KOUDÀR ZA LETO 195 5 r-rr * .jjU T Vrinkov KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO Založba : Riv. Vil. Reven In žilave! Benciki Slovenili v Belgl|l —----------------------------------------------- Tilk. Budin ■ Borica LETO 1955 Je. navadno loto, ki so začne in konča s soboto in ima 365 dni ali 52 tednov in 1 dan. Cerkveno leto so začne prvo adventno nedeljo 27. novembra. o/jčn» 'pa začne 1. januarja. LETNI ČASI Pomlad se začne 21. marea oh 10. uri in 36 minut. Poletje se začne 22. junija oib 5. uri in 32 minut. Jesen se začne 23. septembra- ol) 20. uri in 42 minut. Zima se začne 22. decembra ob 16. uri in 12 minut. PREMAKLJIVI PRAZNIKI To so prazniki, ki se ravnajo po veliki noči. Ta pa je • po določbi cerkvenega zbora v Nieeji 1. 325 - na 1. nedeljo po prvi pomladanski luni. Tako je lahko velika noč najprej 22. marea ali v dobi do 25. aprila, torej v razdobju 35 dni. Od premakljivih praznikov so ®apovedani: Velika noč 10. aprila. Vnebohod P), maja, Rinkošti 29. maja in sv. Rešnje Telo 9. junija. NEPREMAKLJIVI PRAZNIKI Zapovedani so: Novo leto ali Obrezovanje Gospodovo 1. jan.; sv. Trije Kralji ali Razglašenje Gospodovo h. jan.; sv. Jožef 19. marca; sv. Peter in Pavel 29 jun.; vnebovzetje Marijno 15. avg.; vsi sveti I. nov.; brezni, »početje Device Marije tt. dec,; božič 25. dec. DRŽAVNI PRAZNIKI H. februarja: Podpis Lateranskega pakta med Vatikanom in Italijo 25. aprila: Dan vstaje v severni Italiji 2. junija: Proglasitev ital. republike 4. novembra: dan zmage. SONČNI IN LUNINI MRKI V LETU 1955 Pri nas bo viden le delni lunin mrk 29. novembra: Začetek bo od 17. uri 21 minut, konec pa ob IN. uri in 37 minut. 1 S Novo leto, Obr. O. ) 2 N Presv. Ime Jezusovo 3 P Genovefa dev. 4 T Tit šk., Angela Fol. 5 S Telesfor m. 6 Č Sv. Trije kralji 7 P Valentin (Zdravko) šk. 8 S Severin op., Teolil (j) 9 N 1. po razgl., Peter šk. 10 P Viljem šk., Gregor X. 11 T Higin p., Pavlin Ogl. 12 S Alfred op., Arkadij m. 13 Č Osmina razgl., Veronika 14 P Hilarij cerk. uè., 15 S Pavel pušč., Maver C 16 N 2. po razgl., Marcel p. 17 P Anton p., Marijan muč. 18 T Stol sv. Petra v Rimu 19 S Marij in tov. muč. 20 Č Fabijan in Sebastijan 21 P Neža dev , Hilda 22 S Vincencij in Anastazij 23 N 3. po razgl., Rajmund 24 P Timotej šk,, Evgenij (a) 25 T Spreob, sv. Pavla 26 S Polikarp šk., Pavla 27 Č Janez Zlatoust c. uč. 28 P Peter Nolask sp. 29 S Frančišek Šaleški šk. 30 N 4. po razgl., 31 P Janez Boško sp. ) Sejmi v Slov. Benečiji Laze - Sv. l.enart t 1 T Ignacij škof muč. 2 S Svečnica (Dar Gosp.) 3 Č Blaž škof muč. Oskar 4 P Andrej Korsini škof 5 S Agata dev. muč. 6 N 1. predp., Doroteja 7 P Romuald o., Teodor @ 8 T Janez iz Mate spozn. 9 S Ciril Aleksandrijski 10 Č Sholastika dev., Sótera 11 P Lurška M. božja 12 S Benedikt spozn. 13 N 2. predp., Albnln 14 P Valentin (Zdravko) (T 15 T Favstin in Jovita muč. 16 S Julijana dev. muč. 17 t Frančišek Kič muč. 18 P Simeon šk., Flavijan 19 S Konrad pušč., Julijan 20 N 3. predp., ElevterlJ 21 P Feliks šk., Irena d. 21 T Pust, Sv. Petra stol 9 23 S Pepelnica, Peter Dam. 24 Č Matija (Bogdan) ap. 25 P Valburga devica 26 S Andrej šk., Viktor 27 N I. postna, Gabrijel 28 P Roman op., Antonija VISkorša - Hlasta Petjah j Sv. Lenart Erbeč - Kravar Ažla - Ljesa - Črnivrh Prosntd - Podklap Utana (ned po sv. Valentinu) Mernik I Ofjan Tlpana - Brtila SjVSfKQ MAREC 1 T Albin šk., Antonina 1 2 S Kv. sr., Neža Praška 3 Č Kunigunda c., Agapa 4 P Kv. p., Kazimir sp. 5 S Kv. sob., Janez Jožef 6 N 2. postna (Kvat.) 7 P Tomaž Akvinski c. u. 8 T Janez od Boga sp. @ 9 S Frančiška Rimska vd. 10 Č 40 mučencev, Makarij 11 P Sofranii, šk., Kandid 12 S Gregorij V. papež 13 N 3. postna, Teodora 14 P Matilda kr., Pavlina 15 T Klemen Mar. Hofb 16 S Hilarij in Tacijan m. ([ 17 Č Patricij škof spozn. 18 P Ciril Jeruzal. c. uč 19 S Jožef ženin M. D. 20 N 4. postna (sredp.) 21 P Beneoikt opat 22 T Caharija p., Lea vd. 23 S Jožef Oriol maš. 24 Č Gabrijel nadang., © 25 P Oznanjenje M. D. 26 S Fmanuel muč., 27 N 5. postna (tiha), 28 P Janez Kap. sp. 29 T Ciril diak. muč. 30 S Janez Klimak opat ) 31 Č Modcst krški škof Dol Ilarn a s Če p lei išče Črnlvrh Tip n na 1 P Hugo škof, Venancij 2 S Frančišek Pavelski 3 N 6. postna (cvet.) 4 P Izidor Sev. c. uč. 5 T Vincencij Fer. sp. 6 S Sikst I. papež 7 Č Vel. četrtek, Herman @ 8 P Vel. petek, Albert šk. 9 S Vel. Sobota, Marija K. 10 N Velika noč Vstajenje Gospodovo 11 P Vel. poned., Leon V. 12 T Julij I. p., Lazar trž. m. 13 S Hermencgild spozn 14 Č Justin m., Valerljan t5 P Anastazija, muč. (( 16 S Benedikt Jožef Lab. sp. 17 N 1. povelik. (bela) 18 P Apolonij m., Matilda 19 T Leon IX., Konrad A. 20 S Konrad Parzhamski sp. 21 Č Anzelm c. učenik, 22 P Soler !u Oaj m. © 23 S Vojteh (Adalbert) šk. 24 N 2. povelik., Jurij m. 25 P Marko ev., Ervin muč. 26 T Klet, Marcelin 27 S Peter Kan. c. uč. 28 Č Pavel od Križa sp. 29 P Peter muč., Robert J 30 S Katarina Slensku dev. Lnndarska jama - Sv. l.enart Sv. Peter Dol. Mersin - Ofjan Lipa - H uh in j uk Trimun - l-jesa 1 N 3. povel., Filip In Juk. 2 P Atanazij c. uč. 3 T Najdenje sv. križa 4 S Florijan (Cvetko) muč. 5 Č Pij V. p., irenej šk. _ 6 P Janez Ev. pred lat. v. ® 7 S Stanislav šk., Gizela 8 N 4. povel., P. Mlhaeln 9 P Gregorij Naciianškl šk. 10 T Antoniu šk , Izidor 11 S Sigismund kr. m. 12 Č Pankracij In tov. muč. 13 P Servacij šk., Robert 14 S Bonifacij muč., Justa 15 N 5. povel., Izidor N. © 16 P Janez Nep. muč. 17 T Paskal Bajlonski 18 S Venanclj šk., Erik kr. 19 Č Vnebohod Gosp. 20 P Bernardin Slenski 21 S Feliks Kantališki sp. © 22 N 6. povel. (križeva) 23 P Janez de Rossi sp. 24 T Marija Pom. krist. 25 S Gregorij VII. p. Urban 26 Č Filip Neri sp. 27 P Beda Čast. c. uč. _ 28 S Avguštin škof ) 29 N Binkošti, P. sv. Duha 30 P Feliks I. p., Ivana O. 31 T Angela d., Kancijan Tlpana Matajur - Dreka - Srednje Dot. Brnas - Štoblank -Srednje Kravar Laze - Kosca Vrh - Aita - Ljesa - lirista -Čeplettste Dol. Merstn - Vtškorša JUN I J 1 S Kvatr. sr., Fortunat sp. 2 Č Marcelin m., Peter 3 P Kvat. petek, Klolilda 4 S Kvat. sobota, Frančišek 5 N 1. pob. Pr. Trojica @ 6 P Norbert sp., Bertr. 7 T Robert. Baptista Varani 8 S Medard 4k., Viktorin 9 Č Presv. Retnje Telo Primož in Felicijan 10 P Marjeta kraljica 11 S Barnaba ap., Feliks 12 N 2. pobink., Janei Fak. 13 P Anton Pad. c. uč (7 14 T Basili) c. uč., Elizej 15 S Vid in tovariti muč. 16 Č Frančišek R. sp. 17 P Presv. Srce Jez., Adolf 18 S Efrem Sir. c. uč., Marko 19 N 3. pobink., Oervazlj 20 P Silverij p., Florcnt. A 21 T Alojzij (Vekoslav) w 22 S Pavlin Nolanski sp. 23 Č Agriplna d. m. 24 P Rojstvo Janeza Krstnika 25 S Viljem op., Henrik 26 N 4. pobink., Janez In P. 27 P Ema (llema) Krška ) 28 T Ircncj spozn., Leon 29 S Peter In Pavel ap. 30 t Spomin sv. Pavla Sv. Kvirin Klenjé Kravar Oor. Mjersa - Oor. Mersin Ronac Laze - Oborla Čenebola - Platliča - Lan-darska jama - Trčmun -Oor. Trbj - Prapotno Topolovo Tjeja - Šemp. - Podctrk. P 1 P Presv. Režnja Kri 2 S Obiskov. Marije Device 3 N 5. pobink. Leon II. p. 4 P Urh škof, Berta dev. 5 T Ciril in Metod ® 6 S Izaija pr., Bogomila 7 Č Vilibald škof 8 P Evgenij III. p., Elizabeta 8 S Nikolaj in tovariši 10 N 6. pobink., Amalija d. 11 P Pij I. p., Olga kn. 12 T Mohor In Fortunat d 13 S Anaklet papež, muč. 14 Č Bonaventura škof 15 P Henrik II., cesar 16 S Karmelsku M. božja 17 N 7. pobink., Aleš sp. 18 P Kami! Lelijski 19 T Vincencij Pav. sp. ® 20 S Marjeta d., Hieronim 21 Č Prakseda d., Angelina 22 P Marija Magdalena 23 S Apolinarlj šk., muč. 24 N 8. pobink., Kunigunda 25 P Jakob (Rado) ap. 26 T Ana, mati D. Marije ) 27 S Pantaleon m., Rudolf 28 Č Nazarij In tov., Viktor 29 P Marta d., Feliks 30 S Ahdon in Senen muč. 31 N 9. pobink., Ignacij Ronac Srtenta - Sovodnja - Vrh Čela - Prosnld Ronac - Hlasta - Martarola Oblica A tla - Bijača Dol. Trbj - S uh iti 1 P Vezi Petra ap. 2 T Porcijunkula, Alfonz L. 3 S Najdenje Štefana m.® 4 Č Dominik (Vladiinil) 5 P Marija Snežna 6 S Gosp. spremcnjenje 7 N 10. poblnk., Kajetan 8 P Clrljak, Larg in Smar. 9 T Janez M. Vianej sp. 10 S Lnvrencij muč., Pavia 11 Č Tlburcij muč., Suz. (T 12 P Klara dev., flilarlja 13 S Hipolit in Kasijan m. 14 N 11. pob., Evzeblj sp. 15 P Vnebovzetje Mar. D. 16 T Joaliiin oče Dev. Mar. 17 S Hijacint spoz. 18 Č Helena (Jelena) ces. 19 P Janez Eudes spozn. 20 S Bernard, opat, 21 N 12. pob., Ivana Fr. 22 P Brezm. Šrce Mar. 23 T Filip Beniclj ap. 24 S Jernej ap., Ptoloinej 25 Č Ludovlk kr, Patr. ) 26 P Cefirin p. muč. 27 S Jožef Kalasancij sp. 28 N 13. poblnk., Auguitin 29 P Obglavljenje Janeza K. 30 T Roza iz Lime d. 31 S Rajmund (Rajko) sp. Špjetar Mersin Lipa - Mažarola - Prosnld i Mersin Sv. Lenart - Crntvrh - Dot. lirnas-Starapora- Dreka-Srednje - Fofda - lirlsča Laze - Strmica - Čedad Dol. Brnas - Hlasta - Čiubic Petjah - Obl/ca - Ažla Brca Laudar - Kravar - Podcer-kev - PlatisCa SEPTEMBER 1 Č Egidij ( I li j) opat 2 P Štelan kr., Maksima ® 3 S Evfcmija, Doroteja d. 4 N 14. pob. (angelska) Rozalija (Zatka) 5 P Lavrencij Justinijan, šk. G T Caharija pr , Petronij 7 S Marko In tov. muč. 8 Č Rojstvo Marije Dev. 9 P Gorgoni) m., Peter ([ 10 S Nikolaj Tolentinski 11 N 15. pob., Prot In Hljac. 12 P Ime Marijino, Gvido sp. 13 T Notburga d., Filip m. 14 S Povišanje sv. križa 15 Č Marija 7 žalosti 16 P Kornelij papež muč. % 17 S Franò, rane, Lambert 18 N 16. pob. Jožef Kup. 19 P Januarij šk., in tov. 20 T Evstahij In tovariši m. 21 S Kvat. sr., Matej ap. 22 Č Tomaž Vilanovskl sp. 23 P Kvat. petek, Lin p. 24 S Kvat. Sobota ) 25 N 15. pob., Nikolaj Iz F. 26 P Cipri jan in Justina m. 27 T Kozina in Damijan 28 S Venceslav kr., Ljoba 29 Č Mihael, nadangel 30 P Hijeronim (Jerko) c. uč. Kosca - Žabnice Brca Dol. Brnas - Čeneboia - Što-blank Laze - Šentjur Erbeč Laudar Brezje - Vllkorla - Topolovo - Peknji 1 S Remigij škof, Janez @ 2 N 18. pob., (rožnoven.) 3 P Terezija Del. Jez. 4 T Frančišek Asiški sp. 5 S Placid in lov. m. 6 Č Brunon sp., Marija Fr 7 P Marija kr. rož. venca 8 S Brigita vel., Simeon ([ 9 N 19 pob., (žegnanj.) 10 P Frančišek Borgia sp. 11 T Materinstvo M. b. 12 S Maksimilijan šk. 13 Č Edvard kralj 14 P Kalist p. muč., Just šk. 15 S Terezija dev., Avr. Q 16 N 20. pob., Hedviga 17 P Marjeta Marija Alakok 18 T Luka evang , Julijan 19 S Peter Alkantarski sp. 20 Č Janez Kancij spozn. 21 P Uršula in tov. muč. 22 S Kordula muč., Filip šk. 23 N 21. pob. (misijonska) 24 P Rafael nadangel \ 25 T Krizant In Darija m. 26 S levaiist papež 27 Č Frumencij šk., Antonija 28 P Simon in Juda ap. 29 S Narcis škof, Ida dev. 30 N 22. pob., Kristus Kralj 31 P Volbcnk šk., Krištof (®) Špjetar -Sv. Lenart - Dreka -Pros n Id - Prešnje Vtana - Ljesa - Podklap Konac ■ Lipa Štoblank - Laudar 1 T Vsi sveti 2 S Spomin vernih duš 3 Č Viktorin šk., Hubert 4 P Karel Bor. šk., Vltal 5 S Caharija in Elizabeta 6 N 23. pob., Lenart (T 7 P Janez Gabrijel P. m. 8 T Osmina vseh svetih 9 S Teodor (Božidar) m. 10 Č Andrej Avelinskl sp. 11 P Martin (Davorin) šk, 12 S Martin papež, muč, 13 N 24. pob., Stanislav _ 14 P Jozafat Kuncevlč © 15 T Leopold, sp., Albert 16 S Jedert d., Otmar op. 17 Č Gregorij Čudodelnik 18 P Posv. bazilike sv. Petra 19 S Elizabeta kr. vd. 20 N 25. pob., Feliks Val. 21 P Darovanje Marije D. 22 T Cecilia dev muc. ) 23 S Klemen (Milivoj), p. 24 Č Janez od Križa sp. 25 P Katarina dev., muč. 26 S Silvester op., Peter A. 27 N 1. adv., VlrgiliJ šk. 28 P Gregorij III., Jakob 29 T Satnrnin šk., muč. ® 30 S Andrej ap., Justina Šenlenarl - Prosnid - Punite Oor. Hrnas Erbeč - Strnilca - Kravar DECEMBER Kravar -Utana 1 C Marijan muč., Edmund 2 K Bibijana dev., muč. 3 S Frančišek Ksav. sp. 4 N 2. adv., Peter Kriz. 5 P Saba op., Krlspin 6 T Nikolaj (Miklavž) (T 7 S Ambrozij šk. 8 Č Brez o.spoč. Dev.Mar. 9 P Peter Furjč sp. 10 S Melkijad p. 11 N 3. adv., Damaz p. 12 P Aleksander m. 13 T Lucija dev. m., Otilija 14 S Kvat. s., Konrad sp. (g 15 Č Kristina dev., Valer. 16 P Kvat. p., Evzcbij šk. 17 S Kvat. s., Lazar sk. 18 N 4. adv., (Kvat.) Grac. 19 P Urban v. p., Fausta 20 T Evgenij in Makarlj m. 21 S Tomaž ap., Severin šk. 22 Č Demitrlj muč., Flor fò 23 P Viktorija (Zniagosl.) 24 S Sv. večer, Adam In Eva 25 N Božič, Rojstvo G. 26 P Štefan prvi muč. 27 T Janez Evangelist ap. 28 S Nedolžni otročiči 29 Č Tomaž šk. m., David fSN \ 30 P Evgenij škof, Liberli ! 31 S Silvester p., Melanija Landar Jajnik - Ofijan - Srtenta ■ Štobtank Atta - Oblica - Ttpana llrca - Hlasta Sovodnja - Kodromac t Msgr. IVAN TRINKO kol 02Jetnik n /•• cmijLca . . . (V spomin pok. msgr. Ivanu Trinku) Ob Teru in Nadiži zemlja joče — moreča nanjo legla je tišina . . . Kot mračen gost brezmejna je praznina se vselila v ponižne, revne koče . . . Ozira Matajur se po dolini — vanj strali zarezal brazde je globoke: »O, zemljica. kdo tvoje bo otroke učil odslej v besedi materini?« Na griču nad Trčmunom grob očeta sirote druži, nemo jih vprašuje, li so za dom ostala srca vneta . . . Nad njimi duh njegov spokojno čuje in lepših dni ponižanim obetu. V objemu božjem jim bodočnost kuje . . . LJUBKA ŠORLI t PROFESOR MONSIGNOR IVAN TRINKO ZMAGOSLAVNA POT V VEČNOST V popoldanskih urah v soboto 26. junija 1954, je veli’k'i zvon cerkve sv. Ivana na trčmunskem hribu zelo dolgo in milo zvonil »po duši« naj-večjenju možu tisočletne zgodovine Beneške Slovenije. Slišali so ga v Matajuru, v Strinici, v Gorenjem Ilrnasu, v Savodnijah itd. in eden za drugim so zvonovi vseh vasi, kjer je slovenski duhovnik, ponovili »žaloslinko« trčmun-skili zvonov in naznanili vsem beneškim Slovencem, tla je umrl njih široko poznani in spoštovani msgr. prof. Ivan Trinko. Po velikem in dolgem neurju je kristalno jasno nebò v sredo 30. junija pozdravilo o-groinno množico pred skromnim, a lepim domom Ivana Trinka v Trčmunu. Vsa Benečija se je zbrala, da hi ga spremljala na njegovi zadnji poti proti pokopališču na trčmunskem hribu, pod mogočnim Matajurom. Prišla so številna zastopstva iz Furlanije, Gorice, Trsta in iz Koroške. Žalostni sprevod «e je razvil ob 10. uri, potem ko je mogočni pevski zbor zapel pretresljivo žalostinko »Vigred se povrne«. Pogrebi je vodil rektor videmskega velikega semenišča msgr. Fino Fantini z asistenco gg. župnikov J. Krainerja in P, Černoja. ' Krsto so nosili bene.ško-slovenski duhovniki. Iluhovnikov smo našteli točno 83, med katerimi 12 kanonikov in mnnsignorjcv in vse beneške duhovnike. Tudi 83-lelni kanonik Petričič je prišel iz Čedada. Mimo dolge vrste lepih šopikov in vencev, med katerimi tudi venci Videmske prefekture, videmske province, sovoilnjiske občine itd., je •sprevod dospel na vrli in vkorakal v cerkev šele idi 11. uri. Sv. mašo je daroval za pokojnika monsignor 1’antini ob asistenci veleč, videmskega pomožnega škofa Jožefa Cicullinija. Liturgično pelje ■s<> lepo izvajali slovenski bogoslovci videmskega semenišča. V cerkvi je po maši prvi govoril bivši rektor semenišča, stari kanonik Alojzij Venturini v italijanščini. Njegove besede so bile prežele * veliko ljubeznijo in globokim spoštovanjem učenca do profesorja. Saj je Trinko z čez 50-ietnim poukom vzgojil na tisoče duhovnikov, med njimi že stare duhovnike, škofe itd. Msgr, Venturiniju so med govorom silili' solze "i mu je pojemal glas od ginjenosti. Pred govorom je prebral priznalno pismo videmskega starega nadškofa, vlč. Nogare. VI« H I I'V K OB KH.STI NA !•< >hOf‘M.OrI Za msgr. Venturinijem je spregovoril v slovenskem jeziku, preč. g. Mazora, ki se je tako poslovil od pokojnika: »Najlepša zvezda, ki je sijala na beneškem nebu, je dokončala sijajno pol. Ms/ir. Trinko je bil vse svoje življenje zvesl Ho gu in narodu. Kol duhovnik je bil kristalno n st, da mu noben sovražnik ni mogel do živega. Kot človek tako blag in krotak kakor jagnie. . Po tudi silen in neustrašen kakor lev, ko je brunii pravice trpinov in siromakov iz ljubljene 'loneške Slovenije, o katerih je pred 50 le'i Zapisal: »Tukaj živijo z dušo in telesom privezani, vsemu svetu nepoznani, od nikogar spošto-vuni. ~e nad tisoč let moji ubogi bratje in sestre ter se mučijo dan za dnevom, leto za letom..*. Se lepše je povedal v pesmi: O ti zemlja rodna, zemlja bedna. mala. ki le milost božja, meni v lasi je dala. Kakršna si koli. moja «i brez kraja, dokler se s telesom duša moja spaja.« »/Vic čudnega, da jp želel pokojnih gledali j na rodni zemlji večerno zarjo svojega življenja ■ ter nekoč počivati v njenem krilu. Tvoja želja 1 je danes izpolnjena. Tvoje veliko sreč bo zdaj leglo v hladno domačo zemljo. Različne misli in čustva se mešajo v naših srcih ob odprtem grobu, pred vsem pa misli hvaležnosti in čustva žalosti. Hvala ti za vse zaklade srca in duha, ki si nam jih dal: »Ti branil si nain svelo pravo, ■/, dulia orožjem žive dni, Ti Slavi si ovenčal glavo, zato ves dom te zda j slavi.« »Od blizu in od daleč roma danes k tebi domovina. Ob tvojem odprtem grabil se danes srečujemo sinovi iste matere, morda različnih nazorov, toda edini v hvaležnosti in ljubezni do Tebe, edini v globoki žalosti. »Le jokaj, beneška zemlja, ker nehalo je biti sreč tvojega največjega sina. Le skloni se domovina v nemi žalosti, ker si izgubila prelep biser. Le tecite svetle, solze ljubezni na grob klicarja našega trpljenja in pokažite vsem lju-dem žalost in bolečine ter povejte vsemu svetu, da ljubeezn ne mine na robu groba, ampak raste in cvete v daljno večnost. Zbogom, mons. Trinko! Počivaj v domači| zemlji. Tvoj duh pa nuj prosi svojega Odreše• i nika, da bi Ivnja ljubljena Beneška Slovenija, ■I Tvoja draga domovina dvignila kvišku od trp-i Ijenja poveličani obraz!« 'l i Za pretresljivim govorom g. Mazore, se je i domači župnik preč. Jožef Kjačič v italijanščini ( in slovenščini zahvalil raznim oblastvom in ■ Ustanovam ter vsem udeležencem pogreba. Nato so pevci na koru zapeli »Nad zvezdami« in po petju je velečastiti škof zapel » 1. i -bera me Domine« in blagoslovil krsto. Po blagoslovu krste, so jo duhovniki prenesli na bližnje pokopališče, ki je že bilo nabito polno pogrebcev; še na bližnja drevesa s<> nekateri splezali. Po končanih mrtvaških molitvah, so se pri mlprtem grobu poslovili od Trinka zastopniki raznih ustanov, organizacij, listov in strank. Prvi je spregovoril predsednik videmskega deželnega zbora dr. Avguštin Candolini. Za njim se je poslovil v imenu S.K.S.Z. dr. Josip Bitežnik iz Gorice in poudaril, da se je Trèmuli Po Trinkovi zaslugi neločljivo spojih z Vrsnom, rodno vasjo Simona Gregorčiča, in z Vrbo, r°jstnim krajem Franca Prešerna, da je Trinko Ponos Beneške Slovenije in obenem eden naj-Večjih sinov slovenskega naroda in majke Slave. Za doki. Bitežnikom se je v lepem domačem narečju poslovil od pokojnika mladi beneški Slovenec. Zatem je spregovoril pisatelj in profesor dr. Andrej Budal iz Trsta in za njim sta govorila še predsednik Demokratske zvez advokat dr. Josip Agneletto, tudi iz Trsta, in v imenu goriškega Akademskega kluba profesor Slavko Bratina. Dl» sklepu je pevski zbor zapel večno lepo žaloslinko »Blagor mu, ki se spočije«. Vse ljudstvo je do zadnjega vzdržalo pri grobišču in s solznimi očmi poslušalo vse govore, ki so trajali do ene popoldan. Tudi sonce je sočustvovalo z žalostnim ljudstvom; ravno ko so s slov ensko zemljo pokrivali krsto, je bilo sonce v popolnem mrku in je nastalo mračno kakor na Kalvariji, ko je Kristus umrl. Na grob so naložili cel kup vencev, okoli katerih so domačini še dolgo klečali in molili. laka je bila zmagoslavna pot v večnost našega Trinka. Iz neba bo čuval svoje ljubljene beneške Slovence! TBINKOVA ROJSTNA VAS Skromna vasica Trčmun je obešena na strmini izrazitega obronka Matajura, 660 metrov nad morjem, v katero se pride po strmih stezah iz Sovodnjiske doline. Farna cerkev sv. Ivana TK(':MUN l'OI) M AT A JU H J KM Krstnika je kak četrt ure hoje nad vasjo, na Vrhu liriha. Farno pokopališče je lik pred eer-kvijo. Pod trčinunsko vikarijo spadajo še pre-c.ej oddaljene vasiee Jeronišče (355 m), Pelava (312 m), (»ahrovea (496 in), (iepletišče (670 m) 'ft Mašera (761 m), ki so povezane s farno cerkvijo le po strinili stezah. - Vikanju šteje skupno okoli 1000 duš in je zelò naporna za duhovnega pastirja. V eno uro oddaljenih Ce-pletiščali je lepa podružnica Sv. Križa, pri kateri mora vikar citati o praznikih še eno sv. mašo. Trčmun leži nad podzemsko jamo, na tako zvani »Veliki jami«, ki jo je odkril Trinko sam, a jo je opisal beneški Slovenec, Trinkov prijatelj, prof. Frane Muzoni, znamenit geograf in predsednik videmskega znanstvenega liceja, v brošuri »La Velika jama«. V prazgodovinski dobi je služila ta jama za stanovanje prebivalcev. TRINKOV ROD Trinkov rod izvira iz Cepletišč, od koder je na Trčmun prišel Trinko Štefan, rojen leta 1735. Družini pravijo »pri Pjernovih« po Trin-kovem starem očetu (nonotu), ki se je imenoval Peter in je umrl leta 1861. Domačija stoji l med domovi Petričiča, Vogriča in Go.šnjaka \ ' spodnjem Trčmunu. Tu se je 25. januarja 1863 rodil Ivan Trinko. Krščen je bil v Sv. Petru Slovenov, kamor je spadala Irčmunska kaplauija. Dali so mu ime I Ivan Zlatoust. Trinkov oče je. bil Anton, ki je umrl leta 1903, mati pa Marija Golob, umrla leta 1904. Ivan je imel .še brala Valentina in 3 sestre: Marijo, Terezijo in Katarino. Terezija je bila pri nunah v Bresciji in je tam umrla. Imel je 0 vnukov: Alojzijo, Marijo, Marijo II., Mo-hora, Valčntina, Jožefa, Ivana in Cirila, rojenega leta 1904 in ki je še živ. Pravnuki so • rije, in sicer od Valentina: Kristina, Valentin in Anton. Valentin se je oženil leta 1954. ŠOLANJE • Mali Ivan je z osmimi leti pričel obiskovati ljudsko šolo - seveda italijansko - v Jelini pod Irčmunom. Učiteljica mu je bila beneška Slovenka Roza Koren. Za kaplana je bil takrat na Trčmunu preč. Valentin Domeniš iz Tarpe. Jove družine pri Sv. Petru, ki je služboval na Irčmunu nič manj kol celili 54 let in je umrl pri Trapečih 95 let star. Ta je pregovoril Trinkovega očeta Tonaca, 'la je po končanem tretjem letu domače ljudske šole poslal zelo nadarjenega Ivana v čedaj-sko šolo. Ni šlo lahko. V Čedadu so se upirali njegovemu vpisu, vendar ga je njegov učitelj -Jožef Dorli - podprl in sprejel za eno leto. Na nedajski šoli se je Triivko tako izkazal, da je 1**1 odlikovan z zlato svetinjo. »Tarčmunski puobič«, ki je bil prekosil vse čcdajske »puobiče« se ni bolel povrniti kol navadni pastir na trčmunske planine, ker je čutil božji glas, ki ga je vabil na drugo pašo. Staršem, ki so ga hoteli domov, češ da je doma revščina, je povedal, da bo zanj skrbela »božja Previdnost« in jih je pregovoril, da so ga pu- IV AN TK1NKO LtOGOSI.OVKC siili v videmsko semenišče. Tam je dovršil 5 razredov notranje gimnazije, vedno z odliko. V lieeju se je takò odlikoval, zlasti v filozofskih vedah, da je preskočil eno licejsko leto, nakar je stopil v bogoslovje in je po štirih letih teologije, dne 21. junija 1886 zapel novo mašo na Trčmunu. Ta je bil najlepši dan njegovega življenja še posebno zato, ker so ga počastili na novomašnih »ojcetih« s slovenskimi pesmimi, izmed katerih je bilo troje v Vidmu tiskanih . POSTANE SLOVENSKI PISATELJ liN PESNIK Trinko je sam pripovedoval, kako se je seznanil prvič s slovensko književnostjo in kako je obstal, ko je v prvem licejskem letu dobil slučajno v roke prvo slovensko tiskano knjigo ni s tem izvedel, da imajo tudi Slovenci knjige, kakor drugi izobraženi narodi. Nadarjenega mladeniča je to tako navdušilo, da je sklenil temeljito naučiti se svojega materinega jezika. Sam je pravil, koliko truda ga je stalo (v sestem razredu), predno se je naučil, brez učitelja, brez slovnice, brez slovarja »malce slovenščine« in sicer skrivaj in večinoma po noči. š I'akč> je Trinko postal slovenski pisatelj in Pesnik. Kot pesnik je nastopil prvikrat javno v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1885, pod psevdonimom »Zamejski«, s »Pesmi beneškega Slovenca« . Že 1. 1884 je poslal Trinko kot bogoslovec »Narodne stvari« v Ljubljanski Zvon«, 1. 1889 pa »Presenečenje, Vizija in Vzdihi«. Leta 1897. je izšla zbirka njegovih »Poezij« v Gorici, v Gabrščekovi »Slovanski knjižnici«, snopič 60-61. Med temi je klasično dovršena IVAN TRINKO NOVOMAšNIK »Pad Ogleja«. Pesnikov značaj se najbolj spozna iz njegovih »vizij« (Ljubljanski Zvon 1889) in iz pesmi »Razpršeno listje«. Skoro iz vseh njegovih pesmi zveni žalostno-melanholični ton. Pa tudi v pesimizmu je Trinko pravi pesnik, poln moške trdnosti, in vzvišenih, krepkih zasnov. Poleg svoje zbirke je izdal še več krajših prigodnic, n. pr. odo Jeleni Črnogorski, k poroki Muzoni-Velisele, itd. Prestavil je na italijanski jezik Rutarjeve »Slovenske naselbine na Furlanskem«, Stritarjevega »Mirodolskega«, Tolstojevo legendo »Kjer je usmiljenje je Bog«, itd. TRINKO FILOZOF IN ZNANSTVENIK Vodstvo videmskega seminarja ni dopustilo, da hi novomašnik Trinko hil poslan na deželo, «nipak ga je pridržalo v seminarju in imenovalo za profesorja matematike in prirodoslovja na gimnaziji. Leta 1890 je hil imenovan za profesorja filozofije na liceju in to je ostal do svojega BOtoga leta. Trinko se ni poglobil samò v filozofskih Vedah, tako, da je postal eden izmed najbolj čislanih toinistov Italije, ampak je izrabil vse Svoje talente in se poglobil še v matematiko, 1'rirodoslovje, znanstvo, likovno umetnost, glasbo, v arhitekturo, v prevajanje, v kritiko in še pnselinn v grško, latinsko, italijansko, slovensko in druge slovanske literature in pesništvo itd. Trinkova vsestranska osebnost je močno dvignila kulturno raven in ugled videmskega semenišča. Vzgojil je cele rodove furlanskin iu slovenskih duhovnikov, ki so kulturno nad-kriljevali duhovnike ostale Italije. Četudi se ni maral eksponirati izven semenišča, vendar je prodrla njegova čast tudi v svet. Pred prvo svetovno vojno, v framasonski in ant iklerikalni Italiji ni imel noben duhovnik dostpa niti v znanstvene in kulturne ustanove; Trinko pa je bil povabljen in je postal najuglednejši član videmske »Akademije znanosti in umetnosti«, (hi je kot prvi in edini duhovnik v Italiji bil imenovan za svetovalca deželnega odbora. Visok je postal njegov ugled pri vseli italijanskih znanstvenikih, umetnikih in drugih učenjakih: zbor njegovih častilcev je vedno bolj rastel in se raztegnil tudi v inozemstvo. Vsi krogi so ga želeli pritegniti k sebi. da bi dvignili ugled svojih ustanov. Njegova možatost, učenost in še posebno njegova prirojena ponižnost je vsem impollinila. »Katoliška banka« ga je imenovala za svojega svetovalca. Sveti oče Pij \. ga jr imenoval /a svojega častnega »komornika« (ra-nierirrre segreto); videmski metropolitanski kapitel za »častnega kanonika«; nadškofija za člana cerkvene umetnosti itd. Od leta 19(12 do leta 1940 je liil tudi duhovni vodja in ravnatelj zavoda »Nobile Collegio delle Dimesse« v Vidmu, ki je bil ustanovljen leta 1576. in ima internat s srednjimi šolami. Trinko si ni nikoli privoščil prostega časa, razen tričetrt ure sprehoda proti večeril. Luč njegove delavne sohe je ugasnila šele blizu polnoči. Njegovo neumorno però se jo nenehoma sukalo in pisalo knjige, znanstvene članke, razprave itd. V njegovi pisarni so bili eeli kupi knjig in znanstvenih revij v raznih jezikih. Piše, komponira, riše itd. Na videmski razstavi likovnih umetnikov L 1.911, so bili njegovi akvareli in njegove pe-rorisbe nagrajene in objavljene. Nihče ni pisal o beneških Slovencih, ne da bi se poprej posvetoval s Trtnikom, tako Simon Untar. Bandititi de Courtenay in mnogi drugi jezikoslovci, raziskovalci, pisatelji. On je seznanil Italijane s slovensko in slovansko literaturo, kritiki ga radi primerjajo z, dalmatinskim pisateljem Nicolo Tommaseo, ker obà v svoji plemenitosti zbližujeta sprle sosedne narode, »(»rammatira della lingua slovena« piše v uvodu: »Severni in Južni Slovani '"zbujajo pozornost celega sveta zaradi bog» s,vh njihovih idej«. V takem duhu je leta 19.40 polom Akademskega instituta v Vidmu izdal »Politično, lite-ri*ruo in artistično zgodovino Italije«. Msgr. IVAN TRINKO na »prehodu • /. dvema palicama V vsakem oziru je bil Trinko velik znanstvenik in kot takega so ga poznali tudi Italijani, zlasti pa Furlani. Ob njegovi zlati maši 1. 19116 mu je priznani Furlanski pesnik Zanctto (Ivan Schifi) posvetil dolgo in lepo pesem, v kateri opeva njegovo izvanredno osebnost in ga imenuje »gloria nostra naša čast«, poveličuje ga: »Scriilorr ed accademico il nome suo si spande oltre che in Friuli e in Slavin, anche in remole lande.« Ob njegovi smrti je dnevnik »Gazzettino« Pisal, da »je s Trinkovim imenom povezano Pol stoletja zgodovine in kulture«. Pri vseli svojih časteh, pri vsem svojem snovanju, v vsem svojem žitju in bitju je bila Irinkova glavna vodilna črta in misel: Beneška Slovenija! Visoka, ravna častitljiva Trinkova postava, ki se ni upognila niti v skrajni starosti, nas Je spominjala na svetopisemske očake in obenem na dostojanstvene gospodarje naših krač-'1 j, katerih stopinja razodeva, da se zavedajo Syoje veljave, ki vedo kaj so donni dali in kaj s° od njega prejeli. Njegova beseda je zvenela (lioško in polno, a poznala je vse odtenke za lzražanje vsakovrstnih čustev. Njegovim pie- menil im potezam se je poznalo, da jitn je notranja zavest dala tisto pristnost in svojskost, ki prebija iz vse njegove umetnosti, bodi pesem, skladba ali slika. Trinkova umetnost je priklila iz njega samega, to sc pravi iz najbolj zdravega bistva našega naroda na skrajnem zapadu. »NIKDAR TE NE ROM POZABILA« Zaplula je bàrkica muojà, zaplula je na sred morija: »Ohrani, ohrani se bàrkica mojà. je muorje, je muorje šaroko na globoko, ne morem nazaj obarnit’! Na brjegu, na brjegu je deklica siala, ločila je grenke suzé: »Ne jokaj, ne jokaj jub'ca mojà, ne bodi t'kaj žalostna! Adijo, le zdrava ostani, podajmi, podajmi še ankrat roko!n »Nikdar te ne bom pozabila, zapiè'la te bom v muoje sarcé; v sarcu, v sarcu te bom nosila do konca življenja mojgà! V Bisinji m noj fant se uojskuje, uojskuje zavojo mene!«. NAŠI MOŽJE - PETER PODREKA Nobena slovenska pokrajina ni takò malo /.nana in lakò zanemarjena, kakor je Beneška Slovenija. Slovenci jo poznajo komaj po imenu, classi v nji živi čez 40.000 bratov iste krvi in istega jezika. Italijani pa skrbijo zato, da bi ostala še vedno neznana in kulturno odrezana od slovenskega sveta, ignorirajo nje pravo, zgodovinsko inič in skušajo z vsemi sredstvi spremeniti nje etnično obličje. Tam ima šola le ta namen, tla škodi kulturi. Toda tem vrsti-cam ni govoriti o žalostnih razmerah med beneškimi Slovenci, pač pa obudili spomin na odličnega moža, enega ònih preredkih domoljubov, ki so se v preteklih časih brigali za izboljšanje teh razmer in za kulturni dvig zanemarjenega beneško-slovenskega ljudstva: možje toliko vrednejši priznanja in časti, ker tam takim ni lahko iz več razlogov, med katerimi je mnogokrat pomanjkanje svobode za to. Tak odličnjak je pokojni PETER PODREKA. Rodil se je v Sv. Petru Slovenov (ital. S. Pietro degli Slavi, sedaj al Natisom ) od Premožnih in poštenih staršev dnč 16. februarja leta 1822. Sv. Peter prijazno leži na bregu bistre Ne-di.že in je središče vzhodnega dela Beneške Sl ovenije. TRINKO: Peroris Prelepa in .široka riodiška dolina s prijaznimi in rodovitnimi goricami, posejanimi z vasicami, razdeljena po sredi od čudovite Nediže, ob kateri drži lepa cesta, ki pelje na Kobariško, je morala mogočno vplivati na mladega in rahločutnega Petra in prižgati v njem zarana iskro poezije, ki mu je potem v srcu tlela do konca dni. »Zares si častila, Nediška dolina, In vredna spomina Si slavnega ti.« Takò in enako se večkrat izraža o nji v svojih verzih. Starši so poslali mladega Petra v elementarne šole v Čedad (ital. dividale), kjer se je začel precej odlikovati z bistroumnostjo in pridnostjo, kakor sploh skoraj vsi ned iški Slovenci. Ko je odlično dovršil elementarne šole, želeč že, takrat stopili v duhovski stan, je vstopil na gimnazijo videmskega nadškofijskega semenišča. Tudi to je izvrstno dovršil in prestopil v bogoslovje, za štiriletne duhovniške študije. Že v onih letih se mu je vzbudila v srcu ljubezen do materinega jezika, ker je takoj spoznal, kakò je potrebno duhovniku, da jedrnato Pozna jezik vernikov, med katerimi bo božji namestnik. K temu je spodbujal tudi druge slovenske bogoslovce in tudi poskušal skladati slovenske pesmi. Bogoslovne študije je izvršil v revolucionarnem letu 1818 in je slovesno zapel v Šempetru prvo sv. mašo meseca avgusta istega leta. Ostal je nekoliko časa doma in ob nedeljah je bodil maševat v Srzento. Nato je bil imenovan za kaplana največje in najtežje kaplanije Trčmun, dve debeli uri od Šempetra v gorah, na meji Avstrije. Ker je Trčmun komaj debelo uro oddaljen od Livka, se je pogostoma shajal s takratnim livškim vikarjem, poznejšim kanonikom in rektorjem goriškega centralnega semenišča preč. G. Hrastom, s katerim sta si bila velika prijatelja do njegove smrti. Tudi v Kobarid je večkrat zahajal in opazoval društveno življenje ondotnih Slovencev in se praktično vadil v mili mu slovenščini. Na Trčmunu je ostal osem let, vzgleden duhovnik svojim ovčicam. V lem času je na Trčmunu razsajala nevarna bolezen legar (po domače »mačjuh«) in pozneje še kolera. Z občudovanja vredno gorečnostjo je bil »gospod kaplan« ìu'le dušni ampak še posebno telesni zdravnik svojih ovčic ter mnogim rešil življenje. Leta 1857. je bil, na veliko žalost Trčmun-cev, soglasno izvoljen za »fartnanskega kapla- n«« pri župnijski cerkvi sv. Petra, kjer je ostal 16 let nevtrudno delaven, od vseli spoštovan in vsem priljubljen. Leta 1873 se je iz Sv. Petra preselil zopet v gore, v llonec in tam je ostal, kakor povsod, marljiv in priljubljen pastir do svoje smrti, katera ga je nenadoma zadela dne 4. novembra 1889, v 67 letu svojega življenja. Na njegov pogreb je prišlo v Ronec na tisoče ljudi iz vseli nediških dolin in vsa slovenska duhovščina. Vnuk mu je bil postavil na grob leji kamenit spomenik s slovenskim napisom. O vsaki priliki so Končanje pomolili na njegovem grobu za »renkega gospoda kaplana«, največjega dobrotnika Konca, ker na njegovo pobudo so se on-dotni gozdovi spremenili v sadovnjake in je v Koncu nastajalo primerno blagostanje. Kil je pokojnik veselega značaja in je znal v družbi vedno kaj zanimivega in veselega po. Vedati, da ga je vsakdo rad poslušal. Kjer je le mogel, vsakemu človeku je iz srca pomagal * delom in z besedo. Odlikoval se je z izbrano vljudnostjo in gostoljubnostjo, takò da je veljal v Čedadu in Vidmu za »il gentiluomo dei nostri monti«. Kil je v prijateljski zvezi z marsikaterimi odličnjaki, bodisi s Slove;nci ali z Italijani. Imel je celò več prijateljev, katerih ni nikoli druguče poznal kot po dopisovanju. Vrbi znan- ca sla si I>i 1 • tročiče v katolškom, vjerskem duliu in imajo gl ih tiste pravice ki kamunake. Komunske šuole so tiste, ki so pod kamni)' sko oblastjo. V kamunah, kier komandirajo liberalci al soci jul isti, ne učijo nic vjerskega-Če oča in mali zahljevata tudi versko učilo, uč' vjerske resnice kajšan učitelj al učiteljica ( niU' estra), ki še v Boga ne vjerje. Tako učilo ni® ne velja. Naš človek je iz katolške družine in zatu" ima doužnost poslati suoje otročiče v katolšk1' šuole, kjer bojo sigurni, de njih otroci boj0 podučeni v vjerskib resnicah in v strahu bo' žijem! 2.4 NAŠE DJELOUCE v BELGJI JE DOB RO VJEDET' de Kase od penzijona in konged se znajdejo: /. Za minul or je: Nanrur. Inflisse dr Prévoyance dr Oh ari eroi - 90 rur dr Cliarleroi-Mrrcinellr. * «isse de Prévoyancr de La Louvriérc - I rur «le Bau-mc-La Louvriérr. Laisac de Prévoyancr de Mons - 2 rur dr la Reunion* Moits. 2. Za uteklo, cimike in karjere: - rur des Chainpn Elysées • 12 - Bruxelles. Italijanski, konzulati so: ' Liege - 21 Plače Brourkart. v Lharlrroi • 21 Avenue des Alliés. Mons - Konzularna agencija - 25 Boulevard Brilanique. v Nanvur • Konzularna agencija - 52 rur Luvirn Nainrrhe. v Ha%st»l - 14 Plarr Leopold. Asistenci jul ni sekretar jati so: '•iUstfr dr Prévoyancr. dr Lir gr - 22 rur Eorgrur-Liegc. ^Hissr dr Prévoyancr ile Canipine-Guffcnslaan 35-llassrlt. Laisse dr Prévoyancr dr Natnur - 4 rur dr Saint-Loup - rilXrllcs . .Socjalni sekretarja! A.C.L.I. • 121 rur dr la iruxelh* - Sekretarja t od ONA BMC 1 - 25 rur des l)ra piers. Kristjanske Mutue so: Liége • 24 rue Gradgagnage. Jasselt - 35 koningin Astridlaan. Namur - 5 rue du Séminaire. c OharleToi - 63 boulevard Tirou. 1 La Louvére - 13 rue Ernest Mi] campa. Mons - pi ace de la gare. TINK0> SE STUFA GA ROŠ »Če b' druzg'ga ne 'mjelu ku Ijep’ga moia, bi za mizo sed.jela in gledala ga.a - »Le glej'ga, le glej'ga, še stufa ga boš; ■ še kruha in vina žel jela si boš!». RINKO JE ZLOMILA Rinko (prstan) je zlomila v ogenj je skočila, juhezan moja ven po pragu je šlč! □ Sodnik: Vi ste ukradli že prej 100 lir — sada pa se 80; al ne mislite se pobuojsat' ? — Tat: Saj sem se že pubuojšu za 20 lir! NAŠE DIKLE V ANGLIJI V zadnji časili ludi naše čečč si hodijo služit 'loto po svjete. Vic ku kajšan taužint jih je ^pustilo svoj duom in so šle služit dol po oaliji, na Francuosko, v Švico (Svizzero) in v Sadnih ljetili, tudi v Anglijo (Inghilterro). Muoreino spoznati, de naše dikle so si par-l'Iobile veliko čast povsod, tode ki služijo za-vojo njih poštenuosti, pridnosti in zvestobe. Od Vsih kraju vprašajo dikle iz Benečije. Vic od '»jih je najdilo srečo po svejtu: nekatere so se '°gato oženile, druge so puno paršparalc al t‘a pomagale hišnim. Povsod so dobro plačane, aarbuj pa v Anglij in zatuò v Anglijo jih hodi 'jjiniar vic na službo. Kakuò se jim godi v Angliji ? Berile kaj je Cecilija P. pisala »Trin-*°vemu koledarju« za ljeto 1955: »Naj povjem, kakuò se znajdemo nediške 1,1 recanske čečč v Angliji (Inghilterra), ki je tt*ela daža in mokruote in inaglč. Narvic se l|as jih je ustavilo v Londonu (Londri), ne ‘'•astrali magie, ampak zastran ljepe plače. London je narvenč injesto na svjete, na '"ižinte krat venč ku Špjetar. Ima miljone in bilijone prebivavceu. Po kontradah vse gomazi f"" ljudi kakor pri nas po maši, pred cjerkvijo. . V srjedo mi je Marcela telefonirala - v Lon-: °nu si govorilno le po nit’ - de ima »day uff«, L VAŠKA KAPELICA V UT ANI (Lurdška) kar pomeni, de ne bo kuhala večerje, de puojde v mjesto, de jo muorem priti obiskavat in de se znajdema pri »Unde groundu«, ki če reč pri željčznici (ferrovij), ki gre pod mjesto al tudi nad mjestom. Jest pa sem hitro telefo-nirala še Bruni, ki je tudi iinjela r>day offa in sem ji rekla, de boma šle skupe do Marcele. Kmalu se je parpeljala z nbusom«, kar pomeni korjero, ki pa ima dva »kuka«. Kier se naina Je mudilo, sma se pejàle pod zemljo. Vozi hitro in bi šlo vse prou, če bi bila sainuò adnà željeznica; nesreča je v tem, de jih je vse puno in vozijo včasih druga čez drugo al druga pod drugo, pa se ne vidi 'kje se srečajo. Nu, najdile srna postajo (stacijon) in povjedale, kam bi rad’ šle. Tist’ mož, ki nama je dau listek (biljet), nama je njek’ pravu, pa ga njesma pru nic zastopile. V Londonu ne znajo ne slovensko ne italijansko, dokjer se ne navadiš iglesko, si muoreš pomagat le z mahanjem roke, kakor napolitani. Teklé srna po stengali na dol, skočile v vagon in lepuò sednile na kušin. Bruna mi je povjedala, kakuò se je bila zgubila v gosti magli, kadar je iz prodajalne (butige) šla damò an njé mogla najti hiše, kjer je stanovala. Čudno je bilo: magia Je bila takuò gosta, de ljudje so nosili v roki lampadine za ne bùtnit adàn v druzega. Kadar Se je bližala nuoč še roke pred sabo se nje vidlo. Hodila je gor in dol, gledala in tipala 1 na vse kraje za najt vrata, ki je dobro poznala, pa njé mogla prih h sebe. Rješu jo je njekšan »hobby« al policaj. Povjedala mu je za številko (numer) od hiše in 011 jo je pejù za roikò do vrat. Kakuò je on mogù vjedet za prave vrata, mi njé vjedela povjedat’. Drugi dan je spoznala, de je hodila o'kuole an okuole hiše, pa njé vjedela de je ta prava hiša, lakuii je bila maghi vse spremenila. Kadar mi je llruna tuole pravla, njesma nie gledale kode se vozina; Selé kadar sina se par-pejale na luč, srna pogledale alj je ta prava postaja, pa njé bila. Konducenti od vlaka (tre-na) so njek vpili nad nama in mahali z rokami, takuò de sina zastople, de vlak ne vozi naprej in de inuoremo stopiti dol. Njekšna železničarka - v Anglij tudi žene služijo na željezniei - naju je vprašala de kam snta na-mjenjene. Kadar sma ji povjedale, nam je dala zastopili, de sma se parpejale previe naprej; pejala nas je pred njekšno karto na zidu in nama kazala njek barvane linje in nama pokazala imé postaje, kamor sma bile nainje-njene in potlé tudi postajo kjer naj hi prestopile. Lepuò sem ji rekla »thank you«, ki če reč: Buoli lonaj! Šle sina na drugo stran željeznice in skočile v prvi vlak, ki je pelju mimo. Spet je šlo bi- [ro, prehitro, de bi mogle zagledal postajo, na Valeri naj bi prestopile na drugi vlak. Kadar Pogledam skuoze okno, vidim da sma spet na luči in na čisto neznani postaji. Kadar sma "prašale, nama je železničar povjedu, da sma se pejule previe naprej in de inuormo nazaj, vjesma vjedle al naj bi jokale al pa se smejale, trkaj buj, ki na zadni postaj, kadar sma '•topile v vlak, so se bile vrata takuò hitro Caparle za Bruno, de so ji bile parjele not ktkjo in jo razprale, takuò de jo je muorla * roko kupe daržat’. Spet sma šle v drugi vlak. Tclkrat pa sma 'akuo gledale, de sma zagledale to pravo podajo za prestopit spet na drugi vlak. Tekle s,uo po štengah in kmal sma paršlč na varh, "ajdle te pravi vlak in spet se vesele peljale "aprej, saj sma vjedle kakuò težkim nas Marica čaka. V Londonu se muore 11 j im ar teč, vsi j" povsod tečejo, ne vjem al od navade al pa kier je nevarno zamudit’, takuò sva inuorle ,eč tud’ jest in Bruna. Kadar sma stopile iz ; vlaka, se mi zdjelo de že poznam postajo in en» spoznala, de sma spet tisti postaji odkoder ""a se muorlc peljat nazaj. Sam Buoh vjč ^ukuò sma se bile zmotile. Železničarka naju J" spoznala in se nama je smejala kadar sem ' ^ušala ji dopovjedali, de ne morema najti Uravega .vlaka. Sada pa nama nje vic dopovje- dovla de kadà in kjé naj prestopima, pač pa nas je peljala do konduktorja in mu parporo-čila, de naj nas »varže ven« na pravi postaji. Tam nas je porporočiu drugemu konduktorju, de naj nas pelje na te pravi vlak (treno). Tele nas je rjes pelju na drugi vlak in tam povjedu njekšnemu drugemu konduktorju, de kjé naj nas ven varže. In kadar so nas ven »vargli«, smo zagledale Marcelo, ki nas je nervozno kregala, kier smo ji stuorle čakat čez tri ure. Rjes je bilo, vozile smo se vic ku tri ure gor in dol, naprej in nazaj, pod zemljo in nad zemljo in popunama zastonj, saj njesina plačale ku te parvi 1» il jet. Se muore reč, de lnglezi so rjes pravični ljudjé: če so nama bili sluorli plačat vso tisto vožnjo, njesma bile imjele za-dost sudo in so nas Idi muorii pejat »po šupu« (lamu . . . Drugič, ki sem se peljala k Marceli, sem se parpeljala ijé v malo minutali. Takuò, vidita kakuò je huduò za človjeka v Londonu, posebno če ne zna jezika. Takuò in še hujši se je bilo zgodilo adnemu naših puoibu, ki se je ejeu dan vozil gor in dol p° Londonu za najti pravo postajo, do katere bi se biu muoru vozit’ narvic 15 minutou. »Oh,« se je kiimrala Marcela: »Čudni ljudje so Lnglezi, bogati so de ne vedi) kam z denarjem. Oča ima fahriko, mati prodajalno, liči »bar« zase in vendar vsako jutro jedò za zaju- trak (kulcijon) »močnik«: lutli na Božič jedò močnik. Tudi mene so gà ponujali in hvalili, de kakuò je dohar. Jest pa jim hvalim našo »polento an klobase«. - »Tisti njih »močnik« je prii za pril »poridge«, ki je iz aržčne moke. Noben pravi Inglez ne živi brez njega, tudi ti se mu boš privadila« - »Močnik je močnik, čeglih ima ingleško iinč,« mi je odgovorila Marcela. - »In čudni so tudi zatuò, kier se bojo odebeliti in nečejo previe objejenega živila,« je rekla Bruna. »Kulku reči zmečen proč, kier jih nečejo jesti zastran previe objele«. - »Lepuò pa je, de te ne kregajo. Ce ti ukvažejo, kjek’ ki li se ne dà, se storiš kakor de njesi zastopila in narediš, kar gre tebe pran, in oni ti nic ne d jejo«. Takuò smo se pogovarjale in počasi srjebale čaj (thè), dokjer nje paršla ura, de smo muorlc damìi. In takuò, vsako nedejo se srečamo ih-ul tam, se pogovarjamo o naših težavah, o naših domuovih v Nediški al Rjecanski dolini in takrat se nam zdi, de smo v naši ljepi Benečiji. Vickrat se zberemo vse kar nas je Slovenk iz naših krajen v Londonu, pri našem misijonarju in takrat je rjes lepuò: molimo, puoje-mo„ se učimo kake komedje, se smejemo, takuò de se nam zdi de smo tam doma. Naso »Čeče« naj se nic ne hojè priti v London, čeglih je deleč. V začetku se jim ho zdjelo čudno v lem maglenem mjestu, pa počasi se bodo par-vadlc in nazadnjo bojo še vesele, kier plače so dobre in Inglezi ne zaničavajo dikli, kakor po drugih krajih. Vic jih pride gor, buj lepuò bo, kadar oh nedejab se bomo zbjerale. CECILIJA HUDA ŽENA DOUGO ŽIVI Donim veseu, jut re veseu: cjeu tjedan dobre voje: še bui pa bi biu, če b' se ne biu oženiu! Huda ženit, grda žena je hujš' ku pokriva: pride slana, pokriva umori, buila žena pa še dugo živi! »KORAŽA VEJA« Če b 'koražna ne bila, že umrla sem bila; je dobro za me, de mam' koražno sarcé. Koraža vejù, dok' ujemam moža: kit moža vdobim, vso ko ražo zgubim! „ŠE HUDIČ SE BOJI BABE" (P r a v ’ c a) Kadar je bila odparta jaga, Martin Jagru se njé vic zmeniu za liišne djela, ne za žvino, no za ženo, ne za pet otročiču, ki mu je biu Buoli dan. Od jutrinee do avemarije je s puško na ràmanah lazu po dolinah in po breguovih za svojim starim psàin in uòhu za zajci in drugo duačno, dostkrat lačan an žejan de b’se biu še kàmanu usmilil. Družina je tarpjela veliko škodo posebno na jesen, kadar je bila sila spravit’ pod strjelio pardjelke taz puoja in nanest’ darvé in sena za zimo. Njega žena Katra njé mogla skarbjet’ za vse. Vsako vičer, kadar je paršii damù, je biu kreg med njim in ženo, še posebno kadar je paršn s praznimi rokami, kar se je pogostama zgodilo. Katra mu jih je zguorila trkaj, de Martin jih njé mogli prenest in za ji stuort •noučat’ je začeu klet’: »ti hudičova baba, presneta sova, de b’hudič te ne vzeu itd.« Njeko ljeto je biu cjeu tjedan zainudiu gor na Miji za to dujo kozò. Viekrat mu jo je biu "Fido« pargnù takuò blizu, de b’jo biu lahko s paleo zajcu, pa je bilo, kakor de njega »kugie« bi se bale kozé: nikul je njé zadeu éetud’ je streju de se je odmjevalo po vsi Miji. Zlomjen od trudnosti an jeze je sednu na kaman pod starim laikovim Štoram za se odpočit’. Potrjeba mu je bilo iti dainù, kier je biu že tisto vičer prjet’ snjedu te zadni kos pogače, ki je biu nesu za sabo in so se mu noge tresle od šib koče. Spot ga je bilo prit’ damò s prazno roko, trkaj buj kier že vsa dolina je vjedela, de je biu zaslediu dujo kozò. Kadar je pomislu na duom, je že vidu Katro kakuò ga čaka s metlo na vrat a h. - »Kier Buoh mi ncče pomat’, naj mi pride budič na po-muoč,t< je zakleti ves obupan. Nje dobro bleu-knii te kletvine, ki ga njekšan rahlo odzad potiiče na rame. Se hitro ogledne an zagleda za sabo vesokega, v čarnim oblječenega gospuoda s pinjastim klahukain gor na glavi. - »Ki češ od mene?« ga vpraša prestrašeni Mariin. -« »Nič slabega!« mu odgovori te čarni gospuod. »Če se mi podpišeš na tolo karto, de dončs ljeto, glili na tuole mesto najdeva kajšno lajšno duačno de jest je ne bom poznii, jest ti dan ejeu žaki denarja. Če pa donas ljeto ne najdem na latim mestu dujačne, ki je ne bom poznii, ti ponesem ženo.« Ungo cajta je Martin premišljavu kaj naj bi stuoru, pa nazadnje je le podpisu karto tistemu čarnemu gaspuodu, ki njé bili drugi ku sam paklonski hudič, katerega je biu, v obupu, poklicu 1111 pomuoč s kletvino. - »V ejeliin ljete že najdem kajšno Zvinco, ki tele gaspuod je ne bò poznii,« je mislu sam par seibé Mariin. Čarni gaspuod mu Je pokazu žakjae denarja, ki je biu gor za storàm an potlé je zginu brez sledil. Martin je veselo zadeu žakjae an leteu da-mù. Katro, ki je bila non z sebe od jeze, jo je poklicu tjé v izbò, de ne b’ culi in vidli otroci in sosjedje. Tam ji je odprti žakjae in pokazu ejeu kupac zlatniku in srebarniku. Katra se je parjela za glavo an starmjela brez liesjede. Šele kadar ji je Martin razluožu, de ves tisti denar je biu pošteno zaslužen an par-sparati, kier 011 v tulku Ijetih, ki je hodu na ŠTOBLANSKA CERKEV jago je biu postrelili vse puno dujačne, ki jo je po skriuš’ draguò prodaju njekšnemu bo-| galemu gospuodu, brez nji povjedat, Katra so| je pomirila. Buoh var’ če b’ ji biu povjeduj de tist’ denar mu ga je biu dau sam hudič za nje kožo! V malo dneh v Martinovi hiši se je vse spremenilo. Martinu nje bilo vic trjeba hodit’ na jago; v hiši nje bilo vic mizerje, nje mankalo vic ne pit’ ne jesti. Ljudje so pravli Martinu »gaspuod Martin«, ženi pa »gospa Katra«. Le-può oblječena obà z otruoci, sta stuorla djelat’ hlapcam in diklam, kakor se spodobi gaspuo-dam. Cas je šii naprej in dan v katerem bi muorii Martin gor na Mijo, pod star bukovi štor kajšno dujačno, ki tisti čarni gaspuod s pinjo gor na glavi, bi je ne poznii, se je hližu. Martin jc postaju od dne do dne buj zamišljen an kadar ga je Katra pouprašovala de zaki, se je izgo-varju, de mu je dug cajt zatuò kier ne hodi na jago, takuò de še ona ga je silila de naj gre včasih na jago za de ne oboleje. In takuò je Martin postan speka jagar. Dan za dnevotu je hodu gor po Miji, Uoglu, Matajuru, Ivancu itd.; prebrodil je vse bosti, vse čela, vse grapi’ de It’ mogii ušafat kajšno nenavadno žvino, za zaprjet usta zluodju. Postrelju je puno zejcm lesic, breiberc, jazjbacu, jerebu, itd. pa nikjer njé mogù zasledit nobene žvine de b" je ne biu poznù. Katera, ki njé vjedla, de zaki je njé Martin spek obnoreu za jago, se je jezla an 11111 nje dala miril kadar je paršvi damù. »Zaki zamujaš an se martraš, saj ti ne nic nianka, saj si le narvenč gaspuod ejele Nediške doline,« mu je oponašala. Saruota nje vjedela, de Martin se je martru za rješit’ nje kožo! Kadar je vidu, de ne bo 11 io za nepoznano dujàèno in de za par dni mu pride hudič po ženo, Martin si je pardau koražo: je poklicu Katro v izbò an ji je vse povjedu. Katri je zmraščalo po vsem živuole, je pobjedjela ku sinart! Kadar je mogla do sape, ga je upra-šala, de kada b’ se irnjelo tuo zgodit’. On ji je jocé povjedu da za dva dni. »Puj hitro gor za Livak an gor v smrjekovi bosti naber pun’ lonac smolé«, mu je jala. Martin je teku gor za Livak an je nabran pun lonac smolé. V tem času je Kaira ubila štjer kakuoše an parpravla Mn ljep kupac pernic. Kadar je parsù Martin s smolò, sta šla oba gor na Mijo an nesla za sabo smolò an pernice. Tamgore se je Katra sljekla do nagega, je pollarla kite an razku-štrala lasè na vse kraje. Potlé se je vsa nakazala s smolò an se je polaeàla po kakosjih pernicah. Pernice so se parjele za snudò an K at ra je ratala tajsna zverina de še Martin se j'» je vstrašu. Sednila je glih na tisti kaman pod starim bukovim štorom, na katerim je biu Martin podpisu tisto hudičovo karto. Hudič se nje pustiu čakat’! Par minute, glili na obljetnico tiste ure, ki je bila karla podpisena od Martina, je veljezu iz bližnje bost’ tisti čarno oblječeni gaspuod, sa pinjastim klabukom na glavi an se je parbližu Martinu. Martin, brez mu nic reč, je pokazu s prstom tje pod štor. An kadar čarni gaspuod je za-gledu tisto strašno zverino (Katro) tam pod štorom, se je takuò prestrašu, de je kvi strjcla švignu nazaj tje v bost. Takuò se je Katra rješila iz hudičovih par* kju in v Martinovo hišo se je povarnilo ve-sejč an sreča. Katra je skuoze vse življenje za smjeh, oponašala Martinu, de jo je biu proda» hudiču, pa Mariin ji je oponašu, ile je takuò gardà an žlebi, de še hudič je vteku od nje. TIHO BODI! Tiho hod', tiho hod' juhica, de ne bo zvjedla mama troja, de ne hojo zvjedle tvoje sestre, ki njeso tiste za tnoje sarcé. Tiho hod’, tiho hod' juhica, de ne zvedi) druge čeče: de ne hoj zvjedli druži ljudje, ki njeso za muoje sarcé! »SVETA NUOČ“ PÉTJARJA MARTINA MAČKE J*' bilo na božično »Sveto nuoe«. Stari, po vseli naših dolinah poznani pčtjar (berač) Mariin Mačka je hodu po hosti z varcò v roki in iskan parložen varli za se objesit’. V njekim zapuščenim kazònu, blizu le bosti, je biu pustili bol jeli jasto ženo s petemi otročiči, ki so se tresli od mraza in od lakote. Reku jim je. de gre peljat kjeki za jesti, de ne bojo limarli °d lakote glih na Sveto nuoč. Uòbarni in neusmiljeni gospodar jih je biu vcgnù uòn s hiše, kier nieso mogli plaèovat fila. Martin je biu že parvezu varcò za varli njeke stare bukve, kadar začuje za harbatom •••i močan glas: »Za božijo vojo! Martin, ki djelaš?« Martin se ogledne an vidi dnega starega 1‘etjarja s žakjom na ramani in palco v roki. Pčtjar ga je uprašu de zaki se čč objesit, ln Martin mu je povjedu za uržub njega obu-Panja. Pétjar je ložu žaki dol na tlà, ga je odvezu, Je vzeu iz njega iin zlat parstan, an ga je dan Karlinu rekoč: »/Vic ne obupavi, Mariin! ^ipm' leta parstan, ki ti bo parnesu srečo: Kadar ga nasadiš gor na parsi, ti rala vse kar "oš že/en. Darži pa lepuò na pamet: de če ne boš usmiljen do pétjarjeu, bò huduò sa tela Pétjar je zginu izpred Martinovih oči, ku ( de b’ ga zemjà požarla. Martin je veselo téku pruot wkazònu« kjef žena an otroc’ so ga čakali, de jirn parnesè kjek’ za vièerjo. Jasna in ljepa Sveta nuoč; od vseh krajéi» se je culo veselo zvonenje. Martinovi so se pe.kli okuole ognjà, molili an čakali, de jim lata parnesé kjcvk dobrega za Svelo nuoč. Kadar je vstopiu v hišo, so otročiči skočili na noge in ga vprašali: »Tata, kaj si natn par-nesti?« Tatu pa jim je ukvazu sednit’ dol na tla-Vzeti je iz gajofe (žepa) »pčtjarju« parstan-ga jé nataknù gor na parsi an je jau: »Naj rata tlé kùpae dobrih liljebčiču.« Na magljenje se je znajdiu pred njitni ljep kùpac ohjcjenib liljebčiču. Ženi in otročičom se je zdjelo de sanjajo. Adan za drugim so jemalj dobro hljeb-čiče. Takuò dobrega krušaca njeso jedli odkaf so ItIi na svjete. Potem jim je Mariin reku, de naj povedo vse kar želijo, in pred njimi je ràtalo mesuò, vino, štrukij in vse kar so s* mogli žel jel i na Sveto nuoč. Tudi lepe, g«' spuojske obljetke je tata parklieu s petjarjovii" prstanom. Nazadnjo, so se znajdli v ljepi, gorki hiši-ki je bila velika kil an grad. Rjes lepit in veselo Sveto nuoč jim je biu parnesu Jezus! S pomočjo svetonočnega parstana, pétjar Martin Mačka je biu ratu adàn tih narbuj bogatili gaspuodu cjele dažele. Vse je govorilo a njem, vse ga je častilo, vse se mu je parkla-njalo. Ljela so .šle naprej, otroci so zrastli in poslali puobje, za katcremi so se lovile te narbuj Ijepe in bogate grofice in principese. Njega te Parvi sin je biu zasnubiu njeko lepò in silno bogato grofico. Oča mu je biu parpravu »oj-°cta« urjedne bogatega Epulona, an je biu Povabili poglavarje dažele an vse te narbuj •nienilne in bogate gaspuode an gospe. Kadar vsa tala gospoda se je mastila na òj-0,‘tab, je paršii pred hišne vrata adàn vas raz-lrgan pétjar, s žakjem na ramanu an s palco v roki in je prosiu, de naj ga pusté v hišo. Hlapci so ga lovili proč na vso muoč; on pa nje teu iti, an je reku, de ne puojde dokjer ne bo govoriu z gospodarjem od hiše. Nje bilo drugače, ku poklicat gospodarja. Tele, kadar Je zagledu pétjarja, je zaarjù tjé vanj, ku v juskjega pisà: »Poberi se odtuod, preklet usi-v®e, kier če né nabujskain pruot tebe vse pisc, de te razjedo ku zejca! Al ne vješ kadil sem Jasi?« Pétjar se je posmejau an je šu. Malo potlé, je pargučala dol na duorišče dna ljepa karòca, s šestimi bjelimi konji. Martin, novici an ti povabljeni so skočil’ na nogé an letjeli dol na d nor išče za lepuò sparjeli li.slega neznanega pa sigurno imenitnega ga-spuoda, ki se je parpejù s karoco an šestimi konj. Karoea se je odparla in iz nje je stopili gl ih tisti pčtjar, katerega je biu Martin malo poprjet zaloviu kù vsteklega pisà. Vsi so ostarmjeli. Martinu je zmankala sapa od spota! in pčtjar je pogledu smeje Martina an mu je jau: »Al me ne poznaš? Jest sem glili tisti pčtjar, ki tam v hosti sem ti biu dan par-stan, kadar si biu za se objčsit’ od obupanja. Takrat jest sem ti biu jau: »če ne boš usmiljen do pétjarjeu, bo hud uà za tela Sada, ki sem se parpejù s karoco kakor velik gaspuod, si pustiu òjceta an si parleteii me sparjeni at s vsjemi povabljenimi; prjet pa. kadar sem paršii kii pčtjar, si me zaloviu ko pisà. Vjed, de odsada parslan zgubi vse njega moči an vse kar si z njim pardobiu se bo skadjelo, de »bo huduò za le!« Grad, premoženje, bogatije, čast, vse jo naenkrat zginilo in Mariin, žena, siuovi so so znajdili lačni an raztrgani v kazonu tam par bosti. Takim je biu Buoli pošlrafu obogatjelega pčtjarja, ki je biu latu prevzet a n in neusmiljen do tib buozih, potlč ki je biu obogateu-Buoli mu je biu dau, pa Buoh mu je tudi vzeU- VAHTNE STRAŠILA Bilo jc na Valitno vičer. Luna je svetila in po vsili vaseh je zvonilo za duše v vicah. Mama je kuhala štriikje, kakor je navada na valitno vičer, mi pa smo molili vse tri parte sv. rožarja za naše te renke. De bomo buj zvestuò molili in ne mislili samim na štriikje, nam je mama, pred rožarjem pravla, de kakuò muòrejo sveie duše v vicah nuoč an dan tarpjeti tam v ognju, 'n de samuò na Vahtni vičer jih Gaspuod Buoh pusti za 24 ur iz vie in de v tistim cajtu te duše prebivajo v hiši kjer so uinarli. Molili smo huj pobožno kil po navadi; mislili ®mo na renko staro mater (nonu), na starega nčeta, na strica Vanaca, na teto Mi juto in druge naše te renke, ki so za 24 ur v naši hiši, kadim vjč kakuò skriti, de jih ne vidimo. Višno pa de poslušajo de kakuò molimo za nje. Ge je kjek’ poropotnlo v kajšnem kotu, smo se stresli "d strahu, in pogledali po tistem kraju v strahu, de h’ne viclli kajšne duše. Posebno nasa Anica se je bala, de hi ne zagledala renke tete Alijute, katero je tulku jčzla, kadar je liila **va, de zavojo nje sigurno de tarpi tam v vieah. Potlé ki smo zmolili ejeu rožar za duše v v*cah in smo se zlimžli okuole mize za jesti v«hlne štriikje, nam je stari stric Maleuš po- vjedu, de kaj se je bilo zgodilo na valilni vičer ankrat, kadar on je biu šele puob: »Tikrat je biu britof al podkopališče okuole cjerkve in mi puobje sino, po stari navedi, vso nuoč zvonili za duše v vicali, med tim ki ti druz’ ljudje do poznò molili par prižganih lu-čicah tam na britofe. De bi nam ne biu doug cajt, smo kurili ogin v lurnu (zvoniku) in pekli na žerjavici krampi, burje, pagnole, oblice in druge stvari; za bucon vina je skarbeu pa mežnar. Okuole pounoči, kadar že njé bilo vic ljudi tam na britofe, se je parvljeku kaduò vie odkod, tudi Tinac Žagarju, pijan kil krava, četud na vallino vičer so bile zaparte vse oštarije. Po njega navadi je začeu razmetovat in preklinjat, de ga je bilo strali čut’. Mi puobje njesmo mogli tarpjet tega, de bi an pijanac na dan Vjernih duš, pred cjerkvijo, blizu britofa pre-klinju na tisto vižo. Potiskali smo ga na vso muoč an še cabal, de naj gre proč, de naj gr e spat dol v senuò, on pa nam se je postiivju an še buj groznuò preklinju. Nazadnje nas je popadla jeza an smo mu jili nahasalj trkaj, de nje mii vic stat’ na nogah. Kadar je videu, de je bilo previč buduò, se je le podan: je legnU tjč za turam an tarduò zaspan. Smarčii je kn de b’ godla harmonika. Pogovorili smo se med salm, ile ga ponesemo tjč 1111 britof an polegne- TANA: Srednjeveški ta/bernalkelj, do 1. 1600 v cerkvi, otl takrat na stopnicah preti cerkvijo mo med grobišča, za de se zgrozi kadar se strezneje an zbudi med grobišči. Smo ga počasi nabasali gor tia njeke Ijesanca, ki smo j ili najdli v turnu an smo ga počasi nesli kakor ubito prasé tjč na britof in ga lepuò polegnili med dve grobišči, je spau ku čok! Na glaa smo se smejal pijanemu norcu in mislil, de kakuò ostane, kadar drugi dan se zbudi na grobiščih. Takrat pa se je zgodilo njek strašnega: zemlja se je stresla pod našemi nogami, de se smo vsi zvarnili dol na tlà an od vseh stran' se je začulo takuò srepuò ječanje in jamanej-kanje, de smo kil okamenjeli od strahu. Vidi' smo tjč po grobiščih kakor čarne sjence, ki s" se gor zaderjale in razpenjale roke ku de b’ tjele nas zagrabil’. Vsak od nas, kadar je parši' h sebe, se je parju za glavo an jo pokadili pruot dunni u brez vprašat de al grejò ti druži. Tisti' nuoč njesam zaspan an sem se tresu kii šiba-Drugi dan nas je bilo špot še prit’ pred ljudi-Vsa vas je bila prestrašena an vse je govoril" le o tim, kar sc je bilo zgodilo tisto nuoč tan' na britofe in de kakuò so ti neumni puobj" razkačili te renke s tem, de so se takuò nespodobno obnašali tam na britofu, na tim svetim prestore, kjer so podkopnni naši ti rcnki- Nikul njesem mogu zvjedet de kadi in ka-kuò se je biu zbudiu renik Tinac Žagarju a" de kaj mu je ràlalo tam na britufe. Nobedan ga nje videu, nobednemu njé leu povjedat o • im. Le tuo vicin: de od tistega dné ga njesem videu vic pijanega, ga niscin ču vic preklinjat" • n de je bodil h maši vsako nedejo in na kva-•rinco je cele ure molil tam na britufe. Pravi pregovor, de »pijanac se spreobarne. kadar se v jamo zvarne«. Odkar je svjet le l’ina Žagarju se je spreobarnù že prjet. ku se je v jamo zvarnii«. JEST UŠAFAN DNO DRUGO Tamgòre je jasno, tamdòle je m a già : moje jiibce ljubesan je nesla uodà! • Če jo j’nesìa, naj jo nese: le dol naj gre z njo: jest usafan 'dno drago, še guorš' kultur njo! U Velika tolažba: Viluova jc »Impunto jokala na grobu suojga' moža. Naokrat pu vstane velela in reče: »To tolažbo pa bom rjes iutjela, de bom vjedela, de si umni.« MIHOVE TE PARVE SUZÉ Se ne spominjam vic al je biu gor z Dreke al gor s Kravarja Miha Maglin, s katerim srna bila velika parjatelja v kasarni Alpinou, v Čedadu, v času te parve uojsiké, ljeta 1915. Vjem pa, de takuò barkegà, poštenega“an pametnega puoba, ku k’je biu on, ga njesein najdu par j sudadih. V kasarni nas je bilo puno Slovjenju, smo se imjeli radi an kadar smo guorili med sabo, se nam je zdjelo, de smo kù tadorna. Miha an jest pa, sma se imjela rada kù brata, zmjeram srna bila kupe. Ofieijali so bil brumni in so nas imjeli še buj rad ku Labe. Je biu med njimi pa tudi adàn tenente Slovenj iz naših krajeu, ki je biu takuò preuzetan zastran tistih dvjeh srebarnih Irakou gor na kapi, de ga je bilo spot bit | Slovenj an nje nikul spregovoriu še dne besjede po slovensko z nami an če nje muoru, nam nje paršii blizu. Kadar je muoru bit med nami za-vojo službe, je daržii gor ušesa an se je na- ; penju, kii de b’ biu kajšan general; kadar po je biu med drugimi ofieijali, je stan ponižno kii an čjuk, njimar v strahu, de 11111 porečejo »šklaf«. Za bit buj »brdak« an za buj pokrit njegt' »slovenstvo«, je biu z nami mocnuò ostar aU narbuj je biu veseu, kadar je mogii dat kaj.šno »punieijon« kajšnemu Slovenju. Zastran tega, de se je takuò »daržii« an de ga je bilo špot bit’ kar je biu, je biu ostudan Slovenjom an Laliam; mi smo mu pravli »pa-voii« al pa »smrkovae«, Lahi pa »kel pantalon di šklaf«. Mene in Miha nas je gardno gledu na posebno vižo, zatuò kicr se njesma tresla od strahu pred njim an sina mu se posinihida od-zad. Kier njekišan dan njesma zadosl hitro skočila na noge za mu narest’ »saluto«, te smrkovae nama je biu dau vsakemu po pet dni »consegne«, an takuò, zavojo njega prevzetnosti, srna inuorla ostal’ zaparta v kosarni pel dni. Sevjede srna zmolila marsikajšan »očenaš« Pruot njemù, kadar nas njé éù, an če b’ ga bila •mjela gor v kajšnein patoku gor za Tauarjano ga blà pošteno ocathala. V tistih petih dneh »punicijona«, srna si * Mihom trkaj povjedcla, de bi jih bilo za due velike bukva. Narbuj s sarcan sem se muoru posmejat , kadar mi je Miha pravu, de kadà so se mu Parvikrat v življenju vlile suzč. »Moje dni,a je pravu Miha, »se njesem raz-i°ku; nobedan njé nikul videu suzé v muojih °čeh. Še kadar mi je mama nategovala ušesa pa oča mi jih basu gor po r . . . , njesem teu dut' gušta deb' me vidli jokat'. Kadar je zač ola vojska an sem jim dajan roko za slovuò, sta tjela muoj oča an moja mati canai o vsi vasi. Še buj močnub je tulila moja jhbca, ki sam jo meu poročit o puste. Se v je, de se mi je tajilo sarcč od žalosti, pa vsedno sevi zadaržu suzé. Kadar pa sem stopnu tjč na vrata od bijeva za pogledat še enkrat našo »Lisko«, me je tula takub milo pogledala an je takub milo zatulila za slovuò, de se mi je takub usmilila, de so se mi vlile suzé, an buj sem jih obrisavu, buj so mi tekle.« »Al njé čudno tub,« je šii naprej Milia, »de kar ujesta mogla né oča ne mati, kar njé mogla jhbca, tub je dosegla naša »Liska«. Nespametna krava mi je ta parva zdarla suzé! Zarjes de, Buoh mi dà guado se povarnit’ damh po vojski, me bo špot priti pred muoje vasnike, trkaj buj ki, kadar sem se razjoka, je bilo puno čeč' tam na pot, pred katerimi sem se hvalil, de ne znam jokat.« Poslali so nas na fronto, Miha je biu preložen v drug balalijon an se njesma videla vie-Šele po vojski sem izvjedeu, de vasniki njesO mogli oponašati Milin »kravjih suzé«, kior. samota, je padu gor na Trentinskem frontu. Buoh mu daj večni mir!« PERINAC KAKUÒ JE JOŽA NOSÙ ZLUODJA NA STARO GORO Njé pravca, se je resnično zgodilo, kadar Je biu Žvanetu gaspuod gor z Ruonca za fa-"loštra na Stari gori. Takrat njé še bilo cjeste iz Čedada an so tuorli nosit blaguò s košam’. Zatuò gospuod famoštar je iineu hlapca, ki "JU je hodil po dvakrat an še trikrat na tjedan Po »spežo« v Čedad, Iilapac Joža je biu adan velik jinaik iz nediške doline, pa tud’ brumali močouò pobožan. Je bugu svojga gospodarja J" m 11 se nje tragalo nobeno djelo. Mežnarju j" pomagu zvonit’, kadar so parhajalc precesje; Je rad molù in služu par mašah. Samuò to Peco je iineu, de je nuoč an dan prežvjeku ''cike« in de je biu njimar žajan. S plačo, ki "Hi je dajan famoštar bi biu umrù za žejo, P" Joža si je znii pomagat’ tudi na druge viže Zi* preganjat tisto strašno žejo. Kier je biu Pflrjudan, so ga imjeli vsi rad’ in vsak mu je " parložnosti plaču bučo vina al mu dau kajšnn j1''8 »toskana« za »čike«. Le samuò financoti, ' so imjeli kosarno na Stari gori, so ga gardno Pedali an go njimar špegal’ de kode hodi. j jedeli so, de Joža viokrat, po noč' bodi tje ce* konfin, v Miščak in de prenaša z Avstrije Celé »kampanone« cukerja, ne-le za famoštra SLIKA IZ BENE5K0-SU) VENSKE VASI Hi prcbivauce Stare gore, ampak de ga po *kriuš’ prodaja še po bližnjih vaseh. Kadar so vidli, de zvičer ga njé bilo par »rožarju« v l'jerkvi, so ga hodili čakat po stazàh in po jiostah okuole Stare gore an inarskajšankrat se Je trefilo, de je meu past’ v roke; pa hitro ko je cù financotarski »alt«, je vargu žaki dol la tlà an (akno teku tje po bost’, de nobena »kugla« bi ga ne bila doteklà.'In četud’ finan-c«ti so vjedelj, de je biu on tist kontrabandir, ki jim je utčku, kaj so mu mogli, ku ga njeso yjeli s cukarjom? Še smejali se jim je an se spot djelu z njimi. Kadar famoštar je biu stuoru prerunat’ an ^epuò naštimat’ kapelo sv. Milijela dol pod čjerkvijo (kier sv. Miheu tišči Zluodja pod legami), je biu stuoru naredit dol v Čedade, Oovega lesenega zluodja, kjer te stari je biu *e vas črvojedan in se je karhu od starosti. Kadar so inu s Čedada sporočili, de naj Pošje po tega novega zluodja, je famoštar poliču lilapea an mu je jau: »Vješ, Joža, boš 'Ouoru iti po tega novega zluodja v Čedad«. ()*a je dno maolo časa ostò brez besjede, ves Zamišljen, polič je odgovorili: »Vejo gospuod “'Uoštar: nosit’ zluodja so velike reči! Se je 'ulo pravit’, de zluodi je nosù človjeka an v ‘?v<'liin evangelju se bere, de zluodi je prenašn S(‘ Kristusa iz puščave na varil Jeruzalemskega tempiina an od tam gor na vesokò gorò, pa še a n kul’ se njé čulo pravit’ deb’ človek nosù zluodja. Ce b’se tuo zgodilo, dok’bo Stara gora, se bo pravlo, de Joža je nosù zluodja!« Fainoštar se je zasmejau in mu je odguoriu: »Nu! saj je buojš’ de se pravi de Joža je nesU zluodja, kakor de zluodi je nesu Jožeta; bod1 bruinan an puj po zluodja, saj ga ložeš pod noge sv. Mihjelu.« De puojde rajše, mu je fa-inoštar stisnu v roke dva tih srebarnih. Slabe voje je šu Joža v Čedad po zluodja-Po vsi pot’ mu je mljelo po glavi, de kaku1' se bo pravlo, še kadar bo prekopan v britufe-de Joža je nosù zluodja na Staro gorò. Na pamet so mu paršle tud besjede renike mame: »Muoj sinic, živi njim ar v 'strahu božjem’ at' buoj se zluodja, de te ne ponese.« V Čedadu je zmenili tiste dva srebarnika-ki mu je biu dau gaspuod famoštar an je po-liaju od oštarije zapìu, takuò de ne-lé samuò de je ralu taku° kuražan, de se zluodja njé vic bau, ampak de šc noge so se mu klénkale. Poznò popoli-dan, je šu tam kier so branili zluodja, ga jc indiasti tu koš, ga je pokrili s žakjam, de m11 se ne bojo ljudje smej al j, de nosi sluodja, a H se je Itiožu na pot. Čedajci so gladali za njim an se mu p®" stuihal’, ne zatuò, ki je nesu zluodja, saj J1’ biu s žakjem pokrit, ampak zaino, kier je hodu kakor človek, ki ima lesene noge. Kakor de tuo b’ ne h’lo z ad ost’, kadar je šu tjé čez »Zluodju muost (Ponte del Diavolo), mn se je «largala obramanca, koš mu je fleknu dal na tlii an zluodi je vesù non s koša, tje na sred’ »mosta. Nje moč’ dopoviedat’ v kajšnib se je znajdu Joža, katerega so v Čedadu vsi poznal, kadar je videu, de ljudje, an še posebno otroci, se zbirajo okuole njega an okuole zluodja, de vse se reži od smjeha. »Joža di Staragora puarte il djaul,« so uekal’ otroc. - »Biitilu sol '1 puint dal Djaul,« so se norca djelali li velici. Joži ga je zgrabla tajšna jeza od špota, de je parvikrat v njega življenju zakleu: »Ti pre-kleti hudič!« - »Prekleta kudiča, prekleta ku-diča!cc so mu oponašali otroci. Od jeze bi biu vsako malo vargu zluodja dol pod muost, s tem da ga je cabnù na vso muoč; potlč je popadu koš an s vso močjo ga je vargu dol v Nedižo. Lij udje so pluskali gor na roke in se smejali. Ljudi je bilo njimar vic, kakor kadar so kajšne komedje, an de se jih rješi je Joža popadu *'uodja, ga je zagatiu tu žaki, ga je zadeu gor l,a rame an s palco v roki je odganju ljudi, de niogù naprej. Otroci pa za njim t je do Ka-r>irije so uekal’ »Joža kc puarte il diaul!«. Počasi so ga le pustil an Joža se je oddalinù. kakuù se mu je zdeu težak list »preklet’ hudič«! Počasi gor po starmin brjegu je pre-ini.šljavu, de kakuò se bo izgovarju pred fa-moštran, ki ga bo vprašu, de kaj je djelu tulku časa dol’ v Čedadu, an de kje je koš. Od počivala do počivala, je paršu gor na to zadnje kadar sc je djelu že mrak. Kumic je videu gor pred cjerkvijo njekšne ljudi: »Je sigurno fa-moštar z mežnarjem in kaplanom, ki gledajo, če greni,« si je mislu Joža. Sklenil je počakat, de naj rata buj tamà, prjet ku iti gor. Je parstavu zluodja v žakju tjč k dnemu grmu, sednu dol an si brisu puot, lačan ku pas. Financoti pa, ki so vidli de Joži nje bilo doma ves dan, so mislili, de je sigurno šu po cukcr tjč za konfin. Brigadir je pošjii po vsili sl »zali okuole Stare gore po dnegà financola g« čakat. Začela je bila že ta prava tarna in Joža je teu zadjet zluodja za iti naprej, an takrat je njek zašumjelo v.garmovju za njega Illibato m« Že prjet ku se je ogledu za videt kaj je, »alt!« je zaupiu financot. Kakor dčb’ ga biu ustreliu, se je prestrašeni Joža vargu dol po bosti dol pod potjo, de je vse hreščalo pod njega nogami. Partaiu se je dol v njoki grapi an čaku, de kada financot ponese hudiča gor v kasarno. Potlč se je počas’ počas’ vepljezu iz grape afl je šu naravnost gor u kasarno tudi on. Je po-tuku gor na vrata, an kadar so mu odparli, je zagledu tan na sred izjbe zluodja z rogini, ki je kuku iz žakja, pa prestrašeni financoti okuo-le njega. »Aha!« je jau smejà Joža »ora vedere kontrobando; Joža portare diaulo, ina kvelo portare voi sua kasarma, ma non voi mene.« Financotje so se zasmejali an so prosili Joža, de naj hitro nesé proč hudiča. Joža je vzeu zluodja kar v naruočje an ga je nesu gor v faruž. Famoštru je povjedu kakuò ga je zluodi inarlru cjeu dan an kakuò se mu je bilo zgodilo dol na »Zluodjovim muostu« dol v Če-dade. Kmalu se je zvjedelo po vsi starogorski vasici, de kakuò sta se imjela zluodi in Joža in smjeha njé bilo ne konca ne kraja. Drugi d'an je zluodi že čepeu tam pod nogami sv. Mihjela, in šele čepi, med tim ki Joža nni se že puno ljet smeje gor v nebes! 0 MATI MOJA! kaj sem storia! Sem se mlada oženila, sù se grivun n noč an dan. Kam je parih muoj Ijedili stan? Sem pastéjco pogrinjala, sem se milo razjokala, so mi tekle souzé ' kii studenca uodé! „KRIVOPETE V SKOBCU" (Ronska pravljica) Kakih stuo metru pod starodavno cjerkvico sv. Ljenarta v Ruoncu, na ntersinski strani, je adnà velika jama, ki še današnj dan se kliče »Krivopetna jama«, kier v nji so prebivale Krivopete. Krivopete so bile garde ponočne ženske z dougimi lasmi, z dougim in spičas-lim nuo-som, z narobe obarnjenimi nogami in dougimi parkji. Suhé so bile, de jih je bilo le kuo.-t in koža; bile pa so takuò močne, de so lomile čela an tačile v dolino velike skale, an kadar je bila huda ura so lomile in rile kostanje. Dougi lasje so jim služili za peruota, kadar so farljele z dnegà bregà na te drug’. Krivopete so vehajale iz njih jame in hodile oktiole strašit ljudi an jim škodo djelat, navadno šele po avemarji, kadar je bila že lama. Hodile so po stazah in po vaseh, kadar je bilo vse tiho an so posebno zasledovale puohe, ki so hodili v vas na snubo. Njekšan krat se je zgodilo, de Štijefan Pod-škodinu z Ošijaka, ki je biu samogudan za djelo, kier je bila luna na punim an se je vidh* skor kìi podné, je ejepu kostanjeve hlode tani v host’ po Avemariji. Vsenankrat je njek čudno zašumjelo in zacvililo za njega harbatom. Kadar se je oglednu, je zagledu tri strašne krivopete, ki so se mu vezale naspruot. Štjefanu je zmraščalo po vsem zivuote, lasjé so mu zasaršali an se je Iresu kit šiba od sitraliù; njé pa zgubu pameti. Krivopete so mu ukvazale, de naj vzame na rame se’kjero an de naj grč za njimi v njih Jaino za de bo jim djelu za hlapca an cjepu darvà. Stjefan je parjeu za nasad od sekire, ki je bila ravno zatučena v debeu hlod, ki se nje teu razklal. Djelu se je, kii de se uperja za jo uòn vedrjet’, pa je nje mogii, kier je bil« previe stisnjena od tardega hloda. Po-bleuno je prosil Krivopete, de naj mu poma> gajo; de naj denejo roke v lilodovo razpoko *a jo 110 malo razširit’ de bo mogii izvlječ sekiro. Krivopete so mu vjervaie, so utaknile voke v razpoko an se uperjale za jo razširiti, ?n Pa je potegnju sekiro iz razpoke, hlod se Je zaprù an stisnu rolke od krivopet’ takuò ^točnui), de jih njeso mogle izdrjet an so se zvijale od tarpljenja. Štjefan si je teu nogč po-'oinit, takuò k’je teku pruot domu. Zaklenil je v hišo, zaprii vse okna an zataknil vse Jatnee od kjučavnic an se žegnavu an molil vso niioč za daržat deleč tiste presnete krivopete, '*d katerih se je biu z njega kuštan kumic rješu. V skopat' vjete krivopete so takuò strašimo cvilile an I lil ile tam v h ost’, de so j ili culi p<> vsi Nediški dol in j, dol do Čedada. Vse krivopete, kar jih je bilo po vsili jamah od Mala-jura do Ivanca, so jim parile na poinuoč za jih rješit iz skopcà. Nastala je tajšna huda ura an lajšan vjetar z bliskanjem an strjelami, de to nuoč je odkrivalo strjehe in rilo kostanje. Štjefan pa njé šu vic v tisto bost an je pustili, de naj tam zagnije hlod. VESELI FANT Poslušajte mene vsi ljudje, poslušajte žene in možje, bom veselo p jeseni vam zapi jen. kier sem puobič mlad in pa vegeti. Oh, kakuò bi jest veseu ne biu, kaj Bogà ne hvala in časliu, dokjer sem nedužan in še mlad? bodi Bogu hvala taužintkrat! Lepui) žvrgolijo ptičice, plavajo po voili ribice. Oču jih nebeški vse živi, za mladenca še buj sbarbi. Naj bo bjeli dan, naj lomna nuoč, nuj me loti se sovražna muoč, Jezus muoj tovariš, ljubi brat, hudega bo varim me rad. l‘roč, le proč, hudobni fantje vi, modrijani in posvjetneži! Nič ne maram jest za prazni smjeh, nič za vaše djela, ki so grjeli. Srečan sem nediižan puobič mlad. v nebesa jest grem rad; kič bom lepuò molu ino pjeu, tam v nebesih vekomaj veseu! SREČNA POROKA (v terskem narečju) »A se ti naordiiš (ali se spominjaš) Zvari, l(‘ dan kar (kadar) som o se poročili? Si ti stor-1 klečali la na pandelu od moje kot ul e (na f°*Ju moje kikije) za cjelo majšo (ves čas ma-se). Ne bii me itako naučila mit (moja) ranca "iati. Ji, si siiirna (sigurna) k e (da) mi dva 'orno iti šaUlo dakordo (bomo složno živeli). >Uuj (gorje) če si bit se pozabila. To straši to 'fjunje (kreg) usàki dan tej (kakor) lam par -mnpinuh.« L KAKUÒ JE GREGORIN ŽIVEU BREZ DIELAT’ Vsi so ga poznali pod imenom »Gregori z Jesenja« v Podutanski dolinj. Lhnrii je o'kuole trideset 1 jet odtuod. Biu je velik jinak, zdreU an močan de nobedan bi ne biu upu se mu poluos’. Djelo pa mu nje dišalo an če nje biu prù sijen, se ga nje parjeu. Kunštan pa je biu de jo je vsakemu narediu pred očmi; takuò si j jé znù pomagat, de je dobro živeu brez nobene I fadije. Vsak’ dan je vekunštu kajšno, de se jé stuorù smejat. Bila je sječvina in Mijuta Špeliarjova, ki je bila vduova, njé moglà najt nobenega senosje* ka. Lotila se je bila tudi Gregorina in trkaj ga je prosila, de ji je obeču. Drugi dan je paršu že zguoda k Špebarjovki s kosò an osunjakoin. Mijuta mu je jala, de naj gre niku tjé v seno* žet in de mu Ijé parnesé »kulcijon« (zajutrek)• »Vješ, in n oj a Mijuta,« ji je odguoriu, »jest sine čujem s ječ trave na tašče; ga rajši počakal« tlé : niku hit’ga skuhat’.« Mij uti njé ostal') druzga, ku objesit kotù gor na kjetunjak a« zamješat’ močnik. V tem času ji je Gregorin začeti pravit, de ki guorijò te druge žene od njé dol po vasi: de kakuò je bila norčasta, k’je bila vzela rem eega Marina, ki jé biu buožac an bolan, an je zazinagala Arneja, ki je ten znorjet’ za njò. An takuò naprej ji je pravu an jo je dražiu še Potlé, ki je biu sit močnika. Mijula se je branila, se je zagovarjala, se je jčzla, se je jokala Ul je štrafovala tiste preklete jeseniške ba-sadaree, ki njemajo druzega djela ku basade Uganjat. Cajt je šii naprej an Mijuta se je bila Pozabila na travò, ki je rasti a lam v senožet’ Uled tim ki senosek je sjeku basade, ki jih je sPruot’ zmišljavu za jo zamotit’. »Jezus parpo-Uiajte že deseto bije, za vojo božo, Gregorin, lot’ sječ travo,« mu je jala, kadar se je zmi-ila. - »Vješ kaj, Mijuta,« ji je odguoriu Gregorin, »saj se ne splača, de boš gor nosila ko-sdo: je skor puoditn, je buojši, de počakam llé še kosilo an polič poletim gor an jo bom jakuò sjeku, de se bojo djelale iskre pod ^osò.« An jo je spet’ spejù gor na basade an Milita se je spet zmotila. Po kosilu, ga je silila, naj gre siječ, on pa ji je odguoriu, de po fosile je vajen dno malo poležat’ an de rajši Potlé bo djelu kit žvina. Je šu lepuò gor v Senožet, je legnu v njekšno sjenco anj spau Uo pete popoudan. Kadar se je zbuditi, je le-Può se povarnit dol v hišo in je jati: »Vješ, oijuta, človek, ki djela ku k’djelam jest, pitno Poeera; jest sem lačan: parpravmi dno malo JUžne.« An Mijuta, ki je mislila, de Gregorin je djelu kù žvina an sij eku tra.vò takuò, de s« se »iskre djelale pod koso«, mu je parnesl« pulento an mu je zrjezala salama, de se je najedu do sitega. On pa jo je spet spejii gor na balbje basade, ji je dajan razim, jo je bval'1 dokjea- njé skuhala še vičerje. An takuò Gregorin je biu »na zornadi«, je lepuò jedu a» più, brez nobene škode za travo. Vsa vas p*1 se je smejala ubuogi vduovi, ki je bila »kor-dala« senoseika za de ji bo basade pravu! „BUOH POMAJ!" V starili časih je bilo huduò na svjetU-Ljudje so umirali od nagle sinarti kakor muhe-Kaduor je trikrat tuo za tini kibnu, je padi1 ■ nartu dol na tla. V tistim času je živjela adna bruni n a če-čica. Tata ji je biu že unirii. Mamico je imjeb1 zio rada. Vjedela je, de tata je biu umrù o'1 naglim, zatuò, kier je biu trikrat kibnu, zatu" njé nikul pustila same inaine. Vsaki dan j‘*I molila in prosila Hogà, de b'ji ne vzeu še in«' me, če bo trikrat kihnila. In Buoh jo je uslišl,• V sanjah se ji je parkazu angel an ji je ukvazU-de vsakikrat, ki mama kihne, naj djč: »Buo*1 pomaj!« In zgodilo se je bilo, de inuma se je bila huduò prehladila; vsa zavjila je sedjela par °gnju, kašjala an zdjehàla. Čečica je bila v velikim strahu za mamo, ves dan se je tiščida Par nji, v strahu, de b’ne kihnila. In rjes mamica je začela kihati. Čečica pa Je hitro gor sklenila roke in vsakikrat, ki •Hama je kihnila, je hitro jala: »Buoli pomaj!« Mamici so se vlile souzč in je vsakikrat od-guorila : »Buoh lonj an Devica Marija!« In mamica nj umarla četud’ je punokrat kihnila. Od tistega časa SO' se ljudje navadli več’ »Buoh pomaj!« vsakemu, ki je kilinu in "obedan vic njé umrù od kihanja. Zatuò vse "lame učijo svoje otročiče, de naj djejo »Buoh pomaj«, kadar kajšan kihne. DNA KVESTURI: Gospod k vest or, veera sein biti zadàu, de so mi ukradli milijon lir, donas sem prišou pravit, de sem jili hiu zgnili n in pot lé sem jih najdiu. Prepozno, tatù smo že z »parli. D Na KOMUNE : Sindik: Vi ne atirkul’ odprete ust, kadar guor’inó na sej arh ! Sekretar: Kaj ne vidite kakuò se mi zdjeha, kadar guor’te vi? SNUBE V TERSKI DOLINI (v narečju, ki se govori v dolinah ab Teru) Paska : »A kub (kaj) ti d ješ (rečeš), ti Pari ja: man poročiti Mateja ali 'b (ga) pustiti?u Pacija: »Pusti 'b! To ne boš mjela (imela) srenče z ni jen. O plete (pohaja) za druži mi• O mà \lan lek (napako) ard (grd) za piti-To è (je) »kub si ja? (kdo sem jaz?). S tem. braurinom češ m jeti (imeti) maso (preveč) križa. Lucija: »Po ja! Dan sin (fant) ko liodi okott po pou noči zbuduat dno hčer (dekle), o n1’ pravi dosti doreb (dobrega). Ja (jaz) z<> muoj kont (od moje strani) to parvo nuoC, ko o be paršou me ledat ( obiskat ), be tjel» (bi mu) razparati oenj (ogenj) la na oenji’ šču (ognjišču) ta pred njem (pred njim) ano ko ne pridi več (da ne pride več). Si' noči ja si se skrivala Uidjotu za ko me ne obrjenči (da hi ne našel) ton kiši (hiši); Olumlé sutra (predvčerajšnjim zjutraj) s* (sem) obrijetla (najdila) deri Ijep čok /" pred uràtah. U čakou on, ke (da) tou kišo nesi. Ja pa j si 'b skongolala (od-valila). O je kapeu! (razumel). Da ve o M1 djau ke se mo storiò no àrdo figuro. Ma • » 720,000.000 » » 1800 » )) » 912,000.000 d » 1883 » )) » 1,341.000.000 « » 1900 )) » » 1,600.000.000 » » 1918 )) )) » 1,940.000.000 » » 1953 » )) » 2,439.346.350 » Nič Sl ; n« pr a «vkuj po glavi, ka1 kn ho ma svetu, kavi lar bo ljudi kut liisl 1 j a in trave, dote daj 'bodo nanli voz ila na luno in na druge svetove. NAZADOVANJE PREBIVALSTVA V BENEŠKI SLOVENIJI Vsled gospodarskih razmer, prebivalstvo Benečije nazadiujc, ito nam pričajo tudi uradna ljudska štetja. Ljudi so naišteli V ČISTO SLOVENSKIH OBČINAH: . Leta 1911 1921 1931 1936 1951 Brdo (Lusevera.) 2942 2923 2596 2288 2226 Dreka (Drenicliia) 1424 1562 1458 1285 1385 Ortnek (Grimaoco) 1678 1780 1621 1543 1712 Podbnnesec ( Pilifero ) 3991 4066 3864 3681 3713 Sovoidmje (Savotgna) 2026 2143 2044 1867 2081 Sv. Lenart (S. Leonardo) 2723 2637 2424 2222 2281 Sv. Peter (S. Pietro) 3525 3544 .3039 3077 3083 l ipami (Taiipana) ' 3700 3597 3401 302.3 2824 Rezija (Resta) 1671 3695 3114 2994 3299 Srednje (Stregua) 2000 1908 1908 1722 1839 OBČINE /, MEŠANIM PREBIVALSTVOM Leta 1911 1921 1931 1936 1951 Athen ((Attimi») 4227 4327 4000 3.373 3253 Fojda (Faedis) 5080 5409 4929 4471 4580 Gorjani ( Montanara) 2122 2356 1824 1504 1447 Njeme (N im is) 6250 6165 4869 4105 4415 Pra|>otno (Prepotto) 2238 2316 2142 2141 2032 Torjan (Torreano) 3505 3607 3357 3234 3402 SKUPNO 52102 52035 46590 42830 43605 PREGOVORI 1. Če pijana« (pijanca vozi, obà v jamo padeta. 2. Nje dan takuò doutg, d« ne ipridc nuoč. 3. Povej s buòni hodiš, ti povjem kailuò si. 4. Kjer se osm (mu.š) vàja, tam dlaka ostane. 5. Ne djeli rating' brca oštirja. 6. Kàr moreš sliuorti liiinàs. ne odkladi za jutre. 7. Kduor drugim jamo koplje, sam vànjo pade. 8. Kduor zguoda vstaja, mu 'kruha ostaja. 9. Šenkaneimi konju, se ne gleda zobe. 10. Sita vrana ti laneni ne vjerje. 12. Za smjehom pride jok. 12. Rolka roiko umije, obé pa obraz. 13. Resnica bode v oči. 14. Vsaka glava svojo pamet. 15. Dosti kokodakanja, malo jajc. 16. Použ pokaže roge, kadar ga nobedau ne vidi. 17. Kakršna mati, tajsna tud' hči. 18. Ne išči dlake v jajcu. 19. Kduor ne uboga, ga tepe nadloga. 21). Nje vse gnuoj, kar smurili. SEZNAM SUK Stran Ms»r. Ivan Trinko kol 92-letnik .... 10 Molitve oh krsti na pokopališču ... 34 Trčmmi pod Matajurjem 39 Ivan Trinko bogoslovec 12 Msgr. Trinko na sprehodu - z dvema palicama 18 Trinko: Perori» Cerkev sv. Kvirina 01 Prapotno v dolini Judrija 08 Nediška in Šentlenarska dolina .... 70 Vaška kapelica v Utani «6 Štohlanska cerkev ........ 95 Utana: Srednjeveški tabernakelj .... 105 Slika iz beneško-slovenske vasi .... . 112 K A Z A L O Leto 1955 ......................................... Mesečni 'koledar . . . . . . . ...... Ljubka Šorli: O zemljica............................. t PROFESOR MONSIGNOR IVAN TRINKO Zmagoslavna pot v večnost .... Trinkova rojstna vas............................. Trinlkov rod..................................... Šolanje.......................................... l’ostane slovenski pesnik in pisatelj Trirako filozof in znanstvenik .... Nikdar te ne bom pozabila............................ Naši inožje - Peter Podreka.......................... Simon Jenko: Pred odhodom............................ A. Mlinarjev: Stara cerkev sv. Kvirina ob Nediž 1’INKO: Za našemi ljudmi po svjete . Kanada......................................... U.S.A. = Združene države......................... Brazilija - Venezuela............................ Argentina........................................ Avstralija....................................... Belgija.......................................... Se štufa ga boš...................................... Rinko je zlomila..................................... Cecilija: Naše dikle v Angliji....................... Huda žena dougo živi................................. Roraža veja.......................................... Sc hudič se boji babe................................ *iho bodi............................................ “Sveta nuoč« petjarja Martina Mačke . * ah tue strašila.................................... Jest ušafan dno drugo................................ Rerinac: Mihove te parve ........................... Stran S ti 31 32 38 10 11 43 4» 50 51 58 59 64 65 70 71 72 73 78 84 81 85 92 92 93 98 99 103 107 103 Kaikuo je Joža nosu zluodja na Staro goro . . 111 O mati moja................................................117 Krivopete v skobcu.........................................118 Veseli fant................................................120 Srečna poroka (v terskem narečju) .... 121 Kakuo je Gregorin živeu brez dielat .... 122 »Buoh pomaj!«..............................................121 Snube v Terski dolini......................................120 Sodni dan..................................................128 Po ljcte dažuje...........................................1.10 Marija in brodnar..........................................130 Čudež v Kani Galileji......................................132 Božična pjcsem (v Sv. Lenartu).............................133 Frane Prešeren: Nezakonska mati............................131 ZANIMIVOSTI: Koliko ljudi živi na svetu 135 Koliko kristjanov je na svetu..........................135 Koliko nekristjanov....................................135 Prebivalstvo večjih držav..............................130 Dobro da veš...........................................137 Porast ljudstva na svetu...............................137 Nazado vanje prebivalstva v Beneški Sloveniji 138 Pregovori..............................................139 Seznam slik................................................110 Kazalo.....................................................141 3 omara I.Trinko knjižnica TRINKOV koledar Inv.št. 8393 000000 083935 O c o *