardnih plesih dosegla 1. mesto. Mladi plesalci iz Krškega pa so se udeležili kvalifikacijskega turnirja v Dravogradu, kjer sta se najbolje uvrstila para Mitja Prah in Mateja Gane (3. mesto) ter Jaka Piltaver in Tina Korber (9.) v nižjem, D-razredu. V višjem, C-razredu je tokrat prvič tekmoval par Matija Kržan in Teja Du-menčič in osvojil 11. mesto. V soboto, 12. marca, gostuje najboljši športno plesni par plesne skupine DiVi's Formation, Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski. (Dixi) Krška ekipa za DP šolarjev šahistov. (Foto: B. C.) Pivn i ca Pivnica APOLON vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 Rejništvo je humana dejavnost Zdrava rast tudi la otroke brez staršev Rejništvo je oblika družbenega varstva otrok pri osebah, ki niso njihovi starši, z namenom, da se tem otrokom omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za življenje in delo. 4iO letni hrast Leskovec, 26. februarja -Center za socialno delo je tudi letos organiziral tradicionalno srečanje rejniških družin z re-jenci, da bi se različne družine z rejenci med sabo spoznale. Za sodelovanje so zaprosili dr. Mirana Možino iz Ljubljane, ki je pripravil predavanje in razgovor na temo "Otroci med matično in rejniško družino". Za rejence je bil pripravljen zanimiv program ob igrah in pogovoru. CSD pa še vedno vabi k sodelovanju družine iz občine Krško, ki bi bile pripravljene občasno ali za dalj časa nuditi nego, vzgojo in oskrbo otroku ali mladostniku do dopolnjenega osemnajstega leta starosti, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti v svoji družini. Vse po- drobnejše informacije dobite pri Centru za socialno delo Krško, CKŽ 11, ali po telefonu 22-325. (Galex) bodo sanirali V dolgoročnem planu SO Krško je predlagan za razglasitev za naravni spomenik Sajevce pri Kostanjevici, 1. marca - To mogočno drevo, značilno za slovenski prostor, ki stoji na kmetiji Ponikvarjevih in je po njihovi oceni staro okoli 450 let, je pred štirimi leti pokazalo prve znake staranja,, saj se je pričelo sušiti v predelu krošnje. Obseg debla tega orjaka je kar 490 cm v prsni višini, v višino pa meri kar 24 metrov. Poškodbe hrasta so se iz leta v leto stopnjevale, tako da je leta '93 odpadla večja suha veja pa tudi semenitev je bila zadnja leta izjemno bogata, kar kaže na propadanje drevesa. Eden od razlogov za propad je tudi njegova lega, saj rase blizu ceste med Križajem in Kostanjevico. V konservatorskem programu je predvidena tudi sanacija krošnje. Postopek, ki bo poskušal podaljšati življenjsko dobo hrasta, zajema odstranitev vseh suhih vej, skrajšanje vitalnih vej za polovico, očiščenje ran ter zaščito. (B.C.) Večer spiritualne Indije KostanjevIšHa godba Glasba, predavanja. Dobrodelni prispevki diapozitivi. . . za nove instrumente Glasbeniki igrajo na tradicionalna glasbila: mrdigano (glineni boben), karatale (ročne činelice) in flavto. Kostanjevica na Krki, marca - V Kostanjevici se bo v prihodnjih dneh pričelo učenje godbenikov, ki bodo kasneje predstavljali kostanjeviško godbo. Za nabavo instrumentov so porabili okoli 22.000 DEM, denar pa so pobirali od vrat do vrat. Instrumente imajo, učitelje tudi, glasbenikov pa je še preveč, zato bo potrebna tudi selekcija. Pobudnik oz. ustanovitelj je Prfor- Slavko Sintič, pobudnik za ustanovitev kostanjeviške godbe cenhaus in kot nam je povedal Slavko Sintič, predsednik iniciativnega odbora: "Zadovoljni smo nad pripravljenostjo krajanov, da nam pomagajo. V prihodnjih dneh se delo začne in upam, da bo uspešno." (Galex) Jožek in Katarina pred hrastom orjakom (Foto: B.C.) *» Nagradna križanka **Pizzeria Račko Tokrat je sponzor nagradne križanke Pizzeria Račko iz Krškega, Cesta krških žrtev 44a. Njena solastnika Stane Račič in Irena Levičar bosta uspešnim reševalcem podelila tri nagrade. Prva nagrada je pizza za štiričlansko družino, druga nagrada 2 pizzi na dom in tretja nagrada 1 pizza na dom. Rešene križanke do četrtka, 17. marca, oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite na naslov: Naš glas. Cesta krških žrtev 23. 68270 Krško. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA. Krško, 1. marca - V Kulturnem domu Krško so predstavniki Hare Krišna centra iz Ljubljane pripravili Večer spiritualne Indije. Organizatorji so napolnili malo dvorano Kulturnega doma in privabili vse starostne skupine obiskovalcev. Ti so lahko v začetku prisluhnili koncertu tradicionalne glasbe spiritualne Indije. Pesmi so v najstarejšem jeziku na svetu, v sanskrtu in imajo pomirjujoč učinek ter dajejo notranji navdih. Nato je sledilo predava- nje Andreja Kiklja o spoznanjih največjih modrecev o misterijih življenja ter "življenja po življenju" z naslovom Evolucija zavesti. Andrej Kikelj je tudi priznan prevajalec, saj je v slovenščino prevedel že pet klasičnih del iz zakladnice spiritualne Indije. Kasneje so sledili še diapozitivi in vegetarijanska poslastica. V avli pa ste si lahko kupili tudi kakšno knjigo, kadilo, kaseto ali celo vegetarijanski ham-burger. (B.C.) PlMMerija Račko Pizze vam dostavijo na dom Ste kdaj pomislili, da bi zavrteli telefon, naročili pizzo in coca colo, čez dobre pol ure pa bi pri vas pozvonil zvonec in bi dobili naročeno? Krško, 1. marca Lastnika Stane Račič-Račko in Irena Levičar sta na CKŽ 44/a (bivša piz-zerija Palermo) odprla pizzerijo z imenom Račko. Pomembna novost, ki sta jo uvedla, je dostava pizz na dom, pa tudi pijače. Pizze dostavljajo v razdalji sedmih kilometrov od pizzerije, od 9. do 23. ure. Vaša naloga je le, da pokličete na številko 31-282, naročite pizzo in lepo počakate. Vožnjo zaračunajo le 50 SIT (ne glede na število pizz), če pa naročite nad 5 pizz, je prevoz zastonj. V pizzeriji vam nudijo 8 vrst .pizz v treh različnih velikostih (majhna, velika, velikanka), dijakom pa so za njihov žep na voljo dijaške pizze po zmerni ceni. Pizze pečejo v krušni peči, ki ima veliko prednosti in s tem se izboljša tudi kvaliteta pizze. Poleg pizz pa si lahko privoščite tudi frape, cocktail, sadno kupo, banana split in sladoled. "Odziv do sedaj je dober, imamo veliko obiska in v dobrem mesecu smo razvozili okrog 500 pizz. Veliko pa pričakujem od poletne sezone, urejena terasa in kvalitetna živa glasba pa bosta popestrili mrtvilo v starem mestnem jedru," je povedal Stane Račič. Tudi mi jim želimo, da bi se jim trud obrestoval. Da ne pozabimo: 31-282, Pizzerija Račko. (Gaiex) P f^lERuT F0SFOH bAVhlO UUOSTV" V ITALIJI v btlHifCI-7/ Mesro u* HIZDZC-HSK&1 SNA K.0OZLV-MITA rokiic t>K0Q z KOLIKO usmrti zcATMit STAHOGR. Mesro zmorm SKuSAPA ji '» «o» fm ¦flif ' BHfft*Ač»°fl| VDSrH \::Misoe HICE ilJ&AfJ H/ LM ^KflMIUA Honskj ne/ A/LALS ^Fl ¦ iBM"cv H02OL3 /to M) PSA26o!> OV/fiJSK/ ČLo)6K Ž0JSKO me 2Ll TELESA HX9Z!)7El} IsTDPNk StlAbbA riAfcKEM Vftmm 6wažsi/ v eusu/ SKtievo ies-Kužje v/šče nesTb v wec^pn POPRA- bet buevA WUCOTW JUAlAlC Jt/r&ho/ omdK iBitesr ItslGAJi-SKl _jp &7EI/MK SKAkid. . »AD&JZ OLVfA TVUAtflA Mitjo ¦ nteovi-UlOA KOSITSI Ktesr VnETU/ll* LdIQOBL-i*p+ri- MtAb/J/ LCZA& STAMKO ACfTOM cwkw KALU . 'HAIiZQ &VTBHD& ' - SLHLMO zvmMžt vva/ Ooesrn šadsv*D lOOm' UčvetiMU HUOŽICA nuhm&i iLL9C lil Mežiški Al/TV&US imouč CVlSoM) CEA/e StUIK umtbMiii. H*t POSLA »Grvu VIHA m ll/M INbO AlKVHl. Tiaro JtfCNUBt eact t/ Sflfvo/ HHTLU /v*? 5 bUŠA CM) PlLIP Rešitev križanke iz prejšnje številke - Gesla: AFP Dobova, program Adidas, Graff, Edberg. Po vodoravnih vrstah: AFP Dobova, arenarij, roka, ada, Ita, Enij, P, nagon, Na, rating, Raka, oranta, Arauko, Gina, lama. Al, Rtanj, grla, Am, IO, Graff, Mojca, ave, Albin, E, FN, V, DO, jardiniere, igra, obrat, Al, dim, atest, Edi, Ajant, RK, arak, Santa, Gaspari. Izžrebanci nagradne križanke AFP Dobova Tokrat smo žrebanje prispelih rešitev nagradne križanke AFP Dobova opravili kar v uredništvu Našega glasa. Prvo nagrado, copate Adidas, je žreb dodelil Francu Bajcu z Gubčeve 2 v Krškem, drugo in tretjo, blago za žensko obleko po izbiri, pa prejmeta Rado Šribar, Gubčeva 9, Krško, in Miran Ulčnik s Sejmiške 13 v Leskovcu pri Krškem. Dobitniki lahko svoje nagrade dvignejo v prodajalni družinskega podjetja AFP v Dobovi, če s seboj prinesejo izvod Našega glasa s podatki o izžrebanih in osebni dokument za identifikacijo. Čestitamo! 10 NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 Čebelarji ostajajo povezani na ravni Posavja Brez razumevanja države bosta med in čebelarjenje pregrenha Ljudi bi morali poučiti o vsestranski koristnosti uživanja domačega medu, predvsem pa o zdravilnosti čebeljih pridelkov Krško, 20. februarja - Današnji občni zbor Čebelarske zveze Krško je pokazal, da zveza kljub težavam deluje dobro in da sodeluje s predstavniki društev. Zavedamo se, kako važno nalogo opravljajo čebele v kmetijstvu z opraševanjem. Predvsem je to pomembno pri sadnem drevju, zato si želimo, da tudi družba čebelarjem pomaga v večji meri kot doslej, da ohranimo to vejo kmetijstva. Zveza, ki si je danes izvolila novo vodstvo, se financira predvsem iz proračuna. S tem denarjem regresiramo nabavo zdravil za čebele, teh pa potrebujemo vedno več, saj naše varovanke vedno bolj ogrožajo razne bolezni in zajedalci. Vsako leto organiziramo vsaj eno zelo dobro obiskano strokovno predavanje, na področju občine delujejo krožki v sedmih osnovnih šolah. Pod vodstvom marljivih mentorjev mladi čebelarji dosegajo zelo lepe uspehe na občinskih in republiških tekmovanjih in ni se nam treba bati za podmladek, če bodo ostali pogoji za čebelarjenje ugodni. Čebelarska zveza Krško povezuje pet društev, iz Senovega- Brestanice, Krškega, Le-skovca, Kostanjevice in z Rake. Vanje je včlanjenih 167 čebelar- jev, ki posedujejo 3.648 panjev čebel. Vsi člani razen enega če-belarijo ljubiteljsko, ne le zaradi zaslužka, ki ga predvsem zadnja (sušna) leta ni. Svoje so prispevale tudi težave pri prodaji čebeljih pridelkov, ki jih je povzročila izguba trga. Zaradi boljše povezanosti in sodelovanja je zveza vključena v Svet posavskih čebelarjev, katerega vodstvo je bilo štiri leta v Krškem, za naslednji mandat pa prevzemajo to nalogo Brežičani. Udeleženci zbora so poudarili koristnost take povezanosti, zato so sklenili, da naj bi ostala taka tudi v bodoče, kljub morebiti razdrobljeni lokalni organiziranosti. Zve- za tudi zelo dobro sodeluje z Medobčinskim inšpektoratom Krško in s čebelarsko pospeše-valko, predvsem pri zatiranju kužnih bolezni. Udeleženci zbora smo ugotovili, da je med občani koristnost in zdravilnost medu ter drugih čebeljih pridelkov vse premalo znana, zato vabimo vse, naj se o tem sami prepričajo in nabavijo pridelke pri čebelarjih na domu. Tako si bodo zagotovili zdravo prehrano, brez kemikalij, pa tudi zdravilo. (Martin Frankovič) SPOMLADANSKO ZATIRANJE PLEVELOV NA TRAVINJU V celjski regiji smo v sodelovanju z IHP iz Žalca zastavili na devetih lokacijah demonstracijske poskuse zatiranja najpogostejših vrst plevelov: ščavja (Ru-mex crispus, R. acetosa), ru-šnate masnice (Deschampsia caespitosa), regrata (Taraxa-cum officinale), čmerike (Vera-trum album), ovčje bilnice (Fe-stuca ovina), zlatice (Ranuncu-lus repens, R. acris). Zatiranje ščavja Ščavje lahko zatiramo mehanično ali pa kemično. Mehanično ga lahko zatiramo takrat, ko ga imamo zelo malo (2 ščavja/ m2) in se še ni razširilo. Prvi ukrep, da se ščavje sploh ne razširi, pa je pravočasna košnja oz. paša - pokosimo oz. popase-mo, predno začne ščavje cveteti (ne smemo dopustiti, da bi se cvetovi ščavja oplodili - že zelena semena kalijo). Zatiranje ščavja lahko opravimo v spomladanskem, poletnem ali jesenskem roku. ščavje mora biti v polni rasti, z razprtimi listi (faza rozete), še brez cvetnega stebla. Če po škropljenju sledi paša ali košnja, moramo upoštevati 28-dnevno karenčno dobo. Zatiranje s herbicidi, ki so se v poskusih najbolje obnesli: - lokalno zatiranje - STARANE-250 0,1 % (aprila), ANITEN MPD 0,4 % (maja), - zatiranje po celotni površini -ASULOX 4 l/ha. S škropljenjem s herbicidi bomo uničili ali vsaj znižali odstotek ščavja v travni ruši na neškodljivo stopnjo. Vendar je izbor pravilnega herbicida šele prvi korak pri sanaciji zaplevelje-ne travne ruše. Zato morajo po vsakem kemičnem ali mehaničnem uničenju plevela slediti naslednji ukrepi: - dosetev primerne travno-de-teljne mešanice, - pravilno gnojenje (dobro dozorela gnojevka - 20 m3/ha), - pravilno izkoriščanje travne ruše (zgodnja paša ali košnja). Zatiranje rušnate masnice Sanacija pašnikov, kjer se je pojavila rušnata masnica ali pa ovčja bilnica, je večleten ukrep. Za kemično ali mehanično uničenje šopov se lahko odločimo spomladi ali jeseni. Mehanično uničevanje: - izkopavanje posameznih šopov, - pogosta košnja (8-10-krat/le-to), - po paši čistilna košnja - v živo, - paša konj na mladih rastlinah. Kemično zatiranje: - lokalno zatiranje tam, kjer je malo šopov (do 3 šopi/m2), - totalno uničenje travne ruše. Za lokalno in totalno zatiranje rušnate masnice in ovčje bilnice uporabljamo herbicide na osnovi glifosata (ROUNDUP, BOOM EFECT - 2 %, CIDOKOR, HER-BATOP). Pri spomladanskem škropljenju moramo upoštevati karenčno dobo herbicida, ki je 21 dni. Po poteku karenčne dobe za herbicid so na določenih površinah izkopali posušene šope rušnate masnice s koreninami vred, na drugi parceli so jih nizko odkosili, na tretji varianti pa so jih pustili na mestu. Najbolje se je obnesla varianta, kjer so izkopali posušene šope, naj- slabše pa tam, kjer so pustili posušene šope na parceli. Po vsakem, mehaničnem ali kemičnem uničenju šopov rušnate masnice mora obvezno slediti setev semena travno-deteljne mešanice. Po setvi oz. ob setvi sledi setveno gnojenje (50 kg/ha N + 80-100 kg/ha P205 + 120-160 kg/ ha) in valjanje oz. tlačenje semena. Zatiranje zlatice Zlatica se pojavlja predvsem na površinah, ki so vlažne. Ob nespremenjenih pogojih rastišča in rabe travinja nam noben herbicid ne bo stoodstotno pomagal, saj se bo zlatica ponovno razširila, pa čeprav jo bomo z uporabo herbicida uničili. Zato moramo pred uporabo herbicida ali po njej spremeniti pogoje rasti in rabe travne ruše. Za zmanjševanje deleža zlatice sta predvsem primerna naslednja herbicida za škropljenje po celotni površini: - HARMONY 75 v odmerku 20 g/ha z uporabo močila PINOVIT N (0,1 %), - DEHERBAN A v odmerku 3 l/ha. Zatiranje čmerike Čmerika se pojavlja predvsem na višinskih pašnikih, zato je bil zastavljen poskus na Uršlji gori. Za zatiranje čmerike je najbolj primeren herbicid na osnovi glifosata (BOOM EFECT - 2 %), tako za lokalno kot za totalno uničevanje. Po preteku karenčne dobe sledi setev travno-deteljne mešanice. Zatiranje regrata Na travinju z intenzivno rabo se pojavlja močna zaplevelje-nost z navadnim regratom, tako da izpodriva trave in ostale zeli in ima 20-50 in več % pokrov-nost. Uporaba herbicidov: - STARANE v 0,1 % koncentraciji, - DEHERBAN M (MCPA) + HERBOCID (2,4 D) v 0,5 % koncentraciji oz. 3 l/ha vsak. Za uničevanje oz. zmanjševanje deleža regrata se odločimo spomladi, ko travna ruša še ne preraste regrata in je visoka okoli 10 cm. Ker škropimo celotno površino, se travna ruša precej razredči, zato moramo dosejati travno-deteljno mešanico oz. če so v ruši bile dobre trave, dose-jemo samo belo deteljo. Po vsakem zatiranju s herbicidi ne glede na vrsto plevela sledi: - zasejavanje travno-deteljne mešanice, - pravilno gnojenje (gnojevka, PK gnojenje...), - apnenje kislih travnikov in odvajanje vode, - pravilna ter pravočasna raba travinja (pravočasna košnja, paša, pravilna obremenitev pašnika, čistilna košnja...). Če bodo poleg herbicidov izvedeni tudi prejšnji ukrepi, bo sanacija pašnikov in travnikov uspešna, saj se bo vzpostavilo ravnotežje med posameznimi rastlinskimi vrstami v travni ruši in tako bomo imeli gosto travno rušo in kvalitetno voluminozno krmo za našo živino. Zapisala: Tatjana Pevec, dipl. ing. kmet. Še ena organizacija vinogradnikov Društvo vinogradnikov Sromlje Sromlje, 27. februarja - 33 vinogradnikov iz Sromelj in okolice je konec februarja ustanovilo svoje vinogradniško društvo in funkcijo prvega predsednika zaupalo Ferdinandu Pinteriču iz Sromelj. Ena prvih nalog društva bo pridobivanje novih članov, dobrodošli pa so domači vinogradniki, drugi lastniki vinogradov na tem območju in tudi ostali, ki bi želeli delovati prav v tem društvu. Že pred ustanovitvijo društva so, spodbujeni s podobno dejavnostjo v soseščini, organizi- rali strokovno usposabljanje. Na 45-urnem tečaju so dobili osnovne napotke o pridelavi grozdja, kletarjenju in prometu z vinom od predavateljev iz Kmetijskega inštituta Ljubljana in Biotehniške fakultete, Vinske kleti Leskovec in Medobčinskega inšpektorata Krško ter Srednje šole za gostinstvo v Novem mestu. Izpiti, ki so jih opravili 4. februarja, za vinogradnike pomenijo tudi dovoljenje, da se lahko ukvarjajo s prodajo in ste-kleničenjem vin. (I.G.) Ha krški tržnici mandarine dražje, paradižnik cenejši Krško, 5. marca - V soboto so bile cene na krški tržnici naslednje: zelena solata (endivija) 120-180, mehka solata 350, radič 200, korenje 90-160, čebula 42-80, cvetača 180-200, ohrovt 120-160, brstični ohrovt 300, česen 350-370, zelje 70-100, rdeče zelje 125, krompir 30-40, brokoli 250, špinača 350, fižol 200-280, por 200, kumare 300, mlada čebula 300-320, paradižnik 280-300, paprika 300, hren 400, čebulček 300, pomaranče 70-100, banane 140-180, mandarine 150-200, hruške 250, limone 100-140, ananas 350, kivi 180, jabolka 45-60, grejpfrut 150, grozdje 400, suhe fige 350, suhe slive400, orehi 800-850, rozine 350, med 300, jajca 13,5-15. (Pilip) Izbirno tekmovanje "Mladi in kmetijstvo** Zmagala ekipa Krško polje Državno tekmovanje bo tokrat 26. marca v Sevnici, a pravo tekmovanje (v znanju) šele pride v vsakdanji praksi Zdole, 5. marca - V tukajšnjem Domu Bena Zupančiča je bilo letošnje občinsko izbirno tekmovanje "Mladi in kmetijstvo". Sodelovale so štiri tričlanske ekipe, kviz je bil razdeljen na tri težavnostne stopnje in vprašanja so se nanašala na področja živinoreje, prašičereje, ribogojstva in gnojenja. Zmagali so tekmovalci s Krškega polja, na drugo mesto se je uvrstila ekipa organizatorja (Društva podeželske mladine občine Krško), tretji so bili tekmovalci z Zdol in četrti oni z Broda pri Podbočju. Prvo- in drugouvrščena ekipa se bosta udeležili državnega tekmovanja "Mladi in kmetijstvo", ki bo 26. marca v Sevnici, (ika) Za mizami sedijo posamezne tekmovalne ekipe, na desni spredaj so zmagovalci iz KS Krško polje. (Foto: Branko šoba) KULINARIČNI KOTIČEK DIHUENA POSTRV S SMETANOVIH HRENOM Postrv očistimo kože in kosti, položimo na francosko solato, dekoriramo z majonezo. Zraven ponudimo smetanov hren. Smetanov hren: hren očistimo, naribamo, posolimo, okisa-mo z limoninim sokom ter ga vmešamo v nesladkano stepeno smetano. DIHUEN SLANIH S FRANCOSKO SOLATO Slanik namakamo, nat ga očistimo kože in kosti ter ga položimo na francosko solato, zraven ponudimo smetanov hren, limono ali omako za slanike. COCKTAIL S ŠKOLJKAMI (za 4 osebe) Pomešamo, prelijemo z dres-singom, serviramo s slanim pecivom. Vse narezano na kocke: 40 dag kuhanih dagenj (očiščenih), 12 dag kislih kumaric, 12 dag vloženih rdečih paprik, 4 dag črnih oliv, 4 dag zelenih oliv. Dressing: 20 dag majoneze, 1 del kisa, vino, sladka smetana, limonin sok, sesekljan peteršilj, sol, poper, ketehup, slano pecivo. OMAKA ZA SLANIKE (za 0 oseb) Vse sestavine pomešamo, serviramo v omačnici ali podlije-mo pod slanika. Sauce a la creme aigne: 2 del kisle smetane, 1 del jogurta, 2 šalotki, sol, poper, 10 dag majoneze. SLANIK S POPROVO SMETANO (za 4 osebe) File brez kože in kosti zrežemo na kocke, papriko na rezance, prelijemo s smetano, damo na solatni list. 200 g slanikov - fileji, 200 g rdeče paprike, 1 del kisle smetane, 2 dag zelenega popra, wor-chesterska omaka, limonin sok, list zelene solate. ORATINIRAN SLANIK (za 4 osebe) Naložimo na namaščen model, čebulo, krompir, fileje, zali-jemo s smetano z jajcem (ali be-šamel z jajcem), posujemo z drobtinami, pečemo v pečici pri 220 stopinj C - 17 minut. 40 dag slanikov - fileji ali 4 kosi, 40 dag kuhanega krompirja v oblicah, 10 dag čebule, zreza-ne na lističe, 1 del olja, 2 del sladke smetane (bešamel), 1 jajce, 5 dag drobtin, 5 dag masla. RIBA V MARINABI Ribo očistimo kosti, narežemo, pomokamo, spečemo, naložimo v primerno posodo. Zre-zano čebulo in korenje pražimo na olju, da čebula ostekleni, nato dodamo sesekljan česen, kis, vino, limono, začimbe in prevre-mo. Ohlajeno vlijemo na ribo. Serviramo hladno z zelenjavo iz marinade in limon. 2 kg morske ali sladke ribe, 30-40 dag olja (po želji olivnega), 6 dag korenja, 60 dag čebule, 2 del belega vina, 4 del razredčenega kisa, 2 dag česna, 1 limona. pivnica Pivnica APOLON vabi staro in mlado! Pivska klobasa, izbira med šestnajstimi vrstami piva in prijetna družba. To morate poskusiti! Cene v krški ribarnici Ribarnica Upit prodaja sveže in zamrznjene ribe. Cene svežih rib: sardele 200, papaline 260, krap 600, postrv 650, oslič 650, losos 1600, brancin 1800, orada 1800, lignji neočiščeni 540, lignji očiščeni 1050, hobotnica 620, škampi 850-2400 SIT/kg. Večje primerke sveže ribe vam očistijo zastonj. Zamrznjene ribe: list - pasara očiščen 1300, panirani file osliča 750, file osliča 500, oslič brez glave 320, skarpina brez glave 500, žabji kraki 1950, škampi 2050, dagnje očiščene 980, gamberi 1100, morski pes 850, zobatec 790, prekajen losos 4400. (Pllip). Savni nastop krške glasbene šole Ko mularija zašiba pravo glasbo ... Najprej so učenci pokazali, česa so se naučili, potem jim je gostujoči Jazz brass kvintet pokazal, česa se še lahko naučijo Jazz brass kvintet v gosteh sinoči nastopali čisto majhni otroci kot odraščajoča mladina. Ni pa šlo samo za tistih približno trideset solistov in nekaj ansamblov, temveč je na svojevrsten način nastopila tudi publika, saj Krško, 24. februarja - Nižja glasbena šola je ob sinočnjem javnem nastopu svojih učencev ponovno napolnila veliko dvorano krškega Kulturnega doma. Gost večera je bil ljubljanski Jazz brass kvintet. Jasno je, da se ob javnih nastopih učencev glasbene šole v dvorano redno nagnetejo starši, stari starši, strici in tete, sosedje in sošolci nastopajočih učencev, a vendarle dejstvo, da je bila dvorana tako polna, govori tudi nekaj drugega. Zagotavlja nam, da krška nižja glasbena šola živi s svojim okoljem, da je v njem našla svoje mesto in je med prebivalce v svoji okolici uspela vtisniti privrženost glasbi. Tako so Večer v sevniški knjižnici Igralka in slikarka Meta Vrani« je običajno tako, da se v glasbeno šolo vpisujejo otroci staršev, ki so že sami hodili vanjo ali pa so si to vsaj želeli, vendar ni bilo možnosti. Sinočnji poslušalci bodo zanesljiva opora tudi pri- zadevanjem glasbene šole in njenega ravnatelja Draga Gradi-ška, ki bi za delo svojega kolektiva rad zagotovil večji prostor. (Ika) Sevnica, 3. marca - Igralka Meta Vranic se je predstavila maloštevilnemu občinstvu z monodramo Raglja spet raglja. Celotna predstava je imela dosedaj zelo lepe odmeve, saj je res zanimiva in prijetna. Zgodba se pripoveduje skozi usta ženske, ki je nesrečno nerodna (lahko bi rekli tudi nesrečno grda), nesrečno in večno nerazumljena, nesrečno poročena, očitno z nesrečno izbranim moškim, ki ga njeno regljanje in neprestano govorjenje ubija, dela do norosti "živčnega" in nesrečnega... Igralka Meta Vranic se je predstavila tudi kot slikarka, saj je razstavila nekaj svojih najnovejših slikarskih del. To so predvsem obrazi njenih kolegov, dramskih igralcev. (Gaiex) ŠOLA NI ŠALA Pri lovcu Prvošolčki smo bili, kot vsako leto, spet gostje Lovske družine Videm. V Ponikvi in na Lokah smo videli in slišali veliko zanimivega. Prijazne gospodinje, ki so nam pripravile topel čaj in kifelj-čke, in lovci, ki so bili naši vodniki, nam bodo še dolgo ostali v prijetnem spominu. O tem pričajo tudi zapisi učencev 1. a. razreda. Bili smo na obisku pri lovcih. Pokazali so nam krmilnico za fazane. Všeč mi je bila lovska soba. Tam je veliko živali, ki so nagačene. (Boris Knez) Všeč mi je bilo, ker so nas lovci tako lepo sprejeli. Všeč mi je bilo, ker sem se veliko novega naučila. Všeč mi je bila lovska soba. Všeč mi je bilo, ker je bila z menoj še babica Majda. (Katja Pečnik) Lovec pozimi krmi divjad. Lovci imajo zeleno obleko. Pokazal nam je glavo divjega prašiča. Imel je tudi krmilnico za fazane. Ima zelo lepega psa. (Matic Virant) Meni je bilo všeč, kar so nam povedali lovci. Všeč mi je bilo, ko nam je lovec pokazal svoje pištole in stare puške. (Razima Jakupovič) Všeč mi je bila lovska soba. Všeč so mi bile tudi nagačene živali. Zelo mi je všeč, da imajo posebej njivo za živali. Lepo mi je bilo iti skozi gozd in opazovati naravo. Zelo sem vesela, da skrbijo lovci pozimi za živali in jih krmijo. (Živa Blaževič) V lovski sobi so mi bile všeč nagačene živali. V grmovju je bila hišica za hranjenje fazanov. Bil je lep izlet. (Ana Benje) Pri lovcih mi je bila najbolj všeč nagačena glava divjega prašiča. Lepe so bile tudi lovske puške. Zelo sem bil vesel, ko sem se igral z lovskim psom Ari-jem. (David Moškon) Na izletu je bilo lepo. Bil je čist zrak. Jedli smo sendvič in pili sok. Ko smo šli k lovcu, smo videli na steni nekaj živali. (Vlora Sulejmani) Pri lovcu smo šli v hišo. Tam smo videli divjega prašička. Dobro smo hodili. Dobra je bila tudi malica. (Marko Novak) Pri lovcu mi je bila všeč njegova obleka in lovska opazovalnica na drevesu. V lovski sobi nam je pokazal pasti, nagačene živali in orožje. (Gašper Šiško) Pri lovcu smo šli v hišo. Pokazali so nam opazovalnico za živali. Z mano je bila tudi mami. (Boris Lazič) Bilo mi je všeč, ko smo hodili. Najbolj mi je bila všeč lovčeva soba. (Linda Žarkovič) Prireditve r Krškem Komu so namenjeni _____koncerti? Med poslušalci orkestra iz Straže je bilo ob članih orkestra Videm le dobrih deset poslušalcev. Krško, 27. februarja - V Kulturnem domu se je s koncertnim programom predstavil Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže pod dirigentsko palico Mira Sajeta. Samostojni koncert je v programu kulturne izmenjave s pihalnim orkestrom Videm, kar pa ne pomeni, da drugi poslušalci ne bi prišli poslušat. Orkester se je predstavil v izvrstni zasedbi in z odličnim programom. Glasba iz filmov, kot so Out of Africa, Batman, JFK, Terminator, Far and Away, Dances with VVolves {Pleše z volkovi) in Beautv and the Beast (Lepotica in zver), je navdušita še tako maloštevilno občinstvo. Mar so koncerti namenjeni samo nastopajočim? Kar sramotno je to ob dejstvu, da se Krčani potegujemo za status mestne občine, ki bi bila regijsko, gospodarsko in konec koncev tudi kulturno središče Posavja. Mogoče pa nedeljski koncert ni bil vključen v kulturo? .,•: (Gatex) "Pet prijateljev" najbolj priljubljenih Sevnica, 28. februarja - Med dejavnostmi,' ki so jih v Sevnici pripravili za počitniške dni, je bilo tudi glasovanje za najbolj priljubljeno knjigo v občinski knjižnici. Med štiridesetimi mladimi bralci se jih je največ odločilo kar za celo zbirko knjig pisateljice Enid Blyton Pet prijateljev. Na drugem mestu je zbirka Bogdana Novaka Zvesti prijatelji, na tretjem pa so knjige o Asterixu. Gorazd Cimperšek pa je tisti izmed glasovalcev, ki mu je žreb prinesel knjižno darilo. (i.G.) ŠOLA NI ŠALA Meni je bilo najboljše to, ko smo si ogledali živali. (Aljoša Še-ško) Pri lovcu so mi bile všeč njegove lovske trofeje in opazovalnica. (Mateja Zupančič) Pri lovcu je bilo lepo. Všeč mi je bil divji prašič. (Aleksander Bizjak) Najbolj všeč mi je bilo z lov-•cem v gozdu. Dobili smo tudi topel čaj in kifeljček. Všeč mi je bilo prav vse. (Mateja Čerkuč) Pri lovcu mi je bil všeč bazen z račkami in nagačene živali. Všeč mi je bil tudi sprehod po gozdu. (Rok Prijatelj) Razredničarka: Tatjana Umek Hladi lutkarji Mladi lutkarji smo predstavili novo igrico "Piščanček Pik". Ogledali so si jo učenci nižje stopnje naše OŠ ter otroci iz vrtca in male šole. V igrici nastopajo štirje dežniki in piščanček, ki seje komaj izvalil. Ker ni našel mamice, se je odločil, da jo gre iskat. Na poti sreča sonce, ki mu pove, da greje živa bitja na zemlji. Piščanček razočaran nadaljuje pot. Sreča strah, a tako strašne mamice noče imeti. Nato sreča žalost, ki je zelo žalostna. Piščanček kmalu ugotovi, da tudi žalost ni nje- gova mamica. Potem sreča jezo in nazadnje še veselje. Tudi veselje mu pove, tako kot ostali dežniki, da ni njegova mamica. Nato pride piščančkova mama. Piščanček ji pripoveduje, koga vse je srečal na poti, ko jo je iskal. Na koncu skupaj z veselim dežnikom odideta domov. Sandra Ivanšek, 5. a Nov. krožek Vrabčki, OŠ Artiče Naša "Brenčulja" Bil je petek. Učiteljica Jana nam je povedala, da bomo delali šolsko oddelčno glasilo. V glavah nam je brenčalo, ker smo bili polni domišljije in pričakovanj. Ker smo kar naprej brenčali, smo dali glasilu naslov Bren-čulje. Pisali, risali in slikali smo v šoli. V pomoč nam je bila gospa učiteljica. Kupček z listi je rasel. Najbolj je roka bolela našo Nado, ki je bila glavna ilustrator-ka. Na naslovno stran je narisala vsakega izmed nas. Nada je res super! Nekega jutra je naša učiteljica vstopila čudno in skrivnostno. Visko v zrak je dvignila zvezano glasilo in vzkliknila: "Dobro jutro, Brenčulje!" Zakričalo in zaropotalo je po razredu. Ves dan smo bili praznično razpoloženi. Gospa učiteljica je hodila po razredu zelo vzravnano in večkrat po- Koncert krške glasbene šole je zaključil s svojim nastopom Jazz brass kvintet iz Ljubljane. To je skupina pihalcev, ki se ukvarja z jazzom, in ker tovrstne literature ni na pretek, si večinoma pišejo priredbe sami. Natančneje: zanje jih piše njihov umetniški vodja, Alojz Krajnčan, ki sicer uspešno pomaga skrbeti tudi za poklicno kariero svoje žene, med otroki priljubljene Romane Krajnčan. Kaj pravi gospod Krajnčan o sinočnjem večeru? "Presenečen sem nad tem, kako je glasbena šola in njena dejavnost v Krškem razvita. Čeprav sem o tem slišal že v Ljubljani, kar le potrjuje tisto o dobrem glasu, ki seže daleč. Prav je, da otroci tako nastopajo in spoznavajo glasbo na tak način, da se srečujejo z njo na lastnih nastopih in gostovanjih. Nedvomno imajo za take večere in ostale uspehe velike zasluge učitelji in ravnatelj. Slišal sem, Alojz Krajnčan da za 28. marec pripravljajo celo festival big bandov in še kaj. Mislim, da je treba v tej smeri samo delati naprej, pa bo uspeha zanesljivo veliko. S prihodom prof. Gradiška v krško glasbeno šolo so se v javnost prebili tudi pihalci, ki so bili doslej obsojeni na nekakšno anonimnost v okviru pihalnega orkestra. Njim so bili člani Jazz brass kvinteta gotovo lahko za zgled. Najbolj odmeven gost, Peter Ugrin, je mladim nadebud-nežem in vsem ostalim pokazal, kako se lahko s trobento dobesedno nori! Glasbeni festival v Pišecah V soboto, 26. februarja 1994, je bil v kulturnem domu v Pisecah že tretji glasbeni festival, ki smo ga pripravili učenci OŠ Maksa Pleteršnika skupaj s svojimi mentorji. Nastopilo je sedemnajst pevcev z razredne in predmetne stopnje. Občinstvo v dvorani, ki je prišlo od blizu in daleč, je po svojem okusu izbralo dva pevca, ki bosta OŠ Pišece zastopala na občinskem festivalu v Brežicah. Letos bosta to Sabina iz 1. r. s pesmico Valentinovo ter Kristina iz 6. r. s popevko V meni je poletje. Festival so popestrili tudi mladi manekeni naše šole v oblačilih PTK Podgorje pri Pišecah. Ljudje so dejali, da si želijo v Pišecah še več takih prireditev. Gregor Dušic OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Zmagovalki Sabina (na levi) in Kristina med nastopom. novila, kako ponosna je na nas, kako super čebelice ima. Glasilo smo razstavili z drugimi razredi. Naša učiteljica je bila v komisiji za ocenjevanje glasil, vendar nam skrivnosti ocenjevanja še ni izdala. Mi smo izdelali tudi majhne "zvezke", ilustrirali in vsak je napisal svoje občutke ob zaključenem delu. Vsi, ki smo danes napisali tale zapis, čutimo tole: - Glasilo bom prebral tudi moji sestrici. (Andrej Hafner) - Zelo sem ponosna, da smo izdali prvi časopis. (Nataša Rup-nik) - Tudi moja mamica bo prebrala naš časopis. (Katja Vavtar) - Učiteljica je pohvalila moje ilustracije. Vesela sem. (Nada Kuhar) - Zelo sem vesela, da smo uspeli napisati časopis. (Anja Sršen) - Časopis je zelo imeniten. (Andreja Špan) - Učiteljica je ponosna na nas! (Katarina Knez) - Zelo sem vesela, da sem tudi jaz delala naš časopis. (Irena Klenovšek) - Vsa družina bo prebrala naš časopis. (Simona Rupnik) Naša razredničarka Jana Uvo-dič pa je rekla približno takole: "Veliko smo delali in uspeli. Naše glasilo je zmaga vsakega izmed nas. Kako sem ponosna na vas!" Brenčulje iz 2. c OŠ Savo Kladnik Sevnica PD Lisca vas vabi na redni OBČNI ZBOR, ki bo 15. marca ob 17. uri v dvorani Gasilskega doma v Sevnici. Vabljeni! 12 NAŠ GLAS 5, 10. marca 1994 Tiskovna konferenca UMZ Hrško Varnostne razmere v Posavju se slabšajo, gledano v celoti pa bi, v primerjavi s prejšnjimi leti, lahko bile še bistveno slabše Krško, 2. marca - Na prvem mestu je (kot naloga) varovanje državne meje, narašča število prometnih nezgod na magistralnih in regionalnih cestah in pri tem se veča število udeleženih otrok. Več je kaznivih dejanj s področja kriminalitete in kršenja javnega reda in miru, raziskanih pa je 66,19 % vseh kaznivih dejanj. Lani se je število potnikov, ki so prestopili državno mejo s Hrvaško, zmanjšalo za 6,5 %. Predvsem je manj slovenskih državljanov, ki bi potovali v sosedno državo, kar gre pripisati zmanjšanemu interesu za tamkajšnje nakupe. Med 7.800.000 potniki (leta '92 - 8.320.497) so jih 12.233 na meji zavrnili, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo ('92. jih je bilo 17.510). Med njimi je bilo največ državljanov BiH (56 %) in Hrvaške (30 %). Najbolj obremenjen je mejni prehod Obrežje, saj nanj odpade preko 70 % prometa preko vseh mejnih prehodov. Med slovenskimi prehodi s Hrvaško pa je ta na tretjem mestu po obremenjenosti. Na UNZ Krško ugotavljajo, da se je lani povečalo število slovenskih državljanov, ki pomagajo tujcem pri ilegalnih prehodih čez mejo. Tako so lani zaradi kršitev zakona o nadzoru državne meje obravnavali 443 ljudi in jih 327 predlagali v postopek. Zaradi ilegalnega prehoda meje so obravnavali skupno 1.894 slovenskih in tujih državljanov, kar je za 23 % več kot leto poprej. Posavski policisti z doslednim nadzorom državne meje lajšajo delo svojim kolegom na zahodni meji, zaradi tega načrtujejo v Posavju še dodatne kadrovske in tehnične okrepitve. (B.B.) Huda nezgoda na Valvasorjevem nabrežju Krško, 22. februarja - Ob 15. minut po polnoči se je na Valvasorjevem nabrežju v Krškem zgodila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 21 -letni Tomaž Močivnik iz Krškega, na vozilu pa je nastalo za ok. 500.000 tolarjev škode. Tomaž M. je vozil osebni avto R 5 iz smeri Sevnice proti Drno-vemu. Ko je s hitrostjo pripeljal mimo priključka za Dalmatinovo cesto, je izgubil oblast nad vozilom in je zapeljal desno, kjer je s prednjim desnim kolesom trčil v rob pločnika. Vozilo se je obrnilo za 180 stopinj in vrglo ga je bočno preko pločnika na nasip ceste, visok 8 m, kjer je po 17 metrih avto zarotiral po horizontali in prvič udaril v nasip s streho, nato pa ga je vzdignilo in je zarotiral preko strehe tako, da je preletel po zraku še 15 m in nato je s prednjim odbijačem znova udaril v nasip. Od tam se je avto preko strehe prevrnil še 5 m naprej, do parkirišča na koncu Dalmatinove ulice, se spet zavrtel in padel še 5 m naprej na kolesa. V tem času je voznika vrglo iz avtomobila tako, da je obležal v nezavesti več kot 10 m naprej od vozila na parkirišču. Hudo poškodovanega Tomaža Močivnika so odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. (i.G) Notni rop Sedem, 1. marca - Okoli 23. ure sta neznanca prišla do stanovanjske hiše Sedem 24, last Ivana Z. (1920). Nad vhodnimi vrati sta odvila žarnico, nato pa sta poskušala odpreti vrata. Ivan ju je slišal in šel ven pogledat, kaj se dogaja, nato pa sta ga neznanca sprejala s solzilcem iz razpršilca in ga zrušila na tla ter ga zvezala z vrvico. Pri tem sta ga večkrat udarila po glavi. V hrvaškem jeziku sta ga spraševala, kje ima spravljen denar, in mu grozila s sekiro. Ivan je pod grožnjo povedal, da je denar v kuhinjski omarici. Tam sta roparja našla 60.000 SIT, preiskala pa sta še ostale omare, vendar nista odnesla ničesar drugega. (B.B.) Kradla sta v Igralnici Brežice - Bojan K. (1978) in Danijel S. (1979) iz Brežic sta 1. marca zvečer igrala na igralnih avtomatih v igralnici na Prežiho-vi ulici. Preden sta šla iz lokala, je Bojan odprl okno, da bi se pozneje lahko prišla noter. Ob 24. uri sta se vrnila in se skozi okno splazila v igralnico, kjer sta vzela 4 zavitke Maribora, 42 žetonov in 2 vžigalnika. Ko sta igralnico zapuščala, ju je zalotila policijska patrulja PP Brežice. (B.B.) Kamion, poln Maribora, pristal v obcestnem Jarku Brežice - V torek, 24. februarja, se je na lokalni cesti Globo-kc—Župelevec prevrnil tovornjak Mercedes s polpriklopnikom. Hrvaški državljan Robert J. je s tem vozilom prevažal iz Idrije v Mostar 1000 kartonov cigaret Marlboro, vrednih 450.000 DM. Ko je sekal levi pregledni ovinek v Bojsnem, mu je nasproti pripeljal osebni avto. Robert je svoj tovornjak začel umikati na desno, pri tem pa se je polpriklop-nik prevrnil na desni bok in za sabo v obcestni jarek potegnil še tovornjak. Robert se je po nezgodi odpeljal z neznanim voznikom, sovoznik Josip J., tudi Hrvaški državljan, pa je ostal. Tovor so prepeljali v Dobovo, da bi tam opravili carinske formalnosti. (B.B.) Umetna gnojila in pralni prašek brei carine Krško - Roland Nikola K. iz Krškega je osumljen goljufije. Kot so ugotovili krški kriminalisti, je Roland v času od 6.6.1992 do 12. 10. 1992 preko svojega podjetja Tros d.o.o. Krško uvažal iz R Hrvaške umetna gnojila in pralni prašek ter jih prodajal v Sloveniji, ne da bi plačal carino in ostale uvozne dajatve. Na carini je izjavil, da bo blago carinil v notranjosti države, vendar tega ni storil in je Carinarnico Ljubljana oškodoval za okrogel milijon. (B.B) STUDIO BREŽICE A D I D P 0 S A V J [ 88,9 in 95,9 Mhz MARINI in BOJANU RABZELJU želimo ob rojstvu sina TINA veliko srečnih in zadovoljnih dni. Sodelavci iz Papirotija! NOTNO STOJALO NS/R KLAVIRSKA KLOP 'ANA' NOTNO STOJALO NS/K A C E N D. A GIAHCno oblikovanju krajinsko načrtovanju • načrtovanjk razstavnih paviljonov trgovina romani stopah s.p. ¦ 68270 krško pod goro 8 tel.: (0608) 31-051 S posojilom do lastninskih deležev družbe NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ODDELEK STALNE RAZPRODAJE V KRŠKEM. DOLOČENI IZDELKI TUDI ZA 50 % CENEJE ZAVIJTE V PRAVO PRODAJALNO SKB banka prilagaja svojo ponudbo sedanjim gospodarskim značilnostim ter potrebam občanov in podjetij. Tako je za SKB banko tudi proces lastninjenja priložnost za razširitev ponudbe storitev. Delnice podjetij, ki se bodo lastninila z notranjim odkupom, bodo občani, zaposleni v teh podjetjih, lahko odkupovali tudi s pomočjo posojil SKB banke. Pravnim osebam pa nudi banka posojila za odkup lastninskih deležev podjetij od skladov. Posojila, namenjena občanom za odkup lastninskih deležev podjetij, se odobravajo organizirano za tista podjetja, ki z banko poslovno sodelujejo, zaposleni v teh podjetjih pa prejemajo plače preko SKB banke. Podjetje, ki se lastnini, mora predložiti oceno vrednosti podjetja po metodi bodočih donosov, program lastninjenja in soglasje Agencije za privatizacijo za ta program. Višina posojila je odvisna od zneska za notranji odkup in od kreditne sposobnosti občana. Banka odobri posojilo na podlagi vezave sredstev, hipoteke ali nakupa obveznic. Kredit se vrača do 7 let, letna obrestna mera je med 12 in 14 odstotki, odvisno od tega, ali je posojilo pridobljeno na podlagi vezave sredstev, nakupa obveznic ali hipoteke. Obrestujejo se tudi vezana sredstva. Seveda se tako posojilo kot vezana sredstva revalorizirajo. SKB banka namenja posojila za odkup lastninskih deležev podjetij od skladov zgolj pravnim osebam. Tudi pri takih posojilih morajo podjetja, ki se lastninijo, predložiti oceno vrednosti podjetja po metodi bodočih donosov, program lastninjenja in soglasje Agencije za privatizacijo za ta program. Pomemben pogoj za odobritev posojila je profitabilnost, ki omogoča odplačevanje zapadlih obrokov. Podjetje mora poslovno sodelovati z banko, zaposleni v podjetju pa preko SKB banke prejemati plače. Banka nato odobri posojilo v obliki obveznic SKB banke 2. emisije, brez zagotovljenega odkupa. Obrestna mera takšnega posojila je 14 odstotkov letno, doba vračanja posojil pa 7 let. Na plačilo glavnice in revalorizacije banka odobrava enoletni moratorij, po izteku moratorija pa se kredit odplačuje po polletnem obračunu. Dodatne informacije: Anton Pengov, telefon: 328 267. PSK - Organizacija dopustov Krško, CKZ 65, 68270 Krško objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj iz predmetnega področja, - zaželjene so tudi izkušnje iz poslovanja z Republiko Hrvaško in stalno bivališče v Krškem. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom. Obseg dela je pogojen s sezonskim načinom poslovanja podjetja, čemur se bo moral potencialni kandidat podrediti. Vaše vloge s pripadajočimi dokumenti, življenjepisom in predstavitvijo izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi razpisa na naš naslov. PSK si pridržuje pravico, da izbire ne izvrši. OBVESTILO Podjetja, organizacije, društva in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Krško JAVNO RAZGRNJEN PREDLOG ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA V OBČINI KRŠKO v času od 26. 2. 1994 do 26. 3. 1994 v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, in Savaprojekta Krško, CKŽ 59. JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo, 16. 3. 1994 ob 18. uri ter v četrtek, 17. 3. 1994 ob 18. uri v sejni sobi D Skupščine občine Krško. V času javne razgrnitve predloga odloka lahko podate pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pošljete na Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško. Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave. Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško PRIREDITVE NA ZDOLAH Zdole, marca - V četrtek, 17. marca, bodo ob 18. uri v mali dvorani Doma Bena Zupančiča na Zdolah odprli razstavo "Iz skrinj naših mam". Razstava bo odprta v petek, 18. 3. od 10. do 20. ure in v soboto, 19. 3. od 12. ure dalje. V soboto, 19. marca, se bo ob 18. uri v dvorani Doma Bena Zupančiča začel program praznovanja žensk na Zdolah. To sta le dve od prireditev, ki jih ima v načrtu odbor CRPOV (celostnega razvoja podeželja in obnove vasi) v KS Zdole in na katere vabijo tako domačine kot tudi goste od drugod. Konec februarja je na povabilo tega odbora na Zdolah gostovalo Kulturno društvo Artiče s komedijo Zares čuden par. (I.G.) Druga izdaja obveznic SKB banke DONOSNA IN VARNA NALOŽBA SKB banka d.d. je pripravila drugo izdajo svojih obveznic z devizno klavzulo v višini 50 milijonov DEM tolarske protivrednosti. Obveznice so namenjene pravnim in fizičnim osebam, ki želijo svoj denar varno in donosno naložiti. Izdane so za obdobje desetih let v apoenih po 1.000 DEM, 10.000 DEM in 100.000 DEM. Obveznice so vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije na dan vplačila oz. izplačila po veljavnem dnevnem ceniku. Cenik upošteva nominalno vrednost povečano za pretečene obresti od dneva zapadlosti zadnjega kupona do dneva zapadlosti naslednjega kupona. Letna obrestna mera je 10,5 %. Obresti se obračunavajo po linearni metodi v DEM, izplačujejo pa v tolarjih po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije na dan zapadlosti posameznega kupona v skladu z amortizacijskim načrtom. Kuponi zapadejo polletno, in sicer 15. 3. in 15. 9. Zapadlost prvega kupona je 15.3.1994. Moratorij na glavnico je 5 let. Obveznice se glasijo na prenosnika in se prenašajo z izročitvijo. Za izplačilo obveznosti iz obveznic jamči SKB banka d.d. s svojim premoženjem. Dodatne informacije: Sektor vrednostnih papirjev 1332-132 Zeleni telefon: 080-1515 HALI OGLASI KVALITETNO SENO, 31, prodam po 15 SIT/kg. Telefon: 32-932. STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111. ZA VAŠE PESMI ekspresna "Pesniška tribunca"! 68274 Raka, p.p. 1, tel. 75-222. TRODELNO omaro prodam. Tel. 82-900. VGRADNA, nova balkonska vrata, svetla mera 65 x 200, in otroško posteljico z jogijem prodam. Oboje po polovični ceni. Tel. 33-312, zvečer. YUGO 45 A/86, bele barve, registriran do 16.11.1994, prodam za 2.800 DEM. Zdenka Zore, Slovenska vas 27, 68261 Jesenice na Dolenjskem, tel. 57-121. METAL DETEKTOR za globinsko iskanje do 1,5 metra z diskriminatorjem (loči kovine!) prodam. Tel.: 63-111. KV KUHARICA išče redno zaposlitev. Ponudbe na tel. 32-923. PRALNI stroj Gorenje prodam po ugodni ceni. Tel.: 34-685. PRODAM videorekorder Panasonic za 400 DEM. Tel. 32-920 CVIČEK z oceno 16,42 točke ugodno prodam. Tel.: 32-878 (dopoldan). STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke, odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel. 63-111. PEČ za centralno kurjavo (40.000 cal) ugodno prodam. Heimbring, Slovenska vas 48 a, Jesenice na Dolenjskem, tel.: 57-183. ATARI 1040 ST, monitor SM 124, tiskalnik, joystick Ouickshat II, miško, scart kabel, več kot 40 posnetih disket s škatlo prodam le za 700 DEM. Telefon: 33-179. PC RAČUNALNIKE 386 IN 486 vseh konfiguracij prodajamo. Servis zagotovljen. Vpisujemo v tečaje računalništva. Informacije po tel. 64-541 ali na sedežu podjetja PRIM d.o.o. Brežice, Cesta bratov Milavcev 13, vsak delovnik od 14. do 16. ure. FILMSKI SPORED Od 9. do 24. marca KRŠKO 11. III. ob 20. uri, 12. in 13. III. ob 18. uri: ČEZ DRN IN STRN, am. komedija. 18. III. ob 20. uri, 19. in 20. III. ob 18. uri: VZHAJAJOČE SONCE, am. akcijski triler. BREŽICE 11. III. ob 20. uri in 12. in 13. III. ob 18. in 20.15: NA OGNJENI ČRTI, am. triler. 16., 18., 19. in 20. III. ob 20. uri: NA OGNJENI ČRTI, am. triler. 19. in 20. III. ob 18. uri: PLEZALEC, am. akcijski. 23., 24. in 25. III. ob 18. in 20. uri: GOSPA DOUBTFIRE, am. komedija. SEVNICA 11. III. ob 19. url in 13. III. ob 17. uri: TRIJE MUŠKETIRJI, am. komedija. 12. III. ob 19. uri: NESKONČEN DAN, am. komedija. 18. III. ob 19. uri in 19. III. ob 18. uri: NA OGNJENI ČRTI, am. akc. triler. DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec V vseh salonih mreže RENAULT />< t SI,,vem it ano pripravili Vikend z Laguno. Vabimo ras. tki nas i Času ud Cenika do nedelje Ida. tudi v nedeljo!) obišCete m se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja Oh obisku ras taka darilce in sodelovanje r iiehanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - Itikrui na samem! t. Laguna Nič ni prepuščeno naključji AH vas zanima sponzorstvo TVoddaje? "Poslej In zadeni" In krški plesalci na Senovem Društvo za plesno dejavnost Krško bo organizator TV oddaje Poglej in zadeni, ki bo v soboto, 26. marca v športni dvorani OŠ Senovo. Ker je organizacija te prireditve povezana z ogromnimi finančnimi stroški, naprošamo vsa podjetja, obrtnike in druge, da z oglaševanjem pred in med oddajo podprejo njeno izvedbo in s tem predstavijo svojo dejavnost širši slovenski javnosti oz. pripomorejo k promociji naše občine in kraja. Če vas zanima taka vrsta predstavitve dejavnosti, vas vljudno prosimo, da nas do 14. marca pokličete na telefon 32-795. DRUŠTVO ZA PLESNO DEJAVNOST KRŠKO organizira v času od 27. 7. do 5. 8. 1994 TRETJO POLETNO PLESNO ŠOLO Potekala bo v prijetnem okolju Počitniške skupnosti Krško v Ne-rezinah na Malem Lošinju. K sodelovanju bomo povabili tudi trenerje iz Plesne šole Kazina, in sicer: za športni ples Šano in Marka Vodnika, za step Jadrana Živkoviča in za jazz Miha Lampiča. Odvisno od števila prijav bomo v šolo vključili tudi naše mentorje Romano Korber, Anico Antolič, Heleno Bizjak in Francija Marolta. Organizacijsko-programski in strokovni vodja PPŠ '94 bo Dušan Vodlan. Tehnike oz. oblike plesa, v katerih lahko na PPŠ '94 delate, so: ŠPORTNI PLES, JAZZ, STEP, DRUŽABNI PLES (nad 11 let), DRUŽABNO PLESNE IGRE (do 11 let) in PLESNA DELAVNICA. Za vse ostale informacije nas, prosimo, kličite na telefon 32-795. Približuje se 31, marec NAPOTKI ZA IZRAČUN DOHODNINE Do konca marca moramo vsi davkoplačevalci oddati napoved za odmero dohodnine za leto 1993. Način izračuna dohodnine je ostal takšen kot lani, spremenile so se številke. Povprečna bruto plača je lani v RS znašate 75.432 SIT na mesec ali 905.184 SIT na leto. Na osnovi tega podatka je narejena lestvica za odmero dohodnine. c) olajšave za vzdrževanje družinskih članov: upoštevajo se zneski, ki smo jih vpisali na zadnjo stran obrazca. Nekaj primerov v odstotkih in zneskov za vzdrževanje družinskih članov: če znaša napoved nad SIT do SIT znaša davek SIT Vzdrževani družinski člani % povprečne plače v RS Znesek olajšav 493.206 - 19% 493.206 986.410 93.709 +28% nad 493.206 986.410 1.972.820 231.806 +35% nad 986.410 1.972.820 3.945.639 577.050 + 40 % nad 1.972.820 3.945.639 - 1.366.178 + 45 % nad 3.945.639 Vsak davkoplačevalec si lahko višino dohodnine oziroma razliko v dohodnini, ki jo bo še moral plačati oziroma jo bo prejel nazaj, izračuna sam. Poskusili bomo prikazati postopek obračuna: 1. Seštejejo se vsi dohodki - to so dohodki, ki smo jih vpisali v kolono 8 napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 (plača in nadomestila, regres, pokojnina, katastrski dohodek, dohodki iz dejavnosti, dobiček iz kapitala...) Primer: plača 800.000,00 regres 50.000,00 katastrski dohodek 50.000,00 skupaj 900.000,00 2. Seštejejo se vsi zneski, ki smo jih vpisali v kolono 9 (normirani odhodki oziroma stroški) in kolono 11 (prispevki za socialno varstvo in posebni prispevki). V našem primeru so to prispevki od plače, 150.000 SIT. 3. Znesek pod zaporedno številko 2 se odšteje od zneska pod številko 1 (900.000 -150.000 = 750.000). Dobljena razlika je osnova za dohodnino. 4. Seštejejo se zneski olajšav, ki jih uveljavljamo: a) olajšave na osnovi računov, seštejejo se zneski, ki smo jih vpisali pri točki B I na tretji strani obrazca. V primeru, da je seštevek večji od 10 % osnove za dohodnino (znesek pod zaporedno številko 3), se ta osnova upošteva samo v višini 10 % osnove za dohodnino. V našem primeru je to 75.000 SIT; Olajšave na osnovi računov V ta namen lahko uporabimo račune: nakup vrednostnih papirjev, nakup in stroški za vzdrževanje hiše ali stanovanja, zdravila, ortopedski pripomočki, zdravljenje v zdraviliščih, dodatno zdravstveno zavarovanje, izobraževanje (tudi tuji jeziki), nakup knjig, zvezkov in učnih pripomočkov ter športne opreme, članarina, solidarnost... V olajšavo se šteje SAMO 10 % od osnove za dohodnino. b) - olajšave za plačani samoprispevek, - 100 % invalidnost: upošteva se znesek 905.184 SIT, - dopolnjena starost 65 let: pri tej olajšavi se upošteva znesek 72.415 SIT; zakonec eden od staršev oba starša zakonec in oba starša en otrok dva otroka trije otroci štirje otroci en otrok, ki nadaljuje šolanje v drugem kraju dva otroka, od teh eden nadalj. šolanje v drugem kraju zakonec in en otrok dva otroka, od teh eden moten v duševnem razvoju 30 % (20 + 10) 8% 8% 6 % (8 + 8) 24 % (8 + 8 + 8) 8% 18% (8+ 10) 30%(8 + 10 + 12) 44% (8+10+ 12+ 14) 12%(8 + 4) 22% (8+10 + 4) 16% (8+ 8) 72.415 72.415 144.829 217.244 72.415 \ 62.933 271.555 398.281 108.622 199.140 144.829 271.555 Če ima vzdrževani družinski član lastne dohodke, se mora od zneska olajšave za vzdrževanega člana odšteti znesek njegovih dohodkov (npr. štipendija). 5. Skupni znesek olajšav, ki jih uveljavljamo, se odšteje od osnove za dohodnino (znesek pod zaporedno številko 3). Dobljena razlika predstavlja zmanjšano osnovo za dohodnino. V našem primeru vzamemo, da imamo olajšave na osnovi računov v znesku 55.000 SIT in olajšave za dva vzdrževana člana (2 otroka), ki znašajo 162.933 SIT (750.000 - 55.000 - 162.000 = 532.067 SIT). To je zmanjšana osnova za dohodnino. V lestvici za odmero dohodnine vidimo, da je naš znesek za odmero dohodnine nad 493.206 do 986.410. Letni znesek dohodnine se dobi tako, da se 28 % razlike med zajamčeno osnovo za dohodnino in 493.206 SIT prišteje znesku' 93.709 SIT. V našem primeru je to 532.067 - 493. 206 = 38.861 x 28 % = 10.881 SIT (93.709 + 10.881 = 104.590 SIT). To je letni znesek dohodnine. 6. Od dobljenega letnega zneska dohodnine se odštejejo med letom plačani davek od plač, pokojnine, katastrskega dohodka itd., znesek že plačanega davka se dobi tako, da se seštejejo zneski, ki smo jih vpisali v kolono 10 a (akontacija dohodnine v RS), v kolono 10 b (akontacija dohodnine v tujini) in v kolono 13 (obračunana neplačana akontacija dohodnine). Razlika med letnim zneskom dohodnine in že plačanimi davki predstavlja znesek dohodnine, ki ga bomo morali še plačati oziroma ga bomo dobili nazaj. V našem primeru smo že med letom plačali 100.000 SIT. (104.590 -100.000 = 4.590 SIT). To pomeni, da bomo morali doplačati 4.590 SIT. Opomba: Možne so manjše spremembe lestvice za odmero dohodnine. Ta še ni bila objavljena v Uradnem listu RS. (Pilip) AVTO-MAX Milan Skobe Leskovec • MDB 9 Tel./fax: 0608/31-342 RENAULT avtS življenja Kje in HdaJ lahho oddate davčno napoved la dohodnino za leto 1991 V OBČINI KRŠKO KRČANI lahko oddajo napoved dohodnine na sedežu izpostave Republiške uprave za javne prihodke vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure ter od 23. do 31. marca od 7. do 18. ure in v soboto, 26. marca, od 7. do 13. ure. Napovedi lahko oddate tudi na sedežih KS Senovo, Kostanjevica, Raka in Podbočje, in sicer 24. in 25. marca od 8. do 18. ure ter v soboto, 26. marca od 8. do 13. ure. Po pošti lahko napoved pošljete na naslov: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Krško, Šoferska 1, 68270 Krško (pripišite "napoved dohodnine"). V OBČINI BREŽICE BREŽIČANI lahko oddajo napoved dohodnine na sedežu izpostave Republiške uprave za javne prihodke vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure ter od 23. do 31. marca od 7. do 18. ure in v soboto, 26. marca od 7. do 13. ure. Občani bodo lahko napovedi prinesli tudi v staro OŠ na Bize!jsken\ v prostore KS Cerklje ob Krki, Dobova in Velika Dolina, in sicer od 23. do 25. marca od 8. do 18. ure ter v soboto, 26. marca od 8. do 13. ure. Naslov za pošiljanje po pošti je: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Brežice, Trg izgnancev 17, 68250 Brežice (pripišite še, da gre za napoved dohodnine). V OBČINI SEVNICA SEVNIČAN! lahko vložijo napoved na sedežu izpostave Republiške uprave za javne prihodke vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in v sredo do 17. ure ter od 23. do 31. marca od 7. do 18. ure in v soboto, 26. marca od 7. do 13. ure. Napovedi je mogoče oddati tudi na sedežih krajevnih uradov na Bučki (22, in 24. marca med 7. in 18. uro), na Studencu (23. in 25. marca med 7. in 18. uro), v Krmelju (26. marca od 8. do 13. ure) ter Tržišču in Šentjanžu (od 23. do 25. marca med 8. in 18. uro), še naslov za Sevničane: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Sevnica, Glavni trg 19/a, 68290 Sevnica (s pripisom "napoved dohodnine"). Vsem občanom, ki bodo napoved pošiljali po pošti, priporočamo, da pošiljko oddajo priporočeno, da bodo imeli dokaz o vložitvi napovedi. Kulturni dom Krško vabi na PREDSTAVITEV IN AKCIJSKO PRODAJO tekstilnih izdelkov, obutve in antirevmatičnih pripomočkov, ki bo v avli KD od 22. do 25. marca, vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavljal in prodajal bo TIM PRO d.o.o. Kranj. NAŠ GLAS za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo vam žal! »i»c ( -| \ s± Skupščinske delegatske informacije ^•f*^ *JTJL,/*j3 Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) 14 -z:wn-\ NAŠ GLAS 5,10. marca 1994 DOHODNIMA ¦•! Od ponedeljka, 14. marca 1994 dalje, lahko v prostorih upravne stavbe SO Krško (kgpirnica) poiščete brezplačno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za odmero dohodnine. Sekretariat za notranje zadeve občine Krško Sklad kmetijskih zeml/išc Ima pisarno v Krškem Poiščite razpis za oddaje hmetijshih zemljišč Tako pravi Ivan Kovačič, strokovni delavec skladove izpostave za območje občin Brežice, Krško in Sevnica. Krško, marca - Od prejšnjega tedna deluje v Krškem lokalna izpostava Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije za vse tri posavske občine. Strokovni delavec v njej je kmetijski inženir Ivan Kovačič. Kovačič pravi, da je najbolj Ivan Kovačič, strokovni delavec Sklada kmetijskih zemljišč za Po- savje - v Krškem nujna stvar, ki bi jo morali prebivalci Posavja sedaj vedeti, to, da je v Kmečkem glasu, ki je izšel 2. marca, bil objavljen razpis za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Pri tem so mišljene čisto vse možne vrste kmetijskih zemljišč, od vrtov pa do kmetij in gozdov, ki so neobdelana ali slabo obdelana in so v lasti Republike Slovenije, v upravljanju sklada. Sem so všteta tudi zemljišča, ki so bila doslej v upravljanju občin, državnih organov, zavodov in drugih institucij. Razpis traja do 2. aprila, vse podrobnejše informacije pa lahko poiščete v pisarni sklada na CK2 23 v Krškem (nasproti kapucinskega samostana) v prvem nadstropju ali po telefonu na št. 21-333. Tam ali na občinskih sekretariatih za kmetijstvo v Brežicah, Krškem in Sevnici lahko dobite tudi potrebne obrazce za prijavo. (Ika) Kulturni dom Urško DVA GLASBENA VEČERA Krško - V petek, 11. marca, bo ob 20. uri še ena prireditev iz cikla Večerni koktajl. Igral bo kvartet saksofonov Srednje glasbene šole Ljubljana, z zgodbami Veselje do življenja pa bo nastopila gledališka igralka Mira Lampe Vujtčič iz Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V sredo, 23. marca, se bo ob 18. uri začela posebna prireditev Glasbene šole Krško "Glasbena šola malo drugače". Preteklo leto, ko so se krški glasbeniki prvič predstavili na drugačen način, so presenetili in navdušili občinstvo, zato si lahko tudi tokrat obetamo sila privlačno prireditev. FIGURAE VENERIS Politiko lahko primerjamo s pojmom življenja nasploh, in to tistega, v katerem prevladujejo čustva, kot so zaljubljanja, ločitve, žalost in veselje. Logično bi torej bilo, da naj nas v politiki tako kot v življenju ne bi nič presenetilo. V vencu čustev prihaja do nenadnih zapletov - idealna združba razpade, nekdo odide, kdo drugi se izgubi v lastnem vrtincu in se s tem izloči iz idealne zveze. Vsem nam je kristalno jasno, da se tako v politiki kot v življenju dogajajo stvari, ki se imajo zgoditi, pa vendar bi bilo najbolje, če bi imeli vsi vnaprej predvideni dogodki pozitivne posledice za vse tiste, ki imajo rajši ljubezen in manj politiko. Vsi mi se moramo zavedati, da vsako dejanje povzroči določene posledice. Te so lahko prijetne ali ne, marsikdo je lahko presenečen, žalosten pa tudi vesel in vzhičen, nikakor pa ne smemo dopustiti, da nekdo postane črn ali bel. V našem, krškem prostoru ima na top listi politike in življenja vodilno pozicijo lokalna samouprava, ki pa zaradi neupoštevanja vseh omenjenih stvari postaja vedno bolj črna ali bela. Posledica mešanja teh barv je lahko samo siva. Tega bi se pri svojih nastopih in vodenjih zborov občanov moral najbolj zavedati predsednik skupščine in doumeti, da ena in ena ni nikdar štiri, ampak samo dve. To je logika, ki po svoji vsebini ne dovoljuje nobenih presenečenj. Zato mogoče ni odveč podvomiti, da so prizadevanja za drobljenje sedanje občine le iskanje novega ljubezenskega položaja, s katerim naj busi nekdo potešil bolestne ambicije. Trenutno ne vidim razloga, zakaj naj bi razmišljal drugače. Razmišljanje o tem, da se bomo z nastankom novih občin rešili diktature središča in koncentracije denarja, so samo parole, ki vzbujajo perverzne emocije. Dejansko se bo zgodilo to, da bo mesto izgubilo popolno povezanost s podeželjem, podeželje pa bo izgubilo prednosti, ki jih prinaša solidarnost. Zaključim lahko z zlobno mislijo, da naj bo, kakor Oni napletajo, mera jim bo vsekakor vzeta, sojeno pa jim ne bo po ljubezenskih položajih, ampak po plodovih kot končnih posledicah. Damjan Lah Lafrodorifi 70 let proslavili tudi v šivalnici Libna "Lepota in kakovost sta prednost ________vaših izdelkov,"________ meni Danilo Siter, Štefka Kučan pa je vzrok za uspeh poiskala v požrtvovalnosti delavk za tiste, kijih imajo rade. Krško, 4. marca - V Labodo-vem obratu Libna so danes naredili eno redkih izjem. Za uro in pol so ustavili proizvodnjo, da so se lahko vse članice in člani kolektiva zbrali v tovarniški jedilnici na prireditvi, posvečeni 70. obletnici obstoja tovarne. Na slovesnost so povabili Štefko Kučan in Zdravka Petana, dolgoletnega Labodovega direktorja, pisna priznanja pa so podelili 41 ju-bilantkam in enemu jubilantu. Vsi govorniki so na neki način začeli svoje razmišljanje v zgodovini te tovarne, ki se je razvila iz obrtne delavnice Ivana Medica in Jožka Povha, ki sta v Novem mestu zastavila industrijo (moškega) perila. Libnin direktor Edo Komočar je poudaril, da šteje danes njihov celotni kolektiv 2.000 zaposlenih, od tega 345 v Krškem, in da so vsi skupaj kljub težkim časom še vedno lahko ponosni na svoje delo in ohranjajo pokončno držo. Zdravko Petan, dolgoletni glavni direktor Laboda (od leta 1963), se je spomnil začetkov krške šivalnice v razvalinah kostanjevi-škega samostana. Omenil je tudi težave in nerazumevanje, s katerim se je takrat srečeval mladi kolektiv v Krškem, a je vseeno največ pozornosti posvetil delu. Trdemu delu, veri in zaupanju delavk vase in v vodstvo, saj so z voljo in znanjem iztrgale zametek nove šivalnice iz obrobnosti in pripomogle k nastanku Labo-dove blagovne znamke. Krški župan Danilo Siter je opomnil na kakovost in lepoto izdelkov, ki prihajajo iz tovarne Labod, in pri tem pokomentiral, da se slovenskemu standardu trenutno sicer bolj prileze ceneno uvoženo blago, ki pa ga je treba kaj kmalu nadomestiti z novim: "Morali bi se vsi zavedati, da nismo tako bogati, da bi lahko kupovali po- ceni! Tudi tega bi se morali spomniti, ko govorimo o kupovanju predvsem slovenskega blaga." (ika) Na levi sedijo za mizo: Edo Komočar, Zdravko Petan, Danilo Siter, Štefka Kučan in Metka Pavlic, pre sveta tovarne Labod in sveta Libne. Na desni strani mize sedi ob Ivanu Žoherju Milka Butkovič. Uradni dan Laboda je sicer 8. marec. Šopek za Štefko Kučan iz županovih rok. Gospa Kučan: "Priznam, da sem pripravila daljši pozdravni nagovor, ko pa sem si ogledala razstavo vaših ročnih del in izdelke, ki jih s toliko ljubezni in strokovnosti ustvarjate v vaši tovarni, sem si rekla, da tisti, ki zna gledati, ne potrebuje besed. S srcem bo videl lepoto in vse, kar vlagate v svoje delo, vso ljubezen, saj se trudite predvsem zaradi vseh tistih, jih imate rade. Zaradi položaja žensk in krivic, ki se jim godljo, je zelo pomembno, da ženske imajo zaposlitev in plačilo. Še tako lepa zamisel ne zaživi brez vestnega dela in pridnih rok. Vsak izmed nas se je že srečal s srajco ali bluzo, ki ji je ob prvem oblačenju odletel gumb. Vaši izdelki so lepi in kakovostni In to bi morali znati ceniti." Iskanje rešitve za Rome V Caiicah so pripravljeni začeti pri sebi Potrebujejo pa podporo občinske skupščine in tudi javnosti Cerklje ob Krki, februarja -Pisali smo že, da so bili v začetku februarja v Brežicah ponovno oblikovani sklepi o reševanju romskega vprašanja na območju občine. Zdaj se v KS Cerklje, kjer so od novega leta, po izgonu dobovskih Romov s tamkajšnje sanitarne deponije, zbrani vsi brežiški Romi, bojijo le nesklepčnosti občinske skupščine, ki bi po- menila, da sklepi ne bodo verificirani in torej ne bodo nikogar obvezovali. V Krušče pri Gazicah je prišlo enajst Romov iz Dobove in skupaj z "domačimi" jih je tam 39. Vsi pravijo, da se z vaščani razumejo, a pogojev za življenje v tem naselju na robu gozda nad Krko ni in tudi ne legalne osnove, da bi romske barake tu sploh lahko stale, saj je del zemljišča privatna lastnina in drugi del nacionalizirana vaška gmajna. Romi si želijo vodo in elektriko, torej osnovni dobrini civilizacije, pa kos zemlje za pridelavo hrane in še kakšen vir zaslužka, recimo sezonsko delo v zimskem času, ko jim najbolj trda prede, medtem ko se čez leto znajdejo z nabiranjem odpadnih surovin in zdravilnih zelišč. V KS Cerklje se strinjajo, da je Romom poleg boljših bivalnih pogojev nujno zagotoviti možnost, da se sami preživljajo, tega pa nikakor ni mogoče uresničiti v njihovem sedanjem naselju. Zato so predlagali - in predlog je že dobil širšo podporo -, da se za Rome poiščejo prazna zemljišča in prazne domačije ostarelih ljudi, ki so svojo posest izročili socialnemu skrbstvu v zameno za domsko oskrbo. Če bi ta predlog postal veljaven, so najbližji sosedje Romov, vaščani Gazic, prvi pripravljeni sprejeti romsko družino na izpraznjeno domačijo v vasi, zatrjuje neutrudni krajan Tine Grame. Brežiški izvršni svet se z vsemi predlaganimi sklepi strinja, dodaja pa zahtevo, da del bremena reševanja tega problema prevzame tudi država, tako strokovno kot finančno, saj to ni samo problem občine. Kolikor je znano, država te pomoči ne odreka, čaka le na program, v katerega mora občinska oblast zapisati, kje ima prostor za Rome, kakšne pogoje jim je treba zagotoviti in koliko bi vse to stalo. Ob slednjem ne bi bil odveč razmislek, kaj stane več: ali vložek v dokončno ureditev, ki bi - ob pravšnji meri potrpljenja okolice - pomagala k postopni socializaciji Romov ali pa "vlaganja" v obliki socialnih pomoči, v vseh letih doslej in vseh odslej. (I.G.) V naselju Krušče je devet šoloobveznih otrok od male šole do 3. razreda, ki hodijo v OŠ Cerklje. Na sliki: prvošolec Simon. STAVBNO KLEPARSTVO KR0VSTV0 IN HIDROIZOLACIJE JOŽE BRUDAR Pooblaščeni polagalec TEGOLA CAMABEfK M0BIII tWIWM4. ZABJEK 4t «312 PODBOČJE