217. številka. Ljubljana, v petek 22. septembra. XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in pi-aznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za (.. jn bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
K) kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristojne petit-vvsie po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se jzvole frankivntj. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolmana hisi »Gledališka stolba". U pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Učiteljice po ljudskih šolah na slovenskem Štajerskem.
Nij ga kraja na Slovenskem, da bi bile učiteljice tako pogosto nastavljene po slovenskih ljudskih šolah, kakor so ob Sotli. Da-si so mi uzroki znani, kako to, da žensko učiteljstvo le sem tišči, ne bodem te javnosti razkrival, skušal pa bodem slovenskemu razumništvu po možnosti naslikati nasledke ženskega učiteljevanja po narodnih šolah.
Stavimo si vprašanje: Je-li zmožna, recimo 18 letna, nežna, na vse komoditete mestnega življenja vajena in razvajena gospodična, katera brez spremstva niti domačega praga prestopiti ne sme, odgojevati in poučevati slovensko mladino kje v ka-kej zapuščenej vasi?
Jaz menim, da nikakor ne; evo vam tehtnih razlogov. — Kako naj se preustroji kar na hip taka gospodična v samostojno gospodinjo-odgojevalkoV Od kod si nuj prisvoji ono moško eneržijo, katero neobhodno potrebuje učiteljski stan V Spričevalo zrelosti ima, glavo polno pedagogičnih fraz in koščene teorije, — in to je vse. Vajena se sukati mej samimi omikanci, se čuti tu v samskej vasi neizrečeno nesrečno, zapuščeno; in sedaj se jej izroči 80—J00 kmetskih paglavcev v odgojo. Te naj poučuje in odgojuje. — Kateremu razumniku se taka gospodična ne smili V Ona naj ne samo poučuje, nego i odgojuje, ona, katera kmeta le iz daljave pozna, ki nijma najmanjšega pojma o našem kmetskem življenji, o kmetskej mladini. Sedaj jej vsa pedagogika, vsa teorija ne pomaga, primanjkuje jej vsega onega, česar potrebuje ljudski učitelj. Kdor hoče ljudstvo poučevati, mora to tudi poznati. A kar primanjkuje našim (spodnjestajerskim) učiteljicam najbolj, kar jim je najpotrebnejše, kar je največja nesreča za naše davke plačujoče ljudstvo, je to, da niti onega jezika ne razumejo, katerega govori ljudstvo, v katerem naj bi našo mladino odgojevale.
Vsak pedagog, vsak človek zunaj naše domovine se mi bode v zobe smijal, mi bode rekel, da to nij mogoče; in vender je to trdenje istinito.
Le ti moj ubogi narod slovenski si jedini, za katerega nijso veljavna pedagogična načela zdravega razumništva. Nemca poučuje pedagog v pravil ne j nemščini, Hrvata v hrvaščini itd., le tebe ubogi Slovenec poučuje pedagog, tvojega krasnega jezika ue-zmožen!
Poznam učiteljico, katera niti ne ve, kako se piše beseda „konj", in taka učiteljica poučuje slovensko mladiuo! (Česar kdo druge učiti želi, se mora poprej sam učiti.) In ta odgojevalka slovenske mladine sramovala se je še pred par leti javno govoriti slovenščino, ter je, da bi se svojej nemškej okolščini kazala bolj „nobelj"', bolj interesantno, žvekala po nežnih usticah ubogo slovenščino nalašč kolikor le najbolj mogoče napačno, češ, da nemška (V) inteligenca sliši, da tenka tevtonska (?) gospica ta bore jezik govoriti ne zna, da-si je 8 e njen stari oča, Slovenec, korakal za plugom.
Kateri oddelek naj izroči učitelj takej učite Ijici; ali prvi? To bi bil greh, v nebo vpijoč greh! Ali drugi oddelek? Zopet je revež v zadregi, kajti v višjih oddelkih sede uže bolj odrasli fantiči, in ti bi tanke, blede gospodične ne ubogali. Kaj naj stori ?
Zgodilo se je v šoli ob Sotli, da se je zoper-stavil 13 letni fantič učiteljici, tako, da je morala zbežati ter kaplana klicati na pomoč, kateri je potem neposajenca ukrotil.
Kako naj mlada, nežna gospica imponira na pol odraslim fantinomV Kdo bode to zahteval? Naše krepko ljudstvo, in tudi po drugod, nij tako izobraženo, da bi mu imponiralo samo znanstveno nadkrdenje, brez vse fizične moči. In ako se učiteljica le jedenkrat tako osmeši, kakov plod bode rodilo njeno, če tudi marljivo in vstrajno poučevanje? — Kakov sad bode  rodilo vedno se množeče namesčenje sloven-
ščine nezmožnih učiteljic po narodnih šolah? Piska v, zelo piškav.
Stavimo si sedaj še vprašanje: Kdo je kriv, da so naše učiteljice slovenskega jezika nezmožne? Nihče drugi, ko učitelj slovenskega jezika. „Genügend" se kmalu tja na papir napiše, posebno, ako se vsem drugim predmetom zadostuje. Kdo bode uže tako hudoben, ter nežuej gospiei jedino le v tej borej slovenščini dvojko v spričevalo zapisal? To pa ne pomislijo ti rahločutnezi, kako s tem škodujejo našej ljudskej prosveti. Da bi se kmalu „vre-iih'n.i nam zjasnila" !
Politični razgled.
Notraiijr dežele.
V Ljubljani 22. septembra.
Cesarjevo potovanje bode za Tr»t in njega napredek velike važnosti ill tO Daj prvo v treh prav eih. Železnic no vprašanje bode se uže v prihodnjem zborovanji državnega zbora rešilo. Vlada Buiatra progo Trst-Hrpelje za ključ do boljših tarifnih razmer. Od obravnav, ki se. bedo še pre-' zborovanjem pričele, bode od viselo, se bo li proga podaljšala in kako. Bolj odločne so namere vladine glede* subvencije brodovja proti zahodu. V nekoliko dnevih bo viada to vprašanje rešila in predložila državnemu zboru. Tudi vprašanje, kako bi se Trst z monarhijo glede carine tesneje zvezal, se bo resno vzelo v posvet in kur hitro mogoče rešilo.
V HoloMovicitli, čisto češkem kraji, ustanovil je nemški r,S<;hulveroin" nemško šolo. Ker pa so bili prostori neprimerni, je ondukajšni občinsl. i zastop, ko zdravstveno-policajni urad, ukazal šolo zapreti. Ta čin prouzročil je pravi huronski krik po vsej liniji nemškega časnikarstva. Namestnintvo je pritožbi šolskega vodje pritrdilo, ker so le šolski uradi kompetentni soditi o primernosti šolskih prostorov, ter se mora šola zopet odpreti.
Akademični senat lirvitšltc univerze pozdravil bode škofa J. Strossm»yer-a ob priliki blagoslov-Ijenja djakovaiskega doma z adreso in odposlal tja, depotacijo. — Tudi  pevsko  društvo  rKolo"   in z
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(PopiBUJe Prostoslav Kretanov.) XIV.
Iz Ajdovščine v Rifenberg.
„Burja silovita", ki je vso noč okrog Šap-kove hiše rjula in metala odejo raz mene, vzbudila mi je zopet oni neutešni nemir, ki me goni od kraja do kraja, brezsmoterno križem domovine. Željno sem pričakoval belega dneva in jedva se je začelo svitati, izbežal sem na prosto. In ko sem si ogledal znamenitosti lepega ajdovščinskega trga: predilnico in bojarnico za svilo, in si napasel zvedavost v raznovrstnih novinah društva „Edinost" ter se okrepčal z izvrstnim teranom pri materi J u 1 i j i, posdravil sem en passant ljubeznivega ondotnega župnika, g. Dugolina ter se napotil v druščini žoltobrada-tega prijatelja Balka gori v — Lokavec, v pohod plamtečega Slovana — Jaromira Volkovega.
Bila je baš nedelja in verno ljudstvo stalo je
v pisanih gručah pred cerkvo. Prišedšima do ličnega šolskega poslopja, zazveni nama na ušesa, izprem-ljan z otožnim harmonijem, sonoren glas milozvočno pesni:
„Kje pod zlatim solncem       Kjer nij blede zime — Jo najlepši kraj V Spomlad jo in cvet,
Kje pod jasnim nebom Tam, kjer trta daje
Je slovenski raj? Vince kakor iu6d;
Tam, kjer je dolina, Pa v dolini plan,
Kamor solnco vroče, Sije celi dan;
Kjer veselo poje Vriska narod mlad,
Kjer so zora dela — Kiisi stari grad:
Kjer na sinokvi, breskvi Tu je zemlja mila,
Ptički žvrgole, Tu najlepši kraj \
In po zlatih rožcah Slavij ena Vipava
Čbeliee brenči; Naš slovenski raj!u...
Poslednjim, navdušeno petim besedam nasle-dovali so nekateri krepki akordi, prehajajoči polagoma v mračnotožni napev — „Sarafanaw.
Vstopivšima, pride nama naproti — drobno-stasen, črnobradat mož srednje postave, z dolgimi, po ramah razsipanimi kodri, oblečen nalik pravoslavnemu popu, z dolgo Črno suknjo, ter naju iskreno
pozdravi. Po kratkih uvodnih besedah razgovarjali smo se, kakor stari, dolgoletni znanci. Da seje naS pogovor raztezal nad brezmejnim vsemirom Slovenstva, tega mi pač nij treba naglaševati. Naposled je beseda nanesla na Volkovega „I) e 1 o sv. Cirila in Metoda", ki je baš iste dni, ponatisneno iz tržaške ^Edinosti", izšlo v ličnej knjižici. Navdušeni če-stilec naših slovanskih blagovestnikov poklonil nama je vsakemu po jeden iztis; meni pa je, v spomin mojega prvega pohoda, podaril še po vrhu — bv. pismo nove zaveze v — ruskem jeziku . . .
Ker so se nam ob mnogem govorjenji naposled posušila grla, ostavili smo slovansko vprašanje nerešeno ter se napotili v zavetje lavorjevega venca, ki nam je kimal toli vabljivo ondu pri — sosedu.
Tu je bilo vse živo in predočil se nam je diven prizor. Ob veselej godbi vrtela se je čila lo-kavška mladina, da je človeku od radosti poskakovalo v prsih srce. Ali, ko smo se mi prikazali na plesišči, utihnila je kakor bi trenil glasba in ustavil se je ples: poštljivo so se nam umaknili plesalci ter nas vzprijeli z radostnim pozdravom. Videlo se je, da vrli Lokavčani jako časte neumornega vzgojevalca
njim mnogo drugih se bode podalo in corpore v Djakovar.
Vitanje države.
V sredo od 12. uri dospeli so v Jloaikvo car, carica z otroci in veliki knezi Jurij, Alek-sej, Sergej in Pavel. Brezštevilno zbrana mno žica pozdravljala jih je na kolodvoru in po mestnih ulicah z navdušenimi ura-klici. Car je bil vidno ganjen, videč tako impozantno izjavo ljubezni in prisrčnega nagnjenja. Najprej podal se je s carico v kapelico Iberske matere božje, potem še le v carski starodavni Kremi, kjer je vzprejemal poklon Btva. Župan mu ponudi kruha in soli ter ga v imenu Mosk\e prisrčno pozdravi. Za tem se mu poklonijo vsi aostojanstveniki, deputactje vojaštva, trgovcev in obrtnikov, kar jih stanuje v Kremlji. V kathe-drali sprejel jih je metropolit; po svečanej službi božji poda se carska družina v Petrovskijevo palačo. Ljudstva je bilo povsod toliko zbranega, da se je mogla carska kočija le počasi pomikati. Mesto je obsuto z zelenjem in zastavami. Včeraj in danes obiskal je car s spremstvom moskovsko razstavo, ki je bila samo zanj odprta. V obhžji carjevem je vedno tudi kne/. črnogorski. — Peternurški list časnika „Nordd. Allg. Ztg." pravi, da velja carjevo potovanje v Moskvo le svečanemu obisku tamkajšnje razstave. O improviziranji slavnosti carjevega kronanju ne more biti govora.
Ko je bil liulgarttki line* Aleksander v lluščuku, izrazil je kralju rumunskemu željo, da bi rad obUfcal kraljeva veličanstva v poletnem dvoru Sinaia. Torek se je to zgodilo in je bil obisk prijateljskega značaja brez vsacega oricijelnega spremstva.
O I^ s |><ii: Khedive je i/.dal dekret o ustanovitvi posebnega komisijona v Aleksandr ji,  ki bo
nego v katerem koli nemškem mestecu ali trgu, sploh pa se slišijo skoro izključljivo le nemške pesni; slovenska pesen pa je v Tržiču bela vrana. Sicer se tej „nadepolnpj" mladini ne sme vzeti za zlo, ako poje pesni, katerih besedij in pomena ne razume, kajti četrtina teh tržiških „slavckov" gotovo ne ume nijednc besedice nemškega. Ali nekdaj tako slavna tržiška „Liedertafel", katera je svoje dni toliko storila za poveličunje nemštva, katera pa denes žal! uže spava spanje pravičnemu, zapustila je svojemu dorasteku nemško pesen kot najdražji zaklad. In: „Wie die Alten sungen, — so zwitschern die ,1 urigen". — Ali pa ne govori ta faktum — da tržisko prebivalstvo, katero v ogromnej večini ne spravi niti jednega poštenega nemškega stavka skupaj, izključljivo le nemške pesni poje — bolj za to, da tržiški „Kranjci" ali — kakor se posebno radi imenujejo — Nemci s Slovenci nečejo imeti nič skupnega, nego vse volitve, vse zaupnice Dežmanu et consortibus, in vsi drugi koraki, s katerimi se Tržičanje vsako leto jedenkrat ali pa večkrat pred slovenskim svetom blamirajo.
V Tržiči postal je ne le pri navadnem ljudstvu, ampak tudi pri ljudeh, ki se hočejo prištevati na sej domači „aristnkraeiji", nekaki močno priljub ljen „sport", da se slovenske besede še celo ondi z nemškimi eliminirajo, kjer so naši pradedje v vseh časdi popolnem slovenske besede rabili in tudi ni kjer na Slovenskem nijso v navadi mej ljudstvom. In to BOdrgO potem kažejo svetu za jedino pravo, I čisto „kranjScino".   K temu činu ni j mam pač dru
imel preiskavah vse tatvine, uboje in požge, ki so         pristaviti besede sv. pisma : .0 Bog, od
se godil: tamkaj od 11. <lo 10. junija.   Komiaijonl     ... .
bo sestavljen iz 4 Evropcev  in  3  domačinov pod PU8ti Jim. saJ 116 v«do' ktiJ delajo".
predsedstvom A b d u r a h m a n K u ž d i - j a. Zastop niki konzulatov se lahko udeleže sej, pa nijrnajo glasu pri ukrepih. Drug dekret postavlja jednak komisi-jon v Tantah pod predsedstvom Mahmud Fa-laki-ja, ki naj ho preiskava! zločine, ki so se drugej po Egiptu godili mej ustankom.
Dopisi.
B#. Tržiča 18. septembra. [Izv. dop.) Zadnji dopisnik iz Tržiča hotel je prejšnje dopise nekoliko „popi avljati1'; ker pa taktičnega nij imel nič popraviti", podvrgel se je nehvaležne]' nalogi, stvar (sprejem deželnega predsednika g. Winklerja), katera je uže preveč prenilačena, nego da bi se še kaj pisalo o njej, nekoliko „pobeliti". Pustimo jo tedaj na strani in upajmo, da Tržičuni s tako brez-taktnostjo ne bodo dali nikdar več dopisnikom slo venskih listov priložnosti o tistej se prepirati.
Ako pa g. dopisnik v svojej dnljnej razpravi misli, da se v Tržiči nahaja le malo številce pristašev fakcijozne opozicije, potem si dovoljujem sine ira et stu lio tistega na nekatera ftik ta opozoriti, katera so morda slovenskim bralcem še malo znana. Pri nas pojejo namreč trgovski učenci in pomočniki nemško himno „die Wacht am Ithein" bolj pogosto,
Da je   zadnje ljudsko številjenje primeroma skoro  ravno   toliko  Slovencev  pokazalo  v Tržiči. kakor v kranjskej deželi sploh, to onemu, ki pozna razmere v Tržiči, nij   še nikakor dokaz, da je pri nas toliko Slovencev tudi jio mišljenji.   Tržiča n je BKranjec" in ostane „ Kranjec", ter neče nič slišati o Slovenstvu.  Ker je bil pri ljudskem Steviljenji istih nazorov kakor danes, vpisal je v doslednosti tega v rubriko „občevalni jezik" : „krajneriš". Toda kaj je storila komisija V   Ker nij šlo, da bi tržiške „Kranjce" pustila pri njihovej kranjščini, storila je one, kateri radi  slabega  znanja   blažene nemščine nijso bili tako srečni, da bi se bili upisali za „Voll-blutgermane" — za Slovence.
S temi besedami pa nečem vsem Tržičanom na prste stopiti. Vsako pravilo ima svoje izjeme, in tako se tudi v Tržiči dobi več poštenih mož, kateri so vse predsodke deloma v šolah, deloma pozneje v življenji odložili, ter si na lastne skušnje zidali svojo samostojno sodbo, ne glede na to, je-li ta povšeči večini našega trga ali ne. Le obžalovati moramo, da si ti poštenjaki ne morejo ali pa ne znajo dostojnega vpliva na tržiske razmere pridobiti, kar bi bilo gotovo v prospeh našega trga.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega
dne 21. septembra 1882. Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih je 18 mestnih odbornikov. Župan naznani, da je došlo pismo iz pisarne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja, v katerem izraža Nj. Veličanstvo, da je hvaležno na znanje vzel nameravano odpošiljatev deputacije Ijub-janskega mesta, a da se je za njen sprejem, zaradi mnogih uže prijavljenih deputacij, zahvalil.
Dr. Zarnik poroča v imenu personalnega in pravnega  odseka o  prošnji J. V. Withalraa glede vkvartiranja vojakov v kolizeji jako obširno, razločno in temeljito. L. 1845. podarilo je mesto ljubljansko Benediktu Withalmu zemljišče, kjer stoji zdaj koli-zej, zato pa je isti prevzel dolžnost v podobi služnosti, da bode v poslopji imel zmirom  prostore za prehodne  vojake  (Transenalkaserne)   in jakališče, katere dolžnosti so še danes uknjižene na kolizej. Zato, da je imel vojašnico za prehodne vojake, pobiral je od hišnih posestnikov, kateri so se zato prijavili, da preskrbe pri njem vojake, vsako  leto po 4 gl. in ta znesek pobral je tudi lansko leto od dotič-nih hišnikov. A lansko leto meseci avgusta bili so vojašnični prostori v kolizeji po vojaškej komisiji spoznani za vojašnico za silo, ter bili tudi  od vojaške oblasti najeti, proti temu, da plačuje ona Withalmu 3454 gld. 43 kr. na leto. S tem nehala je transe-nalna vojašnica in mestni magistrat je  naročil Withalmu   dne 20. septembra 1880,  naj pripravi prostore za trausenalno vojašnico. A Withalm nij oporekal ukazu magistrata, tako da je isti  postal pra-voveljaven, pa tudi nij pripravil prostorov za tran-senalno vojašnico, tako da je mestni magistrat moral sk"beti za druge prostore in zato izLrjeval od hišnikov  dotičuo letnino, katero je magistrat upotrebo-val, da je najel druge prostore za trausenalue vojake.  Ob jeduem pa je tudi g. VVithalin iztirjeval, akoravno je imel itak večji dobiček ko prej, od do-tičnikov, ki so bili prej pri njem naročeni, po 4 gld. Po magistratu poučeni zahtevali so hišni gospodarji svojo plačilo nazaj in g. Withalm jd moral čuti marsikatero akoravno opravičeno grajo, kajti denar je pobiral, za stanovanje pa nij skrbel. Zdaj se pa pritožuje, da ima škodo, akoravno bi se morala ista z iupo iskati, ker dobiva sedaj mnogo večjo plačo, ter zahteva, naj se odš.ioduje s tem, da še nadalje pobira tiste 4 gld. od dotičnih hišnikov,  ali pa naj mu mesto odpiše  služnost, katera je uknjižena na njegovej lisi, da ne  bode  več imel dolžnosti, imeti trausenalno vojašnico in jahalnico.   Dr. Zarnik nasvetuje, ia mestni zbor Withalmu  ne  dovoli prošnje in da se pritožba odbije,   kajti kadar dozida mesto vojašnico za posadko, potrebovalo bode transenaine vojašnice.  Predlog se jeduoglasno brez debate sprejme.
(Konec prih.)
svojih otrok: od vseh stranij so nam doneli veseli klici naproti in ko sem mu jaz, opomnen na to po prijatelju Balku. napil, vzdignoli so ga čvrsti možje na rame, da so mehkočutnemu našemu Jaromiru solze zaigrale v očeh . . .
Uže je zlatila večerna zora po burji razjarjene oblake, ko naju je izpretnljal blagi, za sveto slovansko idejo goreči mož od Lokavca doli proti Ajdovščini. Kdor bi ga bil videl, stopajočega mej nama, ko so mu vihrali v vetru dolgi kodri okrog glave, stopil bi mu pred dušo oni prizor iz evangelija, ko se Krist z dvema učencema vrača iz Emavza v Jeruzalem . . .
Ondu na razpotji povedal nama je za odkod-nico, kako je bil nekoč iz Ljubljane napovedal — Dežmau, da pride v oni kraj kojiat starine, in poredni Lokavčani so baš na istem prostoru zagrebli velikanske — grablje; ali zviti naš arebeolog je menda izvohal pečenko, kajti — nij ga bilo . . .
Smejaje smo si segli v roke — „na veselo Bvidenje!"
Prijatelj Balko boril se je z burjo doli po cesti proti Ajdovščini, jaz pa sem jej obrnil hrbet ter jo zavil proti jugu na — Ustje, kamor me je bil
povabil gostoljubni g. župnik II iti. Prenoeivsi pri tem častivrednem  rojaku .Stritarjevem,   nadaljeval sem drugo jutro svoje romanje k — zaželjenemu smotru Kakor je uže stara moja navada, da ne hodim rad po razvoženej deželnej cesti, krenil sem tudi on dukaj, držeč se zračne črte, kar čez grm in strm navzgor po hribu mimo sv. Križa. Ali takrat bi me moja trma bila stala skoraj — življenje! Prišed šega gori na vrh golega holma, zgrabila me je divja burja s toliko silo, da se nij sem mogel ustaviti več kakor brezkrmilno,   razjadreno   barko  po penečih morskih valovih, drvil me je neusmiljeni piš čez bo deče ostro skalovje, igraje z mano kakor z velim listom.   Zdaj me je vrgel na trdo pečino, da so mi zaškripale kosti,  zdaj me je strmoglavil v globoko udrtino, iz katere sem po celo uro plezal, in jedva sem se ujel za kak grčav gnelčev koren, strgal mi je raz glavo klobuk, plesaje z njim v burnih vrtin cih po zraku.   Tako sem se kotal čez hribe in do line in naposled ves opraskan in potrt zgrudil se za neko skalo onemogel v mah, — kar me predrami pri jazno poludansko zvonenje in glej ! — na prisojnem griči pod mano, mej srebrolistimi oljkami razgrne se mi belohišuo selo — Rifonberg.
Domače stvari.
— (Gos p. „K o lasem" in nS o ko lom" iz Zagreba), ki se ustavijo — na potu k slavljenji zastave delalskega društva v Trsti — za kratek čas v Ljubljani, priredita tukajšnja čitalnica in Sokol večerno zabavo v prostorih čitalnične restavracije.
— (Zelje) je letos, sosebno v okolici ijub-ljanskej, kaj izvrstno rodilo, tako, da ima jako nizko ceno. Sto najlepših glav velja dva goldinarja, manj lepe in trde dobe se tudi po 1 gl. 50 kr. do 1 gl. 20 kr. Naši „zelarji", namreč fabrikanti kislega zelja, katero je posebno v južnih krajih na izvrstnem glasu ter ide preku Trsta v Egipet in v druge kraje, ribajo noč in dan in spravljajo zelje v kadi, da ga okisajo. Upati je, da napravijo dobro kupčijo.
— (Občina Sodražica) na Dolenjskem bode v kratkem, kar se tiče gasilnega orodja, gotovo najbolj izvrstno oskrbljena na vsem Kranjskem in služila v tej zadevi vsem občinam v posnemanja vreden vzgled. V tovarni g. Samasse v Ljubljani naročila je namrač trinajst ročnih in šest velikih brizgalnic na kolih, tako, da bode imela vsaka vas v občini svojo ročno brizgalnico, nekatere bolj raztresene celo po dve, sest velikih brizgaluic pa se razdeli tako, da bodo služile vsej občini. Stroški iznašajoči 3000 gld. plačevali se bodo v obrokih,
kakor je g. Samassa dovolil. Da se je storil tolikanj koristen sklep za občino, gre priznanje g. so-draškemu županu, dež. poslancu Pakižu, katerimu so pritrdili vsi drugi odborniki. V kratkem se ustanovi v Sodražici tudi prostovoljno gasilno društvo. —
— (Vabilo k slavnosti blagoslovlje-nja društvene zastave) delavskega podpornega društva pod pokroviteljstvom Nj. Visokosti cesarje -viča Rudolfa v Trstu, in ž njo združenih veselic dne 24. in 25. septembra 1882. Konec sporeda: E. Slav-nost pri sv. Ivanu. Ob 101/« uri: 1. Slovesna sv. maša, pri katerej gode vojaška godba in pojd pevska društva. — 2. Njih ekscelenca kumica-name-stnica priveze po visokej gospej kumici podarjen trak na zastavo, potem pri vežejo družice drug po tržaških Slovenkah podarjeni trak. — 3. Blagoslo-venje zastave po pontifikatu. — 4. Tržaški in ske-denjski pevski  zbor  pojeta Dav. Jenkovo „k«mnou.
— 6. Žabi vanje jžebljev po pontihkatu, Nj. eksce-lenci kumici, Nj. eks. namestniku in drugej visokej gospodi. — Slavnostni govor, mej katerim izroči predsednik društva krščeno zastavo zastavo-noscu. — Tržaški in skedenjski pevski zbor pojeta A. Hribarjevo kantato. — 7. Venčanje zastav po gospodičnah družicah in pozdravljenje blagoslovene zastave po zastavah došlih društev, mej tem svira godba. — 8. Vsa društva s zastavami in godbami derilirajo pred kumico-namestnieo, pred namestnikom in drugimi dostojanstveniki ter spremljajo zastavo dalavskega podpornega društva v društvene prostore.
— F. Banket. Ob l1/« uri popoludne bode banket v Dreherjevem nalašč v ta namen okrašenem velikem salonu. Vsak, kdor se hoče vdeležiti banketa, mora se oglasiti pri tajniku društva, Corsia Stadion št. 11 I. nadstropje in tam plačati 2 gld. Zunanji gostje morajo poslati znesek s poštno nakaznico. Mej ban kentoin bode svirala godba in peli bodo razni pevski zbori. — G. Petje. Ob 5. uri popoludne: pevska skušnja vseh došlih pevskih zborov v prostorih „delavskega podpornega društva", Corsia Sta-tiou št. 11. Vsi zbori so naprošeni, da se nauče Haj-drihovo „Jadransko morje" in D. Jenkov nNaprejw, ker  ta dva zbora bodo vsi zbori skupno peli. —
H. Velika beseda v Dreherjevem velikanskem salonu v Bošketu.   Z;»četek točno  ob  7. uri zvečer.
I. Potpourrj  iz  slovanskih   napevov — godba. 2. Dav. Jenko. — „Naprejw — pojo vsi zbori skupaj. 3. pl. Zajec.  — »Živila Hrvatska" — poje pevsko društvo „Kolo"   iz Zagreba.  4. Telovadba — izvr šuje ljubljanski „Sokolu.   5. Carli. — „Slavjaiika"
— poje mešani zoor tržaški. G. Gj. Eisenhut. — a) Tebe zlato, b) Čeznuče za dragom, — poje društvo „Kolo". 7. Telovadba — izvršuje ljubljanski „Sokoi". 8. pl. Zajec. — „Kolo" — stopaj — pojeta tržaški in skedeujski pevski zbor. 9. pl. Zajec.
— „Čruogorae Črnogorki" — poje  pevsko društvo „Kolo". 10. Hujdrih. — „Jadrausko morje" — pojo vsi zbori skupaj. 11. Srečkanje na te-le darove: 1. 5 cekinov, 2. 4 cekine, 3. 3 cekine, 4. 2 cekina, 5. 1 cekin, 6. 2 tolarja, 7. 1 tolar, 8. 1 goldinar. Razen teh bode še 15 druzih  daril v vrednosti najmanj GO gld.  in 5 daril za šalo in smeh. — 12. Ples v gornjem salonu bosketa in prosta zabava v salonu, kjer bode svirala tukajšnja veteranska godba; pri plesu pa veteranska godba goriška.  — Vstopnina k besedi, plesu z igralno številko vred za ne-ude 80 kr.;  za ude  samo 50 kr.; pa s pogojem, da morajo kupiti vstopnico do 23. septembra zvečer v društvenem uradu, ker na vratih se bodo prodajale le vstopnice po 80 kr., za otroke po 20 kr. Reservirani sedeži v prvih vrstah 30 kr., drugi sedeži 10 kr.   Sodelovalci so  prosti vsacega plačila. — Vstopnice in listi  za sedeže se bodo prodajali: 1. v pisarni delavskega podpornega društva.   2. pri čuvaji tržaške čitalnice (Monte verde), 3. v proda-jalnici g. F. Žitko.   Corsia Stadion Št. 1., do zadnjega dne opoludne ; potem pa samo pri denarni-čarji na vratih pred Dreherjevim salonom, katera bodo odprta ob 6. uri popoludne.   — I. Izlet po morji.  V ponedeljek 25. septembra ob 8. uri zjutraj  zbero se gostje  na Molo S. Carlo, kjer se vkrcajo v nalašč za ta namen pripravljeni Llovdov
parnik ter se odpeljejo v Miramar, od tam pa v loydov arsenal, iz katerega odidejo v razstavo, da vse ogledajo. Zvečer ob 7. uri se snidejo vsi gostje pred hrvatskim paviljonom, kjer bode prosta zabava. — Za razstavo preskrbi poseben odsek zui-žano vstopnino. Za vse druge olajšave gostom bode skrbel poseben odsek za sprejem. — Kdor želi še kaka pojasnila, naj se obrne do pn-d.sedn'štva omenjenega društva. — Slavuost bode pri lepem ali slabem vremenu. — Trst, 1. septembra 1882.
Odbor.
Vabilo k izletu „Sokola" v Trst v nedeljo dne 24. sept. 1882. I., kjer se udeleži slavnosti blagoslovljenja zastave „Slovanskega    delavskega podpornega društvu". Program: 1. Sokolovci zbirajo se v soboto dne 23. sept. t. 1. zvečer v čitalnici, od koder odidejo ob 1. uri čez polunoč skupno z drugimi gosti na kolodvor južne Železnice, ter se odpeljejo točno ob 2. uri 15 minut s posebnim vlakom v Trst. — 2. Priti je v polnej in   ličnej   društvenej   opravi  s  plaidom ali vrlino BUkno v jarmen povito.   Držati se je strogo po odboru upeljanega ter pred  kratkim   mej dru-štvenike razposlanega nizletnega reda". — Kdor del j nego j eden dan ostane v Trstu,   vz;ime naj si tudi civilno opravo seboj. — 8. Program slavnosti v Trstu razvidi se iz plakatov. — 4. Nekoliko hrvatskih gostov dospe v soboto popoludne ob Va 2. uri s poštnim  vlakom v Ljubljano. — Odbor bode došle na kolodvoru pozdravil. — Drugi podajo se po noči iz Zagreba direktno v Trst.
Izlet bode ob vsakakem vremenu. V obilo udeležbo k gori navedenemu izletu vabi p. n. druStvenike najuljudueje    Odbor Sokola".
izpovedbe tope Mrčunke ne morejo veljati, kajti ona ne ve, kaj govori. Skupljene novce je sproti porabila, tako da ne ve kdaj. Tudi zaslišane pri-e ne morejo odločno izpovedati, so-li prej navedeni izrek zatožene res cule. Zagovornik dr. Mo-ohe jako prepričevalo dokazuje nekrivdo zatožene. Porotniki zanikajo z 11 proti 1 glasu vprašanje, jc-li storila zatožena hudodelstvo goljufije. Vsled tega je bila Neža Kovic proglašena nekrivo.
I »ne IG. septembra  zatožena sta  bila Lovro Plahutnik,   po domače Korenec,   posestnik v lioži-čnem, 51 let star in Juka Resnik, kajžar na Viru, 61 let star, zaradi hudodelstva goljufije. l!>. oktobra 1877  1. sklenila sta   pri c. ki*, notarju Kronabet-vogl-u v Kamniku   .laka Rasnlk in Lovro Plahutnik poravnavo (Vergleich), v katerej  je llesnik priznal, da je dolžan  Plahutniko   700   gld. in   mu je dovolil, da se uknjiži na njegovo kajžo in malo posestvo. Vsled tega pa je prišla /ena Hesnikova, ki je tožila svojega moža na podlagi ženit ne pogobe za 242 gld. in njena  hči od  prvega moža,   Urša Pečman, ob svojo   doto,  katero  bi   bil imel Resnik izplačati v znezku 74 gld.; kajti pri exekutivn©j dražbi, katera se je   vršila  vsled tožbe   žene Pesnikove, kupil je Plahutnik posestvo Resnikovo za ¡150 gld., tako da za mater in hčer nij ostalo pri  razdelitvi kupnine nič.    Resnik odločno t;«ji,   da je imel namen goljufati.   Njegova sedaj   uže umrla žena in hči z;ipravili sta gozd,   kateri je bil vreden 600 ^id. in obe sto imeli baje skupno  namero zapraviti še to, kar je imel. Žena in lui bili sta zato, kar njima je šlo, uže dvakrat plačeni,  zatorej je on zato-enec, da si kaj  prihrani za  starost,   šel  k Plahutniku, da se uknjiži za 70O gld., a slednji dati mu je moral pobotnico,   tudi  pri notarji   napravljeno,   da mu je uknjiženih 700 gld.  plačal.   Plahutnik mu je dal jedenkrat 100 gld., drugokrat pa 284 gld. vselej pred pričami,   kakor sta   se zmenila, a Kesnik mu , je obe  svoti  takoj   vrnil.   Potem, ko je Plahutnik
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Moskva  22. septembra.    Tri vojaške) revne bili so navzoč ni  carica in člani carske
obitelji. Car bil je na konji, poleg njega Črno-1 kupil njegovo posestvo, pomenila sta se, da mu da gorski knez. Car bil je dlje časa v razstavi. I loo gld. dobička in da je posestvo zopet njegovo. Red po ulicah vzdržavale so izniej naroda 86-| Plahutnik taji vsako sokrivdo. On pravi, da o stanji
stavljene zadruge. Policijskih uradnikov prav malo, ali prav nič videti.
Firenca 22. septembra. Kralj odpotoval je ogledovat poplavljena sela okolu Verone.
Port Said 22. septembra. Ko je do-Slo povelje vojakom v Damietti, naj polože orožje, ubogala je vsa posadka. Abdcllal paša in Abulata krenila sta s pičlim spremstvom mustafasinov proti Kajiri.
Izpred porotnega sodišča ljubljanskega.
15. septembra bila je zatožena  G2 let stara Neža Kovic, posestnica, v Vrhpolji,  hudodelstva go ljurije.   Kakor izpoveduje priča Valentin Orer, prodala je topa Marija Mrčun  nekega dne septembra 1. 1876 Neži Kovic travnik „zaglaveau in njivo „na gerbu" za 230 gl. in slednja obvezala se je, da plača,   kader se   kupno  pismo  napravi, kupnino v osmih dneh.   Priči ltozalija Bizjak in Helena Klop čič trdita, da je Neža Kovic nekaj časa potem, ko se je pogodil  kup,  izjavila v njih  navzočnosti, da Mariji Mrčun kupnine nij plačala in da jo bode še le plačati morala.   Neža Kovic bila jo  tožena za kupno svoto pri okrajnej sodniji na Brdu, a sodnija naložila jej je naslednjo glavno prisego: „Da po nje nem znanji nij res, da je ona, potem ko se je mej njo in  Marijo Mrčun sklenila kupna  pogodba pr c. kr. notarji, rekla Mariji Mrčun,  da jej dogovorjene   kupnine  230 gld. plačati  ne  more in  da je obljubila isto plačati v  osmih dneh ter prosila, df toliko časa potrpi".  Na to je zatožena Neža Kovic 25. januarja t. 1. pri sodniji tudi prisegla in s tem vedoma storila krivo prisego, vsled katere je Marija Mrčun izgubila pravdo,  da jej ima zatožena plačati kupnine 230 gld. in G% obresti od te svote, počenši od i), septembra 187G in na 171 gld. 29 kr narasle tožbene stroške.   Zatožena trdi, da je kupnino se prej, predno se je napravila kupna pogodba, deloma po vračunenji starega dolga deloma v manjših zne skih Mrčunki  izplačala.   Zatožena trdi   dalje, da
lesnika z njegovo  ženo nij ničesar vedel, Resnik prišel je k njemu in ga prosil, naj se uknjiži. Pobotnice za 700 gld., pravi Plahutnik, mu nijsem dal, a Resnik takoj izvleče k suknje pobotnico.   Da bi mu bil dal kar   na videz 100 gld. in 234 gld. taji 'lahutnik, če je pa Resnik   iste niuaj   dal, potem je dal to njegovej (Plahtitiiikovej) ženi   spraviti, ne pa njemu.   Da  bi bil  10O gld. dobička zahteval od Itesnika, zanikuje, marveč ko je zvedel okoliščine mej   Resnikoin   in   njegovo  ženo,  katera   je odšla mej   tem  časom  iz   hiše,   rekel   je,  naj vzame ženo nazaj, da on neče ne krajcarja, da se le stvar uravna.   Plahutnik občuje z Resnikoin jako osorno, rekoč,  da ga je  zapeljal.   Priče i/povedo,   da je Hesnikova žena s  hčerjo  v  istini gozd poprodala. Dr. Mosche temeljito  dokazuje,  da  pri Plahutniku manjka vsakega slabega namena goljufati, kajti okol-ščine mu nijso bile znane; llesnik pa, da si je hotel le zavarovati njemu po ženitovanskej pogodbi priznano premoženje. Porotniki pritrde krivd; Itesnika jedno-glasno, toda s pristavkorn, da prigoljufaoa svota nij iznašala 30O gld., krivdo Plahutnika pa zanikajo s 7 proti 5 glasom. Vsled tega je bil obsojen Resnik na dva meseca zapora, Plahutnik pa oproščen.
Vabilo na narečno.
Gg. naročnike, katerim je koncem tega meseca naročnina potekla, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker BSlovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
..SLOVENSKI NAROD"
velja  za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........ 6 gld. 50 kr.
„ četrt leta....... 3   „   30 „
n jeden mesec...... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8 gld. — kr.
„  četrt leta.......4   „   — •
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upratmištvo „Slov* Naroda*6,
dne 22. septembra.
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta........ . «
5% marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London   . . .........
Srebro ... .......
Napol. ...........
C. kr. cekini. .........
Nemške marke......
4°/0 državne srečke iz L 1854   250 #ld. Državne srečke i/. 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......
4.0/
„ papirna renta 5°/0 . . . . fi°/0 Štajerske zemljišč, odvez, obli«. . . Dnnava reg. srečke 5°/0 > • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 11 , , zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . .
76 gld. 80			kr.
77		35	rt
95	|	50	n
92	JI	85	
827	rt	—	»
891	n	—	n
119	»	25	71
9	ji n	46«/,	n j>
5	n	64	ri
58	»	96	n
120	rt	75	n
170	n	—	rt
95		45	n
119	n	20	n
88		20	rt
87		15	71
104	n	—	n
114	n	75	n
119	n	—	rt
98		50	
106	n	25	rt
174	t»	75	n
21	n	50	n
126	n	—	n
230	*	25	
„VRTNICA",
mararka sa nlaso* ir» — zložil Fran Jorkovlv.
Cena 50 kr. — Dobi se pri založniku
K. Tandler ji v Gradci,
(6tl—1) (Graz, Franzensplatz 1).
Mazilo za lase!
Po |ii'oi. 1 *ii li ii.
Jedno najboljših Mre«I»tev9 da so prostor, kjer raso lasje, utrdi in da lasje ne i/.padajo, ob jednem jim daje l«*p Ie»k in se uporablja 1 gotovim vspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa »amo OO novcov prodaje pravegu le lekarna ,,pri Mninorogu6*, v Ljubljani na !N<>MtiifiM trgu. (467—9)
* Umetno (574—8) ♦
i zobe in zobovja!
5 postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu % T  v /.lulu.  vulknnitu ali vclulojidu brez bolečin. J
* IMonibira z zlatom itd. +
T      Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x
J s prijetnim mamilom }
* zobni zdravnik A.Paichel, ?
X poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. *
r
Odpretje obrta
v hiši g. Žitnika na Bregu h. št. 14 v Ljubljani.
Podpisana naznanjava p. t. občinstvu, da sva z denašnjim dnem odprla krojaško obrtnijo pod imenom
PUŠ & ČERNE.
Priporočava so za izdelovanje oblek za gospode in dečke, zagotovljaje jako fino delo, najmodernejšo faeono in najbolj ceno računanje.
Velika izbčr najmodernejšega blaga bodo zmiroin v zalogi. Prevzem-Ijeva pak tudi vsako delo, ako p. t. naročnik blago sam prinese. Za prijazna naročila se priporočata
z visokim spoštovanjem
(603-2) 3P*clš <3c Oeme. f
Tipjci:
Pri Slonu: Kuback z Dunaja.
Pri Dunaja. Gradca.
Malici: Gesler z — Wabitsch iz — Prosi iz Trsta.
Št. 13.383.
Razglas.
(608 - 2)
Z ozirom na §. T> postave od 23. maja 1873 št. 121 se nazoanja, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1883. v magistratnej uradnej pisarni (ekspeditu) leži v splošni pregled od HO. do 30. septembra t. 1.
Med tem časom more sleherni udeleženec zaradi izpuščenja postavno poklicanih ali zaradi sprejema postavno izključenih oseb v zapisnik pismeno ali pa ustmeno ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega oproščenja dokazati, o čemer se opominja, da je po §. 4 te postave od posla po-rotuikov oproščen:
1. Tisti, ki je 60. leto svoje starosti izpolnil, za vselej;
2. članovi deželnega in državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. v aktivnej službi ne stoječe, vender pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane;
4. v cesarskej dvornej službi stoječe osebe, zdravniki in ranocelniki. kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali srenjskem predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo za prihodnje leto;
5. vsak, ki je vsled poklica v jednej porotnej dobi kakor glavni ali namestujoči porotnik svojemu poklicu zadostil, do konca naslednjega koledarskega leta.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 19. septembra 1882.
Župan: Gr a s se 11 i.
&>3L©K&>
najboljših alopatičnih in homeopa-tičnih zdravil. Zdravilstvene posebnosti. Rudninske vode. Dišave.
Naročila se proti poštnemu povzetju točno izvršujejo. (451—to)
Loterijski zajem avstrijskega tefflštva ifttAoŠega kllža.
SUBSCRI^ČIJA
na
loterijskega zajma avstrijskega društva rudečega križa
v kiuržll 13.¿50 wl Uoiiind.
C. kr. privilegirana avstrijska deželna banka ponuja od lozov, ki jih je kupila od avstrijskega društva rudečega križa, oddelek 250.000 komadov v občno subseripcijo s temi-le pogoji:
1. Subscripcijska cena za jeden komad je gld. 12.50 a. v., od te se mora gld. 4 gotovega denarja za vsaki komad precej pri naznanitvi subseripcije uložiti. Ostanek gld. 8.50 a. v. plača se naj dva dni po izjavi reparticije. Od tega roka naprej računijo se zraven še obresti po 6 od sto ter se ima uplačilo najdalje do 31. oktobra 1882 izvesti.
2. Subscripcija se bode vršila dne
in sicer:
na Dunaj i pri likvidaturi c. kr. priv. avstrijske deželne banke,
v HiMlaiicsti pri ogrskem društvu deželske banke na akcije,
v rra«i pri pemskej unionbanki,
v Krnu v menjalnici moravske eskomptne banke,
v €>rraclci v menjalnici štajerske eskomptne banke,
v iincu pri banki za Gorenje Avstrijsko in Solnograško,
v Ijvovii pri c. kr. priv. gališkej hvpothečnej banki na akcije,
v Crnuvicali pri bukovinskem zemljiščnem kreditnem zavodu ob urah, ki so sploh odmerjene za promet.
Razen tega sprejemajo se subscripcijska naznanila na Dunaji po največ menjalnicah in po imenitnejših krajih avstro-ogrske monarhije, v katerih se nahajajo deželne ali družbe gospej v pomoč avstrijskega društva rudečega križa ali pa njihove poddružnice, da jih potem posredno objavijo pri mestu subseripcije na Dunaji.
3. Ako bi se več podpisalo, kakor je namenjeno za subseripcijo, se bodo podpisani komadi primerno reducirali ter si pridrži c. kr. priv. avstrijska deželna banka za-se pravico, da določi način reparticiji.
4. Zneski, ki so se uplačali pri subseripciji, pa fo v slučaji redukcije preostali, se uporabijo v doplačilo subseribiranih lozov. Kar bi v to še potem primanjkalo, mora se plačati v času v točki 1. določenem.   Če bi pa kaj preostajalo, se takoj v gotovem denarji izplača.
5. Naznanila subseripcije naj se zgode po obrazeih, ki se v za to odločenih subseripcijskih krajih brezplačno oddajo. Vsak subseribent dobi, ko je oddal Bubacripcijsko nazuanilo in plačal v točki 1. dobčeni znesek 4 gld. a. v. za vsaki komad, potrdilo subseripcije, za katero se po publikaciji subseribentu uroče effektivni loži.
DUNAJ, 20. septembra 1882.
C. kr. priv. avstrijska deželna banka.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tiBk „Ndrodne tiskarne".