PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i”* čfk 1* Abb. postale I gruppo LCllU OU JlT Leto XXIII. Št. 261 (6845) TRST, sobota, 4. novembra 1967 Slovesno zborovanje v Kremlju v okviru proslav 50-letnice oktobrske revolucije Brežnjev: Tretjino človeštva predstavljata socializem in narodnoosvobodilno gibanje Brežnjev je govoril o velikih gospodarskih in socialnih uspehih SZ v petdesetih letih in o nadaljnjih nalogah - Priznanje državam, ki so prispevale v boju proti hitlerjevskemu napadu, ter obsodba imperialističnih napadov v Vietnamu in drugod MOSKVA, 3. — V gledališču kongresne palače v Kremlju {e Mio danes slovesno zborovanje ob 50. obletnici oktobrske revolucije. Navzoče so bile vse delegacije (okoli sto), ki so pri-*e v Moskvo na proslave. Med gosti so tudi preživeli iz okto-»rske revolucije leta 1917. Zborovanje je začel predsed- ?lk prezidija vrhovnega sovje-? SZ Nikolaj Podgorni. Urad-r). S°vor je za njim imel prvi ‘“huk KP SZ Leonid Brežnjev. 1 n °dsviranju državne himne *® Podgorni v svojem govoru Poudaril, da so delavci dokaza-1 v teh petdesetih letih, da so ?°®9bni voditi družbo brez kapitalistov in bolje od kapitali-™V', Spomnil se je padlih re-oiucije in je pozval navzoče, a) počastijo njih spomin z e-n°niinutnim molkom. Povečana sovjetska moč, je na-Podgorni. naraščanje so-izh 1- h gospodarskih sposobnost’, T , hšana življenjska raven prebival -a’ so rezultati oktobrske re-modrosti komunistične ranijg, i)a in težavno pot. Dežela je lati<kr Sl^° d’ -^e poudari Brežnjev, bili pitiu Prvi: t>ili smo gotovi s sploš •tojik-Pogledi, toda nismo poznali Dstva-i nih problemov. Morali smo taziikjjeti in poskušati. Danes se Hom ujejo napake v računanju in fak r,n l°da tedaj je bil vsak ko- iskanje. Potrebna je bila 11 to .Industrija, ni bilo izbire. Stranj postala poglavitna nalo- let?ka se je torej koncentrirala aiistrij J°20 na graditev velike in-i 1oč1» Ovajanje te pobude ni bi-!° delali!1 °d načrtovanja, ki je bi. v« iJoma podreieno sprejemu «no- griov,'"* Podrejeno sprejemu «■ Htef^Podarske politike« (NEP), 70gOiiVl s° se v tedanjih posebr „ Postavili temelji socialistlč-Osug^Podarstva ■■ SfQblf,^ni gospodarsko industrijski , Set « So se rešili v letih štiri-Lega -...ovjetska zveza ne bi mogla Slavil« storiti, če ne bi bili t^rto-unl začeli razdobja petletnih z velikim navdušenjem. V . Veli?1 razdobju so bile doseže-|riji u ,e zmage. Ne samo v indu-j Clallci,<;mvef tudi v kmetijstvu S0(,j -WJ *“ watl«na preobrazba dežele pa ”ndarle..................- bila zelo težavna. Iz le zaceljene in napredek je postajal hitrejši. V tem okviru je govor, nik omenil velike uspehe v gospodarski izgradnji v petdesetih letih sovjetske oblasti ter naštel absolutne in relativne podatke o proizvodnji, ter je govoril o sociamih spremembah po letu 1917. V koviru političnih in socialnih sprememb je Brežnjev omenil, da je država za komuniste diktatura proletariata in da ta lahko zavzame različne oblike, toda pri tem ostane dejstvo, da politično življenje vedno vodi partija. Ta je sedaj v Sovjetski zvezi orgamzacija vsega ljuustva pod vodstvom delavskega razreda. Pri razvoju dežele je imel veliko važnost dvajseti kongres. Demokratiziral je deželo, znova je uvedel leninistične norme, poudaril je vlogo krajevnih sovjetov, sindikatov in komsomola. Govoril je zatem o mednarodnem delavskem gibanju in o narodnoosvobodilnih gibanjih in je poudaril, da je temeljne važnosti strnjenost protiimperialistične fronte. Za okrepitev enotnosti in strnjenosti mednarodnega komunističnega gibanja je večina komunističnih strank naklonjena sklicanju nove konference. KP SZ se absolutno strinja s tem in je pripravljena storiti vse, kar more, za uspeh nove skupščine svetovnega komunizma. Omenil je zatem zadnji plenum CK KP SZ in dejal, da je velike važnosti za nove ukrepe, ki naj izboljšajo raven življenjskega sistema prebivalstva. Naštel je številne podatke in omenil sklepe o petdnevnem delovnem tednu. «Sedaj, je vzkliknil govornik, imamo veličastno poslopje, h katerega graditvi so prispevali vsi padli. Sedaj ni neuresničljivih nalog za našo deželo. In nalog ne primanjkuje: vsako razdobje razvoja ustvarja nove. Sedaj je potrebna največja učinkovitost. V gospodarski graditvi ,so vedno večje potrebe.« - .. ■« Poudaril je nato, da je glavno prizorišče borb še vedno gospodarstvo, in dodal: «Tudi tu iščemo u-činkovitost in kakovost. Niso potrebne nove tovarne ali nova zemlja. Potrebno je doseči večjo učinkovitost tega, kar že imamo. Težka industrija bo imela vedno prednost, toda posebna pozornost bo posvečena kmetijstvu, potrošnji, storitvam; gospodarska reforma služi prav temu. Brežnjev je med drugim omenil, da Sovjetska zveza ima vsa sredstva za okrepitev kmetijstva, ter je dodal, da sta znanost in tehnika sedaj postali neposredni sili proizvodnje. «Toda niso še rešeni vsi iroblemi, ker ne živijo vsi Sovjeti proL>v««**i —— — — v - . kakor bi mi hoteli.» Potrebno^ je še razviti gradbeništvo^ povečati potrošnjo. Vendar se bo življenjska raven prebivalstva stalno boljšala njihori "modrosti. Sovjetske izgube od leta do leta. V ta "amen pa je etn hite ogromne. Toda rane so bi-1 treba omeniti, da so politično so bile ogromne. Toda rane so Proslave v Jugoslaviji ob 50-letnici Oktobra V Ljubljani se je začel simpozij, posvečen oktobrski revoluciji in 30-Ietnici ustanovnega kongresa KP Slovenije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Proslava 50. obletnice oktobrske revolucije v Beogradu bo združena s slovesno skupno sejo predsedstva CK ZKJ, zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, centralnega sveta sindikatov, zveznega odbora zveznega združenja borcev narodnoosvobodilne borbe, centralnega komiteja zveze mladine, konference za družbeno aktivnost žensk, centralnega odbora zveze študentov Jugoslavije, ki bo 7. tega meseca v Domu mladine v Beo: gradu. Seje se bodo udeležili tudi zastopniki delovnih kolektivov Beograda, delegacija udeležencev oktobrske revolucije in zastopniki političnega in javnega življenja. Referat o pomenu oktobrske revolucije bo podal član predsedništva CK ZKJ in predsednik zvezne konference socialistične zveze Rato Dugo-njič. Ob 50. obletnici oktobrske revolucije bodo slovesne akademije, razstave, večeri sovjetske poezije, znanstveni sestanki, posvečeni oktobrskim dogodkom in druge manifestacije v šolah, v delovnih kolektivih, na sestankih družbeno-politič-nih organizacij v raznih krajih Jugoslavije. Mnoge od teh slovesnosti so že bile, a najpomembnejše bodo ta mesec, posebno na dan obletnice. V Zagrebu bo na primer 6. novembra slovesna akademija, na kateri bodo vsi udeleženci oktobrske revolucije iz Hrvaške in delegacija udeležencev iz Beograda, iz Bosne Hercegovine in Srbije. V Ljubljani se je včeraj pričel simpozij, posvečen 50. obletnici oktobrske revolucije in 30. obletnici ustanovitve KP Slovenije, na katerem sodelu- je 200 zgodovinarjev, sociologov, politikov in drugih znanstvenih delavcev V Beogradu in Zagrebu bodo te dni odprli tudi razstavo posvečeno oktobrski revoluciji. Zgodovinsko obletnico bodo proslavile tudi mnoge založbe, med njimi Cankarjeva založba v Ljubljani z izdajo zbornika spominov udeležencev oktobrske revolucije. B. B. BONN, 3. — Nemški general Albert Schnez je umaknil svojo kandidaturo za poveljnika sil NATO v srednji Evropi v zameno generala Kielmansegga. Bonska vlada je sprejela ostavko. Schnez je umaknil svojo kandidaturo, da ne bi ustvaril zadrege svoji vladi. Njegova kandidatura je namreč povzročila ostro reakcijo na Holandskem zaradi generalove nacistične preteklosti. cialni problemi neločljivi od gospodarskih. Zato se bo razvila demokracija in bo okrepljena ideološka vzgoja. Izginjajo in bodo še izginjale bistvene razlike med socialnimi sloji in skupinami, med mestom in deželo. Vsi delavci in kmetje morajo postati intelektualci. Značaj dela se spreminja, vedno širša uvedba avtomatizacije in mehanizacije bo povzročila, da bo nekvalificirano delo izginilo. Zatem je Brežnjev izjavil, da se prosti čas ne sme uporabiti samo za počitek, temveč tudi za razvoj kulture in pripravo. Zatem Je poudaril, da je treba okrepiti socialistično državo, razviti demokracijo, okrepiti spoštovanje zakonov, odpraviti birokra cijo, spopolniti socialne aparate. Po kratki prekinitvi je Brežnjev govoril o mednarodnem položaju m pri tem poudaril vojaško moč Sovjetske zveze in dejal, da ne bo nikomur uspelo presenetiti jo. Govoril je o svetovnem socialističnem sistemu in Kitajski, izrekel priznanje borbam delavskega razreda v kapitalističnih državah in opozoril, da je glavna ovira za zmago delavskega razreda razkol v njegevih vrstah. Brežnjev Je omenil nato spremembe obličja sveta po drugi svetovni vojni in dejal, da sedaj tretjino človeštva predstavlja socialistična skupnost in narodnoosvobodilno gibanje. Poudarjal je prednost socialističnega sistema ter v tej zvezi govoril o politiki imperializma in neokolonializma ter o ameriškem napadu v Vietnamu. Ko je govoril o «tretjem svetu«, je izjavil, da narodna neodvisnost ni vse; potrebno je tudi gospodarstvo. Iz tega izhaja, da je zavezništvo «tretjega sveta« s socialističnim svetom važno. Nekatere države, ki so nedavno postale neodvisne, so izbrale socialistično pot; to je dobro. Toda problemi teh držav so številni in različni. Govornik je čestital komunisti' nim strankam Evrope, Latinske A-merike, Azije in Afrike za njihove uspehe in dejal, da so ugodni pogoji za nove zmage komunističnega gibanja, čeprav bodo še vedno težave. V zvezi z mednarodno politiko je Brežnjev izjavil, da je temeljn’ smoter sovjetske politike obramba oktobrskih pridobitev, kar je tudi mednarodna dolžnost KP SZ Sovjetska zunanja politika je vedno bila politika miru. S tem v zvezi je omenil dogodke leta 1917 in številne diplomatske poteze takoj po vojni. Tudi danes v atomski dobi se ta politika ni opustila. Naštel je številne pobude Sovjetske zveze v raznih mednarodnih organizmih in na sektorju svetovne politike ter tudi «borbeno zavezništvo« z narodi, ki se borijo za neodvisnost. Govoril je nato o Vietnamu, o Laosu, Srednjem vzhodu, o reakcionarnih državnih udarih, o re-vanšističnih zahtevah Zahodne Nemčije in poudaril, da se ne sme pozabiti, da bi bil jedrski spopad katastrofalen za ves svet. V zvozi z Vietnamom je izjavil, da, če se Maocetung ne bi upiral koordiniranju pomoči Hanoju, bi bili u-spehi še večji. O Srednjem vzhodu je izjavil, da ZDA, Velika Britanija in Zahodna Nemčija podpirajo Izraelce, in je dodal, da bo Sovjetska zveza še dalje pomagala žrtvam napada in sicer politično, gospodarsko in vojaško z dobavljanjem orožja. Glede razorožitve bi bili koristni tudi delni sporazumi, ki bi očistili mednarodno ozračje. Sovjetska zveza ceni vlogo, ki jo ima OZN za ohranitev miru. Trden mir v Evropi lahko temelji samo na miroljubnem sožitju in se lahko razvija z gospodarskim sodelovanjem. Obsodil je nato vojaške bloke NATO, SEATO, CENTO in druge in dejal, da gre za bloke, ki se majajo. Sicer pa dvajset let politike miru dokazuje, da je o-bramba Sovjetske zveze zanesljiva in da sovjetska diplomacija vodi uspešno svoje poslanstvo. Na koncu je podal Brežnjev, zgodovinski pregled partije od leta 1903 dalje in se je dolgo ustavil na njenih treh programih (1903, 1919, 1961). Sporočil je, da se je letos vpisalo v partijo novih 500.000 članov od katerih je polovica delavcev. Dejal je tudi, da marksizem ni zastarel, čeprav so njegovi počet-ki daleč nazaj. Zastarele so teorije in sheme, ki temeljijo na dogmah, POSLANICA SARAGATA OB PRAZNIKU OBOROŽENIH SIL Senat bo verjetno sprejel ostavko predsednika Merzagore Govori se, da bodo za predsednika začasno imenovali dosedanjega podpredsednika Sullov napad na Merzagoro ■ Priprave za kongres KD - Delegacija KP SZ na proslavah obletnice revolucije • Obletnica smrti sindikalnega voditelja Di Vittoria medtem ko temelji marksizem na revolucionarni dialektiki in je zaradi tega vedno mlad. Na koncu se je spomnil starih boljševikov in je dejal, da jih je še več kot 128.000 in te dni v so bili vsi odlikovani. Sporočil je nato, da je bil letni gospodarski načrt že izpolnjen v desetih mesecih v vseh republikah in v vseh ministrstvih. ({Petdesetletnico revolucije, je zaključil Brežnjev, praznujejo tudi naši sovražniki. Ves propagandistični stroj imperialistov je mobiliziran pri obrekovanju komunizma. Toda gre za brezuspešne napore. Petdesetletnica je uvod svetle prihodnosti sveta. Komunizem bo zmagal in prva komunistična družba bo uspešno zgrajena « Po dveh urah prekinitve se je proslava v Kremlju nadaljevala in govoril je predsednik vlade ruske republike Voronov. Za njim je govoril Gomulka, ki je dejal, da je sovjetska oblast razveljavila razdelitev Poljske in ji dala sedanje meje. Poudaril je, da je jedrsica sila Sovjetske zveze glavni dejavnik v obrambi socialističnega sveta. Govorili so zatem med drugimi Ulbricht, glavni tajnik sevemoviet namske komunistične stranke, glavni tajnik KP Francije in zatem je bila seja zaključena ter odložena na jutri zjutraj. RIM, 3. — Ob jutrišnjem prazniku oboroženih sil je predsednik republike Saragat izdal tradicionalno poslanico, naslovljeno vsem vojakom, podčastnikom in častnikom oboroženih sil, v kateri se sklicuje na obvezo republikanske ustave, da je obramba domovine dolžnost vseh državljanov. Oborožene si- le nato Saragat ocenjuje kot državljane pod orožjem, ki so branilci neodvisnosti in jamstvo za svobodo. V nadaljevanju govori Saragat o prazniku, ki je na dan, ko se je zaključil dolgotrajni proces združevanja Italije, ki se je skliceval na svobodo, ki jo je Italija ponovno zavojevala v prav tako slavnem odporniškem gibanju. Ob jutrišnjem prazniku bodo tradicionalne svečanosti, ki pa se jih ne bo udeležilo združenje vojnih invalidov, ki hoče na tak način protestirati, ker še vedno ni urejeno njih vprašanje. Njih protestu se je pridružilo tudi združenje partizanov ANPI, ki v sporočilu pravi, da obstajajo sicer resna vprašanja, ki jih je treba rešiti, vendar pa to ne opravičuje, da ni urejen položaj vojnih invalidov, in zaradi česar se tudi ANPI ne bo udeležila jutrišnjih proslav. Zadeva Merzagora je še vedno v ospredju političnega življenja, vendar pa vedno bolj kaže, da bo senat na en ali na drug način o-stavko sprejel in je zelo verjetno, da bo imenoval za predsednika dosedanjega podpredsednika demokristjana Zeliolija Lanzinija. Po nekaterih zadnjih vesteh se zao- struje opozicija proti Merzagori tudi v demokristjanskih vrstah, pri čemer verjetno ne bo brez vpliva stališče predsednika demokristjan-ske skupine v senatu Gave, ki se očitno poteguje za mesto predsednika senata. Njegov račun je dokaj preprost, saj je sedaj možnost, da se znebi Merzagore, kot najresnejšega konkurenta po političnih volitvah za to mesto, ker ne verjame, da bi lahko prodrli socialisti z zahtevo, da prevzamejo mesto predsednika senata in naj ostane mesto predsednika poslanske zbornice v rokah KD. Komunisti so že odločeni, da nasprotujejo Mer zagori, ker se zavedajo, da s tem spravljajo levi center v resne težave. socialisti mu niso preveč naklonjeni in zlasti ne socialistična levica, k čemur je treba prišteti še dvoumno stališče KD. Zato je zelo verjeten izhod, da bo senat enostavno potrdil dosedanjega podpredsednika za predsednika, saj gre očitno samo za prehodno razdobje dobrih 6 mesecev, ko bo oo političnih volitvah vprašanje pred sednikov obeh zbornic parlamenta ponovno na dnevnem redu. Mnogo je odvisno od vsebine u-temeljitve Merzagorove ostavke, ki jo bo v ponedeljek prečita! podpredsednik senata, ki bo sejo vodil. Če bi Merzagora vztrajal v BREZ USPEHA POSVETOVANJA V VARNOSTNEM SVETU Al Ahram: ZDA ovirajo politično rešitev in ostane samo še nepolitična rešitev Opozorilo, da bi bila iluzija poskus povezovanja Vietnin Srednjega vzhoda NEW YORK, 3. — Nestalni člani varnostnega sveta OZN, ki so se danes ponovno sestali v zvezi s Srednjim vzhodom, so se ločili, ne da bi se mogli sporazumeti. Vsaj za sedaj so opustili nadaljnje poskuse v tem smislu in so prepustili zadevo štirim članom varnostnega sveta. Predsednik varnostnega sveta, ki je a mesec malijski predstavnik, je sporočil, da so ugotovili stične točke in nesoglasja in da zaradi tega niso mogli nadaljevati. Glavne ovire za sporazum so v zvezi z umikom izraelskih čet z zasedenega ozemlja in v zvezi z mandatom posebnemu predstavniku glavnega tajnika OZN. Predsednik skupščine Manesco je nadaljeval danes posvetovanja o možnosti, da se o Srednjem vzhodu znova razpravlja v skupščini. Sestal se je z U Tantom in z nekaterimi drugimi delegati, med katerimi tudi z egiptovskim zunanjim ministrom. V svojem običajnem tedenskem članku piše ravnatelj lista «A1 Ahram« Heikal med drugim: »Združenim narodom, ki so edini primeren okvir za politično rešitev krize na Srednjem vzhodu, ni uspelo do sedaj najti rešitve in nič ne kaže, da jim bo to uspelo v prihodnosti. To je odvisno od dejstva, da ZDA ovirajo odobritev resolucij, ki bi od- Kongo zahteva sejo varnostnega sveta KINŠASA, 3. — Kongoška vlada je zahtevala sejo varnostnega sveta OZN zaradi invazije Katange iz Angole. Zvedelo se je, da gre za 320 belih plačancev in 2000 katan-ških žandarjev. S to invazijo bi hoteli doseči, da popusti pritisk koii-goške vojske na Bukavu, kjer že od nedelje kongoška vojska napada plačance majorja Schrammeja. Zatrjuje se, da vodi napadalce, ki so prišli iz Angole, polkovnik Bobby Denard, ki je bil v začetku leta ranjen v Kongu in so ga nato prepeljali v Rodezijo. Kongoški zunanji minister Bom-boko je danes znova izjavil, da so oboroženi plačanci prišli naravnost iz Angole, in je zavrnil včerajšnje zanikanje portugalske vlade. Danes se v Milanu začne pohod proti vojni v Vietnamu in za mir Udeleženci bodo korakali skozi številna mesta do Rima, kjer bo 29. novembra zborovanje pred Montecitoriom MILAN, 3. — Jutri se bo začel pohod za mir in za Vietnam iz Milana v Rim, kjer se bo zaključil 29. novembra. Pohod je organiziral poseben odbor, ki mu predseduje Danilo Dolci. Pobudo je začela skupina študentov, delavcev in kulturnikov, ki pripadajo različnim političnim skupinam, ki pa jih druži skupna vo- lja, da prispevajo k borbi za mir in svobodo v Vietnamu in k stvari miru na svetu. Udeleženci se bodo zbrali jutri zjutraj v središču Milana ter bodo odkorakali proti Pavii. Sli bodo skozi številna mesta v severni in srednji Italiji. Razglas organizacijskega odbora poudarja nadaljevanje idealov od- pora in izraža odločen odpor proti vojni. Iz Neaplja bo 19. novembra odpotovala v Rim druga kolona in se bo pridružila tisti, ki bo prihajala s severa, ob Ardeatinskih jamah, od koder bo 29. novembra krenil sprevod, ki bo zaključil manifestacijo za mir pred palačo Mon-tecitorio. prle pot politični rešitvi, in ki imajo edine možnost eventualno vsiliti tako rešitev Izraelu. Toda zdi se, da tega nočejo storiti ne danes in v predvideni prihodnosti. Iz tega izhaja, da ne ostaja več mnogo upanja na rešitev krize samo s politično akcijo. Ostane ena sama možnost, t.j. nepolitična rešitev. Ta pot ni zaprta Arabcem. Pet mesecev, ki je poteklo po junijski vojni, je omogočilo, da so se na tem področju uresničile številne stvari med Arabci v celoti in še posebej v vsaki arabski državi, zlasti v ZAR. Delegacija županov Beneške Slovenije v Kobaridu Heikal pravi dalje, da bi vsak poizkus ZDA, da ignorirajo Sovjet sko zvezo ali jo spravijo v zadrego ali pa jo pritirajo do obupa, lahko imel strahotne posledice. Vsak poizkus izmenjave Vietnam-Srednji vzhod s Sovjetsko zvezo bi bila navadna iluzija, ker Sovjetska zveza ne more zaustaviti revolucije vietnamskega ljudstva in ne more niti imeti prostih rok v arabski stvari. Heikal piše dalje, da hoče ameriško večino bolj sovražno stališče do Arabcev, vsiliti Arabcem brezpogojno vdajo, da bi se pripravila pot ameriški nadvladi in suverenosti na Srednjem vzhodu, zato da se omogoči predsedniku Johnsonu, da bi z večino židovskih glasov zmagal na predsedniških volitvah leta 1968. Heikal pravi zatem, da hočejo ZDA, naj bi se Arabci pogajali z Izraelom in sprejeli priključitev nekaterih področij svoje zemlje, da bi se odprl Sueški prekop izraelski plovbi in da bi se odložilo vprašanje beguncev, dokler se «ameriška ali izraelska dobrodelnost« ne bo odločila storiti nekaj zanje. Bivši ameriški tajnik za zaklad Robert Anderson se je v preteklih dneh dvakrat pogovarjal s predsednikom Naserjem, in sicer v torek in četrtek. Kakor piše «A1 Ahram«, je Anderson med prvim pogovorom obrazložil ameriško stališče, med drugim pa je Nase- obrazložil stališče ZAR na podlagi arabske konference v Kartumu. Anderson je iz Kaira odpotoval skozi Beirut v Teheran. Al Ahram« piše, da je Anderson «Johnsonov osebni odposlanec«, čeprav v Wa-shingtonu zatrjujejo, da je obiskal Kairo privatno. Izraelski zunanji minister Eškol je v Tel Avivu izjavil, da bi pet Johnsonovih točk, ki jih je objavil takoj po junijski vojni, lahko bilo podlaga za pogajanja. V zvezi s Huseinovim obiskom v raznih tujih prestolnicah je Eškol izjavil, da bi Husein, namesto da se sestaja z velikimi na svetu, storil bolje, če bi se neposredno sestal z izraelskimi voditelji. Husein, čigar letalo je moralo včeraj pristati v Washingtonu zaradi slabega vremena, je odpotoval že sinoči s helikopterjem v New York. V ponedeljek se bo vrnil v Washington, kjer bo ostal tri dni in se bo pogovarjal tudi z Johnsonom. KOBARID, 3. — Ob jutrišnjem državnem prazniku Italije je danes delegacija županov in drugih zastopnikov občinskih svetov Beneške Slovenije obiskala Kobarid, kjer je položila venec na kostnico padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni in na spomenik padlih borcev narodnoosvobodilne borbe. Delegacija, ki jo je vodil senator in župan Čedada Gu-glielmo Pelizzo, je najprej s polaganjem vencev pred spomenik padlih borcev izkazala čast padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi in zatem pa je obiskala na Antonovem griču kostnico, kjer je pokopanih okrog 7.000 italijanskih vojakov padlih v prvi svetovni vojni in položila vence. Polaganju vencev se je udeležil tudi italijanski konzul v Kopru dr. Mario Alessi in delegacija občinske skupščine iz Tolmina pod vodstvom predsednika Franca Skoka. Na slovesnem kosilu, ki so ga italijanski zastopniki priredili v hotelu Zvezda, je bilo poudarjeno prijateljstvo in duh sodelovanja, ki vlada vzdolž jugoslovansko - italijanske meje. Ob tej priložnosti so proučili tudi nekatera konkretna vprašanja na-daljnega sodelovanja med kraji občine Tolmin in sosednimi kraji Beneške Slovenije. Obsojen duhovnik ker je poveličeval vojno v Vietnamu LJUBLJANA, 3. — 29-letni katoliški duhovnik Ivan Petrič, zapos len v župniji Cerklje na Gorenjskem je bil danes od občinskega sodišča v Kranju obsojen na tri mesece zapora pogojno, ker je v govoru, ki ga je imel 11. julija letos pri pogrebu na pokopališču v vasi Trata, označil vojno v Vietnamu kot «borbo za pravično in sveto stvar«. Na današnji razpravi, na kateri je bilo zaslišanih nad 20 prič, je bilo Ivanu Petriču dokazano, da je po členu 311 kazenskega zakona zlorabljal vero in cerkev v politične cilje. Po banketu 38 mrtvih DŽAKARTA, 3. — Kar 38 oseb je umrlo, potem ko so na nekem banketu jedle riž. Banket je bil organiziran za neki krajevni praznik v zahodni pokrajini Jave. Uvedena je preiskava. PARIZ, 3. — Petdesetmilijonti Francoz, določen po žrebu med novorojenci 25. septembra je deklica Sybille Lemoine, ki se je rodila v Sequevillu, majhni vasici v Normandiji, približno 15 km od Le Havra. pismu na svojih pogledih, ki jih je izrazil v znanem govoru, bi namreč postalo za senatorje levega centra povsem nevzdržno, da ga v celoti podpro ravno v trenutku, ko se bo v senatu pričela razprava o deželah. Zato je zelo verjetno, da bo ponedeljkova seja zelo kratka in bo predsedujoči sejo prekinil, da omogoči vsem skupinam, da se dogovore o stališču na osnovi izjave Merzagore o ostavki. Demokristjanski vidni predstavnik Sullo je danes dokaj ostro obsodil Merzagoro, češ da je treba ločevati med visokim predstavnikom države in političnim človekom, ki ima vse pravice, da izrazi svoje mnenje. Vendar tega ne more narediti v svojstvu svoje visoke odgovornosti in je zato povsem korektno, da je podal ostavko. Tako glede dežel kot glede tega vprašanja Sullo zavrača obtožbe, da gre za podobna stališča med KD in KPI. Sullo pravi, da ni mogoče voditi samomorilske politike, da bi KD v vsakem primeru, ko se komunisti strinjajo z njo, spremenila svojo politiko, samo da jih ne bi imela blizu. Tudi glede primera Merzagore pravi, da ni mogoče zahtevati od demokristjanov in socialistov, da v tednu dni spremene svoje stališče, izključno samo zato, da bi polemizirali s komunisti. Glasilo PRI «Voce republicana« pa piše, da je ostavka Merzagore odprla nekatera ustavna vprašanja, saj je treba ugotoviti meje političnih intervencij najvišjih predstavnikov države. Ce predsednik daje politične izjave, je povsem logično, da naleti na politična pritr-jevanja in na kritike. List pravi, da je nevarnost, da se bo zadeva končala na absurden ((tipično italijanski način«, da bo predsednik dal ostavko in molčal, ali pa da i bo ostal predsednik in da ho še nadalje imel strankarska politična zborovanja. Med 4. in 9. novembrom bodo po vsej Italiji številni pokrajinski kongresi KD, na katerih bodo izvolili delegate 420.150 v KD vpisanih članov, ostale delegate pa je že imenoval vsedržavni svet, prisotni pa so tudi vsi izvoljeni poslanci. Priprave za kongres so se nekoliko zavlekle, saj so bili vsi vidnejši voditelji KD in med njimi predvsem skoro vsi poslanci prisiljeni ostati vse do torka v Rimu, kjer se je vodila dolgotrajna razprava o zakonu o volitvah v deželah. V zvezi s političnimi pripravami za kongres KD je minister za notranje zadeve Taviani govoril v Genovi na predkongresnem zborovanju in omenil priprave za sestavo tretje liste, ki se bo pridružila levici in listi večinske koalicije, ki ima sedaj v rokah odgovorna mesta v stranki V Firencah se je pričel četrti kongres radikalne stranke in se bo nadaljeval še jutri in pojutrišnjem. Kongresu predseduje Marco Pan-nella, ki je obžaloval, da se niso kot sogovorniki udeležili predstavniki socialistov in komunistov Na kongresu bi namreč morali imeti referate, vendar pa so komunisti sporočili, da menijo, da ni koristno, da govore na kongresu neke druge stranke, kar so radikali ocenili kot ((stališče partijskih aparatov levih strank« in da to stališče ne bo spremenilo naporov radikalov, da pride do enotnosti celotne levice. Občinski svet Firenc je po dolgotrajnih razpravah zaključil krizo in izvolil za župana demokristjana odv. Bausija v okviru sodelovanja strank levega centra. Podpredsednik vlade Nenni se bo v nedeljo, 5. novembra udeležil zaključnih svečanosti proslave prve stoletnice garibaldinske kampanje 1867. leta, ki so jih priredili v Mentabu in Monterotondu. Danes je prispela v Italijo delegacija KP Sovjetske zveze, ki jo vodi podpredsednik akademije znanosti SZ Sergej Uralov Delegacija bo v Italiji deset dni in bo prisostvovala številnim proslavam, ki jih bodo priredili ob petdeseti o-bletmci oktobrske revolucije. V Rim je prispela japonska delegacija, v kateri so predstavniki vseh največjih japonskih ladjedelnic in ki bo imela razgovore z združenjem italijanske iadjedelni-ške industrije. Japonci so predhodno že bili v Trstu, kjer so si ogledali naprave Italcantieri. Po podatkih ISTAT je dosegla trgovinska bilanca v prvih devetih mesecih 4.445 milijard lir uvoza in 3.938 milijard lir izvoza, tako da je znašal deficit 457 milijard lir, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta 229 milijard lir. V veliki dvorani centra za sindikalna preučevanja so danes v Rimu svečano proslavili spomin ob deseti obletnici smrti velikega sindikalnega voditelja Di Vittoria. V priložnostnem govoru je tajnik CGIL Montagnani govoril o izrednem pomenu dela Di Vittoria za italijansko sindikalno gibanje. Di Vittorio se je vedno boril proti vsakemu sektarizmu in je iskal enotnost vseh delavcev na osnovi avtonomije sindikata od strank, vlad in povsem naravno do delodajalcev. Pri tem pa m šlo za izolacijo sindikata od splošnih političnih vprašanj in zlasti gospodarskega napredka. Montagnani je zaključil, da je bil v teh desetih letih napravljen važen sindikalni napredek, saj so prešli od ločenih pogajanj na enotno akcijo, ki je že skoro sistematična in so pogoji za širše enotno sodelovanje vseh sindikatov. Mnogo korakov je bilo napravljenih na tej poti, vendar a rezultati še ne moremo biti zadovoljni. V sredo, 15. novembra se bodo pričeli v Rimu na sedežu UIL razgovori o sindikalni enotnosti med sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL. Nezadovoljni francoski kmetje povzročajo vladi mnogo preglavic Pravzaprav je vsak teden francoskega politično zelo razgibanega oktobra minil v znamenju kakega pomembnega, mogoče celo odločilnega dogodka ali dogajanja. Predsednik de Gaulle je po obdobju svojih velikih bolj ali manj uspelih zunanjepolitičnih akcij (obiska v Kanadi in na Poljskem) za nekaj časa prepustil notranjepolitično pobudo svojemu prvemu ministru Pompidouju. In leta je kronal prvo polovico meseca s sicer vsiljenim, toda kljub temu uspelim skupščinskim manevrom, za katerega mu je lahko general samo čestital. Premier je namreč z nekaj ne preveč obveznimi obljubami o plodnem sodelovanju in s potenciranjem nevarnosti pred levico, posebno pred komunistično partijo, razbil enotnost «sredine» (gre pravzaprav za nekakšno desnico v francoskem parlamentu), vsaj pri najpomembnejšem glasovanju zvabil večji del njenih poslancev v vladne vrste in si tako verjetno tudi za prihodnje zagotovil brez novih volitev kar prepričljivo večino. Naslednji teden je bil v znamenju priprav za Luksemburg. Na sestankih pri predsedniku republike, na ministrskih sejah in na posvetovanjih z nekaterimi političnimi voditelji so dokončno izbrali arzenal orožja, s katerim naj bi francoska diplomacija kljubovala britanski ofenzivi za vstop v EGS. Francija sicer ne bo uporabila veta, toda orožje, ki ga je pripravila, je dovolj učinkovito, da bo v Luksemburgu in Bruslju prisilila bodisi svoje partnerje iz trga šesterice, da za nekaj časa odlože določitev datuma za začetek razgovorov s predstavniki Otoka in še enkrat ((temeljito« prouče «ves problem«, bodisi pa Veliko Britanijo, da res na kolenih — se pravi: predvsem z degradacijo funta kot mednarodnega rezervnega denarja na skromno nacionalno valuto — dokaže svojo «dobro voljo«. Nato je seveda bila v središču pozornosti zunanja politika in tisto, kar se je dogajalo v Luksemburgu, toda po prvih jesenskih stavkah bodo o marsičem odločili tudi sestanki predstavnikov vlade in industrijcev s predstavniki sindikatov, ki niso nič kaj preveč zadovoljni z vladnimi gospodarskimi ukrepi. Vendar kljub vsem tem ((dogodkom tedna« velja, da je oktober v znamenju ((kmečkega vprašanja« in barikad iz traktorjev in prikolic, ki so dvakrat (2. in 12. oktobra) zaprle promet na nekaterih cestah Bretanije, jugozahodne in osrednje Francije. In od prvih dni oktobra skoraj da ga ni notranjepolitičnega ali zunanjepolitičnega dogajanja, ki ga ne bi tako ali drugače barvalo ali pa celo oblikovalo to kmečko vprašanje. Ko so številni francoski časniki označili tisto, kar se je v začetku oktobra dogajalo na francoskem podeželju, za «upor», pravzaprav niti niso pretiravali: kakih dvesto tisoč ljudi za barikadami, na protestnih zborovanjih, na demonstracijah, več sto ranjenih v spopadih s «silami reda« — kar dovolj tudi za besedo upor. Toda ni šlo za upor, prav tako kot ni tisto, kar se danes dogaja na francoskem podeželju, «problem», če naj velja pravilo, da mora biti pravilne zastavljen problem tudi rešljiv. če bi sodili po geslih, ki so Jih vzklikali razburjeni kmetovalci — »Nočemo crkniti! Najprej Bretanja, potem Quebec! Nočemo dveh Evrop, bogato in revno! Dovolj izkoriščanja! Hočemo nove cene!« — in po tistem, kar jim je pohitel obljubiti premier Pompidou — pre-udarnejše načrtovanje, morebiti višje cene za klavno živino, nekatere davčne olajšave, več selektivnih kreditov, pokojnine za stare ln šole za mlade — W rekli, da zadeva niti ni tako zapletena. Kmetje so postavili barikade, ker se jim zde sedanje cene prenizke, ker menijo, da jim EGS bolj škodi kot koristi, ker niso zadovoljni s kmetijsko politiko vlade. Vse to Je moč popraviti, rešiti. Da je tako, naj bi po svoje dokazovale tudi premierove obljube. Toda žal. nd tako. Da bi pojasnili tisto, kar se dogaja na podeželju, je eden izmed francoskih sociologov skoval izraz «prag modernizacije«, drugi govore o «drugi», «pravi» Industrijski revoluciji, «revolucljl dvajsetega stoletja«. Izrazi, ki so mogoče nekoliko posiljeni, se dopolnjujejo. V tem zadnjem desetletju naj bi francoska družba odločno stopila čez prag modernizacije v pravo industrijsko dobo, spremenila naj bi se v družbo množične potrošnje. Toda ta odločilni revolucionarni korak ni naredila družba kot celota, ampak samo nekateri njeni deli. In nekaj socialnih kategorij, med katerimi je seveda najštevilnejša kmečka, je nenadoma zaostala Ker pa je tempo razvoja na tej ((industrijski strani pragu modernizacije vse kaj drugačen kot na drugi strani, se razlike med tistimi socialnimi kategorijami, ki so že prestopile prag in tistimi, ki ga še niso, nenehno večajo, zaostali vse bolj zaostajajo, vse manj so udeleženi pri delitvi družbenega dohodka, vse bolj so Izkoriščani če se omejimo na kmetijstvo: Medtem ko so posamezne kategorije franooske družbe že začele prestopati prag modernizacije, je francosko kmetijstvo ostalo praktično tam, kjer je bilo in kakršno Je bilo: razdrobljeno, z nizko produktivnostjo, usmerjeno preteklo na drobno živinorejo (60 odstotkov kmečkih dohodkov). Danes, ko se Je večji del francoske družbe že znašel na tej strani praga modernizacije, je stanje samo še toliko slabše Ker ni dovolj velikih površin za racionalno uporabo mehanizacije, se je nakupovanje traktorjev in drugih kmetijskih strojev, se pravi poskus uje- ti korak s časom, končal precej porazno: produktivnost se ni bistveno povečala, francoski kmet pa je danes povprečno sedemkrat bolj zadolžen kot pred desetimi leti. Zaradi pomanjkanja predelovalne industrije in prave organizacije trga ter načrtovanja, hkrati pa zaradi vse večje zahtevnosti že industrializiranega dela družbe nekdanja kmetijska velesila danes pravzaprav več uvaža kot izvaža. In medtem ko domači trg osvajajo tuja zelenjava, sadje, meso, konserve, francoski kmet vsaj po ceni, ki bi mu omogočila dostojen zaslužek, več ne more najti kupca za svoje pridelke, meso in mlečne izdelke. Res je sicer, da Je letošnje leto nekaj izrednega, ujela sta se namreč ciklusa največjega prirastka goveje živine ln svinj, hkrati pa je zaradi suše ln pomanjkanja krme zelo veliko pred-časneka klanja, toda dejstvo Je, da je tudi v ((normalnih« letih kmetova lastna cena previsoka in da z njo skuša konkurirati na tržišču, ki je že zasičeno, žitorodne pokrajine, kjer je stopnjo koncentracije posesti in mehanizacije sorazmerno zelo visoka, so seveda izjeme, toda kaj, ko prinašajo žitarice francoskemu kmetijstvu samo 12 odstotkov dohodkov. čeprav se je v dobrih stotih letih zmanjšalo število Francozov, ki žive od zemlje za celih enajst milijonov ljudi, je danes zaposleno v francoskem kmetijstvu še vedno 17,6 odstotka aktivnega prebivalstva. Preveč glede na odstotek, s katerim je kmetijstvo udeleženo v nacionalnem bruto produktu, odločno preveč v primerjavi z drugimi industrijsko in kmetijsko visoko razvitimi državami (ZR Nemčija 10,8 odstotka aktivnega prebivalstva, ZDA 5,5 odst., Velika Britanija 3,1 odst.). In čeprav neizpodbitno drži, da bi lahko vlada z načrtnejšo kmetijsko politiko, z izobraževanjem mladih kmetovalcev, z resnično selektivnimi krediti In še s celo vrsto drugih ukrepov, ki jih ne bd narekovala demagogija in neposredni politični cilji, predvsem boj za glasove v volilnih obdobjih, že doslej storila marsikaj, da bi vsaj del francoskega kmetijstva ujel korak z večino francoske družbe, je pa hkrati prav tako neizpodbitno dejstvo, da takemu francoskemu kmetijstvu, kot je danes, se pravi v celoti, ni pomoči. Ograde in mejni kamni se morajo umakniti plantažam, domači, hlevi farmam, kmečka (vse bolj žalostna) idilika cementu sodobnih kombinatov. In predvsem, skoraj dve tretjini ljudi, ki sedaj žive od zemlje, si mora poiskati delo drugje. Vse to že dolgo ni nobena skrivnost, toda vse dokler resnično ni začelo prekipevati, si tega ne vlada ne opozicija nista upali povedati glasno. Zakaj človeško težko, politično pa nevarno je reči skoraj milijonu ljudi, da jih je čas dokončno prehitel, da njihovo delo ni več vredno toliko, da bi 'ahko dostojno živeli, da so, skratka, vsaj tam, kjer so, družbi odveč in celo v breme, šele sedaj, ko je na dlani, da se kljub še tako veliki pomoči države (letos 13,5 milijarde frankov) kmečko vprašanje vse bolj zaostruje in ko je očitno, da od EGS ni pričakovati nikakšne pomoči za francosko kmetijstvo kot celoto, ampak kvečjemu nasprotno, se pravi za njegov najnaprednejši del, se je vlada (vsaj načelno) odločila pogledati problemu v obraz ln kmetijski minister Edgar Faure je minuli teden, ko se je praznih rok vrni! Iz Luksemburga, kjer je od petih kolegov iz EGS skušal Izsilili višje cene vsaj za klavno živino, prvič javno priznal: «Tudi če nam bo uspelo do leta 1985 razseliti z dežele osemsto tisoč ljudi, se pravi skoraj polovico, nisem prepričan, da bomo lahko tistim, ki bodo ostali na zemlji, zagotovili take dohodke, kot jih imajo ljudje v mestih.« Vse to vedo ali pa vsaj čutijo tudi kmetje: povprečno vsakih deset minut «umre» ena francoska kmetija, na leto pa se odseli s kmetov od sto do stotrideset tisoč ljudi. Kmetijska Franclja umira sama, tiho. vse do nedavnega pozabljena. In prav to mogoče še najbolj razburja kmete. Zakaj v mesta se morajo seliti neorganizirano, brez prave strokovne izobrazbe, dobe lahko samo slabše plačano delo, spopasti se morajo s stanovanjsko stisko. In vidne ba- rikade, ki so jih postavili pred dnevi, naj bi opozorile predvsem na nevidne barikade, na tisti nevidni prag modernizacije, ki jih loči od večjega dela francoske družbe in katerega jim vsaj doslej ni nihče izdatneje pomagal prestopiti. Dravinjska doklada zvišana za 1 točko Indeks življenjskih stroškov za delavce in uradnike v industriji, trgovini in kmetijstvu se je zvišal za eno točko, to je od 149 na 150. Včeraj se je namreč sestala vsedržavna komisija za indeks življenjskih stroškov pri osrednjem statističnem uradu ter ugotovila, da se je indeks, ki služi za določanje draginjske doklade, v trimesečju avgust-oktober zvišal od 149 na 150.46 točke, to je zaokroženo na 150 točk. Na podlagi sporazuma o pregibni lestvici se je torej zvišala od 1. novembra draginjska doklada za omenjene stroke za 1 točko. Nova draginjska doklada bo veljala za razdobje november 1967 — januar 1968. .....imiiiiiiiiiiiiiiiiiTi ..............................................................................................................miiimiiiiiuhmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj nekaj po 13. uri se je nad Trstom sprostil silen naliv z bliskanjem in grmenjem, ki je v nekaj minutah povzročil zastoj v prometu zaradi poplavljenih ulic, predvsem seveda na Miramarskem drevoredu, pri občinskem stadionu in tudi v središču mesta. Avtomobilisti so lahko vozili le z največjo previdnostjo. Voda je poplavila tudi dirkalno stezo na Montebellu, zaradi česar so morali konjske dirke v programu za včeraj popoldne, prenesti na danes VEČ KOT TISOČ JIH JE NASEDLO Obsojeni «izumitelji» aparata za rast postave Med obsojenci je poleg dveh Nemcev neki Slovenec Turnšek SANREMO, 3. — Trije «čarovni-ki za postavo« — 55-letni Marius Linthout in njegov 65-letni brat Er-vvin iz Dusseldorfa ter 57-letni Franc Turnšek iz Jugoslavije — so bili danes popoldne obsojeni zaradi goljufije in nedovoljenega izvajanja zdravniškega poklica na dve leti ječe in vsak na 1,800.000 lir globe. Vsi trije pa so sedaj zunaj Italije. Obsojenci so bili izumili nekak aparat — prodajali so ga že več kot deset let — ki naj bi pomagal, da bi človek še zrasel in tako postal višje postave. V bistvu je šlo za nekakšno vrv, ki pa po strokovnem mnenju prof. Gallija z genovske univerze in po pričevanju številnih klientov ni prav nič koristila. Cena za aparat se je gibala med 10.000 in 18.000 lir. Branilci obtožencev so vložili priziv. Proces se je pričel že v soboto. Danes se je nadaljeval s pričanjem Turnškove uradnice Giovanne Vi-glietti. Tako kot Turnškova tajnica, ki je pričala v torek, je tudi Vigliet-tijeva potrdila, da je Turnšek pod grožnjo, da jih odpusti, prisilil vse svoje uslužbence, da so pristopile k družbi «Ogtops», ki je imela ekskluzivni patent stroja za rast postave. Sam pa ni maral se legalno predstaviti, čeprav si je pridržal vodstvo in dohodek prodaj. NESREČE NA CESTAH Strašna smrt šoferjev v vročem katranu Prevrnila se je avtocisterna s prikolico hnj!qe vv fjlpflnli&če * V ^ qlnhbn ^ blilttt'tbivr* Razstava ameriških knjig v Ljubljani (Trajala bo še do ponedeljku) Eden izmed teh, 23-letni Giovanni Maria Tamponi, se je zgrudil, bandit pa je pobegnil. Agentje so sicer streljali za pobeglim vendar brez uspeha. Ostale tri v avtomobilu so aretirali. Ranjenega agenta so odpeljali v bolnišnico, a je umrl že med prevozom. Obdukcija je pozneje pokazala, da je Nino Cherchi agenta Tampo-nija še dvakrat zabodel, preden ga je ustrelil. Vse tri osebe, ki so bile z morilcem v avtomobilu, so bile prijavljene sodišču zaradi sodelovanja pri umoru. •iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiHiiiiiii Richardson obtožen umora sedmih otrok TREVIGLIO (Bergamo), 3. — Av tocisterna s prikolico, natovorjena s tekočim katranom, se je prevrnila. Šoferska kabina je obtičala v Jarku, ki ga je zalil katran; ta pa se je hitro strdil. Šele po večurnem delu so gasilci spravili šoferja, 42-letnega Emilia Bossija, iz kabine in strnjenega katrana. Seveda je bil že davno mrtev. Drugi šofer Rino Villa je na drugi strani skočil iz kabine, misleč, da bo pristal na cesti, pa je padel v kanal, kjer se je medtem katran že ustavil. Villa je bil oviran pri vsakem svojem gibu in se ni mogel rešiti. Pomagali so mu šoferji tovornjakov in ga čez ARCADIA (Florida), 3. — Preiskovalno sodišče se je izreklo, da se James Richardson, nabiralec sadja, obdolži umora sedmih otrok. Otroci so pred nekaj dnevi umrli, potem ko so jedli neko jed, v kateri je bil strupen proizvod, ki se uporablja proti mrčesu Razsodišče (pet belcev in en črnec) je nadalje izjavilo, da so v umor zapletene tudi druge neznane osebe. Nadalje je sodišče odločilo, da ostane Richardsonova žena v zaporu pod obtožbo «nemarnosti do otrok«. Sedem Richardsonovih otrok v starosti od dveh do osem let je pretekli teden umrlo po kosilu, ki so ga pripravili starši. Pozneje je preiskava ugotovila, da so bili v jedi sledovi zelo hudega protipara-sitskega sredstva, ki ga uporabljajo v sadjarstvu. Šerif Frank Ciine je izrazil svoje CAGLlARt, 3 - Vso noč je ve- j prepričanje, da je Richardson dal liko število policijskih agentov in s^ruP v Je^ otroke prejšnjo sre-karabinjerjev preiskovalo teren na1 do, to se Pravl dan nato, ko je obeh straneh pokrajinske ceste v j skušal dobiti življenjsko zavarova-Bitti Orune, kjer je včeraj pozno bie.za °^rP^e' Richardson, je dejal trgala zaroko z njegovim 29-letnim sinom. Martinija je obsedla misel, da je razočaranje pri sinu povzročilo hudo duševno depresijo. Morilec je bil od avgusta vdovec; imel je tri sinove in eno hčer. Pred sodiščem so potem nastopili še zadnji klienti, ki so bili poklicani za priče. Preiskave pa so pokazale, da je bilo tistih, ki so si nabavili aparat, več kot tisoč. Po umoru policijskega agenta na Sardiniji Rop v banki (tokrat v Barceloni) BARCELONA, 3 — Tu so dopoldne Izropali neko banko v centru mesta. Delo so opravili po znani metodi: trije oboroženi in zakrinkani roparji so blagajnika prisilili, da je odprl blagajno, ter potem pobegnili z avtom, ki jih Je zunaj čakal. Odnesli so dva milijona pe-zet, kar je približno 21 lir. pol ure rešili iz groznega objema vročega katrana. V prvih popoldanskih urah so ga iz bolnišnice Caravaggio prepeljali v milansko bolnišnico na oddelek za plastično kirurgijo. Toda vsi napori zdravnikov niso pomagali in Villa je umrl zaradi hudih opeklin. LODI, 3. — Dve osebi sta se ubili, trinajst pa je bilo ranjenih pri trčenju med avtomobilom in avtobusom. Nesreča se je dogodila v prvih popoldanskih urah na pokrajinski cesti med Lodijem in Pandi-nom. V avtomobilu je bil 61-letni vozač in neka ženska, ki sta bila pri trčenju takoj mrtva, ter 15-letni deček, ki se sedaj v bolnišnici bori s smrtjo. Med dvanajstimi ranjenci iz avtobusa sta dve ženski zelo resno poškodovani. Kozmos 190 MOSKVA, 3. — V SZ so izstrelili umetni satelit «Kozmos 190», ki je opremljen z aparati p preučevanje vesolja. Z današnjim satelitom so v SZ izstrelili v desetih dneh sedem satelitov brez posadke. Še pred objavo te vesti so iz observatorija v Bochumu v Zahodni Nemčiji javili, da so sprejeli znake, ki so bili podobni znakom, ki jih oddajajo «Kozmosi». Tudi v centru za vesoljsko radijsko sprejemanje Torre Bert pri Turinu so danes ob 15.25 in ob 18.36 poslušali znake «Kozmosa 190». Lahko se je ugotovilo, da leti satelit v višini okrog 290 km. Po ka. rakteristikah znakov bi se zdelo, da bodo jutri ali pojutrišnjem sledile druge izstrelitve. PALERMO, 3. — Karabinjerji so prijavili 1'89 prebivalcev kraja Alia (občina s približno 7000 osebami) milijonov, zaradi nedovoljenega zidanja sta-j novanj. Pogled v knjižno produkcijo drugih narodov je vedno zanimiv. Slovenci nimamo knjižnih sejmov, kot jih poznajo po svetu in kot ga ima tudi Beograd. Zato so občasne razstave knjig drugih narodov še bolj zanimive. Posebno še, ker lahko trdimo, da smo Slovenci precej navezani na tujo knjigo. Ameriška knjiga pa je pri Slovencih sorazmeroma še malo znana in kake tradicije v tem pogledu še ni. Led je prebila prva razstava ameriške knjige v Ljubljani pred tremi leti. Popolnejši pogled v ameriško založniško dejavnost in sploh na ameriške knjige pa nam odkriva razstava ameriške knjige, ki je v dneh od 1. do 6. novembra odprta v Ljubljani. Če vemo, da je bilo v zadnjih letih že več razstav ameriške knjige po raznih krajih Jugoslavije, potem lahko rečemo, da Slovenci v tem pogledu nismo bili med prvimi, ki bi pobliže spoznali ameriško knjigo. S sedanjo razstavo, ki jo je v zvezi z ameriško ambasado organiziralo založniško podjetje Vuk Karadžič iz Beograda v prostorih Moderne galerije v Ljubljani, pa je storjen precejšen korak naprej. Pogled v ameriško knjižno produkcijo, ki daje na leto prek 30 tisoč novih naslovov na knjižni trg, je seveda na taki razstavi nujno nepopoln. Razstava nam prikazuje le drobec iz množine knjig. Na razstavi je razstavljenih le kakih 1100 knjig, vendar je to kulturna razstava, ki ni povezana z nobeno zalozbo nit* nima namena knjige prodajati. Zato so upoštevane izdaje najrazličnejših založb, pa tudi knjige vseh strok. Vsekakor je pomembno, da so predstavljene predvsem novejše, skorajda najnovejše izdaje Poudarek pa je vsekakor na tehniki in znanosti. S tega področja pa so razstavljena nekatera najnovejša dela. Med razstavljenim! knjigami je kakih 150 učbenikov, od teh polovica za srednje šole, polovica za univerze. Med leposlovnimi deli najdemo dela avtorjev, ki- jih naši bralci več kot dobro poznajo, pa tudi avtorjev, ki so slovenskim bralcem sploh neznani, so pa v svoji domovini znani in priznani. Pri tem je dan poseben poudarek Carlu Santburgu, pesniku in pisatelju, ki je letos umrl. Na razstavi, na kateri so knjige urejene po posameznih strokah, pa so sicer predstavljene biografije in zgodovinska dela, knjige za gospodinjstvo, mladinska literatura, poezija itd. Avtorji razstave so pri razstavi dali poudarek na dela, ki so še posebej privlačna (znanost, tehnika), pa tudi na dela, ki so iz novejšega časa bila dosegljiva, s tem, da so zastopane vse stroke od leposlovja do poljudne znanosti in mladinske literature. Tisti, ki so videli prvo razstavo ameriških knjig pred leti, bodo opazili veliko razliko. Predvsem to, da je bila sedanja razstava glede na izbor knjig skrbno pripravljena in da daje dober pre- popoldne neki 'iandit z rafalom iz brzostrelke ustrelil mladega agenta javne varnosti ter tako preprečil, da bi ga aretirali. Skoraj gotovo je, da je morilec Nino Cherchi, za katerega je razpisana nagrada ’0 milijonov lir Cherchi se je peijal z «850» skupaj z 28-letnim bratom Mariom, 38 letnim bratrancem Giuseppom Buffo in 26-letnim prijateljem Raimondom Pa-lo. Avto je privozil do nekega cestnega bloka, kjer so ga agentje u-stavili zaradi Kontrole Nino Cher- šerif, je imel namen vnovčiti zavarovalnino. Ciine je dostavil, da preiskuje zadevo tudi v zvezi z vestmi o smrti drugih Richardsonovih otrok. Richardson je namreč povedal, da je imel najmanj petnajst otrok, od katerih ie sedaj dvanajst mrtvih. Umor in samomor ANCONA, 3. Costantino Martini, 56 letni kmet, je danes ustrelil 22-letno Pino Bellucci in potem še chi je skočil iz avtomobila ter je sebe. To se je 2godilo blizu Osima, sprožil proti agentom več strelov. Kmet je dekle ustreli! ker je pre- MiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiHiiiiitiiiiiiijiimmiiMiinmiiimiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHii* Info rmaci je tu iristi« ne zveze Slovi ;nije GORIŠKA V Novi Gorici je povsod dovolj prostora. Prostor je v Ajdovščini, na Lokvah, v Tolminu in Bovcu. V Idriji je dovolj prostora v hotelu Nanos. Prostor je tudi v Domu Rudar na Vojskem ln pri zasebnikih v Cerknem. GORENJSKA V Bohinju so zaprti Mladinski dom, hotel Stane žagar in Skl hotel na Voglu. Drugi hoteli niso poslali poročil. V zasebnih sobah je še dovolj prostih postelj. Na Bledu sta odprta samo hotela Lovec in Jelovica; v obeh je dovolj prostih postelj. V Kranjski gori sta zaprta no. tela Erika in Slavec: v drugih hotelih ln pri zasebnikih je dovolj prostora. Dovolj prostora je v Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču je prostor v Erjavčevi koči. Tičar-jevem domu. Koči na Gozdu in Mihovem domu. Koča na Gozdu ln Mi. hov dom sta odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah in v zasebnih gostilnah V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, v Domu na Joštu, v domu na Krvavcu in pri zasebnikih v Naklem. Novi del doma na Krvavcu bo v soboto 4. novembra zaseden. V Preddvo- I ru in na Jezerskem Je dovolj pro-1 kah in pri zasebnikih v 2ireh je štora. Dom Kokrškega odreda na Kališču je odprt samo ob sobotah in nedeljah. V Škofji Loki je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskem domu na Lubniku in pri zasebnikih v Ratečah. V Poljanski In Selški dolini je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je zaseden samo Zvezni center za gradbene inštruktorje; v drugih hotelih in v zasebnih turističnih sobah Je dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici in v Domžalah. V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ln Izlakah je še prostor. Prostor Je tudi v vseh planinskih postojankah v Zasavju. V Litiji in okolici Je povsod še prostor Dovoij prostora Je na Vrhniki, v Logatcu, Rovtah in na Rakitni. V Cerknici in okolici Je povsod dovolj prostora. Prostor |e tudi v Rakovem Škocjanu in v Domu na Slivnici. Na Slivnico se je treba peljati Iz Grahovega, ker je cesta iz Cerknice zaprta. V turističnih domovih na Kureščku, Polževem in Travni gori je še prostor Prostor je v Kočevju, Dolu ob Kolpi, v Ribnici in Grosupljem. V Domu na Gorope- oovolj prostora. Gostinski oddelek SAP v Ljubljani sporoča, da je v hotelu Krpan v Dolenjem Logatcu odprt bife neprekinjeno 24 ur. V Porentovem domu v Kranjski gori in v Medijskih Toplicah sprejemajo rezervacije tudi že za silvestrovanje. Odprti imajo tudi dve gostilni in sicer gostilno Obrezija v izlanah in Krištof v Dolenjem Logatcu. Planinsko društvo Ljubljana, matica sporoča, da bosta dom v Kamniški Bistrici in Dom na Kom. ni zaprta 9. in 10. novembra. ŠTAJERSKA V vseh turističnih krajih na štajerskem je dovolj prostora. Med drugim je prostor v Celju, Velenju, Rogaški Slatini, Rimskih Toplicah in Dobrni. Dovolj prostora je v Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici, Gradu Štatenberg in Lenartu v Slovenskih goricah. V Mariboru je zaseden hotel Turist. Na Mariborskem Pohorju pa sta zaprta Poštarski dom in Mariborska koča. Kagerjev dom je zaseden. V drugih domovih ln v hotelu Bellevue je dovolj prostora. Prireditve: V nedeljo 5. novembra ob 16. uri v Šempetru v Savinjski dolini drugo srečanje ansamblov narodne in zabavne glasbe Iz spodnje Savinjske doline. Tovornjaki «OM» na mednarodnem avtomobilskem salonu v Turinu Na 49. mednarodnem salonu avtomobilov, ki je bil svečano odprt 1. t.m. ob prisotnosti predsednika republike Giuseppa Saragata, nastopa med drugimi velikimi podjetji tudi tovarna tovornjakov «OM». Tovarna «OM» je znana po vsem svetu zaradi proizvodnje lažjih tovornjakov, ki lahko prevažajo od 20 do 55 stotov tovora. Poleg že znanih tipov, kot so «eerbiatto», «lu-petto 25», «lupetto 30», «leoncino», «daino», «daino 45», «tigrotto» in «tigrotto 55», je tovarna izdelala letos tudi lahki tovornjak «orsetto» s 16,5 stota nosilnosti, ki so ga sedaj prvič razstavili na avtomobilskem salonu. Ta izredno pestra izbira je o_mo- Nov Up težkega tovornjaka OM/1511 občinstvu najrazličnejša vozila, ki I cilindrski s skupno močjo 185 KM . -- i ,i« .. . prj 2.600 obratih. Nosilnost znaša so primerna za najrazličnejše storitve. V paviljonih «OM» razstavljajo prekucnike, hladilnike, tovornjake z lestvami, vozila za prevoz pijač, furgone za posebne prevoze, cisterne za mleko žerjave, prenosne stroje, protipožarna sredstva, vozila za javno čistočo itd. Stroko-mjaki tovarne «OM» meni jo, da lahko nudijo v današnjih pogojih ne samo vozila, ki so prikladna za vse vrste prevozov temveč tudi specializirana vozila za vsakršno uporabo. Glede težjih tovornjakov pa je tovarna posvetila posebno pozornost predvsem težkemu vozilu «OM/150» s tremi medosnimi razdaljami (3.465, gočila razstavljavcem, da pokažejo | 4,065 in 4,715 metra). Motor je šest- 80 stotov, skupna teža vozila in tovora pa 140 stotov, čeprav bi se nosilnost lahko povečala še za 10 stotov, kar pa j redpisi v veljavi ne dovoljujejo. Tovornjak lahko vleče prikolico s 14 tonami Še eno novost predstavljajo težki tovornjaki «titano», ki jih odlikujejo večje zmogljivosti motorjev. Tovarna je izdelala dva tipa motor na vsrkavanje z 215 KM SAE ln motor s pospešeno močjo 305 KM. Vozila «titano» bodo dvoosna in triosna. Najtežje triosno vozilo bo tehtalo skupaj s tovorom 26 ton ter bo lahko vleklo prikolico s 57 tonami teže (tip na vsrkavanje), oziroma 108 tonami teže (tip s pospešeno močjo). gled ameriške knjižne produkcije-Opazili bodo tudi poudarek na delih znanstvene in tehnične literature, med katero so zastopana naj-novejša dela. Prav tako obiskovalci razstave opazijo precejšnjo skrb Američanov za zunanjo P°" dobo knjige, kar pravzaprav Pre~ seneča. ... Sedanja razstava amens®" knjig zbuja željo, da bi ameriške knjigo pobliže spoznali še na j**" ki razstavi, ki bi bila specialk' rana, pa naj bo to za leposlovje ali pa za znanost in tehniko. Sl. Ro- Nagrajena Tržačana VIDEM, 3. — Zaključil se le 13. festival amaterskega Treh Benečij. Prikazanih fe 35 filmov, vendar ((Zlatega Ref' kula», največje nagrade priredit• ve, niso podelili. Eno izmed M' grad pa je prejel Gianni Poggijjf tržaškega filmskega kluba DIC. Srebrno medaljo je nadir Ije prejel Tržačan Sergio Rev masso za neki dokumentarni Tudi v Rimu Goldoni za otvoritev sezone RIM, 3. — Rimsko stalno rf* dališče bo pričelo svojo letošnj" sezono 14. novembra z Goldonile' vo «Kavarnico». Delo je postav na oder Giuseppe Patrom glavni igralci pa so Mariano gillo, Biče Valori, Paolo Panelu-Piero Sammataro, Duilio Del te, Isabella Guidotti in Maria G& zia Francia. V Rimu tega d®*® niso igrali že okrog 30 let. Škofič pripravlja razporoko DUNAJ, 3. — Milko Škofič j* začel — tako piše «Wiener chenausgabe» — postopek za vezo zakona z Gino Lollobrigid0-Ko bo dobil razvezo, se bo Mfj' ko poročil s koroško pevko oj von Aichbichler. če se bo Skolf poročil, potem bo tudi Lollob~ gida — tako upa — od vrhov ga cerkvenega sodišča dobila VV* vezo. V tem primeru, piše davit' ski list, je že pripravljen drw' mož: Gianni Bulgari iz dinast,i znanih draguljarjev. Za Rembrandtove jedkanice 206 milijonov lir NEW YORK, 3. — Zbirka Jj* Rembrandtovih jedkanic je na dražbi prodana za 330.520 larjev (čez 206 milijonov j®') Za eno samo jedkanico vnajhV ga formata je neki kupec 45.000 dolarjev (čez 28 rnilijov°. lir). Zbirko je doslej imel enUjv filatelistični trgovec Gordon ■ j well-Usticke. Dražba je bila «Park Bernet Galleries«. Idrijske « K a p 1 j e » Tudi št. 7-8 idrijskih Kape’* ij» ** dal« pas* kulturo in obča vprašanja od vsakega konformizma. u dobršen del njene vsebine ka*«' da Ji gre v prvi vrsti za vpr*®7 nje Primorske na obeh stran« meje, je vendar marsikateri P*’_ spevek izven kakršnekoli kraj«. ne omejitve. Revija pa hoče ° tudi precej kritična in bi na n katere trditve ali mnenja la dobiti stvaren odgovor, vvtf če kje ne mislijo, da se s t*1^ ml ((provincialnimi« mnenji treba ukvarjati. V tej številki imajo svoje P®* ml Dane Zajc, Jolka Milič, p; rinka Grmek, Aleksi j Pregare, raznimi drugimi prispevki P8 delujejo Jože Felc, France Srečko Logar, Boris Pahor, *„ maž Pavšič, Silvij Božič (# > tudi Izdelal naslovno stran), v y ko Cuderman. Nekaj prispevk' Je nepodpisanih. , Nekateri od člankov nas nvV majo pobliže, npr. «NarodnoosV bodilni boj na Primorskem se • začel že leta 1918», ki ga je 'L pisal Srečko Logar. Na koP svojega članka pravi avtor: “'.L) dar po tridesetih letih še ved*£ nimamo prave slike o tem ta"u.’ ki Je bil po svoje prav tako J naški kakor NOB. V zgodo'P skih učbenikih ta doba ni oPj®7 na. Verjetno je vmes nemarn8".' nerazumevanje ln neodločnostjo ših zgodovinarjev. Nekoliko kr de pa nosijo tudi tisti, ki so , le septembra 1943 preoblekli sr8 ce ln se danes bojijo, da bi ^ hova slava nekoliko obledel*. s. bi kaj več pisali o tem ob® Ju .. Virov za to zgodovto0 j sicer dovolj, mislim pa, d* ,j zgodovinarji nekoliko bojijo pravo oceno teh bojev ln JU> P p vllno ovrednotiti, ker obst»n še nekatere načelne nejasn^L To obdobje torej čaka m In vplivnega zgodovinarja, ki , stvari postavil na pravo meSLl’ Prispevek Borisa Pahorja >' P°'°žaj v Taškentu je po-ip tako revolucionarno napet, da t, septembra Kerenski poslal iz . usije več kozaških enot v Ta. , ent. Hotel je zatreti ljudsko gi-Klicc,6’ ^ se Je širilo z veliko na- Že takrat smo slišali o delavskih . Vojaških odposlancih, o sovjetih, Jisevikih. Reakcionarjem so bili ., v peti. Zgodaj zjutraj 25. ok-sl, ® Po takratnem koledarju je «Pma oficirjev in kadetov razo-okl 8 -2' P°*k v mestu. Z dvema d .^Pejma avtomobiloma so se na-,ja 'I1. še v vojašnice 4. in 5. polka, j , .JU razorožili. Na poti mimo D-^Ptčarske naselbine so bili na-Uiini' ..Železničarji so z granata-jakjUničili oklepne avtomobile. Vo-Pa so se uprli in posegli v tali in kadeti so se tno- sedl’ Urna*cn'ti- Železničarji so za-vSo l. Slavno železniško postajo in veznico podredih svojemu so-Lpu- Kozaki, ki jih je bil poslal Cjrj.enski, so ostali nevtralni. Ofi-w';,.kadeti, sploh vsi beli, so se kroj5*1 v taškentsko trdnjavo. 0-Obroč^e se ie vedno bolj zoževal biiJ i Po sedmih dneh bojev je °bla V’dnjava z.avzeta in razglašena Sovi * delavcev in kmetov, to je škent aa eblast. Tako je v Ta-lucijg zmaSa'a boljševiška revo- Letu rat sem Prvič slišal imena ludi..Marx in Engels. Videl sem betu Hjiltove slike, ki so jih nosili Vqi'J.n!,tranti na Pogrebu žrtev re-iji6st 1Je’ pokopanih na posebnem SemU v bratski gomili. Pogreba grn ae udeležil. Zbrale so se o-^ množice. skoif00. se je utrjevanje delav-v0,u^°čke oblasti. Levi social-re-ševjiLUnarji so se pridružili bolj-►j . ki partiji. Bili so ustanovljeni soka r r>či delov f.lnd'kati, v katerih smo has j 1 budi mi, vojni ujetniki, Picah ,de*al° v tovarnah in delav-terjL ' Imeli smo sestanke, na ka-delavSrn° govorili o tem, kako naj Tai^' . upravl jajo podjetja. Preoh° Je kmalu minilo leto dni od 0iSm“rata- Mi, vojni ujetniki, se strijQ mogli vrniti domov v Av-ihiper-,11? Nemčijo, čeprav je bila Medte'a lsbčna vojna končana. Vi>ela m. ?e je namreč v Rusiji fala državljauska vojna. Gene-Kolčak 'n‘kin in Judenič, admiral jipj a m pozneje Vrangel, v Ukra-°bor05 Petjura, so organizirali ol)lase ne Pohode proti sovjetski >«• _ ,Azije železniška proga iz sred- y v Rusijo je bila zdaj ie včaa.rdečih zdaj belih. Promet ie (jjuSm docela zastal. Tako nam °slati odrezana in smo morali ša$ V Taškentu. Vedno več se Vedtio Zai)()slovalo pri podjetjih, z večj0 vnemo smo se pridru- ževali novemu gibanju. Nekateri vojni ujetniki, med njimi nemški socialdemokrati, so nas sicer svarili, češ da ni naša stvar vmešavati se v ruske zadeve: pri tem so se sklicevali na drugo internacionalo; ko pridemo domov, se bomo tam zavzeli za lastno usodo. Vendar se je večina polagoma ak-tivizirala in posegala v družbeno življenje. Jeseni leta 1918 je bila ustanovljena taškentska komunistična organizacija inozemskih delavcev in kmetov. V začetku smo bili vsi skupaj, Nemci, Madžari, Čehi in Jugoslovani. Na shodih in sestankih se je govorilo v raznih jezikih in vsak govor so takoj prevajali v druge jezike. Ker je to včasih zavlačevalo sestanke in otežkočalo politično delo, je pozneje vsaka narodnost organizirala svojo sekcijo. Naša sekcija se je imenovala jugoslovanska. V sekciji smo se seznanili z osnovnimi načeli revolucije in z značajem razrednega boja proletariata. Nekajkrat smo obiskali Malo biblioteko, imenovano po znani revolucionarki Kolonta-jevi. V sekciji sem se seznanil s Slovenci, ki so bili zelo aktivni, kakor na primer s Franjom Novakom, Janezom Koširjem in Borisom Kalinom. Imeli smo svoj časopis, ki je izhajal v slovenščini in hrvaščini. Ne vem pa več, ali je bil tednik ali mesečnik. (To je štirinajstdnevnik s troedinim naslovom «Crveni barjak — Rudeči prapor — Crvena zastavam, glasilo turkestanskega pokrajinskega biroja jugoslovanskih sekcij KP Rusije. Izhajal je l. 1920 v Taškentu. - Uredn. F. K.). Kmalu je tudi za nas prišel čas preizkušnje. Potuhnjena taškentska kontrarevolucija je pripravila puč. Odredi pod vodstvom nekega Osi-pova so zasedli važne postojanke v mestu in zverinsko umorili predsednika izvršnega odbora sovjetov Vojtinceva in tajnika rdečih sindikatov Kačurineia. Bila je nedelja, 19. januarja 1919. člani komunističnih sekcij inozemskih delavcev in kmetov smo se zbrali v domu svobode, ki je bil pozneje preimenovan v dom sovjetov, da bi na sestanku razpravljali o tem, ali naj ostanemo nevtralni ali se pridružimo z orožjem v roki ruskim delavcem proti kontrarevoluciji. Na sestanku smo bili sami, nobenega zastopnika krajevnih oblasti ni bilo, saj niso utegnili priti. Tovariš Kokotovič, delavec iz Hrvaške, eden najagilnejših članov partije, je govoril hrvaški in predlagal resolucijo, v kateri je bilo rečeno, da ne glede na deželo, kamor nas je zanesla usoda, smatramo kot internacionalisti za svo- Naveza je naporna, vendar daje velika zadoščenja. Toda planinci, katerih govori sosedni članek, sc niso vzpenjali tako, niti niso imeli tako lepega vremena jo sveto dolžnost, braniti oblast delavcev in kmetov. Resolucija je bila takoj prevedena v druge jezike in sprejeta z večino glasov. Takoj po sestanku smo dobili orožje in se napotili na postojanke. Po dveh dnevih boja je bila kontrarevolucija zadušena. (Dogodke potrjujejo podatki Velike sovjetske enciklopedije (zv. 44, str. 42). Pro-tirevolucionarji so pobili 14 komisarjev. Uredn. F. K.), če se ne motim, je v bojih proti belim sodelovalo osem Slovencev. Jaz sem bil skupaj z Nikolo Kovjaničem, ki je bil doma iz Like. Govorili so, da so imeli Angleži prste vmes in podpirali Osipova. Tako smo tudi mi, jugoslovanski komunisti, v oddaljenem Taškentu prispevali k utrditvi sovjetske oblasti. Potem smo se udeleževali «su-botnikov* in «voskresnikov», to je udarniškega dela. Spominjam se tudi 50-letnice pariške komune. K nam v Taškent je prišel Frunze, znameniti rdeči general. Proslava je bila 21. marca 1821. Še istega dne sem se napotil proti domu v Jugoslavijo, v Križe pri Tržiču. Kmečki glas pripravlja že četrto knjižico «Kmetijski priročnik». Prav tako kot v ostalih treh priročnikih, bodo v tem popolnoma novi nasveti ali pa bodo dopolnjevali prejšnje. V «Kmetijskem priročniku 1968» bo poudarek na gozdarstvu, na blagovnem prometu in obrti. Seveda pa bo tako kot vsako leto pioleg navedenega v knjižici še za vsakega po nekaj. V koledarju, ki mu je odmerjeno manj prostora kot prejšnja leta, so točno opisane lunine mene. V «Kmetijskem priročniku 1968» je ing. Čajko pojasnil zakon o gozdovih in kakšne so pravice in dolžnosti lastnikov gozdov. V posebnem poglavju so opisani gozdni sortimenti s tabelami in merami, kako je s spravilom lesa, kako obvarujemo les pred kvarjenjem itd. Sestavek je napisal inž. Ciril Remic. Isti avtor je tudi natančno opisal sestavne dele motornih žag in kako z žago ravnamo, da bo čim dlje uporabna. škodljiv mrčes v gozdu je opisal inž. Saša Bleiiveis. Zraven so seveda tudi navodila, kako te škodljivce zatiramo. O karantenskih boleznih na gozdnem drevju je pisala biologinja Stana Hočevar. Navaja najbolj nevarne bolezni na iglavcih in listavcih. Pri vseh boleznih je navedeno, kako jih spoznamo in kako jim preprečimo širjenje. O odkazovanju drevja za sečnjo, kar bo zlasti zanimivo za naše dvolastnike, je pisal inž. Franjo Jurhar in navedel kakšni so po- ......................................................................mm................. DVE GENERACIJI VSAJ ENKRAT NA SKUPNI POTI V dežju, prvem snegu in megli po pobočjih Mulegu Trigluvu Vse stare izkušnje ti včasih odpovedo in tedaj je potrebna pomoč Jesensko vzdušje ob ligurski obali (Foto M. Magajna) PRIPOROČLJIVO PREDVSEM ZA METE Novi «Kmetijski priročnik» Rjava mlaka, ali 3. triglavsko I kot 2.300 m visoko nad morsko 7orn T rtu cnalni t/roni tor tflaHinn jezero. Ležim na spalni vreči ter pomolim glavo skozi odprtino v platnu pri vhodu v šotor. Pred mano se dviga Kanjavec, ki je ves zavit v megle. Dežuje. Visoko nad nami se čuje bučanje vetrov, ki se valijo od juga ter butajo ob ostre grebene Lepe Špice, Kanjavca, Zelnarice in drugih vrhov, ki obkrožajo to čudovito dolino Triglavskih jezer. Tik ob meni ležita in spita Primož Možina in Jožko Morelj. V šotoru je toplo, zunaj pa je temperatura padla pod ničlo. Tako se je začelo za nas pravo prečkanje triglavskega pogorja, od Komne do Triglavskega doma na Kredarici, v jesensko zimskih razmerah. V petek zvečer smo odšli iz planinske koče pri Savici ter se povzpeli na Komno. Upali smo, da bo tovorna žičnica obratovala, toda želja se nam ni izpolnila, ker je praktično vse osebje Doma na Komni na dopustu. Ni kazalo drugega kot, da oprtamo težke nahrbnike (do 20 kg teže) ter se lotimo utrudljive poti. Po treh urah smo dosegli dom in potem šli takoj spat. Zjutraj smo se odpravili na pot proti Dolini sedmerih jezer. Pri koči smo srečali zadnjega turista in potem nadaljevali pot. Utaborili smo se pod Kanjavcem. Ugibali smo, kakšno bo vreme. Že ves dan so se valili čez bohinjsko tolminske gore težki oblaki, ki pa niso nikoli presegli meje tretjine nebesnega svoda. Zaspali smo, a opolnoči se je vreme obrnilo odločno na slabše. Začelo je rahlo deževati. Vso noč do jutra je rosilo a ob osmih je začela padati sodra, ki se je pol ure pozneje spremenila v sneg. Prišel je čas, da se odpravimo na pot čez Hribarice, proti Doliču in potem proti Planiki. Vsi naši planinci dobro poznajo te poti, saj so jih prehodili neštetokrat ter bi bilo zato njih opisovanje odvečno. Mislim pa, da je le koristno, če opozorimo na nekatere značilnosti te ture, ki se je sprevrgla iz nameravanega jesenskega izleta z vzponom na vrh Triglava v pravo zimsko turo, ki je zahtevala od posameznika hude telesne napore. Največ seveda od mene, ki sem že v letih in ki nisem bil kos koraku dveh mladcev, polnih življenja, ki sta se zagrizla v grušč pod Kanjavcem ter rinila naprej v snežnem me-težu, kot da bi hodila po tržaških ulicah. Tako se je meni izpolnila želja, da vsaj enkrat v življenju doživim res uspešno zimsko turo v zimskih razmerah. Za to gre zahvala prav Primožu in Jožkotu, ki sta me s svojo mladeniško silo in razigranostjo privlačila kot magnet ter me gnala naprej do visokogorske planote Hribaric, več .....M......II....im....II..i...II...Mimo........1........'""""""H.........""""""'"H"................. •'^delN (od 213 do 2U'4 ) NaP°r' jo, se lotevajte z vso odločnost ^sto Slcer ne bo šlo. Ljubosumni ,(od 21.4 do 20.5.) Preglejte bite vd. 0 in '.udi naloge. Prisluh-ec srcu kot razumu. !e|iki n KA (od 21.5 do 22.6.) Pre-^°vati *tP°^ ^ vam zna*' sedaJ ško-boste v stik z znanci. Bajte (od 23 6. do 22.7.) Ne pola-Jdgo^^-nrnosti na podtikanja ne-dnj rmh. Več odločnosti v dru piaVh-(od 23 7- do 22.8.) Neka na 01 vam znala precej škodo- vati. Pazite, Kako se obnašate v družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše ambicije so prevelike. Ne boste zmogli vsega. Več dobre volje in družba bo spet vaša. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Med predstojniki in podrejenimi bo zavladala napetost. Družini posve tite to, kar ji gre. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobre volje bo sicer veliko, vendar to ne bo zadosti. Ne zapirajte se vase. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spremembe v finančnih razmerah. Več ravnotežja v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite bolj diskretni, da tekmec ne zve za vaše načrte. Nerazpoloženi ^VODNAR (od 21.1. d) 19.2.) Od lični uspehi pri delu, ki ni veliko obetalo. Privoščite si malo počitka. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Posvetite več pozornosti tistim nalogam, ki ste jih prevzeli proti volji. Razvedrite se. gladino. Ko jih gledaš poleti, so Hribarice razklan svet z vdrtinami in globeli, ki liči na las razdejanju, ki vlada na Luni. Pozimi pa kraljujejo tod sneg, viharji in megla. Da, megla. Prav ta nas je sprejela, ko smo prisopihali na rob planote. Hoja po megli po Hribaricah je kar se da najbolj nevšečnega in tudi nevarnega. Že takoj v začetku sem začel omahovati: ali naj gremo naprej, ali pa naj se vrnemo v Dolino triglavskih jezer. Mladca pa nista hotela odnehati. Nekaj časa smo še kar hitro hodili, potem pa se je vse zataknilo. Markacije so popolnoma izginile pod snežno odejo, ki je prekrila skale. Le z visoke čeri je še molel v zrak drog s smerno puščico, ki služi smučarjem pri turnem smučanju. Kam naprej? Tu se je pokazala razlika pri pojmovanju najboljše metode za iskanje smeri. Jaz sem trmasto rinil v levo, ker sem bil prepričan, da se tam odpira sedlo, ki pelje proti Doliču. Jožko in Primož pa sta bila pristaša analitične metode: vztrajno sta drgnila s cepinoma sneg z zasneženih skal ter nenehno iskala markacije. Več sta jih našla ter s pomočjo smerne puščice ugotovila splošno smer, po kateri bi morali nadaljevati pot. Pri vsem tem jaz nisem imel nobene zasluge ter sem postajal vedno bolj črnogled : eh, dragi moj — sem si mislil — star postajaš in kmalu bodo gore za tebe le svetel spomin. Toda kmalu sem se vsaj nekoliko revan-žiral: megla se je rahlo dvignila in pred nami se je dvignil značilni vrh, s katerim se konča greben, ki se vleče od Mišelj vrha v Velski dolini. Dobro sem ga poznal, saj se mi je globoko vtisnil v spomin že pred 15 leti, ko sva tod hodila z ženo. Tudi takrat je bila megla in na sedlu se je žena skoraj prestrašila, ko je zagledala Velsko dolino, ki je tonila v megli globoko pod nama. Ti prizori so nepozabni. Veselo sem vzkliknil: «Sedlo je tam!» Po dobrih 15 minutah smo prišli do table z napisom: Triglavski narodni park. Tu je vhod v park iz smeri Doliča. Spustili smo se po strmini in kmalu nato smo bili na križišču steza, ki peljejo na Dolič, na Planiko ter na Velo polje. Premraženi in delno premočeni smo si želeli samo toplega zavetišča, toda kaj ko so vse koče zaprte. Zato je obveljal predlog, da nadaljujemo pot proti Planiki, potem Kredarici, kjer bi se pri meteorologih ogreli, posušili in okrepčali. Pot proti Planiki se je vlekla v nedogled ob krasni Velski dolini, kjer je še gospodarilo kislo jesensko deževno vreme. Pri nas pa sneg in veter. Planika: kratek odmor in potem naprej po poti ob jugovzhodnem skalnatem pobočju Malega Triglava. Tu nam je «sivi očak* pokazal svoje zobe. Pot je sicer zavarovana, toda na več mestih so bile jeklene vrvi potrgane. Vsak korak je bil tvegan: če bi zdrsnil, bi zgrmel v prepad. Toda tudi to je bilo hitro mimo. Mladca sta bila še vedno dobro razpoložena, polna smeha, petja in šal. Pod Domom na Kredarici pa sem jo jaz pošteno polomil. Moral bi se bil zavedati, da je bil naklep, da pridemo do koče po di- i rektni stezi ob pobočju Malega Triglava v tistih razmerah popolnoma brezmiseln in celo tvegan. Svetovati bi moral, da se spustimo na dno globeli ter gremo po normalni poti, ki prihaja od Vodnikove koče. Ne, jaz sem rinil v skalovje, kjer nas je zajela tema. Kam sedaj? Jožko in Primož sta kričala na ves glas, da bi pritegnila pozornost meteorologov, toda zaman. Začel sem resno misliti, da bi s* spustili na Konjsko sedlo (kamor bi ponoči prav gotovo ne prišli, kar smo ugotovili naslednji dan). Vedno bolj se je vsiljevalo prepričanje, da bomo morali postaviti šotor na prostem ter se sprijazniti z mislijo, da se bomo spravili bolj ali manj mokri v spalne vreče. Tu pa se je izkazal Primož. Vsem nam je prišlo prav njegovo, čeprav površno znanje Morsejeve abecede (rekel je, da pozna samo še pet črk), ki si ga je pridobil pri tabornikih. Na srečo je prižgal žepno svetilko, prav v trenutku, ko je e-den izmed meteorologov pregledoval vremenoslovske aparate. Ta je opazil luč. prižgal svojo ter zavpil, naj gremo na desno. Primož pa se ni vdal ter štirikrat ali petkrat oddal znak SOS Odgovor je bil jasen: «Pridemo takoj!* To je bil prizor, ko sta se reševalca spuščala po skalovju pod domom. V desetih minutah sta bila blizu nas, toda pot je bila neprehodna. Srečali smo se šele na dnu globeli. Pol ure pozneje smo bili v majhni kuhinji prijaz- nih meteorologov (katerima se s tega mesta tudi zahvaljujem za nesebično pomoč). Prostor je bil natlačen. Poleg dveh meteorologov je bil tam tudi neki njun prijatelj, dva Zagrebčana (ki sta isti dan preplezala severno steno in mi trije. Eden od Zagrebčanov se je bil ponesrečil pri izstopu iz stene. Zdrsnil je bil. Prijatelj ga je varoval, toda pri padcu je dobil izpah na levi ključnici. Naslednji dan so prišli reševalci iz Vrat ter ga odpeljali v dolino. Noč je minila. Povsod megla! Na vzpon na Triglav ni bilo niti misliti. Zato nazaj v dolino. Toda težave še niso bile mimo. še enkrat smo v megli zašli (rinili smo proti Planiki). No, potem pa smo le prišli do zavarovane poti. Pa tudi tu potrgane vrvi. Previdno smo se spuščali po grebenu. Srečno smo prišli do zadnje vrvi. Morda pa se bomo le izvlekli iz te kaše. Ne, ni šlo tako enostavno. Ko je Jožko, ki je šel naprej, zgrabil za zadnji klin, mu je ta skupaj z vrvjo ostal v roki. Ohranil je ravnotežje ter zasadil v luknjo svoj cepin. Spet je bil na vrsti Primož, ki je imel priliko, da še enkrat pokaže znanje, ki ga je pridobil na plezalnem tečaju: navezal naju je na vrv ter naju varoval pri spustu. Nato pa se je še sam spustil z navezo na dvojno vrv. Oddahnili smo se. Čakala nas je samo še dolga pot v dolino preko strmin nad Vojami in potem hoja v temi proti Stari Fužini. VLADIMIR KENDA SOBOTA, 4. NOVEMBRA 1967 stopki pri prodiranju drevja. Isti avtor je tudi opisal, kako preprečimo požare. V «Kmetijskem priročniku 1968» je inž. Tat jam Prodnik opisala, kako spoznamo dobro seme. V tem sestavku je mvedla, kaj mora pisati na listku ptoleg semena, katerega kupujemo. Nadalje je navedla, kako na splošno ločimo pri raznih vrstah dobro seme od slabega. Ta prispevek bo marsikomu pomagal, da ne bo pmmotoma kupil slabo kaljivo seme. O sredstvih za varstvo rastlin je inž. Martin Mis sestavil pregledno tabelo, kjer je po skupinah razporedil sredstva za zimsko in poletno škropljenje, sredstva proti boleznim, proti žuželkam itd. Nadalje je v tabeli mveden odstotek upmrabe, kaj sredstvo uničuje, če je strupeno za človeka in žival, koliko dni so rastline strupene in koliko let je sredstvo u-pmrabno. Seveda va si bomo to prej v «Kmetijskem priročniku 1966» ogledali žuželke in bolezni na rastlinah. Posebnost «Kmetijskega priročnika 1968» so tudi gnojilni odmerki. Dr. Mirko Leskošek je sestavil tabelo z gnojilnimi odmerki za pesamezne rastline. Zraven je navedeno, koliko in kdaj in kako globoko gnojimo. Poleg tega pa je opisano kako pri pravimo vzorec za kemično analizo tal in kako izračunamo gospodarnost gnojenja. Za živinorejce bo prisebno zanimiv sestavek «Preprosti krmni obroki», ki pa je napisal inž. Janez Verbič. Oprisani so različni primeri krmnih obrokov za zimska krmljenje, pioletno in za prehodno obdobje. Sestavljal jih je na osnovi domače in deloma kupljene krme. Poseben sestavek, ki ga je napisal inž. Stanko Renčelj pa opisuje, kakšna naj bo pravilna reja telic. O pripravi pridelkov za trg je piisal inž. France Cegnar. V svojem sestavku navaja oblike zabojčkov in zavitkov, ki s svojo prikupno obliko povečajo ceno pridelkom. Nadalje navaja, kako zložimo in uredimo pridelke, da bodo vabljivejši za kupce. «čuvanje kmetijskih pridelkov», avtor inž. Dare Bernot, opisuje, kaj vse vpliva na zmanjšanje vrednosti sadja in zelenjave. Nato pa navaja za posamezne vrste, kako jih shranjujemo. «Kaj ukrenemo, da dosežemo boljšo prodajo pridel-kov». Sestavek je napiisala ekonomistka Silva Brguljan in navedla kakšne so oblike prodaje pridelkov in na kaj naj pridelovalec pazi, ko sklepia pogodbe. r Neka j o predpisih, ki bi jih kmetje morali pioznati*. Ta sestavek je napiisal naš pravni sodelavec dr. Emil Čeferin. Opisal je, kakšni so predpisi temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. Nadalje oprisuje, kako je s pnljskimi služnostmi in zasilnimi potmi, kako pridobimo pravico služnosti, kakšne obveznosti ima lastnik služnosti, kako je, če služnostna pravica ni vpiisana v zemljiški knjigi, kako je, če kdo 20 let vozi po tujem zemljišču itd. Nadalje opisuje, kako je z zasilni-1 mi pntmi, gozdnimi pmtmi in z od-! škodnim za te poti itd. Potem opisuje, kaj moramo storiti, da se služnost ukine itd. V sestavku navaja tudi vprašanje zakupa in prodaje kmetijskih zemljišč in kako je z arondacijo kmetijskih zemljišč. V prisebnem poglavju avtor po jasnjuje jug. zakon o dedovanju, kdaj je oporoka veljavna, kakšne opioroke poznamo, kako je z ustno oporoko .kdo so nujni dediči, ko ko je. če je svojec umrl brez oporoke itd. «Zajedavce — zajedavske bolezni pri prašičih» je opnsal dr. Janez Brglez. Seveda je pri vsakem za jedavcu navedeno, kako ga uniči mn in žival ozdravimo. «Kmetijski priročnik 1968» pa vsebuje pnleg navedenega še se- stavek, kako popravimo ročno in vprežno kmetijsko orodje (inž. Tone Bantan), nadalje opis raznih škropilnic (inž. Vengust), kakšna naj bo higiena mleka in molže (inž. Kervina). Za ljubitelje jagodičja je inž. Oblakova pripravila najnujnejše nasvete o jagodah, melonah, ribezu. Inž. Veselova je opisala vrste živih mej, kako jih sadimo in kje sadike kupiimo. Nadalje je na kratko opisano tudi, kako zdravimo nosemavost pri čebelah, potem kako uporabljamo polivinil v kmetijstvu. Za vinogradnike pa o brajdi (inž. Matekovič) in o kletarstvu (inž. Dober šek). Strokovni organizaciji slovenskih kmetov, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov toplo priporočata vsem članom tudi ta novi priročnik, ker edini našemu kmetu v njegovem jeziku strokovno in poljudno svetuje in pomaga pri njegovem delu. Novo izdajo za leto 1968, kot tudi priročnike, ki so že izšli v letih 1965, 1966 in 1967 lahko naročite pri tajništvu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Svetoivančani v Škocjanski jami in na Vipavskem Čeprav je bilo vreme cmeravo in nič kaj prikladno za izlet, se je prejšnjo nedeljo vesela družba strpala v bleščeče rdeč avtobus in se z najboljšimi željami, da bo kljub dežju vse lepo, odpeljala v sivi dan. Bil je to prvi izlet prosvetnega društva «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu v letošnji kulturno prosvetni sezoni. Cilj izleta ni bil oddaljen, vendarle zanimiv in prikupen. Enodnevno potovanje po Krasu in Vipavski dolini s prvim postankom v Škocjanu z ogledom Škocjanske jame. Polni dve uri je trajal ogled te prelepe kraške jame, ki po svoji divji lepoti skoraj presega Postojnsko. V «šumeči jami* so se izletniki stiskali k stenam in se Radio Trst A - 8.30 Jutranja glasba 9.07 Ital. plošče - 10.00 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Nagradna igra «Tisočak» - 13.48 Ra- ci - 18.05 Znanstvena oddaja 19.35 Luna park - 22.00 Veliki variete - 21.30 Oddajali smo. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar 8.30 Godba vojnega letalstva • 9.00 Motivi iz ital. filmov - 9.20 Godalni orkestri -10.00 Zbor N. Luboffa - 10.20 Mali ansambli - 1100 Simf. koncert -11.50 Pesmi aipincev 12.10 Leto 1918 v »Zgodovini prve svetovne vojne* - 12.25 Za vsakogar nekaj -13.30 Semenj plošče 14.45 Marjana Deržaj in Johnny Dorelli -15.00 Glasbena oddaja za mladino -16.00 a JcWAj!"n’; 1 Avtoradio - 16.20 V tričetrtinskem Urkester taktu - 16.45 Glasba za transistor-nik - 17.30 Kreislerjevi in Romber-govi motivi - 17.40 «Rimski motivi v poeziji Silvina Sardenka* - 17.55 ^ V-CT .alnSe™ Oktet Planika 18 15 Umetnost in i.lo.lce. za najmlajse - 20.00 Jazz - HSp 11.15 Kar po domače - 12.00 Na današnji dan 12.10 Iz Koroške v Makedonijo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Popevke 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Melodije dijske kronike - 15.10 Ital. popev- 15.20 Glasbeni intermezzo - 15.45 • " 1(?;3!! dazz ‘ 17-32 Veliki pev- S. Babel: Rdeča konjenica - 16.00 m - IH flK Vnnnnl.m«« ____1 J _ ■ \ T_1. _1 . „ Vsak dan za \a-, 17.0- Gremo v kino 17.35 Igramo beoat! 18.00 Aktualnosti - i8.15 Pravkar pri- fonn r L?-50 S. knjižnega trga -19.00 Lahko nor, otroci! 19.15 7.30, 8.30, 13.30 19 30 Poročila - G*asdePe razglednice 20.00 «Tek-g 35 Glasbeni al mavan.ie ansamblov* - 21.30 Iz fo- . 5 Glasbeni al- noteke radia Koper 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden. II. program bum - 10.00 Kolesa in motorji 10.15 Jazz - 11.42 Pesmi desetletja - 12.15 Lahka glasba 14.00 Juke box _- 15.15 Veliki dirigenti - 17.40 -j™ Society» - 19.10 Družinski obzornik - 19.20 Orkester Melachrino -20.00 Športna tribuna - 20.30 Teden v Italiji 20.45 »Začasna prostost*, radijska igra - 22.00 Vabilo na ples. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, Ital. televizija 10.00 Saragat počasti spomin neznanega junaka 14.3') Kol. dirke - 17.00 Giocagio 17.45 Program za mladino - 19.05 Južni plesi -19.30 Šport in Kronike 20.30 Dnev-10.15 Beethovnove skladbe -12.10 nik '. 21-00 Partitissima 22.15 Mo-Hessejeva sonata - 12.20 Honegger da in„druge zanimivosti - 23.00 in I'notinrin lO A A O : .* : Orkester Ballotta - 21.40 Plesna glasba. III. program in Chaynes - 13.00 Respighijeve Dnevnik, skladbe - 14.15 Dvorakova opera «Rusalka», praška Opera - 17.00 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutra- Vivaldi in Ravel - 18.10 Martini- _ _ nja glasba - 8.00 Prenos RL - jeve skladbe - 18.30 Izredna lahka notte di Medeai 22.33 Film «Glo" 10.15 Poje Elza Soaves - 11.15 Pio- glasba - 19.15 Brahmsov sekstet, bina 240» 11.30 Današnji pevci - 12.00 opus 17 - 20 00 Simf. koncert --m 'm -' __ - ■ 13.40 22.30 Enodejanka. Klet vipavske vinarske zadruge II. kanal 21.00 Dnevnik - 21,1 «La lunga in 1.3.00 Glasba po željah Veliki orkestri 14.00 Popevke 14.45 Polke in valčki - 15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste - Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Preno^Ri e ^"oo Pole^Shavr? 3° Porooda ‘ 6-3® in 7-25 Informativ- sodoio - tt.oo UDzorntK 18.ib ud 22 1 Plpcna’Jinu!aP J Sh y na. oddaja - 8.08 Glasbena mati- daja za otroke 19.15 V besedi in Jug. televizija 20.00, 23.10 Poročila 9.40 TV v šoli - 14.30 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik 18.15 Od 22.10 Flesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila neja 8.55 Radijska šola - 9.25 sliki • 21.00 Ljubezen »h ljubezen, Zabavna glasba - 9.45 M. Vodopi- humor oddaja 21.50 »Junaki cir vec: Komedijant - 10.15 Pri vas kuške arene*, film 22.20 »Gideon doma - 11.00 Turistični napotki - iz Scotland Yarda», film. ponekod bali pogledati v globino, kjer je med skalami šumela Reka, ponikalnica, ki privre na dan kot Timava. Pri izhodu je lilo kot iz škafa, zato so izletniki prezrli divjo lepoto globokega brezna. Vsakdo je hitel do avtobusa ih šele tam, pod vtisom podzemeljskih lepot, obujal spomine na to, kar je videl. Dež je spremljal izletnike do Senožeč in od tam mimo Razdrtega do Vipave. Nič hudega. Vsi so se zatekli v restavracijo, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Nekaj časa je bilo slišati samo žvenketanje vilic in nožev, potem pa se je povrnilo veselo razpoloženje, čeprav je sivina deževnega dne rinila tudi v notranjost. Vljudni inž. Silvo Lamut, upravnik vipavske kmetijske vinarske zadruge, je udeležencem izleta o-mogočil, da so si ogledali nove naprave vinarske zadruge. Inž. Lamut je izletnikom obrazložil potek pridelovanja vina. od trenutka, ko s tovornjaki pripeljejo grozdje v zadrugo, do polnitve opojne pijače v steklenice. Razkazal je vse oddelke za pridelovanje vina in nato povabil goste na kozarček pristne kapljice. Izletniki so imeli na voljo tri najbolj znane vrste vin, proizvod vipavske vinarske zadruge' «vipavca», »pintlos in »merlot*. Tako »o Svetoivančani od blizu videli stroje za predelovan)? grozdja, stiskalnice in bazene ter si ogledali ogromno klet. kier so drug poleg drugega stali ogromni hrastovi sodi Ni nilo malo takih. ki so si na skritem želeli imeti tak sod v domači kleti. Inženirju Lamutu se je za go-stoliubnost in prijaznost zahvalil predsednik društva Nike Škamperle in izrazil zadovoljstvo pii-solnih. da so si mogli ogledati obiekt. Izletniki so se nato vrnili v Vipavo. Izza oblakov je posijalo le medlo sonce in bilo le dovolj, da se je v avtobus vrnilo veselo razpoloženje. h kateremu je v določeni meri pricomogel tudi prejšnji obisk kleti Pot je nato izletnike vodila mimo Loga v Ajdovščino, od tod pa mimo št. Petra v Dornberg, k'er so si potešili lakoto. Nekaj ur kasneje so pri Sv Ivanu vsi veseli izstopali iz avtobusa. Zaključek: vsi so si želeli skorajšnjega svidenja pri drugem takem izletu in v najkraišem času. z. večio u-deležbo mladine, ki je bila tokrat odsotna zaradi sodelovanja na športnih igrah. i. a. Vrani« včeraj: najviSja temperatura 18.2, najnižja 12, ob 19. url 14 stopinj, zračni tlak 1005.8 raste, veter jugo vzhodnik 5 km na uro, vlaga 86 odst., nebo oblačno, 18.8 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. novembra Praznik zmage Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49. Dolžina dneva 10.01. Luna vzi-de ob 9.48 in zatone ob 18.06. Jutri, NEDELJA, 5. novembra Zahar VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Okrepitev električnih naprav na Tržaškem in po vsej deželi Pojasnilo o okvirnem načrtu za zgraditev železniške poveza, ve med Ronkami in tržiškim industrijskim pristaniščem uwLparxaadiaT^s: i isss. ***** - • - — «* - mivih odgovorov na vprašanja in Interpelacije svetovalcev. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je odgovoril na interpelacijo socialistov Mora in Volpeja v zvezi z okrepitvijo elek triških naprav ENEL v naši deželi. Odbornik je najprej dejal, da vladajo med deželnimi organi in ustanovo ENEL dobri odnosi Zatem je dal nekaj podatkov o elek-triških napravah v tržaški, gori-ški in videmski pokrajini. Kar se tiče termoelektrične proizvodnje, deluje na novo že poldrugo leto v Tržiču - Portoroseghi agregat 165.000 kw. Pričakujejo, da bo že leta 1969 deloval nov agregat z enako močjo, tako da bo imela vsa naprava takrat 330 me-gavvattov moči. Na torišču hidroelektrične proizvodnje proučujejo sedaj okvirne načrte za izkoriščanje vzhodnega Tilmenta in CelUne. Glede prenosa in pretovarjanja toka je tržaški pokrajini zagotovljena dobava preko transformatorske postaje 220 kilovoltov na Pa-dričah, ki je začela pred kratkim delovati in v kateri so nameščeni transformatorji z močjo 220 me-gavoltamperov. Ta postaja je povezana z vodom 220 kilovoltov s centralo v Somplagu in termično centralo v Tržiču. Predvideva se povezava z vodom 220 kilovoltov tudi iz Jugoslavije. V tržaški občini bodo polagoma dvignili napetost od 60 kilovoltov na 130 kilovoltov. Povezali so že Opčine s Padričami in Padriče z Žavljami z dvema vodoma, od katerih dobavlja en tok tudi za SIOT. Zgradili so tude vode, ki bodo dobavljali tok postaji v Rocolu. Transformatorsko kabino v žavljah so popolnoma obnovili. Delo se bo končalo še letos in moč transformatorske postaje bo znašala 80 megavoltamperov, kar pomeni skoraj podvojitev prejšnje. Tudi kabina v Rocolu bo kmalu dograjena in tudi tam bodo podvojili njeno moč. Program predvideva tudi razširitev kabine v Rojanu. Poskrbeli so tudi za ureditev omrežja s srednjo napetostjo bivše družbe SVEM ter za položitev več kilometrov kablov s srednjo napetostjo na industrijskem področju v pristanišču. V Tržiču Je začela pred kratkim delovati kabina s 60 kilovolti. Sedaj so v teku dela, da jo okrepijo na 130 kilovoltov tudi zaradi novih zahtev Italcantieri. V Redi-pugli gradijo novo postajo 220 ki- ki bo tako okrepljena začela de lovati leta 1969. Odbornik je zatem navedel razne podatke za videmsko pokrajino. Isti odbornik je odgovoril svetovalcema Bergomasu in Jarcu (KPI) glede sklepa upravnega sveta industrijskega področja v Tržiču o dodelitvi narčtovanja za nov odcep železniške proge. Svetovalca sta zahtevala, da se stvar uredi v skladu z zakoni in korektnim upravljanjem. Odbornik je pojasnil, da je upravni svet konzorcija za industrijski razvoj v tržiški občini na svoji seji 29. septembra 1967 sprejel sklep, da podeli dvema strokovnjakoma nalogo, da pripravita izvršilni načrt železniške povezave med industrijskim področ- lijonov lir izdatka. Ta sklep je sprejela večina upravnega sveta na podlagi statuta, katereea je odobril z odlokom predsednik deželnega odbora 5. marca 1965. Upravni svet je sestavljen iz sedmih članov in 29. septembra so bili navzoči štirje, ki so sklep odobrili soglasno. Kar se tiče dejstva, da se niso posvetovali z občinskimi upravami, po katerih ozemlju bo tekla proga, je treba poudariti, da gre za sedaj samo za okvirni načrt. Z občinami pa se bodo posvetovali, ko bo železniška uprava načrt odobrila. Odbornik za prosveto je odgovoril socialistu Angeliju v zvezi s prevozom dijakov v občini Podbe-nesec v Beneški Sloveniji ter povedal, kaj vse je storila občina v VČERAJ V DVORANI KULTURNEGA DOMA Uprizoritev «Anarhista» Jake Štoka na čast 100-letnice slovenskega gledališča v Časovno verno uprizoritev je pripravil režiser Jože Babic s sodelovanjem Društva dramskih umetnikov in uprave SG Stoletnice slovenskega gledališča naše tržaško slovensko gledališče ne bi moglo nrimerneje počastiti, kot jo je s tem, da je pripravilo uprizoritev skromnega odrskega dela, ki je pri nas v Trstu pred dobrimi petdesetimi leti, na začetkih organiziranega poklicnega gledališkega udejstvovanja, navduševalo občinstvo in ga pritegovalo v tedanje skromne odrske dvoranice. Ne da se ne bi pri nas že prej, nekako vzporedno s stoletnico gledališča začelo razvijati živahno kulturno življenje. V svojem nagovoru ob zaključku sinočnjega večera v Kulturnem domu, uokvirjenem v pristno čitalniško okolje, je Filibert Be-nedetič v strnjenih besedah nanizal rast naših prvih šol od l. 1798 na Opčinah in v ruislednjih letih na Katinari, v Barkovljah, v Bazovici, Skednju, pri Sv. Križu in drugod jem in postajo v Južnih Ronkah. | prid 'tem dijakom. "".."'v................................................................ IZ MUNIH PRORAČUNOV ZA UTI 1966 IN 1967 7 milijard in 570 milijonov izdatkov za pomoč in za zaščito pred poplavami Številni deželni zakoni urejujejo vprašanje pomoči oškodovancem zaradi povodnji ter zaščitna javna dela ob rekah in potokih V deželnem svetu se je poslednje čase mnogo razpravljalo o tem, koliko je deželna uprava prispevala za razna dela za ureditev rek in izboljšanje tal. še posebno in podrobno so obravnavali to vprašanje komunistični svetovalci v zvezi s svojimi zakonskimi in spremi-njevalnimi predlogi v razpravi o zakonskem osnutku o uporabi prebitkov proračunov iz let 1964 in 1965. Sedaj so objavili nekaj podatkov o deželnih posegih in nakazilih v tem pogledu. Po teh podatkih je dežela določila v proračunih za leti 1966 in 1967 7 milijard in 570 milijonov lir za razna dela, ki služijo za zaščito pred poplavami ter za pomoč pri naravnih nezgodah. Vsi ti posegi spadajo v okvir ukrepov za ublažitev posledic ob*l^ povodnji v letih 1965 in 1966. Ce pa se k tej vsoti dodajo še sprejete ob-MNimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiimiiiiiiiniiii Vprašanje komunittične svetovalke Jole Burlo županu INPS, INAIL in Italsider groze z najemninskimi odpovedmi Svetovalka prosi župana, naj posreduje pri omenjenih ustanovah, da se to protizakonito ravnanje razčisti Da zasebni hišni lastniki tolmačijo zakon o ukinitvi blokiranih najemnin po svoje, tako da so v preteklih mesecih poslali vsem svojim najemnikom pismo, s katerim jim odpovedujejo sedanjo najemno pogodbo z 31. decembrom letos ter lih pozivajo na podpis nove pogodbe, seveda z višjo najemnino, je bilo tudi pričakovati, čeprav gredo v mnogih primerih preko zakonskih predpisov. Da pa enako ravnajo tudi javne ustanove, ki gradijo stanovanja z javnim denarjem, pa je še bolj obsodbe vredno. Občinska svetovalka Jole Burlo (KPI) je poslala županu Spaccini-ju pismeno vprašanje, v katerem ga opozarja, da so v preteklih ted nih ustanove INPS, INAIL in Italsider poslale najemnikom stanovanj pismo z vsebino, ki jasno izraža namen teh ustanov, da vsem najemnikom prekličejo najemninske pogodbe. Te ustanove, pravi svetovalka, zgrešeno tolmačijo zadevne zakone. Ker zakon o odpravi blokiranih najemnin določa za reveže, upokojence in še za nekatere druge prizadete družine nekatere ugodnosti, se svetovalka zanima tudi za to vprašanje in opozarja župana, da INPS tolmači po svoje tudi člen 2 zakona št. 628 in zahteva od najemnikov, ki se jih omenjeni člen tiče, da predložijo predpisane dokumente, čeprav zakonodajalec ne pravi izrecno, kdo so »prizadeti*, ti morajo predložiti zadevne dokumente, najemnik ali hišni lastnik. Vsebina pisem, ki jih pošiljata INAIL in Italsider pa je celo lzsi-ljevalna, ker je v njih rečeno, »da kdor ne bo predložil dokumentov, bo izgubil ugodnosti, ki jih določa zakon, brez kakršnega koli drugega obvestila*, o čemer zakon sploh ne govori. Svetovalka pravi nadalje, da je na tisoče ljudi, ki stanujejo v sta novanjih javnih ustanov, zaskrbljenih, ter da se čutijo prizadeti, ker odnosi med najemojemalci in najemodajalci (javne ustanove gradijo stanovanja z delavskim denarjem) ne bi smeli biti takšni kot so z zasebnimi hišnimi lastniki. Svetovalka pravi dalje, da bi morale biti javne ustanov1 bolj občutljive zlasti v pogledu omenjenega zako na, ki bo prizadel na tisoče družin. Zato svetovalka prosi župana, naj posreduje pri omenjenih javnih u-stanovah, da se to vprašanje raz čisti in da se pomirijo prizadeti stanovalci, ki jih ne sme nihče u-strahovati v nobeni obliki. Odprava blokiranih najemnin in zahteva hišnih lastnikov po novih najemninski. pogodbah z višjimi najemninami, bo po 1. januarju prihodnjega leta gotovo povzročila povečanje -stanovanjskih izgonov revnih družin, ki ne bodo mogle plačati novih visokih stanarin. To cej resno, saj smo prav v preteklih dneh objavili, da občina nima kam vseliti družin, ki bodo morale izprazniti zasilna stanovanja v »hiši izseljenca*. Poleg tega pa je občina v povojnih letih plačala na stotine milijonov lir podpor družinam, ki so jih izgnali iz stanovanj in jih nastanili v zasilnih stanovanjih, v hotelih ali pa v dražjih stanovanjih, ki jih prizadeti v celoti ne morejo plačevati. To stanje se bo še bolj zaostrilo tudi zaradi dejstva, da je danes po uradnih podatkih najmanj 3000 družin, ki nujno potrebujejo ljudsko stanovanje, gradnje novih ljudskih hiš pa gredo sorazmerno s potrebami zelo počasi. Tatovi v uradu Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v uradne prostore tržaškega zastopstva podjetja za ogrevalne naprave SIRAM v Ul. Cuniculi 4 in iz nekega predala odnesli kuverto, v kateri je bilo 120.000 lir. Tatvine se je zavedel 35-letni upravitelj zastopstva Ser-gio Fabbri iz Ul. Girardi 9 in jo prijavil na komisariatu Kolonje. V teku je preiskava. veznosti, ki se nanašajo na daljše razdobje pomoči, tedaj znaša izdatek za vse sprejete obveznosti 12 milijard in 670 milijonov Ur. Te posege so omogočili razni deželni zakoni, in sicer zakon št. 33 iz leta 1965, s katerim se je ustanovil deželni solidarnostni sklad (2 milijardi in 750 milijonov lir že samo za leto 1965); zakon št. 12 iz leta 1966, ki se tiče raznih del za preprečevanje aU omejevanje posledic naravnih nesreč in za pomoč ob teh nesrečah (3 milijarde in 300 milijonov Ur v 10 proračunskih letih); zakon št. 2 iz leta 1967 glede nujnih del, ki spadajo pod pristojnost odborništva za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo (2 milijardi in 200 milijonov Ur v 10 letih); zakon št. 3 iz leta 1967, ki določa dopolnilne ukrepe v prid podjetij, katera utrpe škodo zaradi povodnji (1 milijarda v 10 letih). K tem zakonom je treba dodati zakon_ št. 23 iz leta 1966, s katerim je dežela poskrbela za nujno in neposredno pomoč prizadetemu prebivalstvu, ter zakon št. 21 iz leta 1966. s katerim je dežela dala pri-spevke za razne raziskave na torišču vodnih tokov. Deželni posegi, kar se tiče javnih del. se iahko razdelijo na dve področji. Prvo se tiče okrepitve sistematičnih hidroloških raziskav, za kar je odbomištvo za javna dela poskrbelo, da se namestijo potrebni instrumenti v vseh porečjih, tako da bodo imeli pred seboj jasno sliko položaja ter bodo poskrbeli za regulacijo voda ter za izkoriščanje vodnih tokov sploh. V ta namen je deželni odbor sklenil, da na podlagi zakona št. 30 iz leta 1965 poveri pristojnim ustanovam nalogo, da ugotove, katera dela so najbolj potrebna v najbolj ogroženih dolinah in porečjih. Pri tem gre za naslednja porečja: Como-Stella, Malina-Chiard, Tilment z omejitvijo na pritok But, Nadiža, Uvenza, Versa (Vrša). Proučevanja se tičejo del, ki spadajo pod pristojnost države, dežele in morebitnih konzorcijev. Na ta način bodo lahko pripravile pristojne ustanove načrte za razna dela, upoštevajoč nekakšno lestvico nujnosti. Ker gre pri tem pretežno za dela, za katera je pristojna država, sodeluje odborništvo za javna dela z državnimi tehničnimi uradi ter z magistratom voda. Poleg tega je deželni odbor na podlagi zakona št. 12 iz leta 1966 poveril naloge za sestavo izvršilnih načrtov za dela, ki jih je treba opraviti takoj. Ti ukrepi se tičejo del za zaščito Čedada, ureditev potokov v miljski občini, za zaščito krajev Prato Carnico, Ene- monzo in Ravascletto ter hidrav-Učnih del v krajih Como di Ro-sazzo, Reana del Roiale, Sacile in Fomi Avoltri. Poleg tega je deželna uprava poverila komisiji visoko kvalificiranih strokovnjakov nalogo, da prouči in predlaga ukrepe za zagotovitev varnosti v najbolj opustoše-nih povodjih v deželi. Zadevna dela pa spadajo skoraj vsa v pristojnost države ter bo pač uporabilo izsledke študij ministrstvo za javna dela. Vsekakor pa bo deželna pobuda prispevala k čimprejšnji rešitvi raznih vprašanj. Na podlagi omenjenih deželnih zakonov ter državnih zakonov je dežela intervenirala tudi za izvršitev .del.,za utrditev tal v okviru zaščite kmetijstva, če k temu dodamo ukrepe za prizadeta industrijska. kmetijska in obrtniška podjetja in posestva, se lahko trdi, da je dežela nrevzela na tem področju zelo važne obveznosti. Seveda pa ne more dožela nadomestiti države na področjih, kjer ima ta izključno pristojnost. Vsekakor pa lahko tudi v tem pogledu posreduje in spodbuja državne organe, da sprejmejo čimbolj učinkovite rešitve vprašanj, ki se tičejo hi-drogeoioškega položaja v Furlani-ji-Julijski krajini. Občni zbor vzajemne bol. blagajne trgovcev V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bil včeraj redni občni zbor delegatov Vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. Predsednik blagajne Pup-pi Je orisal delovanje organizacije v pretekli poslovni dobi in naglasil razloge, zaradi katerih se stroški za bolniško oskrbo trgovcev, njihovih družinskih članov in pomočnikov iz leta v leto večajo. Ravnatelj blagajne Mase je nato podal glavne značilnosti proračuna za poslovno leto 1968, ter pri tem naglasil, da bo blagajna v novi poslovni dobi znatno izboljšala in razširila svoje posege v korist upravičencev. Pri tem pa bo povečala tudi izdatke, ki bodo dosegli 450 milijonov lir. Glede prispevkov nameravajo v prihodnjem letu povečati pristojbine, ki Jih bodo plačevale manjše družine (z enim ali dvema zavarovanima članoma), ter znižati tiste, ki jih bodo plačevali večje družine ali operativne enote. Končno so na zboru napovedali, da bo prihodnji sestanek Vsedržav. nega sveta bolniških blagajn za trgovce iz vse Italije v Trstu spo- nastajanje naših prvih časopisov in revij, ustanavljanje narodnih in prosvetnih društev, nastanek ^Slovenske čitalnice» v letu 1848, prve na slovenskem, uprizoritev prve slovenske igre na Tržaškem «Tat v mlinu» ali «Slovenec in Nemec» in uprizoritev Linhartove «Županove Mičken v neki baraki v Trstu v Ul. Coroneo po letu 1874, ustanovitev Dramatičnega društva v Trstu l. 1902, zgraditev Narodnega doma l. 1904 in ustanovitev Slovenskega gledališča tri leta kasneje. Da, vse to so ustvarili naši predniki še prej ali prav v času, ko se je pojavil na pozornic’ organiziranega gledališkega delovanja kon-tovelski mladenič Jaka Štoka, soustanovitelj Dramatičnega društva v Trstu, režiser, igralec in vzgojitelj, knjigarnar in založnik, obenem pa talentirani pisec šaloiger in burk, ki so jih s pridom uprizarjali na vseh takratnih poklicnih in amaterskih odrih. S tem, da je za počastitev jubileja slovenskega gledališča na našem odru po več kot petdesetih letih, odkar je nastala, spet zaživela ena izmed njegovih burk «A-narhist», je Jaka Štoka dobil tisto zasluženo priznanje, ki mu gre kot oraču naše odrske ledine na Tržaškem, gledališkemu delavcu in rodoljubu, katerega delo je tudi vgrajeno v temelje naše nadaljne narodne in kulturne rasti na Tržaškem in v temelje naše sedanje gledališke hiše. Se bolj zasluženo priznanje pa bo dobil, če bo uresničen predlog, ki ga je na zaključku svojega govora dal Benedetič, da se temu «zaslužnemu rodoljubu in graditelju slovenske prosvete in kulture v Trstu, Jaki Stoki, vzida na njegovi rojstni hišici na Konto-velu spominska plošča v trajen spornim. Seveda ni, da bi v Štokovih burkah iskali sedaj literarne ali kakšne druge umetniške vrednote. Kot oblika so že davno preživele čas in okus, ohranile pa so estetski okus in podobo svojega časa in z njo vred tudi pričevanje, da je umel Jaka Štoka dobro slikati svoje ljudi in zadeti v njih tiste karakterne poteze, ki jih čas ni in jih nikoli ne bo mogel do kraja izbrisati iz ljudi. Zato lahko njegov tAnarhist* še danes izvablja smeh zlasti ko prisostvujemo seji občinskega odbora, na kateri se bodejo s svojimi problemi na tak način, ki kar nekam spontano sili k analogijam z današnjostjo. Našo uprizoritev «Anarhista» je pripravilo Društvo dramskih umetnikov z upravo Slovenskega gledališča. Z njo je prejšnji teden nastopilo v Ljubljani v gledališkem muzeju. Režiserju Jožetu Babiču je treba priznati, da je burko postavil z dolžnim spoštovanjem do avtorja in skrbel za čimbolj verno uprizoritev, s katero nam je uspel ustvariti skorajda dokument, nalik orumenele fotografije iz albuma naših nonotov. Posrečen je bil začetek z napovedovanjem nastopajočih in sodelujočih in še bolj posrečen je bil zaključek s fotografsko pozo in s čitalniško prireditvijo na odru samem z nastopom ženskega kvinteta v narodnih nošah in nastopajočimi igralci kot poslušalci. Naši gledališčniki so svoje vloge naštudirali z vso poklicno resnostjo, ki jih odlikuje in nas kar imenitno zabavali. Edvard Martinuzzi je bil Martinček, občinski sluga švejkovskega spomina, Jožko Lu-keš župan Golčar, ves zavzet za zlati križec za zasluge, Lojze Milič samozavesten nepismeni veleposestnik, Silvij Kobal, Stane Stare-šenic in Stane Raztresen občinski svetovalci, vsak s svojo dobro zunanjo karakterizacijo, Adrijan Rust-ja v maski in igri sijajno zadet ob- V Ljudski knjižnici od 10. t.m. dalje Zanimiva razstava o patologiji knjige j V petek, 10. novembra bodo v dvorani bibliografskih razstav Ljud-I ske knjižnice v Ul. Teatro romano j 5 odprli razstavo, ki bo posvečena rimskemu univerzitetnemu inštitutu za patologijo knjige. Na sam večer otvoritve bo ravnateljica inštituta prikazala v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost dejavnost tega znanstvenega inštituta, ki velja za edinega te vrste na vsem svetu. Inštitut je ustanovil leta 1938 prof. Alfonso Gallo ter si je z leti pridobil svetoven sloves. Razpolaga z biološkim in Kemičnim laboratorijem, katera dopolnjujeta bibliografski in fotografski laboratorij. V njih proučujejo naravo, vzroke in genezo fizičnih in bioloških okvar, ki prizadevajo knjige. S strogo znanstvenimi metodami skušajo učenjaki najti ustrezna sredstva za ohranitev knjig ter za popravila raznih okvar Raziskave zadevajo ohranitev in zdravljenje posameznih primerkov, kakor tudi celotnih knjižnic. Inštitut pa se ukvarja izjemno tudi z restavriranjem dragocenega in redkega bibliografskega materiala. Ta njegova dejavnost je prišla do izraza posebno ob poplavi, ki je prizadela Firence. Razstava bo odprta za javnost do 17. novembra z naslednjim urnikom: od 9 do 13 in od 15 do 19.45. Ranjena vsa družina zaradi trčenja v drevo Oče, mati in sinček so se sinoči okrog 20. ure ranili pri trčenju avtomobila v drevo. Nesreča se je pripetila na Sprehajališču sv. An-„„ , dreja blizu Tovarne strojev, kjer činski tajnik, Rado Nakrst smešno | jf 25-letni, pomorščak Roberto De velikodušni nlnvar Waldhnum. Da- Petns iz Ul. Marco Praga 26 proti Drevoredu Čampi Elisi vozil avto- velikodušni glavar Waldbaum, Danilo Turk kmet Capuder in Dušan Jazbec agent Kozmina. Ženski pevski kvintet v narodnih nošah so sestavljale članice SG Mira Sardočeva, Zlata Rodoškova, Leli Nakrstova, Lidija Kozlovičeva in Miranda Caharija. Scenski prospekt ]e narisal Demetrij Cej, stare narodne pesmi v izvedbi kvinteta pa je priredil Ignacij Ota. Glasbena spremljala na harmoniko Oskar Kjuder. Nocojšnjo uprizoritev «Anarhistaf je ob zaključku letošnjih slovenskih športnih iger posvečena 10-letnici športnega združenja Bor in desetletnici slovenskih športnih iger v Trstu. j. k. Nenadna slabost je bila včeraj popoldne usodna za 61-letnega delavca Maria Maluso iz Križa št. 437. Ko je hodil po vasi, se je blizu osnovne šole počutil slabo in se zgrudil na tla. Maluso so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev po glavi, rane na levem sencu in omotice. O-kreval bo v 8 dneh. mobil fiat 850 TS 99370. V avtu sta se peljala še De Petrisova 25-letna žena Dulcinea Zupin in 2-let-ni sinček Michele. De Petris je po vsej verjetnosti z avtom zdrsnil na tramvajskih tračnicah, izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zapeljalo na desno in treščilo v drevo. Pri trčenju so se vsi trije potniki v notranjosti vozila poškodovali. De Petris se je pobil po glavi in zgubil spomin, njegova žena se je ranila po levem sencu, se pobila po glavi in po levem kolenu, mali Michele pa je zadobil u-darce po tilniku in glavi. Vse tri ponesrečence so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jih pridržali na nevrokirurškem oddelku. De Petris se bo moral zdraviti od 6 do 10 dni, žena 8, otrok pa 7 dni. Razna obvestila 1 Upravni odbor podpornega društva Dijaška matica bo imel sejo v torek, 7. novembra t.l. ob 20. uri na sedežu v Trstu, Ul. Geppa S. STATISTIČNI PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE V septembru le malo sprememb glede cen v prodaji aa drobno Manj nočitev domačih in litjih turistov v primerjavi z lanskim septembrom . Zadovoljiva raven industrijske proizvodnje mladi prihodnjega leta. •....iiiim.HiimiiHiu.um....................1...................■■■••.........................mm................mnnm...........................m,.......................... Statistični urad trgovinske zbornice je objavil običajni mesečni pregled o razvoju gospodarskih dejavnosti na našem področju za pretekli september. Iz njega povzemamo, da se je letos na turističnem področju stanje precej poslabšalo v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta. Število nočitev je v letošnjem septembru namreč doseglo 40.557 pri italijanskih in 33.986 pri tujih turistih; v septembru lanskega leta pa so dali domači turisti 42.726, tuji turisti pa 37.847 nočitev. V letošnjem septembru je torej število nočitev v obeh primerih nazadovalo, in sicer za 5,1 odst. pri domačih, v še večji meri, to je za 9,7 odst. pa pri tujih turistih._ V razdobju devetih mesecev letošnjega leta se je v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta turistični promet pri domačih gostih povečal s 301 66" na 311.836 nočitev, pri tujcih pa smo nasprotno zabeležili nazadovanje z lanskih 262.679 na 245.648 nočitev. Na tržaškem trgu so bile prodaje V BLIŽINI KAMNOLOMA SMAT HUDA NESREČA MOTOCIKLISTA MED KRIŽEM IN NABREŽINO Pri padcu z motorja je zadel tudi dekle, ki je stalo ob cesti • Motoristovo stanje zelo resno Na pokrajinski cesti med Križem | ginela ni mogel govoriti, zato ni mogel razjasniti, kako je prišlo do nesreče. Farova je izjavila, da je s prijateljico stala kraj ceste, ko jo je Verginela pri padcu z motorja zadel. Preiskavo vodijo karabinjerji, da ugotovijo, če je Farova malo pred nesrečo prečkala cesto in presenetila Verginelo. vprašanje je v Trstu že sedaj pre-1 če niso popolnoma razčiščene. Ver Nabrežino blizu kamnoloma SMAT, se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča. 67-letni kamnosek Kristjan Verginela iz Križa 183 se je prevrnil z motornega kolesa in se močno pobil po glavi, da so ga v predsmrtni nezavesti odpeljali v bolnišnico. Bilo je okrog 13. ure, ko se Je Verginela na motorju 48 kub. pe ljal proti Nabrežini. Iz še nepojasnjenih razlogov je blizu omenjenega kamnoloma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil pri čemer je zadel 16-letno frizerko Franco Fara iz Križa 543, ki je skupaj s prijateljico Rosan-no Possa stala kraj ceste Pri nesreči se je poleg Verglnele lažje ranila tudi Farova, ki je zado bila praske in udarce po udih. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Verginelo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo, Farovi so dali prvo pomoč m bo okrevala v 4 dneh. Okoliščine včerajšnje hude nesre- Padla je z okenske police Na _ ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 68-let-no gospodinjo Gisello Fonda vd. Lucatello iz Ul. Gattcri 7, ki je malo prej postala žrtev nerodnega padca. V stanovanju je Fondova čistila stekla na oknih in se povzpela na notranjo okensko polico. Nenadoma je zgubila ravnotežje in padla vznak v sobo. Pri nesreči si je Fondova zlomila desno zapestje in verjetno tudi desno stegnenico ter se ranila po čelu. V bolnišnico so jo odpeljali z rešilnim avtom in SMRTNA PROMETNA NESREČA V Ul. R0SANDRA / vespo zavozil na levo in silovito trčil v avto Nesrečnik si je prebil lobanjo in je med prevozom v bolnišnico izdihnil Pred tovarno »Cotonificio San Giusto* v Ul. Rosandra, približno 100 metrov od križišča Ul. Flavia proti Domju, se je sinoči ob 20.20 pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 45-letn: Acegatov sprevodnik France sco Pincin iz Ul. Levitz 7. Nesrečnik se je na vespi TS 26896 peljal proti Dolini, takoj po križišču pa je i/. še nepojasnjenih razlogov zavozil na skrajno levo stran ceste. Tedaj je prišlo do čelnega trčenja z avtom nat 1100 TS 42651, ki ga je proti Trstu šofiral 30-letni delavec Celestin Kocijančič iz Doline št. 363. Ta je v zadnjem trenutku zapazil vespista, ki mu je vozil nasproti. Presenetilo ga je, da se je ta pomaknil proti levi in je v skrajnem trenutku pritisnil na zavore. Toda vse je bilo zaman, Pincin če ne bodo nastopile komplikacije, sploh ni zavrl in trčenje je bilo se bo morala zdraviti od 35 do 90 neizbežno. dni. i Sunek je bil tako močan, da je Pincina vrglo v zrak, nakar je padel na pokrov motorja, z glavo prebil vetrobran avtomobila in se nato zavalil na tla pred avto, kjer je negiben obležal. Pri trčenju si je nesrečnik prebil lobanjo, zlomil desno koleno in nogo ter zadobil več notranjih poškodb. Nekdo je medtem poklical rešilni avto RK, toda med prevozom v bolnišnico je Pincin izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Kocijančič je imel še srečo. Čeprav je njegov avto spredaj ves razbit in je od Pincinove vespe ostal le kup zvite pločevine, se sam ni poškodoval. Karabinjerji, ki so na kraju nesreče opravili vse formalnosti, vodijo preiskavo, da bi ugotovili prave vzroke sinočnje hude nesreče in razloge zakaj je Pincin zavozil na levo. na drobno v septembru zelo umirjene tudi pri tistih izdelkih, predvsem oblačilih in obutvi, ki stopijo po navadi v tem mesecu bolj v ospredje zaradi nastopi- jeseni. Potrebščine za šolo pa so šle dobro v promet zaradi bližnjega začetka šolskega leta. Nekaj živahnosti so zabeležili le pri tistih nekaj trgovinah, ki so uvedle nove razprodaje. Prodaja blaga na obroke je bila tudi v septembru normalna. Zaradi rednih dobav jesenskega in zimskega materiala so zaloge blaga na trgu občutno narastle, njihova rotacija pa je ostala na splošno neizrazita. V trgovini na debelo so v septembru zabeležili običajni promet na trgu z mlečnimi izdelki, s prekajenim mesom in jajci. V začetku meseca je tržišče z vinom nekoliko vzvalovilo, vendar se je tudi to področje proti koncu meseca poleglo. Povpraševanje po eksotičnem blagu je bilo normalno, na trgu s kavo pa se je zanimanje operaterjev v teku meseca nekoliko skrčilo. Običajen razvoj st v septembru zabeležili na lokalnem trgu z lesom in gradbenim materialom, nekoliko večje zanimanje pa so odjemalci v tem razdobju pokazali za železarske izdelke. Glede cen je september prinesel le malo sprememb v primerjavi s prejšnjim mesecem. Tako je cena maslu nekoliko napredovala, medtem ko so cene drugih živilskih maščob popustile. Kvotacije vina in jajc so v teku meseca rahlo valovile, na vseh drugih področjih pa ni bilo posebnih sprememb in so bile cene na splošno čvrste. Na tržišču z nepremičninami so v septembru zabeležili 278 kupoprodajnih pogodb, vrednost izmenjanih nepremičnin pa je po trditvah prizadetih strank dosegla 1.035,7 milijona lir. V septembru lanskega leta so na pristojnem uradu zabeležili 278 pogodb, v skupni vrednosti 899 milijonov lir. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je število vpisanih pogodb doseglo 2509 (medtem ko jih je bilo lani 2743), njihova skupna vrednost pa je znašala 13 milijard 274 milijonov lir (v istem času lani pa okroglo 12 milijard lir). Industrijska proizvodnja v obratih, ki dostavljajo statističnemu u-radu trgovinske zbornice ustrezne podatke, je bila v septembru naslednja: v železarni Italsider pod Skednjem so v septembru proizvedli 23.649 ton surovega železa in 14.002 tone kokil (livarskih posod). V prvih devetih mesecih leta je proizvodnja surovega železa dosegla 204.721 ton, proizvodnja kokil pa 113.734 ton. V ustreznem razdobju lanskega leta je znašala prva postavka 210.054, druga pa 82.727 ton. V petrolejskih čistilnicah našega področja so v septembru predelali 123.315 ton surovega petroleja, medtem ko so jih v istem mesecu lani predelali 141.266. V razdobju prvih devetih mesecev so predelali 1.311.849 ton surovega petroleja, v ustreznem razdobju lanskega leta pa 1.371.875 ton. Na tem področju je torej proizvodnja nazadovala za 4,4 odst. Proizvodnja cementa je v septembru dosegla 12.110 ton, kar predstavlja nazadovanje za 15,3 odst v primerjavi s septembrom 1966; v prvih devetih mesecih je ta proizvodnja znašala 105.790 ton ter je bila za 4,6 večja od proizvodnje v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je dosegla 101.120 ton. V obratu »Jutificio Trie-stino* so v septembru proizvedli 4.054 ton jutinega prediva in izdelkov, v prvih devetih mesecih pa je ta proizvodnja dosegla skupno 32.188 ton. V primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta je obrat letos povečal proizvodnjo za 9,5 odst. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom JUBILEJNA SEZONA 1967 68 v sredo, 8. novembra ob 21. uri Ivo Bmčič M* ■ ■........... •* (Drama v treh dejanjih) ZA PROSLAVO STOLETNICE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN JAKE ŠTOKE Jaka Štoka ANARHIST (Burka v dveh dejanjih) DANES, 4. nov. ob 21. uri v počastitev 10-letnice Športnega združenja Bor in 10-letnice slovenskih športnih iger v Trstu. Vstopnina 100 lir. V nedeljo, 5. nov. ob 16. uri V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Jaka Štoka ANARHIST V četrtek, 9. novembra ob 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU Jaka Štoka «ANARHIST» KULTURNI DOM V soboto, 11. nov. ob 21. uri v nedeljo, 12. nov, ob 16. uri Gostovanje Opere Slovenskega Narodnega gledališča iz Ljubljane z opero Aleksandra Por-firjeviča Borodina «KNEZ IGOR» Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. SLOVENSKI KLUB bo začel svojo 6. sezono v torek, 7. novembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9. Otvoritveno predavanje bo imel prof. GOJMIR BUDAL, ki bo govoril o danes še posebej zanimivem vprašanju KMEČKA HIŠA NA TRŽAŠKEM KRASU Predavanje je opremljeno * številnimi diapozitivi. Člane in prijatelje kluba vljudno vabimo na otvoritveni večer. dnevna služba lekahn (od tl do 18 ure) AlFAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Ctpolla, Ul. Bulpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastlca 44; Miam, Drevored Mlra-mare 117 (Baikovlje). NOČNA SLUŽBA LEKAHN tod I« 30 do 1.30) Dr Gmelner, Ul Glulta 14; Manzo-nl, Ul. Settefontane 2; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; D’Ambrosl, Ul Zoruttl 19-c Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Mirka Dovšaka darujeta Marija in Hudi Poč-kar 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Mirka Dovšaka daruje Stanislav Renko 2000 lir za Dijaško matico. Mali oglasi STARA slanika mačka Izgubljena v Križu. Nagrada tudi za telefonske Informacije na 225189 v dopoldanskih urah. TRŽAŠKA KNJIGARNA Irnl - Ul. irmičMIut liti I < ll-lam <11-711-2 Novost: Husa: ZGODOVINA CEHOV IN SLOVAKOV lir 3.000 Gledajjšča Teatro Stabile Danes ob 16.30 in ob 20.30 izven * bonmaja predstavi Goldonijeve Kort1 dlje »Lažnivec« za red E. V galeriji Prottl se nadaljuje P** daja vstopnic. Nazionale 14.00 17.45 21.30 «11 P' Zivago« Omar Sharlff, Kod St«1 Juhe Christie. Excelslor 15.30 «C’era una voltai Technlcoior, Franscope. Sophia ren, Omar Sharlff, George VVH Dolores Del Klo. Režija Carlo 1 ti Fenlce 13.30 «Agente 007 sl vlve due volte« Technicolor. PanavO Sean Connery. Eden 14.00 «Due per la strada« P Vision color de lux. Audrey I burn, Albert Flnney. Režija S ley Doneri Grattaclelo 14.00 «Un ttahano m merica« lechmcolorscope. A ID Sordi, Vittorio De Slca. H))# (Ulica san Frai cracu Siev 14.00 «La cintura dl castltš* ^ nicolor. Tony Curtis. Monica ' Ivo Garrani. Režija P. Festa <■ panile. Alabarda 14.30 «Od)o per odlo« ^ nicolor. VVestern. A. Sabato, J-land. Fllodrammatico 14.00 »Hombre« T mcolorscope. Paul Nevvman, D> Cllento. Moderno 14,00 «Sple contro II mOf Technicolor Stevvart Granger, J garet Lee. Pascal Petit. Agl Spaak. Crlstallo 14.00 «Quattro bassottl un danese« Technioolor. VVah 1 ney, Dean Jones, Suzanne Pl'5 te Capltol 14.00 «Uella di giorno« 1' nicolor. Catherine Daneuve, J',r rel Prepovedano mladim pod letom. Film Je prejel letos nag' •Zlati lev« na filmskem festlva* Benetkah. Garibaldi 14.30 «Ringo e Grlngo 1 tro tuttl« Technicolor. Raim" Vianello, Roberto Buzzanca. Aurora 14.30 «E venne la notte« ^ nicolor. Film Otta PiemingerJ*-ne Fonda, Michael Calne. lrapero 15.30 «La bisbetica i Keke*, prot. Antonio Borme je v , ,S0..Fav s tem v' f’a svojem poročilu ob srečanju pred-: il rVTf ba'; stavnikov Unije s predstavniki Slo- rantanje tud! ronsko strokovno so vensKe kultur^0 gospodarske zveze ‘j ' £ se italijanski odgovorni kro-1 18 februarja t/ dejal gl na vse načine otepajo, da bi ^ drugim: ,Med našimi razp^a. katerokoli določbo ^Posebnega sta- vami o tem vprašanju (mišljeni so tuta* (po večini neizvajanega) raz- problemi italijanske manjšine v Ju-sirili se na ostale pokrajine, kjer goslaviji) je včasih v opravičilo živi naša slovenska skupnost, zakaj ■■ ....... so potem v tem primeru ravnali drugače? Zato pač, ker je to v škodo našega naroda in v korist asimilacijskih namenov, ki jih sicer na široka usta zanikajo, a jim stvano in sistematično strežejo. italijanskem uradnem ljudskem štetju leta 1961 ie v tej občini 79,9 odst. Slovencev. v »Posebnem statutu* pa je napisano: »V tistih volilnih enotah tržaške občine in v ostalih na področju pod italijansko upravo, v katerih prebiva znaten del pripadnikov jugoslovanske etnične skupine (najmanj četrtina prebivalstva), bodo napisi na javnih ustanovah ter imena mest in ulic v jeziku jugoslovanske etnične skupine...* ski z 89,3 odst. (po uradnem štetju iz leta 196lj, niti v zgoniški s 87,1 odst. Slovencev ni izveden člen «Posebnega statuta*, ki govori o Izjava o plemenu in plemenskih predsodkih Na seji Unesca 26. septem■ tistih, bra 1967 je 18 izvedencev iz 16 držav soglasno odobrilo izjavo o plemenu in o plemenskih predsodkih. Med izvedenci so genetiki, antropologi, etnologi, sociologi, zgodovinarji in juristi ter pripadajo naslednjim državam: Belgija, Brazilija, Indija, Jugoslavija, Kuba. Francija, Izrael, Japonska, Kenija, Poljska, Velika Britanija, Senegal, Sudan, Trinidad in To-bago, ZSSR, ZDA. Izjava se glasi: izvajajo rasno diskrimi- politične odločitve. Toda prav ta- ~ y . •__-it 1_____1___________si m lin irrl/-»Aif O.TZ ton 1. «Vsa človeška bitja se rodijo svobodna in enaka glede dostojanstva in pravic.« To demokratično načelo, ki ga splošno proglašajo, je v nevarnosti povsod, kjer so odnosi med človeškimi skupinami zaznamovani po politični, gospodarski, socialni ali kulturni neenakosti. Med ovirami, ki nasprotujejo priznanju javnih napisih. V ostalih občinah enakopravnosti pri spoštovanju vseh tržaške pokrajine z nabrežinsko vred. kjer so nas vendarle našteli leta 1961 še 48.6 odst. ni nič boljše, nasprotno, še slabše. Kako pa na oni strani, na Koprskem? Poglejmo! Toda oglejmo si pobliže, kakšen prikazanih pomanjkljivosti ponovno plašno prišlo Jo izraza to, da se na pogajanjih med uradnimi predstavniki obeh dežel ni spoštovala recipročnost. Kot tedaj, tudi danes z vso odločnostjo odklanjamo vsak poskus, da bi se v proces reševanja naših zadev vpletlo načelo, ki je videti ta čudovit «daj dam*. Na, le tuje teoriji in praksi naše no- tranje izgradnje, našim družbenim odnosom. V istem poročilu prof. Bormeja VERDIJEVA ULICA VIA GIUSEPPE VERDI eni strani tehtnice je neizvršena preselitev italijanske gimnazije iz Pirana v Buje, na drugi strani pa neizvršena ustanovite•• dveh stro-_______’ ;1 srednie šole Z Stavflf na ist. način fil srednje sole v Trstu (v Rojanu). , tfcdaj s£upnai in sorodrn vprašanjaj Ne bomo se spuščali v vprašanje j obeh etničnih skupin, ker če je potrebe in umestnosti preselitve pi- J“ “ x“ Če bi na Koprskem ugotavljali r upoštevanju procenta italijanskega čisto onjektivno, kje biva «znaten' prebivalstva v istrskih občinah, bi ranske italijanske gimnazije v Buje. To je notranja zadeva sosedne države in predvsem italijanske manjšine v Istri. Kvalificirani zastopniki te manjšine in prizadeti starši dijakov piranske gimnazije so prvi poklicani, da urejajo to vprašanje s političnimi in upravnimi organi svojega teritorija. Eno pa moramo le podčrtati. Tu ne gre za obstoj določenega tipa šole, ki bi ga manjšina potrebovala, a bi ji ga kratili. Gre le za vprašanje, ali naj se gimnazijci iz Buj vozijo v šolo v Piran, ali naj se piranski gimnazijci vozijo iz Pirana v Buje. Kakšen obseg ,ma to vprašanje, pa najbolje razvidimo iz odgovora, ki ga je ob začetku lanskega šolskega leta dal novinarju »Primorskega dnevnika* v svojem intervjuju (objavljenem 16. oktobra 1966) svetovalec za italijansko šolstvo pri Zavodu za prosvetno in pedagoško službo prof. Leo Fusilli Med drugim je prof. Fusilli povedal: «. .letos so uvedli nalašč za italijanske dijake avtobusno zvez' med Buj-ščino in gimnazijo v Piranu ter strokovnimi šolami v Izoli. Da smo točnejši: gimnazijo v Piranu posedajo štirje dijaki iz Bujščine, ekonomsko srednjo šolo v Izoli šest, vajeniško šolo 14 in oddelek za šivilje pa sedem. Torej gre za štiri dijake gimnazije in za 27 učencev strokovnih šol z Bujščine, ki se poslužujejo te ugodnosti.* To je ena stran tehtnice! Poglejmo sedaj še na drugo stran. S šolsko reformo, z uvedbo enotne nižje srednje šole, ki je čisto notranje politična stvar Italije, je slovenska manjšina ob šest (če ne štejemo nekakih podružnic v Križu in na Katinari) strokovnih šol na Tržaškem in ob strokovno šolo v Gorici. Nižje strokovne šole so bile ukinjene po vsej Italiji toda začele so se ustanavljati triletne višje strokovne šole in prav v tem je naprednost nove šolske reforme. Spričo vedno intenzivnejšega tehnološkega napredka pa je ukinitev nižjih strokovnih sol. ne da bi se odprle druge, višje strokovne šole — nazadovanje. In v tako naza res, da smo zavrnili in zavračamo načelo toge reciprocitete pri sprejemanju ukrepov, ki so povezani z razvojem z narodnimi manjšinami, ter priznavanjem osnovnih demokratičnih pravic, je prav tako res, da so primerjave ne samo neizogibne, temveč tudi potrebne. Te primerjave namreč služijo ne samo za uspešno ocenjevanje demokratičnosti, ki izvira iz posameznega u-stroja in ureditve države, temveč tudi kot bodrilo in spodbuda za izboljšanje načina dela za popravljanje napak ter za odstranjevanje vseh predsodkov.* Tako poročilo predsednika Unije Italijanov Istre in Reke. Torej primerjave so neizbežne in pri ljudeh dobre volje tudi — koristne. Pa pričnimo! Spomenica o soglasju s priloženim Posebnim statutom je bila podpisana v Londonu 5. oktobra 1954. Dvajset dni nato, t.j. 25. oktobra istega leta je ljudska skupščina Jugoslavije sporazum ratificirala. Službeni list FLRJ je sporazum ob javil dva dni nato, t.j. 27. oktobra 1954. S tem so določbi memoranduma in Posebnega statuta v Jugo slaviji postale zakon Minilo je od tedaj dobrih trinajst let, a rimski parlament še ni sporazuma ratificiral Tistim, ki tako radi vihtijo recipročnost, bo treba priklicati v spomin stan latinski izrek «Hic Rho-dus, hic salta!* V roae sem dobil «Sejne zapiske skupščine socialistične republike Slovenije*. Zajetno knjigo sem prelistal bežno, da so mi strani drsele izpod palca. Ob tem naglem listanju pa sem postal pozoren in se vrnil na stran 250. Tu je v italijanščini objavljen govor (sledi mu slovenski prevod), ki ga je imel ljudski poslanec Leo Fusilli na 16. seji Prosvetno Kulturnega zbora 5. februarja 1965. »Compagm deputati, č questa la seconda volta nel periodo di un an-no che la nostra Camera...* itd. sem bral v zapisku ljudske skup- del pripadnikov italijanske etnične skupine*, bi verjetno procent marsikje zdrknil pod četrtino celotnega števila prebivalstva Toda tu temeljijo dvojezični napisi na določbah občinskih statutov. Če bi na podlagi stroge reciprocitete tudi pri nas uvedli dvojezične napise ob se pojavili pri nas dvojezični^ napisi, Kjer si niti najmanj ne predstavljamo, zato pa pravimo »Hic Rhodus, hic salta!* V «De!u» z dne 2. septembra t.l. je bil objavljen naslednji oglas Razpisna komisija Okrožnega sodišča v Kopru ponovno razpisuje prosto delovno mesto strojepiske I. a ali I. b razreda POGOJI: nižja strokovna izobrazba, znanje italiianskee Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidatke naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev razpisni komisiji Okrožnega sodišča v Kopru v 15 dneh po objavi. Kandidatke bo komisija ooVabila k preizkusu znanja iz strojepisja in ^tali^arisk^^. Le kdaj bomo doživeli pri nas razpis javne službe, za katero se bo zahtevalo dokazano znanje slovenščine. Člen 71 Statuta občine Piran se glasi: »V državnih organih, zavodih in delovnih organizacijah, ki prihajajo v stik i državljani, morajo . —1-~- ---— : «•-- biti sistemizirana in zasedena de-; šepnemo tistim, ki se sklicujejo na Člen 72. občinskega statuta Piran pa pravi: «Zakonska zveza med državljani italijanske narodnosti se sklepa v italijanščini. Zakonska zveza med državljani obeh narodnosti se sklepa v slovenščini in italijanščini.* Zopet se nam nudi prilika da pri- dovanje so obsodili slo ensko manj- j™ ^cialistične reDubhke Slovo šino, s tem da so ji odrekli usta - socialistične republike Slove- nije. V brošurici »Za zaščito pravic slovenske etnične manjšine v deželi Furlanija - Julijska krajina* je po stenografskem zapisniku objavljen prevod govora, ki ga je imela poslanka Marija Berneticeva v rimskem parlamentu 17. septembra 1963. Zadnji odstavek govora se glasi: »Ob zaključku pa mi, gospod predsednik, spoštovan.' kolegi, dovolite, da po štiridesetih letih pozdravim to parlamentarno ustanovo v imenu prebivalstva, ki ga predstavljam, v svojem materinem jeziku, v slovenščini...* Toda slovenska beseda, niti simbolično izrečena, ni mogla odmevati v sejni dvorani Montecitoria, ker je poslanko Ber-neičevo prekinil predsednik Resti-vo s pripombo, da ne more dovoliti, da bi se govorilo v jeziku, ki je različen od italijanščine, edinega dopustnega jezika v poslanski zbornici. Recipročnost? Hic Rhodus, hic salta! Poglejmo tale poštni pečat. Koper (Capodistria). 21 -XII 1966 Vc,20-2' <3 Malenkost! Da tudi v malenkostih li recipročnosti, ker ne poznam _ ;no poštnega urada na Tržaškem ozem tu uti ne gre za kako reciproč-1 lju, ki bi imel dvojezičen pečat. novitev novih strokovnih šol. V dveh letih je enotna srednja šola na Tržaškem odpustila z opravljenim izpitem 364 dijaKov Le 181 maturantov se je »pisalo v višje srednje šole: Kje je ostalih 183 mladincev? Potencialno predstavlja to število skoro v celoti število dija kov nei stanovi jene strokovne šole. Predvsem zato, kei je le zelo majhno število malih maturantov, ki bi bili ob opravljenem izpitu toliko stari, da bi se smeli po obstoječih zakonih zaposliti .n tudi zato, ker je tudi v prejšnjih letih bilo število malih maturantov ki so se vpisali v italijanske strokovne za vode (»Volta*, sola za umetnostno obrt, itd.) zelo, zelo nizko in bi se ob obstoju slovenske strokovne šole gotovo še znižalo Če prištejemo k temu 183 potencialnih dijakov tržaške strokovne šole še potencialne dijake neusta-novljene strokovne šole v Gorici, potem lahko trdimo da je v dveh letih zakadi neustanovitve strokovnih šol v Trstu in Gorici ostalo brez šoie efektivno nad 200 slovenskih dijakov. Tisti štirje gimnazijci z Bujščine, m kolikor se jih je pač še letos vpisalo, pa imajo svojo šolo skupaj « svojimi piranskimi sošolci. Nismo hoteli z navedbo števila italijanskih dijakov z Bujščine izvršiti kake primerjave, ker menimo za pravilno načelo, da mora uživati vsaka manjšina zaščito ne glede na svojo številčno moč. Vendar pa nam številčna primerjava potencira naše zagrenjenost in razočaranje Iz vsega tega se vidi da končno lovna mesta, za katera je obvezno znanje slovenskega in italijanskega jezika.» Zopet ponavljamo »Hic Rhodus, hic salta!* • • * Ker smo ze omenili sodnijo, poglejmo še naprej. Še vedno nista preklicana ali izpremenjena člen 137 kazenskega in 122 člen civilnega postopka, po katerih se slovenski državljan lahko kaznuje z občutnimi Kaznimi, ako spregovori v obrambo svoje pravice pred sodnikom v svojem jeziku. V nasprotju s tem je 70. člen občinskega statuta Pirana, ki pravi: »V skladu z zakonskimi predpisi te vrste ie zagotovljena enakopravnost slovenskega in italijanskega jezika v sodnem in upravnem poslovanju. Kazenski in upravno-kazenski postopek se vodita v jeziku obtoženega državljana. Vsi ostali postopki, v katerih nastopa stranka, se vodijo v jeziku državljana — stranke. Ko nastopata dve ali več strank, od katerih je ena državljan italijanske narodnosti, se postopek vodi v slovenskem in italijanskem jeziku. Upravni organi, sodnije in drugi organi, ki izdajajo službene akte v zakonsko predpisanih postopkih, morajo izdati te akte državljanom italijanske narodnosti v obeh jezikih. V zgornjem primeru se oba akta smatrata kot originalna.* Ponovno zaključujemo »Hic Rhodus, hic salta!* recipročnost: salta!* »Hic Rhodus, hic Zanimale so me tiskovine. Pa sem med znanci in prijatelji na Koprskem dobil nekatere na vpogled. Tu so: človeških bitij, je rasizem še posebno nevaren. Rasizem se namreč še vedno bohoti v današnjem svetu. V kolikor gre za zelo važen socialni pojav, mora pritegniti pažnjo vseh tistih, ki proučujejo družbene vede. 2. Rasizem zavira razvoj svojih žrtev, kvari tiste, ki ga izvajajo loči narode v njihovi sami sredi, zaostruje mednarodno napetost in o-groža svetovni mir. 3. Strokovnjaki, ki so se zbrali v Parizu septembra 1967, so ugotovili, da so rasistični nauki brez vsake znanstvene podlage. Poudarili so izjave, ki so jih sprejeli za časa mednarodnega zasedanja v Moskvi leta 1964, ko so ponovno proučili biološke piati izjav o plemenu in o plemenskih razlikah v letih 1950 in 1951. Strokovnjaki priklicujejo pažnjo zlasti na naslednje točke: a) Vsi ljudje, ki živijo dandanašnji, pripadajo k isti vrsti in so istega izvora. b) Delitev človeštva v »plemena« je delno konvencionalna ali samovoljna ter ne predpostavlja nikakršne razporeditve vrednot. Številni antropologi poudarjajo važnost človeške raznolikosti, tooa menijo, da imajo plemenske delitve omejen znanstveni pomen ter da vseoujejo v sebi nevarnost neupravičenega posploševanja. c) Na sedanji stopnji biološke znanosti ne bi mogli pripisati kulturnih pridobitev narodov razliki genetičnega potenciala. Razlike med dosežki raznih narodov se popolnoma pojasnjujejo s pomočjo njihove kulturne zgodovine. Zdi se, da imajo narodi v današnjem svetu enak biološki potencial, ki jim omogoča, da dosežejo sleherno civilizacijsko raven. Rasizem grobo potvarja znanje o človeški biologiji. 4. Človeška vprašanja, ki rodijo odnose, katere označujejo za »plemenske«; imajo torej bolj družben kot biološki izvor. Zlasti predstavlja rasizem osnovno vprašanje. Izraža se s protisocialnimi nazori in dejanji, ki imajo za osnovo lažno misel, da so diskriminacijski odnosi med skupinami upravičeni z biološkega stališča. 5. Skupine po navadi ocenjujejo svoje značilnosti s tem, da jih primerjajo z značilnostmi drugih skupin. Rasizem neupravičeno trdi, da daje znanost podlago za delitev skupin v nižje in višje v funkciji psiholoških in kulturnih značilnosti, ki da so nespremenljive in prirojene. Tako skuša prikazati, da so sedanje razlike nedotakljive in da morajo sedanji odnosi med skupinami trajati v nedogled. 6. Ker so varljivi značaj teh naukov razkrinkali, nahaja rasizem vedno nove prijeme, da bi upravičil neenakost skupin. Poudarja, da ni porok med skupinami, kar izvira delno iz delitev, ki jih je sam rasizem ustvaril, tn poteguje iz tega zaključke za svojo trditev, da izvira pomanjkanje takšnih porok iz bioloških razlik. Ko mu ne uspe dokazati biološkega Izvora razlik med skupinami, si pomaga z drugimi opravičili: z božjimi nameni, s kulturnimi razlikami, z razlikami v ravni izobrazbe ali s katerim koli naukom, ki lahko pomaga pri maskiranju rasističnega prepričanja. Mnogo vprašanj, ki jih postavlja rasizem v današnjem svetu, ne izvira le iz njegovih prikritih manifestacij, marveč tudi iz dejavnosti nacijo, ne da bi hoteli to priznati 7. Rasizem ima zgodovniske korenine in ni vesoljen pojav. številne so sodobne družbe in kulture, ki imajo malo sledov rasizma in bila so dolga razdobja svetovne zgodovine, ki ga niso pazna-la. številne oblike razisma so izvirale iz pogojev nastalih z osvojitvami, kakor je primer Indijancev v Novem svetu. Iz tega izvira želja, da ol se upravičila suženjstvo črncev ter rasna neenakost, ki je izvirala iz tega na Zahodu, kakor tudi kolonialni odnosi. Med drugimi primeri je tudi antisemitizem, ki je imel posebno vlogo tam, kjer so Židje služili za grešne kozle in kjer so prtili njim odgovornost za vprašanja in krize, ki so jih poznale številne človeške družbe. 8. Protikolonialna revolucija 20. stoletja je ustvarila nove možnosti, da se odstrani šiba rasizma. V nekaterih državah, ki so bile svoj čas nesamostojne, so ljudje, ki so jih prej smatrali za manj vredne, prvič dosegli popolno politično enakopravnost. Poleg tega je udeležba držav, ki so bile prej nesamostojne, pri dejavnosti mednarodnih organizacij na enakopravni podlagi, mnogo pripomogla k temu, da so se rasizmu spodrezale korenine. 9. Vendarle obstajajo v določenih družbah primeri, ko so skupine, ki so bile žrtve rasističnega ravnanja, same uveljavljale v svoji borbi za svobodo nauke, ki so imeli določene rasistične primesi. To ravnanje je drugoten pojav, je reakcija, ki izvira iz iskanja človeka, da bi odkril svojo bitnost, katero sta mu rasistična teorija in praksa doslej odrekali. Naj bo kakor koli. ne nahajajo nove oblike ras-stične ideologije, ki izvirajo iz tega prejšnjega izkoriščanja, nobenega biološkega opravičila. So proizvod politične borbe in nimajo nobene znanstvene podlage. 10. če hočemo izpodrezati rasizmu korenine, ni dovolj ,da obsojajo biologi njegov varljivi /.nacaj. Treba je, da tudi psihologi in sociologi pokažejo na njegove vzroke. Socialni ustroj je vedno važen dejavnik. Vendarle se lahko dogaja, da se v samem notranjem družbenem ustroju stopnja rasizma, ki označuje ravnanje posameznikov, zelo razlikuje po njihovi oseonosti in njihovem posebnem položaju. 11. Odbor strokovnjakov je sprejel naslednje zaključke, ki se tičejo družbenih vzrokov rasnih Pied-sodkov: aj gospodarski in družbeni vzroki rasizma se pojavljajo zlasti v družbi, sestavljeni iz kolonov, kjer se srečujejo pogoji, označeni po veliki neenakosti v zvezi z oblastjo in lastnino, na določenih mestnih področjih, kjer so se ustvarili geti, katerih prebivalci ne uživajo enakopravnosti pristopa do služb, do stanovanj, do političnega življenja, do vzgoje In do upravljanja pravice, kakor tudi v številnih druzoah, kjer dodeljujejo gospodarske in socialne naloge, ki so v nasprotju z etiko njenih članov in izpod njihove časti, skupini različnega izvora, ki jo zasmehujejo, grajajo ali kaznujejo, ker sprejema nase te naloge. b) Osebe, ki trpijo za določenimi osehnostmi kompleksi, so lahko še posebno nagnjene k spiejemanju in izražanju rasnih predsodkov. Male skupine, združenja in loeialna gibanja določene vrste ohranjajo in predajajo včasih rasne predsodke. Vendarle je treba iskati korenine teh predsodkov v družbenem in gospodarskem sistemu, ki se nanaša na skupnost, o kateri Je govor. c) Rasizem ima pogostoma dodaten učinek. Diskriminacija oropa določeno skupino enakopravnosti m ustvarja iz tega problem. Pogostoma očitajo potem tej skupini njene razmere, kar privede do novih opredelitev rasistične teor-je. 12. Glavni tehnični prijemi, ki jih je treba uporabljati za pobijanje rasizma, obstajajo v tem, da se spremeni socialni položaj, iz katerega se porajajo, predsodki, da preprečimo tistim, ki so polni predsodkov, da bi lahko delovali v skladu s svojim prepričanjem, ter da se borimo proti samim lažnim idejam. 13. Nihče ne bi mogel zanikati, da terjajo bistvene spremembe družbenega ustroja, ki omogočajo izločitev rasnih predsotkov, včasih ko je jasno, da se za izločitev teh predsodkov lahko učinkovito in naglo uporabijo določeni instrumenti napredka, kot so na primer pouk in druga sredstva gospodarskega in socialnega razvoja, organi obveščanja in sodstvo. 14. šola in druga sredstva gospodarskega in socialnega napredka so lahko zelo učinkovito orodje za boljše razumevanje in za uresničitev vseh možnosti, ki jih ima človeK. Lahko se tudi na široko uporabijo za ovekovečenje diskriminacij in neenakosti. Bistvenega pomena je torej, da se viri vzgoje ter gospodarske in socialne akcije vseh držav uporabijo na ta dva načina: šole morajo paziti, da uvajajo v svoje programe znanstveno razlago o plemenu in o enotnosti človeštva ter da se ne delajo žaljive razlike glede tega ali onega naroda niti v učbenikih niti v učilnicah. a) Ker postaja znanje, katero mora širiti klasični ali strokovni pouk, vedno bolj pomembno, se morajo hkrati s tehničnim razvojem dati šolski viri in vsi drugi viri popolnoma na razpolago vsem skupinam prebivalstva brez omejitev ali diskriminacij. b) Poleg tega mora družba, ko imajo določene skupine iz zgodovinskih razlogov nižjo raven vzgoje, sprejeti takšne ukrepe, da to stanje popravi. Kolikor je to mogoče morajo ti ukrepi težiti k temu, da otroci ne občutijo omejitev, ki so povezane z zadevnim okoljem. Upoštevajoč važno vlogo učiteljev pri uresničevanju vsakega učnega programa, je treba posvečati posebno pozornost njihovi vzgoji. Treba je pomagati učiteljem, da spoznajo, v kolikšni meri so prežeti s predsodki družbe, v kateri živijo, ter jih vzpodbujati, da se tem predsodkom odpovedo. 15. Javne ustanove ln drugi prizadeti organi morajo posvečati posebno pozornost izboljšanju stanovanj in možnostim zaposlitve žrtev rasizma. Ti ukrepi ne bodo delovali samo kot protiutež posledicam rasizma, ampak bodo lahko tudi pozitivno prispevali k temu. da se spremeni obnašanje rasistov. 16. Znano je, da pridobivajo občila vedno večjo važnost za širjenje znanja in za razumevanje, vendar ni njihov potencial še natančno znan. Zato so potrebne raziskave o družebni uporabi teh občil, da bi ugotovili njihov vpliv na ustvarjanje nagnjenj in obnašanja v zvezi z rasnimi predsodki in z rasno diskriminacijo. Ker imajo občila vpliv na zelo široke množice, ki so zelo različne po stopnji SOCIALISTIČNA FBDERATIVN A REPUBLIKA JUGOSLAVIJA REPUBBLICA FEDERATIVA SOCIALISTA Dl JUGOSI.AVIA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA SOCIALISTA DE SLOVENIA Skuplilns občine Auemble* Comunili Opr. It. No prot.: r)atum_„ Dsts 25.8.1967 *n«Mjh^n,8^rw,', 'ViTmr . Izpisek iz poročne matične knjige - Estratto dal registro dello Stato civile dei matrimoni Letnik Anno 1967 stran pafitna 202 cap. It. No proai Datum vpisa Data d lccrlrlo Opravilna Ul No. (TaUari Vabilo stranki k zaslišanju Citazione per 1'esame della parte SKUPŠČINA OBČINE . _ ASSEMBLEA DBL COMUN Uradno potrdilo Certificato duffido 16726 SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPURUKA 1UG0SIAVIIA REPUBBLICA SOCIALISTA FEOERATIVA JUGOSLAVA SOCIALISTIČNA MPUSUKA »UJVENIJA • ■BFVBSUCA SOCIALIST* ilOVSNA osema CtMVRI oi osebna izkaznica Poglejmo n. sedaj sklepanje za konske zveze na našem ozemlju. Če se hočeta slovenska zaročenca civilno poročiti in želita ta pomemben obred opraviti v svojem materinem jeziku, morata predvsem izjaviti, da ne razumeta italijanskega jezika, da se jima dovoli tolmač. In četudi je predstavnik občine, odnosno matičnega urada tudi Slovenec, mora poročni obred opraviti v italijanščini « pomočjo tolmača. Pri vsej nesmiselnosti tega postopka pa postane iz resnega obreda 1 zika. 1 na zagovornike reciprocitete: Vabilo za stranko (tl. 11-88 ZUP) Citazione della parte (srt 81-88IPBJ Vabilo k zapuščinski obravnavi Citazione alTudienza ereditaria Da bomo tudi pri nas prejemali »Hic Rhodus, hic salta!* O O O Lahko bi nadaljeval. Toliko pri merov bi še 'ahko navedel, da bi se refren »Hic Rhodus. hic salta!* ponovil večkrat, kot refren »Prosi za nas!* v litanijah vseh svetnikov. T. G. izobrazbe in socialni ravni, imajo lahko zelo veliko vlogo pri zaostritvi ali izločitvi rasnih predsodkov-Ljudje, ki imajo opravka z občili, morajo vzpodbujati razumevanj« med skupinami in med ljudstvom Izogibati se morajo stereotipnemu prikazovanju drugih narodov, ki bi jih osmešilo. Ko urejajo novice, ne smejo poudarjati rasnega izvora oseb, za katere gre, ko nimajo nji-hova dejanja nobene zveze s tem izvorom. 17. Pravna ureditev je eno izmed glavnih sredstev, s katerim se zagotovi enakopravnost posameznikov in eno izmed najbolj učinkovitm orodij v borbi proti rasizmu. Splošna izjava o človeških pravicah, sprejeta decembra 1948. kakor tudi mednarodni sporazumi in dogovori, ki so začeli veljati kasneje, lahko učinkovito prispevajo k bot' bi proti vsem krivicam rasnega izvora na nacionalni kakor tudi n® mednarodni ravni. Nacionalna zakonodaja mora postaviti rasistično propagando in rij® dejanja, ki se opirajo na rasno diskriminacijo, izven zakona. Poleg tega mora splošna politika, ki J® izražena v tej zakonodaji, vezati ne le sodišča in sodnike, ki imajo nalogo, da poskrbe za njeno spoštovanje, marveč tudi vse javne ustanove ne glede na njihovo raven ali značaj. Ne bi mogli seveda zahtevati, da bi zakonodaja takoj odstranila vse predsodke. Vendarle pa lahko na daljši rok spremeni splošno zadržanje in ravnanje, ker lahko zaščiti žrtve dejanj, katera se opiraj« na predsodke, in ker lahko daje učinkovit zgled, podprt z dostojanstvom sodišč. 18. Vladajoče skupine včasih sprejemajo in tolerirajo narodnostne skupine, ki so žrtve diskriminacij® v eni ali drugi obliki s pogojem, da se popolnoma odpovedo svoji kulturni bitnosti. Treba je poudariti nujnost vzpodbujanja teh narodnostnih skupin, da ohranijo svoj® kulturne vrednote. Tako da bodo laže prispevale k obogatitvi celotn® kulture človeštva. 19. V današnjem svetu 'zvijajo rasni predsodki in rasna diskriminacija iz zgodovinskih in družbenih pojavov in zato jih .-kušajo upravičiti, neupravičeno sklicujoč se na avtoriteto znanosti. Doižnost vseh strokovnjakov bioloških in družbenih znanosti, filozofov in raziskovalcev, ki se ukvarjajo s podobnimi vedami, je, da strogo P»' zijo na to, da rezultatov njihovm raziskav ne zlorabljajo tisti, ki hočejo širiti rasne predsodke m dajati potuho diskriminaciji. Nadiške doline in zakon o pasivnih krajih Bojazen pred razvodenitvijo pomoči resnično pasivnim krajem Nadiške doline nimajo nobenega svojega pravnega zastopstva, kot ga ima na primer Kami j a v svoji Karnijski skupnosti, ki je pravna ustanova krajevnega značaja in ki obsega ne samo občine Kamije. ampak tudi še ves Železni kanal ali Dolino Belo in še Kanalsko dolino. Kamija zmerom prvači v pobudah, ki naj pomagajo zapuščenim hribovskim krajem, ki jih tare emigracija. Ko se je stekla pravna veljavnost zakona o pomaganju pasivnim in hribovskim krajem, je Karnijska skupnost takoj opazila, da pravzaprav nimajo pasivni in hribovski kraji Furlanije nobenih zakonskih olajšav in pomoCi pasivnim krajem. Zato so Kamijci zali tevali od Rima nov zakon, ki naj izpolni to zakonsko praznino glede zaščite in pomoči pasivnim hribovskim krajem v severni Italiji, Dosegli so seveda skupno s pasivnimi in hribovskimi kraji v severni Italiji, da je rimski parlament izglasoval nov zakon št. 5)4 z dne 22. julija 1967 v korist pasivnim krajem v severni Italiji. Zakaj tudi v severni Italiji je po sebno vse polno hribovskih krajev, ki so na robu propada, prav tako pasivni kot kraji v Južni Ita liji. Ne daleč od bogatih industrijskih središč Piemonta in drugih pokrajin severne Italije propada zemlja, se razseljujejo ljudje in stiska revščina hribovske kme te. Tem hribovskim dolinam naj bi pomagal novi zakon št. 614. V Kamiji so dosegli, da bi se ta zakon uporabil tudi v karnijskih dolinah. V Nadiških dolinah so o tem poskusu reševati hribovske kraje v Kamiji zvedeli šele v listih in so se v drugi polovici septembra zbrali župani Nadiških dolin, da bi izglasovali resolucijo, s katero bi opozorili oblasti, da morajo vsekakor še za Nadiške doline aplicirati zakonska določila zakona št. 614 za pasivne kraje na severu Italije. Zupan največje nadiške občine Nadiških dolin, Pod-bonesca, učitelj Chiabudini, ki navadno povzema razne akcije Kar-nijcev in se loteva tudi drugih pobud v korist Nadiških dolin. Je predočil drugim županom, da trenutno kaže se oprijeti tega zakona, ki bi jim pomagal zlezti iz sedanjega obupnega stanja. Med župani je prevladalo mišljenje poa beneškega župana, da bi mogli z določili tega zakona doseči, finančna sredstva, da bi izboljšali in modernizirali cestno omrežje, ki se zmerom trga po vsakem deževju. Dobre ceste naj bi bile prvi pogoj, tista nujno potrebna infrastruktura, ki bi Jim pomagala lz zaostalosti na pot gospodarskegn napredka. Ze takrat pa Je prisotne župane vznemirjala vest, da hočejo novi zakon tako uporabiti, da bi ne bili pasivni hribovski kraji tisti, ki bi imeli, kot najbolj pasivni, največje koristi od tega. Prav zad nje dni Je opaziti, da se vsi kraji v Furlaniji, tudi taki, ki so N nekoliko prizadeti po neugodnem razvoju gospodarske konjunkture« borijo, da bi bili vključeni m®® tiste, ki imajo pravico do prednosti iz zakona št. 614. Videm n Pr: hoče tudi biti deležen s svojimi okolnimi občinami olajšav za P®" sivne kraje in se zato z vso sil° poteguje. Seveda je nemogoče, da bi b'1* deležna koristi, ki jih daje vedeni zakon pasivnim krajem ’ severni Italiji, obsežna podrofj® krajin v severnih italijanskih dež®j lah, ker pač država nima za m dovolj sredstev. Zato se v NadišluJJ dolinah in tudi drugod bojijo, bodo razvodenili na tak način P“ moč resnično pasivnim krajem, kj®* beda sega do vratu, in da ne n° zato mogoče rešiti osrednjega P*0! blema, kako ustaviti emigriranje | hribovskih krajin. Pred nekaj dnevi so skušali, *e[ nimajo Nadiške doline dovolj t®?® v političnem svetu Furlanije in K®‘ ni Beneška Slovenija tako orgum' zirana kot Kami ja, da bi imel* svojo krajevno samoupravno teW> kot je npr. Karnijska skupno*” člani krajevne podružnice Italij*n' skega alpinskega kluba, najti te šitev vsaj na področju turizm*-Zbrali so se v Čedadu skupaj * raznimi zastopniki oblasti in osr*£ dotočili svoje diskusije o tem, **' ko bi Cimprej zgradili žičnico :1® Matajurju Stvar se vleče že ri, kaj let in se je zato zanimal pr®“' vsem sedanji špetrski župan, č1* najnoveJSem čedadskem sestanku s« se sporazumeli, da ustanove de in1' Sko družbo z omejeno zavezo, i*-dali bodo določeno število delni®1 ki jih bodo prodajali v kraj®)!' nih bankah S tem bi dobili sre«) stva za nakup opreme in za gra®' njo žiCnice od konca ceste, ki s° jo izgradili vojaki, od Smrekov« bajte pa do vrha Matajurja Ra-{^ najo, da jim bo nato pomag*1* tudi dežela s svojim finančnim Prl' spevkom. In končno bi prišlo, o čem«f smo že ponovno poročali, še ood pa drugi krajevni listi, do izgra®: nje planinskega hotela, ki bi o*1 odprt vse leto Posebno pa bi delal v zimskem času, ker bi stal ?» kraju, kjer so najlepša smučiši'!9 Ne le člani Alpinskega kluba, anr pak tudi zastopniki oblasti upa J ’• da bi bil to prvi čeravno skromen začetek turizma, ki nikakor ne m®-re pognati v Nadiških dolinah. N** diške doline potrebujejo sicer v® vse druge pomoči, kot bi bil ta četek turizma, da bi, se otresi« emigriranja. Potrebovale bi Se večj« podporo dežele, kot pa se Je dosi«) izkazalo: Potrebovale bi tudi nori zakon št. 614, o katerem že rast®' Jo dvomi, potrebovale bi tisto, k»r terja tudi Karnija: ustanovitev delovnih mest v industriji na kr«u samem, ki bi leto za letom zadr žala čim večje število emigrantov doma. Vse drugo so samo oblj*1 na smrtne gospodarske rane, n® pa rešitev. 4. novembra 1967 7 - V KULTURNEM DOMU ULICA PETRONIO 4 DOMAČI NOGOMET Drevi zaključna slovesnost 10. slovenskih športnih iger Jutri, 5. novembra. II. kategorija Ob 14.30 v Zagraju SAGRADO — VESNA Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA — TURRIACO Ob 14.30 v Castionsu di Strada CASTIONESE — JUVENTINA Drevi bo ob 20.30 v KULTURNEM DOMU, Ul. Petronio 4, slovesni zaključek 10. JUBILEJNIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER. Spored je naslednji: Pozdrav gostom Govor predsednika Bora Razdelitev nagrad Odmor III. kategorija Ob 8.30 v Boljuncu GRETTA — BREG Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — ROIANESE Ob 10.30 v Boljuncu UNION — ZARJA Mladinsko prvenstvo Ob 12.30 v Boljuncu BREG — EDERA Ob 10. url v štandrežu JUVENTINA — SOVODNJE Predstava SG « Anarhistu Prijateljska tekma začetnikov Ob 9. uri v Miljah FORTITUDO — BREG 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Začasne in končne lestvice URADNA ZAČASNA LESTVICA ŠKAMPERLE 406,25 točke Sokol 383 Breg 230,75 Cankar 227 Opčine 200,5 Kras 114,75 Zarja 72,5 Barkovlje 62 Kontovel 59 Zarja 23 Vesna 18,5 Doberdob 16,5 SPDT 13 Repen 6 Prosek 6 Sovodme 1,5 LESTVICA POSAMEZNIKOV Moški FRANKO DRASIC 42 točk Bogdan Petelin 36,5 Ivan Furlanič 32 Edi Križman 30,75 Učo Jurkič, Edi Bole in Boris Košuta 27,75 iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiiii||,M ZAKLJUČEK NOGOMETNEGA TURNIRJA 10. SŠI NA OBČINSKEM STADIONU «P. GREIAR» Oba naslova enajstericama Brega ČLANSKI FINALE Breg-Kontovel 2:1 BREG — KONTOVEL 2:1 (1:1) STRELCI: v 17’ Mikuš (B), v 27’ Mario Danev (K), v 16’ d.p. Rodella (B). BREG: Favento; Krasna, Maver; Zvonko Petaros, Švara (k), Voj-0 Petaros; Bartesina, Mikuš, Rodella, Grahonja in Velantič. p KONTOVEL: B. Štoka, S. Štoka, M. Starc; S. Štoka, M. Starc, ertot: Rupel, A. Starc, B. Danev, Prašelj (k) in M. Danev. SODNIK Blasi (Trst). KOTJJE 6:3 za Breg. p , Igrišče «Pino Grezar» zelo razmočeno, deževno vreme. ibližn° 700 gledalcev. V 28’ d.p. se je resno poškodoval Zvonko etaros (B), ki je za 5’ zapustil igrišče. V 36’ je sodnik izključil c°risa Daneva (K). P° precej izenačeni in zanimivi sri so Brežani le spravili na ko-člane Kontovela, ki se nikakor niso predali tehnično in atlet-koin °°lle Prijavljenim nasprotni- Brežani so tako osvojili naslov ogometnega prvaka športnih iger, »slov, ki ga zasledujejo že več let. «:er smo si to zmago pričakovali, lir ^ namreC redno nastopajo v Ho" *ategoriji, so trenirani in bo-Pripravljeni. Nogometaši Kon-rmolla pa 11150 nikakor razočarali, ^sprotno: večkrat so celo spravili zadrego Brežane s svojimi posa-tot^o^1' Marl° Danev, Prašelj, Perij,;' Boris Danev. Zal pa prva vrsta ontovela ni našla (in niti ga ni '°gla najti) pravega sodelovanja ^ obrambe, katero so v glavnem "vstavljali veterani in so v drugem 5° Casu logično odpovedali, tako da J" se morali celo napadalci po-^rjriiiti v obrambne vrste. Boljša W)rava Brežanov pa je dala zaželi1® 5adove in Rodella je v 16’ iz-ziVu - priložnost in zapečatil re-Zultat na 2:i. žač rH?anl s0 malenkost šepali ob le s u' Na sredlnl igrišča so se L s težavo uveljavili, kjer so na-s ,?ovsem močan odpor predvsem mJtrani Marija Daneva, pravega ljun«vClca Kontovela. Majhno bo-jeni • 0 torišče, na katerem so va-^rati je nekoliko ukanilo Bre-111 niso širili igre preko kril, Urnik tekmovanj MLADINKE BANES, 4. novembra, ob 9. “ri- na stadionu «Prvi maj» "Pale za 1. mesto Cankar A - Opčine MLADINCI BANES, 4. nov., ob 10. uri °a stadionu ;a Oglasi '.r>hškr uj FIAT NA TURINSKEM AVTOMOBILSKEM SALONU 1967 Na 49. mednarodnem avtomobilskem salonu v Turinu zavzema tudi letos izredno važno mesto velika italijanska avtomobilska tovarna FIAT, ki razstavlja iz vrst osebnih avtomobilov 14 temeljnih vzorcev (s 29 variantami; ter 23 vzorcev industrijskih prevoznih vozil (s 152 variantami). Iz vrst osebnih avtomobilov so razstavljeni v salonu naslednji vzorci: «fiat 500», «fiat 600», «fiat 850» (ta je doživel poseben uspeh posebno z varianto «idroconver» s polavto-matično prestavo). «Fiat 1100» je še vedno zelo cenjeno vozilo. V salonu razstavljajo tu- di «fiat 124» in «fiat 125». Posebno ta, ki je šele sedaj prišel na tržišče, vzbuja splošno pozornost zaradi svojih številnih novih odlik bodisi glede dobre izdelave raznih mehanizmov, kakor tudi udobnosti in varnosti pri vožnji. V salonu je prisotno tudi vozilo «fiat 2.300». Največjo pozornost pa vzbujajo industrijska vozila in predvsem novi tovornjak vzorec «241» s 14 tonami nosilnosti. Motor je na bencin s prostornino 1438 kub. cm, pogonsko silo 51 KM (DIN), 4.600 obrati na minuto in hitrostjo 105 km na uro. Ta novi vzorec, ki spada v serijo derivatov («600 T», «238», «1100 T», «TN») vedno bolje odgovarja rastočim zahtevam širokih trgovskih krogov, ki se ukvarjajo s hitrimi prevezi ter kapilarno distribucijo blaga manjšega obsega. Gre torej za prevozno službo, kjer se zahteva učinkovitost, točnost in avtonomija. Ti uporabniki zahtevajo, da so jim na razpolago vozila, ki jih odlikuje lahkota manevriranja, odlične storitve, možnost natovarjanja velikih količin blaga ter cenenost obratovanja. Tip «241» popolnoma odgovarja tem zahtevam s svojimi naprednimi gospodarskimi in funkcionalnimi značilnostmi. Za motor je značilno nizko kompresijsko razmerje (1 proti 7,5), kar omogoča uporabo normalnega goriva. Pogonska os Sloni na petih podstavkih. Zavorne naprave delujejo neodvisno na sprednja in zadnja kolesa. Na sprednje zavore je vključen «servofreno», na zadnji pa popravljavec zaviranja. Ves sistem vzmeti so skrbno proučili zato, da bi zagotovil najboljšo stabilnost pri vožnji na vseh cestah ter še posebej na ovinkih. Šoferska kabina je prostorna ter razpolaga z dvema u-dobnima sedežema ter odlično vidljivostjo. Vgrajen je tudi aparat za prezračevanje in gretje Termična in akustična izolacija je učinkovita. Sploh je notranjost kabine izdelana tako, da je podobna notranjosti osebnega avtomobila. Nosilec tovora je izdelan iz kovine ter je razmeroma zelo trden. Stranice ki so iz posebne pločevine, so prekučiji-ve. Nosilna površina je zelo obširna, ker ni pokrovov za kolesa. Vse to omogoča možnost hitrega in raznolikega natovarjanja. V salonu razstavljajo tudi druge že znane derivate: «600 T», «1100 T-TN» in «238» za specializirane prevoze. «238» je furgon z nosilnostjo 10 §totov in prostornino 6,5 kub. m. Višina tovornega poda znaša 41 cm. Gre za vozilo, ki ustreza potrebam trgovcev na debelo in na drobno, tovarn, kmečkih posestev, obrtniških delavnic itd. Furgon «238» je na sprednji pogon. Sledijo potem še tipi: «616 N 1» z dieselskim motorjem, ki ga. lahko upravljajo vozniki z izkaznico «B» in «625 N 1» z 2,5 tone nosilnosti. V salonu je razstavljenih tudi mnogo tovornjakov za srednji in srednje težki prevoz. Sem spadajo tipi «650 N», «662 N» in «643 N». Njihova nosilnost znaša 5,5, 6,2 in 7,5 tone. Od težkih tovornjakov razstavljajo v salonu naslednje tipe: «682 N4» (16 ton nosilnosti s 177 KM) «683 N» (19 ton nosilnosti z 208 KM), «690 N2» (44 ton nosilnosti s 177 KM— DIN), «693 NI (38 ton nosilnosti s šestcilindrskim motorjem in 208 KM—DIN). Na zunanjem prostoru salona razstavljajo 10 mešalcev betona, ki so jih namestili na tovornjake 693 NIA. Na kraju je treba omeniti še proizvodnjo «containerjev», ki se vedno bolj širijo po svetu. V Italiji je prav tovarna FIAT posvetila posebno pozornost tej vrsti prevoznih na prav ki zmanjšuje embalažne, prevozne in druge stroške. Sedaj se v Fiatovih tovarnah proizvajajo z vrsti «containerjev» s'štirimi različnimi dolžinami-Gre za tip ISO za zemeljske in morske prevoze ter tin TIR-TIF za cestne in železnišk* prevoze. _ j:. . '': 1 " 1 -I.) Novi tovornjak FIAT 241 z nosilnostjo 14 stotov rnmmm Jf / I W v i L J Udobna šoferska kabina novega tovornjaka FIAT 241 nosilnost, 14 stotov £ novi tovornjak FIAT bencinski motor 1438 kub. cm maksimalna moč 51 HP (OIN) tovoru namenjena površina 46,5 kv. m največja brzina 105 km h moč in krepkost motorja obsežna in v celoti uporabna tovoru namenjena površina 2 4 1 Pri vsej organizaciji Fiat: pri podružnicah in zastopstvih - Cena lir 1.250.000 ________________________________________________________________________fco podružnice tehnični napredek lahkega prevoza Fiat