NO. 67
j!ueri$k/i Domovi m
K	AMERICAN IN SPIRIT
^U9^€IGN in danguagg only
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
c	SLOVCHIAN
Hemr,r(Jhmwag0’vM!1WSUkee’ Waukegan* Duluth> Joliet. San rrancisco. MORNING N€WSPAP€B
urgh, -New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JUNE 9, 1980
Clark In ostali člani ameriške delegacije odpotovali iz Irana
NEW YORK, N.Y. — Bivši pravosodni tajnik Ramsey Clark in drugi člani privatne ameriške delegacije, ki se Je udeležila konference v Teheranu o zločinih, ki so jih baje storile ZDA proti Iranu, so zapustili Iran.
Nekateri člani dčlegacije, ki so se vrnili v ZDA, se pritožujejo, ker so jim cariniki na newyorskem letališču odvzeli vse dokumente in drugo gradivo, ki so ga prinesli s seboj iz Irana.
Ramsey Clark sahn se zadržuje v Parizu, kjer je imel včeraj intervju na oddaji a-naeriške televizijske družbe ABC. Odločno je branil svoje obnašanje v zvezi z obiskom v Iran. Rekel je, da se ne boji ne ječe ne globe, ko se vrne v ZDA.
Kljub temu, da so ameriško delegacijo sprejeli razni Vodilni Iranci, med njimi celo ajatola. Homeini in predsednik države Bani-Sadr, je kilo tudi precej kritike v Ira-nu glede prisotnosti Clarka in drugih Amerikancev na konferenci.
Radio Teheran je namreč °čital Clarku zaradi te udeležbe in ga označila kot “naj-kolj nizkotnega ameriškega agenta”. Takega plačila Clark najbrž ni pričakoval, pozna-Valci iranskih razmer pa pripominjajo, da je radio Tehe-ran večkrat nasprotoval mne-nju vodilnih Irancev.
Zunanji minister Gotbza-keh je izjavil, da nasprotuje s°jenju ameriških talcev in (Ia ne pričakuje nobene sod-110 obravnave v zvezi z vlogo talcev v Iranu. Ta izjava je v nasprotju s stališčem ver-skih skrajnežev, zbranih oko-■^e vodilne Muslimanske republikanske stranke, katera una premoč v parlamentu. Uporniki v pokrajinah Kur-distana in Azerbaidžana na-baljujejo s svojim gverilskim v°j skovan jem napram vlad-^un silam. Nepotrjene vesti 0 teh bojih govorijo o velikih lzgubah na vseh straneh. Iran ne dovoljuje zahodnim novi-narjem, da bi obiskali pokra-Pne, v katerih delujejo upor-
Cbrambni tajnik Brown je sestal s kanclerjem Helmutom Schmidtom
RONN, Z. Nem. — Obramb-r'1 tajnik ZDA Harold Brown le obiskal to mesto in se sestal z zahodnonemškim kanc-erjem Helmutom Schmid-°m. Razgovor je trajal več kot dve uri.
Vzrok Brownovega obiska Je bila želja, da bi obe državi Podrobneje razjasnili zadevo ° namestitvi novih ameri-s Ib raket srednjega dosega v Zahodni Nemčiji. Sovjet-a zveza močno nasprotuje ej namestitvi raket tipa Per-^ lug II in pritiska na Za-l0dno Nemčijo in druge čla-nice NATO, naj tega ne dobijo.
Schmidtova vlada je že izjavila, da bo dovolila name-stitev omenjenih raket, a je v državi veliko odpora proti ei odločitvi.
Ameriško Domovino Y Vsako slovensko hišo!
Novi grobovi
Justine Strnad
Včeraj zjutraj je v St. Vincent Chaiity bolnici po kratki bolezni umrla 59 let stara Justine Strnad (Babe), preje Spratz, rojena v Harpersfiel-du, O., od koder je prišla v Cleveland 1. 1940, mati Mary McGuire in Josephine Spratz, 3-krat stara mati, sestra Vincenta, Marie Berchak, Franka, Albeane Pankuch, Elizabeth Desmomt, Anthonyja in pok. Wiiliama. Zadnja 4 leta je pokojna bivala na 1610 E. 47 St., prej pa na 6011 Bonna A ve. Zaposlena je bila pri Jaco Products skozi 25 let, dokler je bolezen ni prisilila, da je šla v pokoj. Bila je članica ADZ št. 30. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo, 11. junija, ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9.30. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Mary J. Tekavec Pretekli petek zjutraj je v Euclid General bolnici umrla 71 let stara Mary J. Tekavec, rojena Janežič, vdova po pok. možu Jacku, mati Mrs. Richard (Marilyn) Maynard in Jamesa A., 4-krat stara mati, sestra Josepha in Franka. Pokojna je bila članica SŽZ št. 50, Dr. Martha Washington št. 33 ADZ in Klulba slovenskih upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Viljema olb 9.30, nato na Kalvarijo. ------------o-----
Dr. Jožef Demšar umrl v Sloveniji
LJUBLJANA, Slov. — V 104. letu življenja in 81. letu mašništva je umrl v domovini dr. Jožef Demšar, prof. teološke fakultete v pokoju, doktor filozofije in teologije, častni doktor teološke fakultete v Ljubljani, častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani in častni konzistorialni svetnik.
Pogrebna slovesnost je bila v Ljubljani pretekli torek,
3. junija, ob 10. dopoldne, s slovesno nadškofovo mašo za-dušnico s somaševanjem v cerkvi sv. Petra, od koder so pokojnika prepeljali v cerkev Sv. Križa na Žalah, kjer
Douglas L Fraser ponovno izvoljen za predsednika IMW
v ANAHEIM, Kal. — Na konvenciji Unije avtomobilskega delavstva (UAW), ki je bila v tem mestu, je bil ponovno izvoljen za predsednika Unije Douglas A. Fraser. Fraser hi imel na volitvah nobenih resnih nasprotnikov.
Konvencije se je udeležilo 3003 delegatov, ki so zastopali nekaj več kot 1,500,000 članov UAW.
Fraser je aktiven v vrstah demokratske stranke in je močan podpornik sen. Ed-warda M. Kennedyja. Nedavno je bil izvoljen tudi za člana direktorija Chrysler Corn. -----------.o------
Vlada v Mgmktem ne more najti dovolj nabornikov za vojsko
ISLAMABAD, Pak. — Po nepotrjenih vesteh, ki prihajajo iz Kabula, ima vlada Babraka Karmala veliko težav pri nabiranju nabornikov za svojo vojsko. Vsi opazovalci afganskih razmer soglašajo, da je afganska vojska v obupnem stanju in da brez navzočnosti sovjetskih vojakov bi uporniki z lahkoto prevzeli vso oblast v državi.
Večina afganskih vojakov je že dezertirala, mnogi od teh so se pridružili upornikom z orožjem vred, drugi so pa padli v srditih bojih z u-porniki ali v čistkah, ki so jih izvedle komunistične vlade Tarakija, Amina in Kabrala tekom zadnjih dveh let.
Zahodni vojaški strokovnjaki menijo, da ima Sovjetska zveza okrog 85,000 svojih vojakov v Afganistanu, a da uporniki še vedno prevladujejo na deželi, posebej v goratih predelih.
Ti strokovnjaki tudi trdijo, da bo morala ZSSR poslati veliko več enot v Afganistan in so dokaj presenečeni, da tega še ni storila.
----__o-----
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
se je ob 11.30 začel pogrebni obred.
Zadnje vesti
•	New York, N.Y. — Policija meni, da so za bombni napaa na Muzej o izseljencih v Kipu svobode, ki je bil pretekli teden, odgovorni pripadniki neke hrvaške skupine. Policija je prejela dva pisma, napisana v hrvaščini, in je že pokazala uslužbencem Muzeja slike o znanih aktivistih v hrvaških vrstah.
•	Islamabad, Pak. — Najnovejše vesti, ki prihajajo iz Kabula, govorijo o srditih napadih upornikov na predmestja Kabula. Sovjetsko topništvo močno obstreljuje položaje upornikov, a napadi se .nadaljujejo. Karmalova vlada je pa obsodila na smrt 10 pripadnikov prejšnjega A-minovega režima, ki so ga odstranili Sovjeti decembra lani. Smrtne obsodbe so bile že izvršhne.
• Fort Wayne, Ind. — Zdravniki so zopet operirali črnskega voditelja Vernona Jordana, ranjenega v atentatu pred 10 dnevi. Jordavona rana je bila okužena in ponovna operacija je bila nujna. Zdravstveno stanje bolnika po uspeli operaciji je resno, a Jordan ni v smrtni nevarnosti.'
•	Washington, D.C. — Predsednik Carter je poslal poslanico egiptskemu predsedniku Sadatu, v kateri predlaga obnovitev pogajanj med E-giptom in Izraelom o palestinski avtonomiji; Izraelski ministrski predsednik Mena-hem Begin je že izjavil, da je pripravljen pristati na ponovna pogajanja s Sadatom.
•	Alžir, AL — Naftni ministri držav OPEČ so se zbrali v tem mestu in v teku so pogajanja o ponovnem povišanju cene nafte. Poznavalci razmer v OPEC-u menijo, da bo nova podražitev okoli $2 na sod nafte.
•	Pacific Palisades, Kal. — Na svojem domu je umrl a-meriški pisatelj Henry Miller, v starosti 88 let. Njegov najbolj znani roman je “Tropic of Cancer”, ki je prvič izšel 1. 1934.
VREME
Delno oblačno in vetrovno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 58 F. Pretežno sončno jutri in nekaj toplejše. Naj-višja temperatura okoli 65 F.
Na domovino jih veze bratstvo in spoštovanje”
L
Zgornji naslov je dal ljubljanski časopis Delo članku o zasedanju k o o rdinacijskega odbora vseh jugoslovanskih izseljenskih matic, ki je bil na Bledu 27. in 28. maja. Članek je napisala novinarka Dragica Bošnjak.
Predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman je vodil zasedanje in imel tudi uvodno besedo. Kot je obvezno ob takih prilikah, je citiral besede pok. predsednika Tita, ki je nekoč med drugim dejal: “Naši izseljenci naj bodo tisti, kar povezuje in kar bo prispevalo k boljšemu medsebojnemu spoznavanju naših narodov in narodov dežel, v katerih živijo.”
Ko je sam ocenil vlogo slovenskih izseljencev, je Kolman poudaril, da so ti izseljenci vedno stali na strani Slovenije in Jugoslavije in
so “prispevali k pozitivnemu razvoju in samostojnosti Jugoslavije”.
Novinarka Dela je poročala, da je Slovenska izseljenska matica pripravila poročilo o slovenskih izseljencih. V poročilu je menda SIM poudarila, da še je Slovenija vedno veliko zanimala za svoje izseljence in je imela veliko skrb zanj. Posebno pozornost bo pa treba posvetiti potomcem slovenskih izseljencev, tistim, ki pripadajo že drugi in tretji generaciji.
Pomembna naloga SIM je, poroča novinarka Bošnjak, da so izseljenci in njihovi potomci seznanjeni “s pridobitvami, in razvojem socialistične družbe, utrjevati ugled Jugoslavije v svetu in skrbeti za razvoj sodelovanja s slovenskimi izseljenci ter njihovimi potomci.”
Nadalje poudarja članek pomembnost podpore sloven-
skih izseljencev partizanskemu gibanju med drugo svetovno vojno ter pri obnovi države v povojnih letih. Isto podporo je prejela komunistična Jugoslavija v obdobju hladne vojne in Stalinovega pritiska^ “Pri tem,” navaja Bošnjakova, “je bila dragocena pomoč mnogih izseljenskih organizacij in posameznikov, med katerimi so posebej omenili ameriškega pisatelja slovenskega rodu Louisa Adamiča.”
Novinarka ni pozabila o-meniti tudi tistih, ki nasprotujejo komunističemu režimu v Jugoslaviji in jih je takole opisala:	“Nasproti na-
prednim izseljencem — ki so v veliki večini — pa delujejo v tujini tudi izseljenci, nasprotniki nove Jugoslavije in socializma, ki pa jih današnji razvoj v svetu in splošno priznani ugled naše države
Iz Clevelanda in okolice
KENNEDY BO NADALJEVAL Z BORBO PROTI CARTERJU NA KONVENCIJI STRANKE
WASHINGTON, D.C. — O-čitno je upal predsednik Jimmy Carter, da bo njegov sestanek s sen. Edwardom M. Kennedyjem v Beli hiši pretekli četrtek prinesel demokratski stranki več enotnosti. Po sestanku je pa Kenned v rekel, da bo nadaljeval s svojo volivno kampanjo proti Carterju kljub temu. da ima predsednik že dovolj delegatov, ki se bodo udeležili strankine konvencije, da bo ponovno imenovan kot kandidat Stranke.
Tudi med konvencijo si bo Kennedy prizadeval premagati Carterja. Senatorjevi svetovalci že obravnavajo pravila demokratske stranke v upanju, da najdejo pot, potom katere bodo lahko delegati, ki so sedaj obljubljeni Carterju, glasovali za Kennedyja. Kennedy zahteva sedaj “odprto” konvencijo, v kateri bi bil vsak delegat svoboden glasovati ali za Carterja ali za Kennedyja.
Na sestanku v Beli hiši so bili Carter in njegovi zaupniki presenečeni nad Kenne-dyjevo odločnostjo, da nadaljuje s kampanjo proti predsedniku. Med sestankom s Carterjem je rekel Kennedy isto, kar je rekel v prejšnjih javnih nastopih, je pripomnil začuden Carterjev zaupnik.
Kennedyjevi prijatelji trdijo, da je senator prepričan o tem, da Carterjeva priljubljenost v stranki in med volivci pada in da je vedno več demokratov uverjenih, da bo zmagal na novembrskih volitvah Ronald Reagan, ako bo Carter kandidat demokratske stranke.
Senator in njegovi podpi-ratelji trdijo, da si je predsednik priboril največvsvojih delegatov v prvih mesecih volivne kampanje, medtem ko je na naj novejših primarnih volitvah veliko napredoval napram Carterju prav Kennedy.
Analitiki političnih razmer soglašajo, da se nahaja
potiska v osamelost in nemoč.”
Drugih podatkov o delovanju teh “nazadnjakov”, med katere gotovo spada tudi A-meriška Domovina, v omenjenem članku ni. Verjetno je bilo v poročilu SIM kaj več gradiva o 'tem, a novinarka tega ni citirala.
V zaključnem delu članka je bila zopet poudarjena važnost SIM pri navezovanju stikov s slovenskimi ljudmi in organizacijami v tujini in še posebej s tistimi, ki so potomci izseljencev. Ako se je odločila slovenska vlada — in tudi jugoslovanska —-posvetiti tako pozornost izseljencem, se da upravičeno sklepati, da je delovanje izseljencev in njihovih organizacij izrednega pomena slovenskim in jugoslovanskim voditeljem.
(Konec prihodnjič)
predsednik v resnih težavah v svoji stranki, pripominjajo pa, da je Kennedy* še vedno manj priljubljen med demokrati, kot je Carter. Nekateri so že začeli govoriti o možni “tretji” osebi, ki naj bi nadomestila oba vodilna demokrata na strankini konvenciji, a kdo naj bi bila ta nova oseba, ne povedo.
Neenotnost v demokratskih vrstah je dobrodošla republikancu Reaganu in njegovi stranki. Vedno več republikancev je mnenja, da bo njihov kandidat zmagal na novembrskih voli tvah, mnogi pa že govorijo tudi o zmagi v Kongresu.
Vloga Andersona
Kongresnik John B. Anderson, ki je neodvisni predsedniški kandidat, bo morda igral veliko vlogo na volitvah novembra letos. Noben resen analitik ne pričakuje, da bo Anderson sam izvoljen za predsednika ZDA, vplival pa bo na izid volitev.
Zanimivo je to, da republikanska stranka želi nadaljevanje Andersenove kampanje predvsem zato, ker je prepričana, da bodo glasovali za Andersona večinoma demokrati, ki ne marajo ne Carterja in ne Kennedyja in ki ne bi nikoli glasovali za Reagana.
Vodilni demokrati so istega mnenja glede izvora glasov za Andersona in zato skušajo preprečiti Andersonu, da bi bilo njegovo ime na volivnih listah v raznih zveznih državah.
------o-----
Preiskovalci našli vse orožja v taborišči! Kubancev v Ft. Ohaffee
FT. CHAFFEE, Ark. — Vojaški policaji in agenti zvezne vlade so izvedli preiskavo v taborišču Ft. Chaffee, v katerem, biva začasno več tisoč kubanskih beguncev. V tem taborišču je bilo več izgredov in je napetost še vedno na višku.
Med drugimi prepovedanimi predmeti so našli preiskovalci veliko nožev, ki so jih begunci menda ukradli v o-bednici taborišča, in orožja domačega izvora, kakor so •gumijevke raznih velikosti. Našli so tudi nekaj steklenic alkoholne pijače.
Doslej so našli v taborišču 71 poklicnih zločincev in so’ jih izločili od ostalih beguncev. Med temi zločinci je neka ženska, ki je ugrabila letalo ameriške letalske družbe Delta pred 10 leti in ga prisilila, da je poletelo na Kubo, kjer je zaprosila za a-zil in ga tudi dobila. Deset let na Castrovi Kubi ji je pa bilo dovolj, vrnila se je v ZDA in je sedaj v zaporu.
Preiskovalci nadaljujejo s svojo preiskavo v Ft. Chaf-feeju, Površina tega taborišča je okrog 72.000 akrov in zato bo preiskava trajala dalj časa.
Spominska proslava—
V dneh, 14. in 15. junija bo priredil Tabor ZDSPB na Orlovem vrhu Slovenske pristave spominsko proslavo ob 35. obletnici pokola vrnjenih slovenskih domobrancev, obenem bo praznovanje 100. letnice rojstva ustanovitelja Domobranske vojske, gen. Leona Rupnika. \rsi Slovenci vabljeni!
Nove dolžnosti—
Trije novi duhovniki slovenskega rodu, ki so bili posvečeni v duhovnike včeraj, bodo službovali kot pomožni župniki na naslednjih farah: rev. William A. Jerse bo pri Brezmadežnem Srcu Marije, rev. Joseph J. Fortuna bo pri Sv. Sebastijanu v Akronu, rev. Michael J. Troha pa bo jori Sv. Brigiti.
Seji-
Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. ima svojo sejo jutri, v torek, ob 1. popoldne, v običajnem pro-\ štoru. Na sporedu bo razprava o pikniku, ki bo v sredo, 18. junija, na SNPJ farmi na Heath Rd. Po seji okrepčila.
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo, 11. junija, ob 7. zvečer v običajnem prostoru. Po seji zabava. Spominska darova za Mohorjeve študente— Namesio cvetja h krsti pok. Louise Trpin je darovala družina Frank Kastigarja $20 za pomoči potrebnim študentom v oskrbi Mohorjeve družbe. V spomin pok. Louise Trpin je tudi darovala za koroške študente $10 družina Vinko Vrhovnika. Za oba darova se prav lepo zahvaljuje poverjenik za Mohorjevo J. Prosen.
Raznašaica iščemo—
Ameriška Domovina išče raznašaica za Norwood Rd., Carl Ave. in Glass Ave.
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair Ave. ali pa kličite tel. 431-0628.
------o------
Izraelske vrhovno sodišče {sslrdilo zapor za Kahaneja
TEL AVIV, Izr. — Sodnik izraelskega vrhovnega sodišča Jitcak Kahan je potrdil zakonitost odredbe, potom katere je bil obsojen na 6 mesecev ječe .znani verski skrajnež, rabin Meir Kaha-ne. Kahane je ameriški državljan in ustanovitelj skrajne Judovske obrambne lige, ki je aktivna tudi v ZDA.
Bivši obrambni minister Izraela Ezer Weizman je 13. maja namreč uporabil poseben zakon, ki mu je dal pravico aretirati nekoga in ga zadržati v zaporu, ne da bi mu moral povedati, zakaj je bil aretiran. Zakon ne predvideva nobene sodne obravnave razen tega, da mora sodnik vrhovnega sodišča preiskati zadevo in ali potrditi ali razveljaviti odredbo obrambnega ministra.
Weizman je aretiral Kaha' neja, ker je le-ta govoril o nekem načrtu, potom katerega bodo napadeni arabski prebivalci države. Drugi a-meriški državljan, Baruch Green, je bil obsojen na 6 mesecev ječe isti dan, kot je. bil obsojen Kahano.
KMERIŠRA DOMOVINA, JUNE 0. 1980
Hmmšm Domovina
/m-A/i r ic- i v—1*0 vi *
•nttSSSSSim
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in - July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto;-$14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
.$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.	\
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	,
$2,8.00 per year: $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—-Canada and Foreign: $15 a year
P -.'cond Class postage Paid at/Cleveland, Ohio
<£S	,	No. 67 Monday, June 9, 1980
Afganistan pada v pozabo .
'Svetovni položaj je sila zapleten in se še kar zapleta. Ostajajo razna središča, ki ogrožajo svetovni mir: problemi med Izraelom in arabskimi sosedi, trenja med državami Severnoatlantskega obrambnega pakta (NATO) iti med članicami Varšavskega pakta samimi, iranska islamska revolucija, državni terorizem v zvezi z vdorom na ameriško veleposlaništvo in zajetje talcev. Potem pa so še problemi zaradi sovjet-čkega vdora v Afganistan in položaj Jugoslavije po Titu.. Najrazličnejši pogledi na svetovni položaj polnijo strani svetovnega časopisja. Med temi pogostokrat nasprotujočimi si mnenji smo izbrali pregled pogledov na svetovnem položaju, ki je nastal neposredno po sovjetskem vdoru v Afganistan.
Vedno manj se govori o Afganistanu. V nekaterih evropskih političnih krogih se jasno občuti tiho nestrpnost, da bi mogli spraviti v arhiv to neljubo vprašanje.
Dejstvo, da Sovjetska zveza ni uspela izvesti dokončnih akcij v Hindukušu in ponuditi zagovornikom popuščanja možnost nove stopnje pomiritve z Moskvo, ima svoj izvor v ozračju ameriške volivne kampanje, kjer kandidati jahajo na valu narodnega ogorčenja, da z njim osvojijo volivce, in v tistih odločnih junakih 1 za svobodo, afganskih “mudžahidinib”, ki se upirajo predaji kljub slabši materialni ali tehnološki opremi.
Značilno za določen zahodni evropski tisk je pomanjkanje odkritosrčnosti, ki z večjim poudarkom o-pisuje dogodke; v Iranu, kakor tragedijo afganskega ljudstva. Vsekakor, situacija ameriških talcev postaja .vedno bolj neznosna.
Toda, če primerjamo splošen položaj srednjega Vzhoda in centralne Azije, je drama talcev, pa naj se sliši še tako kruto, le postransko vprašanje in ne bi smela prekriti dejstva, cla so v Iranu izvedli revolucijo nacionalističnega in islamskega kova, ki bo, čeprav je propagandno v prvi vrsti usmerjena proti ZDA, sčasoma postala težak balast kremeljske politike napram Vzhodu.
• Drugače je'v Afganistanu. Tam je odkriti sovjetski napad in se potrjuje grenek občutek, da so to pot napredne sile tako slabotno reagirale na kršitev suverenosti neopredeljene in brežbrambne države, ker je tenko uvrstiti “mullahe” in muslimanske vernike, ki so prijeli za orožje pod zelenim praporom Preroka, v miselnost neomarksizma.
Predsednik ZDA je proglasil bojkot moskovskih Olimpijskih iger brez-predhodnega posveta ali obvestila/svojih evropskih zaveznikov. Vendar ta neprilika ne bi smela zakriti dejstva, da je ukrep koristen in u-činkovit. Odsotnost najvažnejše zahodne športne delegacije ra Olimpiadah gotovo ne bo povzročila nobenega odpora sovjetskega javnega mnenja proti svojemu sedanjemu političnemu vodstvu. Nedvomno pa je ta 'odsotnost uvaževanja vreden 'Znak za gospodarje Kremlja.
Kljub temu pa predsednik Jimmy Carter ne bi smol misliti, da je s tem olimpijskim ukrepom, ki ga spremljajo še druga nesoglasja, že izpolnil svojo nalogo kot glavar zahodne zveze. Prav groteskno se sliši, da se morajo po dveh letih krutega zavladanja prosov-jetske skupine v Kabulu, mogočega le zaradi pomoči luske tajne službe, protikomunistični borci še vedno buriti z zastarelimi karabinkami proti modernim sovjetskim tankom in helikopterjem.
Zamislite si slučaj, ko bi imel kjerkoli na svetu Kremelj enako ugodno priliko, da diskreditira in oslabi ZDA; rdeči gverilci bi že zdavnaj imeli najmodernejšo protitankovsko orožje in rakete SAM-7, pa tudi najbrž zaslombo pomožnih kubanskih čet.
Na Zahodu zadnje čase zatrjujejo, da je Sovjet-d-:a zveza v Afganistanu stopila v akcijo iz potrebe po obrambi. Kajti 50 milijonov muslimanov v SZ, katerih r.urotina in verska Pitnost je bila poživljena in pretresena s šiitsko revolucijo ajatola Homeinija, bi bilo pripravljenih v nepopustljiv vrtinec neustavljive iredentistične vstaje, v slučaju možne zmage islama nad komunizmom v Kabulu.
Dolga leta so proglašali v Moskvi verzijo — tudi tam kreditirani zahodni poslaniki so jo potrjevali — da ib muslimanskega problema v SZ. Kar naenkrat se pojavi ta .problem v temni perspektivi, z naslovom ‘ Centralna'Azija, Tnehek trebuh Sovjetske zveze” se je že uveljavil kot fraza.
Beseda iz naroda...
la Orlov vrh!
CLEVELAND, O. — Ko si človek postavi lasten dom, ga okrasi v tistem duhu, v katerem je bil vžgojen.; In ko je vse gotovo in na mestu, seže po tistem, kar se mu zdi bistvo njegovega življenja in napotek za bodoče življenje pod novo streho. Morda je >to poročna slika; morda je to slika njegovih staršev; morda je to razpelo.
V tujini pa je to največ- ' krat podoba domače vasi, o-četove hiše ali rojstnega mesta. Vsekakor pa je to nekaj, kar je človeku najbližje pri srcu in zdaj, na začetku'novega obdobja svojega življenja, postavi to podobo na častno mesto v svojem domu. Ob njej se bo ustavljal vsak dan svojega življenja in toplo mu bo pri srcu.
Nekaj podobnega se je dogajalo pred skoraj dvajsetimi leti, ko si je slovenska skupnost v Clevelandu postavljala svoj skupni “dom” na Slovenski pristavi in je, ko je bilo vse drugo zamiš- . Ijeno in določeno, pokojni dekan Matija Škerbec dejal: “Tule pa naj stoji kapelica v spomin našiin fantom!”
Tako smo dobili spominsko kapelico Matere božje na Orlovem vrhu. Žal se pokojnemu dekanu ni izpolnila zadnja želja, da bi daroval prvo sv. mašo ob posvetitvi kapelice spominu padlih in pomerjenih Slovencev.
Kapelica pa stoji na tistem sončnem bregu in postala je osrednja os našega spomina in spoštovanja bratov in sestra, ki jih je pogoltnila komunistična revolucija v naši domovini. Leto za letom se zbiramo ob njej v junijskih dneh, da obnovimo zvestobo idealom, za katere je L 1945 v maju ip juniju tekla slovenska kri.
Letošnja proslava teh tragičnih dogodkov bo 14. ih 15. junija. Bo pa še posebej pomembna iz dveh razlogov: 35 let je zdaj poteklo od tistih strašnih dni; zrasla ie nova generacija med nami, ki bo morala že v dogledni bodočnosti prevzeti na svoja ramena skrb, da slovenski človek v zdomstvu in doma ne bo nikoli pozabil, kako je v poletju po končani svetovni vojni umrlo Slovensko domobranstvo pod kroglami s tujo učenostjo zaslepljenih bratov.
In drugič: samo nekaj tednov kasneje, 11. avgusta, bo poteklo sto let, odkar se je v
Lokvah v Trnovskem gozdu rodil Leon Rupnik, kasnejši general in predsednik Pokrajinske uprave v Sloyeniji, bge. Slovenskega domobranstva.
O njegovi vlogi v polpretekli slovenski zgodovini so in bodo pisali zgodovinarji z obeh strani ideološke pregra-je, ki še vedno ločuje Slovence doma in po svetu. Za nas ^ je general Rupnik človek, ki je v najusodnejših časih našega naroda ocenil nastali položaj v luči slovenske tradicije in slovenske stvarnosti, spoznal, kaj je njegova dolžnost in kje je njegovo mesto, in potem sledil temu spoznanju z vso odločnostjo in predanostjo človeka z mirno vestjo. S to svojo odločitvijo pa je olajšal stotinam in tisočem Slovencev breme, ki jim ga je naložil takratni čas., tudi tistim Slovencem, ki so mu stregli po življenju.
Spominska kapelica na Orlovem vrhu je bila postavljena s prispevki celotne slovenske zdomske skupnosti v Clevelandu. Kot je tej skupnosti kot celoti namenjena Slovenska pristava sama, tako je tudi kapelica na Orlovem vrhu osrednja, čustvena točka vseh nas, ki obiskujemo Pristavo: Naj nam bo zato vsem skupaj, v dneh 11. in 15. junija t.L, tisto središče, v katero se bodo stekale vse naše misli in spomini ob Vetrinjski tragediji, in tisto ognjišče, ob katerem se bomo zbrali, da obnovimo spomine na naše najboljše in utrdimo svojo zvestobo njihovim prizadevanjem in njihovi žrtvi.
Tabor ZDSPB, ki, priredi to proslavo, zato iskreno vabi vse rojake iz Clevelanda in okolice, da se nam v teh dneh pridružijo. Posebej bomo hvaležni za udeležbo v narodnih nošah. Pridite na Orlov vrh!
TABOR ZDSPB
Zahvala
CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland je zadnjo majniško nedeljo obhajalo spomin 35-letnice vetrinjske tragedije. Odbor se lepo zahvaljuje vsem, ki so se v tako izrednem številu u-deležili spominske sv. maše pri Lurški Mariji na Char-don Road in molitev na pokopališču Vernih duš. Prav posebno je hvaležno tistim, ki so prišli v narodnih nošah in gostom iz Chicaga, da so
Brez dvoma ta obrambna preudarjanja igrajo važno vlogo v ruskem postopku v Hindukušu. Ampak v politiki in strategiji se pojma napad in obramba medsebojno dopolnjujeta. Temeljni princip, da je napad najboljša obramba, velja tudi za Sovjete v centralni Aziji.
In res, iz afganskega balkona so v stanju, da raz-, majajo ali tudi razkoljejo majava soseda Pakistan in Iran le z zaslombo notranjih prevratniških sil, brez večjega napora s svoje strani.
’ V slučaju Pakistana bi Zahod morda še toleriral, ker bi se SŽ podala v nevarnost prevelikega razmaha po indijskem podkontinentu. Ampak vdor sovjetskega vpliva v Iran — kakor v primeru civilne vojne ali nepremišljene poteze ZDA proti Homeiniju, ki bi presegel meje sedanjih ukrepov — bi pripeljala svet na rob tretje svetovne vojne in Evropo na rob ekonomskega propada.
Neodgovorno in nespametno bi bilo od NATO, če bi mislila, da bo Sovjetska zveza — potem ko je utrdila svoj položaj v Hindukušu — pokazala umirjen o-braz Iranu, posebno še, če pomislimo, da bodo od leta 1985 petrolejska ležišča v Perzijskem zalivu postala prepotrebna dopolnitev svoji produkciji, ki. že pada.
Vse govorice v obrambnem značaju sovjetskega posega v Afganistanu — ta delni vidik se odločno ne sme odvreči — je pokazal vsaj en pozitiven izsledek: usoda in zatiranje muslimanov na Kavkazu in v niškem Turkestanu nista več tabu in SZ se sama odkriva kot zadnja evropska kolonialistična sila.
S. S.
60-letnica poroke g. Jakoba in ge. Ančke Vrtačnik
G. Jakob in ga. Ančka Vrtačnik
v svoj zgoščeni program vključili tudi Spomins-ko sv. mašo za vse tiste, katerim je nasilno uničila življenje okupatorjeva ali komunistična roka.
Bog povrni č. g. Cvelbarju, ki je opravil sv. daritev in nas v pridigi opomnil na dejstva, ki še jih sicer zavedamo, a vse premalo o njih razmišljamo in se po lijih ravnamo.
LIvala tudi g. Mihu Vrenku in mladinskemu pevskemu zboru in g. Rudiju Knezu in moškemu'zboru za petje in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri bogoslužju.
Za molitve na pokopališču so se nam pridružili tudi duhovniki fare sv. Vida in so jih opravili skupaj s č. g. Cvelbarjem. Hvala lepa!
Vsa leta do letos je petja pri teh molitvah vodil šentviški organist Martin Košnik, ki letos prvo leto že sam počiva na tem pokopališču in sta ga pri petju nadomestili njegova žena ga. Malči in njegova hčerka ga. Vida. Hvala obema in vsem, ki so se po končanih' molitvah pri križu pomudili za skupni oče-naš z duhovniki še na Mauser j evem, Intiharjevem, Sek-netovem, Krekovem in Koš-nikovem grobu.
Vsi, katerih smo se spominjali ta dan, so pogosto v naših mislih, na slovenski spominski dan pa smo se jim skušali v skupni javni molitvi oddolžiti za zgled načelnosti, vere in; globoke vdanosti v voljo božjo.
Slava njihovemu spominu!
Odbor DSPB Cleveland
Kalifornijski poročevalski koš
STOCKTON, Kal. — Iz Slovenije mi sporoča svakinja, da je pretekli mesec zapadel sneg, medtem ko. so že češnje odgnale in se razcvetele. Napravil je pp poročilu občutno škodo na sadnem drevju.
. CLEVELAND, O. — G. Jakob Vrtačnik, rojen 29.. a-prila 1888 v Št. Jurju pod Kumom, je prišel v Ameriko pred prvo svetovno vojno. S trdim delom si je služil kruh. Ob misli na lepo domače življenje je tudi sam hotel ustanoviti družino. Izvolil si je veselo gospodično Ančko Guzel, ki je skrbnega Jakoba poznala in rada privolila, da mu postane življenjska družica.
V cerkvi sv. Barbare, Pre-sto-Bridgeville, Pa., kjer je bila Ančka krščena, sta sklenila pred Bogom dosmrtno zvezo 14. junija 1920 vpričo župnika g. Albina Modra (doma iz Trebenj na Dolenjskem) in dveh prič: Elizabete Gradišar in Petra Pogačnik.
Vse veselje in težave sta nosila skupno in z zgledom kažeta, da je možna dosmrtna zakonska zveza, kjer je prava trdna ljubezen in zavest Odgovornosti pred vestjo in Bogom ter povezanost z
molitvijo in zakramenti.
Ob tej lepi obletnici skup' nega zakonskega življenja se veselijo sin Jakob ml. z žen° Heleno in družino, hči Ana Zupančič z možem Edvaf' dom in družino in številni#1' sorodniki.
V soboto, 14. junija 19^’ se bosta g. Jakob in ga. A#e' ka v isti cerkvi sv. Barbai’6 s sv. mašo zahvaljevala Bog" in Materi Mariji za vso P°' moč, ki sta jo prejemala Boga v življenju.
Zvonovi pri Sv. Jurju p°^ Kumom ne bodo pritrkaval'« a vsi, ki poznamo nasmejan6' ga g. Jakoba in veselo £°' Ančko, se bomo z njima ve” selili.
Obema želimo poln šentj"1” ski koš božjih žegnov še m#6' go let, enkrat pa vesel prehcc od tu v večni dom.
G. Jakob in ga. An6^a Bog vaju živi še mnogo let: smeha in zadovoljnosti! ^‘r ma želimo
Vaši prijatelj’^.
Na obisk je prišel iz Hrvat-ske v Ameriko in izjavil, da je stanje v Jugoslaviji precej občutljivo. Uradne novice so prikrojene, kar je pač sprejemljivega za vladne agencije. V privatnem življenju .pa je precej drugačna slika resnice, dasiravno ni vidna turistom pri njihovih obiskih v pravi luči. Veliko ni govoril, takoj smo lahko opazili, da je boječ.
:!•*
Veliko je naših slovenskih rojakov v Nemčiji na delu, tam bolje zaslužijo in si kljub draginji lahko precej prihra-'nijo. Tako je nek rojak prišel na kratkočasne počitnice s svojim avtomobilom na Štajersko. Ustavil se je pri bencinski črpalki, pa sta pristopila dva civilista.
Povedal jima je, da prihaja iz Nemčije. Govoril je resnico o možnosti zaslužka in sličnem. Ko so presedlali s pogovorom na Jugoslavijo, je dostavil takole:	“Kar dobro
se imate sedaj pod Titom ..., ko pa bo umrl, boste pa že videli...” V tistem trenutku sta ga civilista, oba “miličnika” aretirala, mu odvzela avtomobil in ga odpeljala v 40 km oddaljeno mesto Maribor v zapore. Sreča za obiskovalca je bila le ta, da je bil njegov svak v državni policijski službi, drugače bi najbrž čakal precej časa za zamreženimi okni.
Kaka razlika med postopki v domovini in v svobodni A-meriki. Rojak, kateri je bil tudi na obisku v domačem kraju in se je pred nedavnim vrnil v Kalifornijo, je pove-da to resnično zgodbico in še pristavil, da vlada napeto stanje v domovini podobno
onemu v letu 1945-46. To se je zgodilo komaj 10 dni pred Titovo smrtjo.
❖
Drugi dan po smrti jugoslovanskega predsednika Tita smo imeli priliko slišati na lokalni televizijski postaji št. 13 prestolonaslednika A-leksandra K a r a djordjevica. Imeli smo priliko videti tudi filmske slike njegovega pogojnega, prastarega očeta, kralja Petra L, starega očeta kralja Aleksandra, očeta Petra II. in njegovo soprogo.
V daljšem razgovoru so mu bila stavljena različna politična vprašanja z ozirom na spremembe v Jugoslaviji zaradi smrti Tita. Veliko je bilo kočljivih vprašanj, na katera je gladko odgovarjal. Priznal je, da je on naslednik kraljevega prestola in izrazil zelo prepričljivo upanje, da bo v naslednjih 10 letih prišlo do demokratične oblike vladavine doma, dasiravno ni neposredno podprl svoje izjave z dokazi.
Imel sem vtis, da se je neposrednemu odgovoru iz varnostnih razlogov umaknil. Je pa jasno in odločno dostavil, da je želja po demokratizaciji države ne samo potrebna, pač pa tudi podprta s strani CIA. Prepričan je, da bi neposreden poseg v jugoslovanske zadeve s strani sovjetskih oboroženih sil najbrže priš .1 s pomočjo bolgarske -vojni s*ile tako, da ZSSR sama ne bi bila neposredno vmešana v zadevo.
Vsekakor so njegove izjave zelo zanimive in v krogih, v katere zahajam, kjer so res dqbro informirani, mislijo, da je izjava Aleksandra pravilna.
Po današnjih poročilih st#0 sprejeli vest, da je dotok Pr° tikomunističnih K u b a n ceV
dosegel število 100,000.
N"'
IZ NAŠIH vesi
Euclid, O. — Spoštovan" uredništvo! Priložen je ček znesku $30 kot naročnina ^ eno leto lista Ameriške B1,
bo 3* redn" da d0
movine, ostalo pa naj tiskovni sklad. List prejemamo ter upamo, tudi v bodoče prinašal ves6^ Ije v naš dom. Hvala uredi" štvu in vsem dopisnikom njihov trud in delo, da list bolj zanimiv, želim "aV uspeha v bodoče P1
mnogo vašem delu!
Lojze Jarem
de-
ski
stanj eni so točasno večinon^ v držati Floridi.
Imel sem priliko videti naj novejši film prostovoljne v°J ske (podobne nekdanj61)1''1 domobranskemu sistemu ma), v kateri se kuba# begunci vseh starosti vežba jo v napadalnem in obram^ nem sistemu. Njihov cilj " borba proti komunizmu diši na Kubi sami kot taki, na ameriškem ozemlju, ali kjer koli drugje v svetu, po potre bi.
Kraji za vežbe so močv'1" nata zemlja, ravnina, vasi 1 pa hribovita zemlja. Kar s6 videl in kot bivši oficir s^3 teškega štabnega oddelj61". v naši jugoslovanski vojsK) lahko rečem, da je nekaj Pr“
dobri"
kab'
iz-
senetljivega in v res in izkušenih vojaških ro Takih prizorov in s tako vežbanostjo v filmskih P° šnetkih se najbrže zelo redk vidi.
Maks Simončič J
| LUDVIK ČEPON:
Ob obisku v Rusiji
Vtisi in misli.
XI.
Med vprašanji, ki jih turisti'stavijo Inturističnim vodnikom, pride naravno na vrsto tudi vprašanje o veri, o verskem življenju v Sov jetiji, vprašanje, ali so cerkve odprte za bogoslužje in, če so odprte, ali ljudje gredo v cerkev. Odgovor vodnikov je vedno in skoro brez izjeme eden in isti: “Cerkve so odprte, a samo stari ljudje gredo v cerkev.” Jaz sam serfi dobil ta odgovor in, kot vem in berem, dobijo enak odgovor tako navadni turisti kot enako tudi časnikarji, ki gredo in potujejo v Rusijo po svoji časnikarski službi.
Dejstvo, da se ta odgovor tako stalno ponavlja v eni in isti obliki, govori za to, da ni narejen na osnovi prepričanja in opazovanja posameznih vodnikov, ampak uradno narejen in pripravljen od zgoraj, katerega se morajo vodniki po svoji službi držati.
Ta tako ponavljana fraza, kot se glasi, ni držala ne v preteklosti in, po prepričanju kompetentnih opaž ovalcev, ne drži danes ali vsaj drži manj in manj.
Naj v tej zvezi navedem dva citata, vzeta iz knjige “Journey Across Russia”, ki je izšla v založbi National Geographic Society in jo je napisal pisatelj in žurnalist Bart McDowell, ki je kot žurnalist prepotoval vseh petnajst sovjetskih, republik. Takole pravi:	“V pravoslavnih
cerkvah sem povsod videl med verniki tudi mlade zakonce z otroci... Večina intelektualcev, ki sem jih spoznal v Moskvi, hodijo v cerkev redno, čeprav so mi nekateri rekli, da gredo v cerkev samo zaradi glasbe ... Ruski žurnalist mi je rekel: ‘Cerkvena glasba me vedno spravi v solze, v jok... Pesem govori vsakemu izmed nas k srcu’... Vkljub uradnemu p r i z a devanju držati ljudi proč od članske verske pripadnosti, članstvo pravoslavne cerkve raste, zlasti med mladimi.”
Vera v SZ še živi
Na tukajšnjem sosednjem ženskem College-u je nekaj časa učila ruščino in rusko literaturo profesorica v pokoju Helena Izvolski. Bila je hči poslanika še carske Rusije v Parizu v Franciji, visoko izobražena dama, mednarodno poznana pisateljica, svoje hni popolnoma doma v visokih katoliških literarnih francoskih krogih Maritainovega kova. Rusijo je zapustila kot mlado dekle. Domotožje po materi Rusiji je pa ni nikdar zapustilo, že pri visokih le-lih se je kar dvakrat po vrsti odpravila na obisk v Rusijo.
Ker je bila globoko verna zena, je imela v Rusiji bistro °ko za opazovanje tamkajšnjih verskih razmer. Ko se je vrnila, sem imel priliko o njo govoriti. Vtis, ki ga je dobila, je bil, da zanimanje za vero in verske obrede med mladimi brez vsakega dvoma narašča. O tem je tudi pisala v tukajšnjih in dnevnih časopisih. _
Pred kratkim sem gledal na televiziji intervju metropolita ameriške pravoslavne cerkve in njegovega tajnika. Pripovedovala sta o vtisih, ki sta si jih nabrala ob nedavnem obisku v Rusiji, predvsem o vtisih verskega življenja pravoslavne cerkve. Govorila sta s skoraj neprikritim optimizmom o novi pomladi krščanstva v Rusiji. Proti vsemu pričakovanju in v zadrego vladajočih krogov.
sta pripovedovala, se je mladina začela bolj in bolj zanimati za pravoslavne verske tradicije, za pravoslavno cerkveno bogoslužje. Z nekako preroško vzhičenostjo je metropolit razgovor končal z: “Krščanstvo v Rusiji bo zopet enkrat zadihalo novo svobodno življenje.”
Ne smemo si pa misliti, da mladina, ki se približuje veri, išče in pričakuje od cerkve predvsem in na prvem mestu dogmo. Kar je, je to, da mladina čuti duhovno praznoto, ki jo sovjetska vzgoja in družba ne more napolniti, in zato gleda in išče, s čim in kako jo napolniti.
Če hočemo ali nočemo priznati “Človek ne živi samo od kruha...” Kakor je kruh — življenjske potrebščine — potreben in nujen, sam človeškega srca in duha ne more zadovoljiti. Človekov duh se noče in se brani ujeti se v mrežo dolgočasne vsakdanjosti dela, spanja, jela. Išče in se steza in tipa v širino in dolžino in višino po d u h o V n em, mističnem, nadnaravnim, po neizrekljivem in neizrečenem.
Najkrajša pot v občutje duhovnega, občutje onostranstva je pa, prav liturgija, bogoslužje, katerega sestavni deli so molitev in to molitev ne posameznika, ampak ob-čestvena molitev, molitev družine vernikov; glasba, v katero je vključeno petje zbora, z vodilnim glasom duhovnika in diakona in peti odgovori sodelujočega občestva vernikov: obredi, slovesne, rekli bi, teatralne kretnje duhovnika in njegovih oltarnih služabnikov v prazničnih oblačilih.
V rimskem latinskem o-bredu, ki je osnovno bolj zadržan, je velikonočna ali te-lovska procesija tista, ki je še najbolj zmožna vzbujati dvigajoče mistično občutje o-nostranskega, nad aravnega. Zdi se, da je vzrok in smisel nastanka novega karizmatičnega gibanja vprav poskus priklicati v zavest isto nadnaravno dvigajoče občutje.
Reakcija oblasti
Kakšna je reakcija uradnih sovjetskih krogov spričo ne več prikritega in rastočega zanimanja za vero na splošno in posebej med mladino? Tole so besede prokuratorja Muzeja zgodovine verstev in ateizma v Leningradu: “Protiverska borba šene more omejevati samo na polje idej ... V sedanjosti posvečamo več in več pažnje temu, kako verniki čutijo. Verniki se oklepajo svoje vere v času preizkušenj, kot so žalost, bolezen, osamljenost. Pri nas dobijo ljudje pomoč v podobnih primerih od javnih organizacij, ki poskrbijo, da niso prepuščeni samim sebi... Nove navade, novi o-bredi cd rojstva do poroke sovjetskega človeka se uveljavljajo bolj in bolj.”
“Civilni obredi”
Samo nekaj primerov novih civilnih obredov, civilno liturgije, ki skuša nadomestiti cerkveno liturgijo. Nisem imel prilike prisostvovati kakim obredom v zvezi z rojstvom otroka, recimo, civilnemu “krstu”. Pač pa skoraj gotovo v večjih mestih turist. ne more zgrešiti prizora, ko se novoporočenca s svatovskimi drugi s počasnim slav nostnim korakom bližata in polagata poročni šopek pred’ spomenikom padlim žrtvam, pred spomenikom neznanega vojaka. Neposreden -dohod do spomeni-
ka ali prostor pred spomenikom je z znaki žabranjen navadnim obiskovalcem parka, tako da vtis slovesnosti ni nikakor moten. Kakor pa lahko pričakujete, se nabere vedno nekaj ljudi, med njimi seveda turisti, ki, če ne zaradi drugega, iz radovednosti prisostvujejo slovesnemu trenutku.
Simbolika tega civilnega o-breda. Življenje in smrt si tu podajata roko; veselje in žalost se prelivata eden v drugega; žrtve za skupnost so potrebne, a morajo biti tudi priznane in ne pozabljene.
Drugi prizor v zvezi s poroko je okrašeni avtomobil z novoporočenim parom, prizor, ki v večjih mestih tudi ni tako redek. Kar je bilo zame nekaj čisto novega, je to, da sta na streho poročnega avtomobila montirana pokonci stoječa simbolična prstana v premeru kakega metra, ki se delno križata. Meni se je ta simbolika zdela zelo lepa in pomembna.
Veliko spomenikov
Spomenikov padlim voj u-kom in vojnim žrtvam je v Rusiji razmeroma več kot v drugih deželah. Vzrok? Najprej že res visoko število žrtev druge svetovne vojne. Uradno računajo, da jih je bilo nič manj kot 20 milijonov. Potem pa psihološki vzrok. Za režim so spomeniki molčeči, a po svoje več kot prepričljivi pridigarji, naj. se preostali ne strašijo potrebnih -; žrtev za graditev nove in boljše matere domovine.
Na sporedu ogleda mesta Leningrada je bil tudi obisk skupnega grobišča vojaških in civilnih žrtev, ki jih je mesto utrpelo v času 900 dni trajajoče nemške nacistične obkolitve. Grobišče velikosti velikega športnega stadiona, nima posameznih nagrobnih spomenikov, kar je razumljivo, ker ruša krije ostanke trupel, ki gredo v visoke deset tisoče. Ves prostor pa dominira velikanski vojaški spomenik, pred katerim plapola večni plamen. Pred spomenikom stoji častna straža, ki se s ceremonialno preciznostjo straže Arlington National Cemetery pri Wa-shingtopu ali straže kraljeve Buckingham palače v Londonu menja vsako toliko časa.
Ni mi treba omenjati, da je cel prostor nadvse skrbno vzdrževan, čistoča neoporečna. Žalna muzika iz akustično razpostavljenih zvočnikov, ki - stalno igra, veliko prispeva k žalobno svečanemu, pomirjajočemu občutju. Obiskovalci se temu primerno zadržano resno obnašajo. Prevzelo me je, ko sem gledal priletno ženo, ki se.je polj ubaj e zeleno rušo pobožno pokrižavala. Med kostmi pod rušo so pač bile nekje tudi kosti njenega sina.
Skupine ljudi in posamezniki stalno prihajajo in odhajajo. Vhod v notranjost pokopališkega prostora obdajata dve polkrožni stavbi z razstavo fotografskih slik iz onih 900 strašnih dni obleganja Leningrada. Lahko si predstavljate, da obiskovalcev teh muzejskih dvoran ne manjka.
Stalinovo mesto
Stalingrad — Volgagrad je mesto na Volgi, kjer je ruska armada z velikanskimi izgubami prisilila nemško armado k umiku, mesto, kjer je bil začetek konca nacijske invazije. Na glavnem trgu stoji velikanski vojni spomenik, katerega podstavek je ves,obložen z venci, ki jih poklanjajo razne ruske delegacije, pa tudi skupine turistov. Tudi, trije zastopniki naše skupine so položili venec.
Daleč gori v sibirskem Ir-
AMlTRIgKA DDMOVTNX, ~ JUNE P, 1985
(z Lemonla
V maju smo imeli nekaj zelo lepih dni, tudi nedelj. Vse v svežem zelenju, drevje in grmovje v cvetju in prijeten duh šmarnic. Podobo Marije Pomagaj in oltar smo lahko okrasili z domačim cvetjem in tudi s šmarnicami. Baragova razlaga “zdr avemarij e” s pojasnili je ustvarila med nami v resnici majniško razpoloženje. Baragova razlaga je kratka in zelo spominja na nekatere dele osmega poglavja dogmatične konstitucije “Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve”. Baraga je bil velik nasprotnik janzenizma, ker je doživljal, kako neevange-Ijska strogost slabi versko življenje. Toda nikoli ni spregovoril ali napisal niti ene žaljive ali napadalne besede proti janzenističnim cerkvenim predstojnikom in duhovniškim sobratom. Njegov odpor proti janzenizmu je bil pozitiven, kar je najbolj razvidno iz njegovega molitvenika “Dušna paša”. Napisal ga je zato, da je slovenskemu ljudstvu nudil zd/o versko hrano in da je ž njim dosegel tudi tiste, ki niso slišali nje-govih pridig in naukov v spovednici. Njegove razlage k posameznim delom molitvenika razodevajo globoko poznanje verskih in moralnih katoliških naukov in cerkveno tradicijo. Ti nauki so podani tako, da so še danes sodobni.
Baraga je spoznal zavedno aji nezavedno, da je slovensko ljudstvo ukoreninjeno v tradicijo, za katero je značilno dvoje: trdnost zvestobe katoliški Cerkvi in pa pobožnost do Marije. Oboje želim prikazati brez vsakega pretiravanja v pridigah in s pisano besedo. In naši ljudje pri tem čutijo, da se pred njimi odpira duhovni slovenski svet, ki je njjhov. Začutijo, da je to nekaj njihovega.
Naša nedeljska šmarnična pobožnost je bilo dobro obiskana, posebno pa na materinski dan v nedeljo 11. maja. V juliju in-avgustu bomo imeli romanja. Največje romanje bo v 5. in 6. julija. Tedaj pride iz Clevelanda “Slomškov krožek”. Drugo romanje iz Clevelanda je 9. in 10. avgusta. To je romanje Zveze Oltarnih Društev. Med letošnjimi romanji bomo obhajali 150 letnico Baragovega prihoda v Ameriko in 50-letnico delovanja Baragove zveze. Duhovno hrano med romanji bomo zajemali iz Baragove razlage “oče-maša”.
V nedeljo 31. avgusta bomo obhajali v Lemontu tradicionalno Baragovo nedeljo, popoldan bo pa medeni piknik.
t*rr*r****44+**t ****** »******rn
kutsku skrbi za stražo pred vojaškim spomenikom srednješolska mladina. Ko smo izstopili , iz avtobusa pred spomenikom, je bil prav čas spremembe straže. Opazovali smo, kako je iz šolskega poslopja, kak blok daleč od spomenika, šest fantov z vojaškim “gosjim” korakom slovesno korakala proti spomeniku, da prevzame stražo za naslednjo uro. Občudoval sem, s kako odraslo resnobo • in odločnostjo so ti mladci šli za svojim poslom.
Pred kratkim sem imel priliko govoriti z ruskim inženirjem, Judom, ki je z ženo prišel v Ameriko šele pred kakim pol letom. Med tolikimi vprašanji, ki sem jih mu stavil, je bilo tudi vprašanje, kaj misli o poskusu u-vesti nekako “civilno liturgijo”. Mislim, da je njegov odgovor, sloneč na opazovanju, dobro zadel srčiko problema Rekel je:	“Stoletja ustalje-
nih bogatih verskih tradicij ni in ne bo mogoče spremeniti tako hitro, če sploh kdaj.”
------o—-----
Vzdrževanje Lemonta, posebno romarskih prostorov, je drago. Zato prav od tega piknika upamo dobiti v ta namen nekaj pomoči. S piknikom je združeno žrebanje denarnih nagrad; pri tem lahko sodelujejo tudi tisti, ki niso navzoči. O tem vas bomo še obvestili.
Zaradi draginje marsikdo ne bo mogel iti na daljše potovanje ali počitnice. Lemont je pa za Slovence kraj, kjer lahko še za zmerne cene dobijo hrano in prenočišče ob romanjih; obenem pa tudi primerno duhovno hrano.
P. Foijunat OFM
skana v 1.685 svetovnih jezikih ali dialektih, poroča “American Bible Society”. To je 26 jezikov an dialektov več kot leto poprej.
KOLEDAR
društvenih prireditev
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
‘Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika.
22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga.
22. — Fara sv. Lovrenca priredi vsakoletni festival in bazar od 2. do 8. zvečer. Vsi sedanji in nekdanji farani posebej vabljeni, kakor tudi ostali Slovenci!
2!).	— Piknik Misijonske
Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi.
JULIJ
11-12-13. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v korist cerkve in šole.
13.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
20.	— Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Srečelov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne.
27.	— Piknik Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu na Slovenski pristavi.
AVGUST
3. — Ohijska Federacija KS-
KJ društev priredi piknik v parku sv. Jpžefa na Willoughby Hillsu, Ohio.
3. — Primorski klub priredi svoj piknik na Slovenski pristavi.
17.—Žegnanje pri fari Marije
Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana.
SEPTEMBER
7.	—Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
13. — Pevski zbor Fantje na
vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začeiek ob 7. zvečer.
21.	— Oltarno društvo sv.
Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole.
25.	—Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7.‘zv.
28.	— Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek
opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon.
28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob 9.15 dop. v cerkvi sv. Vida,' nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani.
28.	— Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava —- igra ansambel “Galebi”. ;
OKTOBER
11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer.
18. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob
6.30	zvečer.
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
NOVEMBER
8.	— Praznovanje 30-Ietnicc
društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer.
8.	— Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.
9.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do
1.30	popoldne.
29.	—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road.
23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
DECEMBER
14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št.
169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Mrs. Nemanich se zahvaljuje
Cleveland, Ohio — Odpuščena sem bila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se sedaj zdravim doma še vedno pod zdravniško oskrbo. Koncem maja mi bodo odstranili mavec (cast).
Prisrčno se zahvaljujem vsem mojim sorodnikom in prijateljem ter prijateljicam za njih globoko zaskrbljenost glede mojega zdravstvenega stanja in resnih posledic, ki bi mogle nastati po moji nesreči.
Vsem sem od srca hvaležna za obiske v bolnišnici, za telefonske klice in stotine krasnih voščilnih kart s vzpodbujajočimi pozdravi, za vaše molitve in darove za sv. maše.
Prav tako nikoli ne bom pozabila vaših pozornosti, ko ste mi prinašali nešteto daril in krasne cvetlice v lončkih, ki so poživljale mojo sobo in me razveseljevale v času moje bolezni.
Naj večje bogastvo, ki ga kdorkoli more imeti, so zanesljivi in zvesti prijatelji, ki so. v času stiske vedno pripravljeni pomagati, bodisi v bolezni ali nesreči.
Naj Bog nagradi z obilnimi blagoslovi vas vse, ki ste bili zaskrbljeni glede mojega zdravstvenega stanja in ste bili sami prizadeti ob moji nesreči. Prisrčna hvala vsem!
Frances Nemanich
Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Ave..& E. 68 St 361-421* IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI bRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
5 in 5. Zidana dvodružinska hiša v Euclidu. Lastnik je Realtor. 531-3976.
Stanovanje v najem blizu jE. 185 St. Kličite 531-3976.
.(65-69)
Za vsa popravila pri hiši, zunaj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na
BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj 531-9126
(65-67)
For Rent
1 Bedroom unfurnished suite.* E. 60 St. north of Superior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860.
(63-68)
Pazite na otroke doma!
Računajo, da bo letos vsaj štiri tisoč otrok izpod starosti 4 let umrlo na posledicah ne-jsreče v svojem domu in en otrok od treh sc bo doma tako poškodoval, da bo potreboval zdravniško pomoč.
Teh nesreč je vedno več, ker starši puščajo majhne otroke doma brez nadzorstva. To je včasih smrtno usodno, tudi če je samo za kratek čas.
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. _________________________00
Beautiful House For Sale
Chesterland 8243 Merrie Lane Take 396 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 1 bedrm. split, IVfe acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258.
DOLORES C. KNOWLTC'N INC. REALTORS 729-1971
(X)
Sv. pismo najbolj razširjena knjiga
Ob koncu leta 1979 je vsaj ena knjiga sv. pisma bila ti-
HIŠA NAPRODAJ
Enodružinska. 7 sob. Bližu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer.
(X) * 5
For Rent
5 Rooms up in St. Mary’s area. Cali 451-7909.
(67-70)

AM^filŠKA D0M6VfN A, JUNE; 0, mo
KANONIK J. J. OMAN:
25 fet med
clevelandskimi Slovenci
Po tem razgovoru sem vstal in se poslovil. Prosil pa me je, naj mu ne zamerim njegove odkritosti, kar mu tudi nisem. Se ugajalo mi je, da je tako odkrito govoril.
Vsekakor pa sem s težkim srcem stopal proti domu, ker sem se jasneje kot kdaj prej zamislil v resničnost pregovora: nehvaležnost je plačilo sveta.
Toda kljub močni postavi in tudi trdni volji pridobiti si zdravje, se je bolezen u-božcu slabšala. Polagoma je tako oslabel, da še s postelje ni mogel. Tudi hrana se mu je začela upirati, zato je z vsakim novim dnem postajal slabotnejši.
Bal sem se, da bi se mu ne odprla kri in mu ne zalila pljuč. Zato sem ga nekega dne spomnil na zakramente. Tedaj pa se je zmračilo njegovo obličje in začel se je o-pravičevati, da bo že sam prišel, ko pride do moči.
Ko sem ga znova obiskal, je bil še slabši. Zato sem mu kar naravnost povedal. “Jutri vam prinesem sv. obhajilo, sedaj bova pa spoved opravila. Nič se ne bojte, jaz varp bom pomagal, le pogum in odkrito odgovarjajte!”
Začela sva in po daljšem času tudi srečno končala. Spovedal se je prav skesano in ne vem, če sem, kljub njegovi bplezni videl kdaj človeka tako otroško veselega, kakor je bil takrat ta moj skesani prijatelj.
Zgrabil me je za roko in jo šiloma poljubljal, dasi sem se branil, ker rokoljubov nisem nikdar maral. “Ah, kako je v srcu lahko in prijetno,” je ves srečen zagotavljal ob mojem slovesu.
Drugi dan sem mu podelil še ostale zakramente za bolne. Sv. obhajilo sem mu od tedaj prinašal sleherni teden, dokler ga smrt ni rešila trpljenja.
Nekoč sem mu rekel: “Povejte mi odkrito, kaj je bil vzrok, da ste se bili tako odtujili veri in verskemu življenju?”
Odgovoril je brez obotav-lanja: “Gospod, če človek dan na dan posluša samo zabavljanje čez vero in cerkev in začne še brati brezversko časopisje, potem mora zgubiti vero in vsako spoštovanje do nje. Socialisti so nam venomer trobili, da je delavčeva sreča samo pri njih.
*
Dokler sem bil zdrav, sem imel veliko prijateljev, neštetokrat smo skupaj popivali in igrali karte. Odkar me je pa bolezen položila na posteljo, ni bilo nikogar več blizu.
Ta bolnikova izjava potrjuje znani izrek: povej mi, s kom občuješ, in jaz ti bom povedal, kdo si. Jaz bi pa še dodal: “Povej mi, kaj bereš, in jaz ti bom povedal, kakšen si.”
Končno je le prišla smrt in družini ugrabila očeta. Vendar je bilo soprogi in otrokom v nepopisno tolažbo dejstvo, da je umrl kot kristjan.
Pogreba se je udeležilo le malo prijateljev in znancev. Pa kaj zato? Med angeli v nebesih pa je bilo veliko veselje, ker se je eden izmed izgubljenih sinov vrnil v naročje nebeškega Očeta.
V nekaj letih sem se dodobra seznanil tudi s clevelandskimi cestami, zlasti v slovenskem delu mesta. Klicali so me k bolniku zdaj po telefonu, zdaj osebno, dostikrat .je bilo treba sredi obeda ložiti žlico in zagrabiti kov-
ček in brez spremljevalca hiteti k bolniku.
Včasih je bil bolnik še pri moči in bi ne bilo treba tako hiteti, včasih pa je bil že v zadnjih vzdihljajih in v takem slučaju vsaka minuta veliko pomeni. O, kako veliko pomeni!
Ravno zato ni časa povpraševati -po cestah. Hiteti pa je bilo treba vselej, kadar je bil umirajoči eden tistih, ki so vedno trdili, da so napredni, to je takih, ki so mislili, da so premodri, da bi živeli po veri. Ko pa so začutili, da se jim bliža konec življenja, so se vendar želeli spraviti z Bogom.
Povedati pa moram, da vsa tri leta in pol, ki sem jih prebil pri Sv. Vidu, nisem ntii enkrat šel zastonj k umirajočemu, če sem bil le tako srečen, da sem ga še našel pri življenju. O tem sva se z g. župnikom Ponikvarjem večkrat pogovarjala; zdelo pa se je obema, da imajo ob smrtni uri Slovenci neko posebno milost.
Jaz zase menim, da jih je spremljala materina molitev, ali iz nebes, ako je mati že bila tam, ali iz starega kraja, ako je mati še živela. Morebiti pa je v takih slučajih sodelovala tudi p r i p r ošnja nebeške Matere, kateri so bili Slovenci kot narod vedno vdani.
Resnici na ljubo moram poudariti, da v vseh dvajsetih letih nisem ob smrtni postelji mogel samo dveh spraviti z Bogom in najbrž bi me tudi ta dva ne bila odklonila, če bi bila vedela, da sta tako blizu smrti.
Rekel sem, da so me klicali k bolnikom ob vseh časih. Menda je ni ure ne podnevi ne ponoči, da bi ne bil kdaj na cesti k bolniku. Nekoč sem se bil pravkar odpravil k počitku. Spat sem hodil navadno ob enajstih zvečer.
Brrr! Brrr! zabrni zvonec pri tdlefonu. Ni mi menda treba praviti, kako se človek počuti, ko se utrujen vleže, pa mora zopet nemudoma vstati. Toda v takem slučaju ne sme biti nobenih pomislekov. Gospod Frančišek O. S. B., profesor bogoslovja v semenišču sv. Janeza Krstnika, nam je pogosto zabičeval: Kadar vas bodo klicali k bolniku, ne mislite nase in nikdar se ne boste kesali. Tudi tisti večer sem dobro vedel, kaj telefon ob tej uri pomeni.
Vstal sem in odhitel k telefonu.
“Tu župnišče sv. Vida.”
“Tu pa državna bolnica. ..Neki človek leži hudo bolan. Najbrž ne bo učakal jutra. Pravi, da je Avstrijec.”
“Iz katere fare pa je?”
“Ne vem.”
“Nič ne de. Pridem precej!”
Napravil sem se nemudoma in stekel v cerkev po sv. Rešnje Telo. Kako si dober, ljubi Jezus, da tukaj noč in dan čakaš na nas uboge zemljane, da moremo k Tebi vsaj ob koncu življenja, ako drugače za Te ne maramo. Take misli so me navdajale, ko sem v nočni tišini odpiral tabernakelj, vzel iz ciborija sv. hostijo, jo zaprl v srebrno škatljico in jo skril pod suknjo. Po naših mestih se sme človek vsake vrste prosto gibati. Bog, gospodar nebes in zemlje, pa sme le skrivaj hoditi po njih. Uboga človeška slepota.
(Se nadaljuje)
Vpliv televizije na družinsko življenje
Barvaste televizijske oddaje že povzročajo upadanje kino-predstav, so pa nedvomno korak naprej v tehničnem napredku. Mnogo se je spregovorilo in marsikaj zapisalo tudi o posledicah televizije. Kritiki največkrat izražajo negativne misli o tej temi: Imamo pa tudi zagovornike, ki strokovno in utemeljeno poudarjajo konstruktivne učinke televizije.
Med slovenskimi izseljenci v Argentini je duhovnik dr. Rudolf Hanželič, v knjigi Družinska vzgoja pod poglavjem Izvendružinski vplivi, prepričljivo razvil sledeče misli o vplivu tega modernega obveščevalnega sredstva: a) razbija družinsko skupnost, b) opuščajo se mnoge vsakdanje dolžnosti; c) televizija povzroča pasivnost; č) slabi zdravje starejših, zlasti še zdravje mladine; e) kljub vsem svojim negativnim stvarem, ki prevladujejo danes v televiziji, se ta more spremeniti v važen, blagodejen činitelj oddiha, kulture in družinske povezanosti.
Od leta 1923, ko so se pričeli prvi poskusi s tem izumon, je sledila kratka a presenetljiva pot novih tehničnih odkritij, o katerih še ni zapisana zadnja beseda. Zato ni izključeno, da bi čez leta lahko sprejemali oddaje iz katerekoli države, kar bi bila neprecenljiva vez, na primer med pripadniki istega naroda razpršenimi po zemeljski obli. Ravno tako bi take vrste komunikacija omilila kulturne meje in razkazovala drugim državam duhovno bogastvo in družbeni napredek. “Tuja kultura” ne bi bila več tako “tuja” in marsikateri predsodki bi izumrli.
Napredne države, ki razpolagajo z večjimi možnostmi na polju raziskovanj, pa prihajajo do novih odkritij v medicini, dušeslovju in družboslovju ravno v povezavi s televizijo.
Večina germanskih in saksonskih psihologov je mnenja, da na splošno, množična poro-čevalna sredstva niso gibalo za spremembo naravnih nagnjenj, ampak potrditev in poglobitev prirojenih značilnosti. Ta trditev pa ni prepričevalna — po mnenju Josepha Klap-perja — na primer, za naseljenca v novi državi, ako ta nima jasnega in utrjenega stališča glede vrednot v dvokul-turnem svetu. V terh slučaju je lahko televizija naj učinkovitejši faktor za spremembo mišljenja in zadržanja posameznikov in družin.
Nasilje, ki je večinoma središče ali ozadje televizijskih predstav, vodi otroka ravno v nasprotno prepričanje, kot si ga želi vzgoja. Televizijske oddaje nam predstavljajo svet, v katerem prevladuje nasilje, medtem ko starši in vzgojitelji pripravljajo bodoči svet za demokratične cilje in sredstva.
V nasprotju s splošnim mnenjem so psihologi prepričanja, da podzavestno vplivajo bolj porazno na otroka in mladostnika zvoki, glasba, spregovorjene grožnje in nepričakovani napeti prizori, kot pa slika sama na sebi. Otrok, ki gleda televizijo na skrivaj, ko so starši odsotni, zasleduje z grozo privlačne a strašne prizore. Ker si te tesnobe in težave staršem ne upa povedati, saj bi se s tem izdal, se počuti še bolj osamelega in nezaščitenega. Tukaj so vzroki marsikaterih psiholoških bolesti, nespečnosti in težkih sanj.
Otroci, ki v nežnih letih sploh ne ločijo realnosti od fantazije, so včasih v krogu družine gledavci v prvi vrsti. Niso redki primeri, ko im^jo otroci celo prednost pri izbiri televizijskega programa.
Dušeslovec Himmelweit, je po dolgih letih študijev prišel do zaključka, da se le izvrstno vzgojen otrok lahko znebi štirih negativnih posledic televizije:
a) posnemanje napačnih junakov, po katerih mladostnik usmerja življenje; b) izguba iniciative; c) opešanje domišljije (Kje so študenti “pesniki in pisatelji”?; d) pomnožitev agresivnosti.
Na splošno je televizija oddaljila ljudi od branja, a predvsem od preprostega, morda celo plehkega branja. Zato je pravilna trditev Friedmanna, da so osebe, ki so kulturno na visoki stopnji, poglobile zanimanje za resno in leposlovno branje.
Policijski zaključki v Angliji, Kanadi, Nemčiji in ZDA potrjujejo, da si je 10% zločincev izbralo kriminalno življenje po zgledih v televiziji; na ženske ima televizija še večji vpliv ker doseže navedeni odstotek kar 25%.
Televizijske oddaje se predvsem obračajo na žensko publiko, kateri počasi in vztrajno nudijo vzorec “moderne potrošniške družine”.
Pomembni so zaključki sociologa Viktorja Iturraldeja. o vplivu televizije na okolje.
a)	televizija je negativno ali pozitivno spremenila družinsko narodno lestvico vrednot;
b)	prevzeli smo nov in površen način govorjenja; c) spreminjamo urnike družinskih in družabnih obveznosti (ali celo povzroča odsotnosti); š) podzavestno in hoteno smo spremenili zadržanje do otrok; d) otroške in folklorne pesmi smo nadomestili s praznimi reklamnimi popevkami; e) vodi nas v hov svet, ki je le površno in navidezno pobarvan z duhovnostjo in kulturo.
Sv. Sl. — K. C-i. ------o------
Več katoliškega tiska za mladino
Uradne poizvedovalne agencije so dognale, da je 32% katoličanov v Ameriki starih pod 30 let, vendar samo 4% bravcev verskih časopisov v tej starosti redno bere Verske časopise. 33:% katoličanov v Ameriki je starih nad 50 let, toda prav ti tvorijo glavnino bravcev katoliških časopisov.
Verski časopisi bi morali več pisati za mladino in tudi nuditi poseben prostor ali kotiček za mladinske bravce. Pridobiti več mladih bravcev pa vsekakor ne pomeni izgubljati starejše bravce. So gotovi problemi, ki enako zanimajo mlade in stare. Značilno in vzpodbudno je, da prav družinske zadeve in socialna vprašanja pritegnejo zanimanje bravcev vseh starosti.
Povpraševanje in študija o teh problemih ugotavlja, da mnogi odrasli sedaj priznajo, da niso bili dovolj pripravljeni na zakonsko življenje in kako vsestransko vzgajati in skrbeti za družino. Mnogi, ki imajo dobro voljo, se še pravočasno znajdejo, nekaterim pa je nepripravljenost na družinsko življenje zagrenila vsa leta zakonskega življenja.
Naše Glasilo ni verski časopis, vendar je glasilo katoliške bratske organizacije. Redno močno poudarjamo, da bratstvo utrjuje družinsko življenje, toda ni dovolj se sklicevati samo na gesla, dolžni smo tudi v tej smeri in v te namene nekaj storiti. Za dobre družine je treba začeti že pri mladih. Če more naše Glasilo pri tem kaj pomagati, bomo kot katoliška organizacija tudi izpolnjevali dolžnosti in namene naše katoliške bratske organizacije.
Uradni katoliški direktorij M
V	50 ameriških zveznih državah, vključno družine vojakov doma in na tujem ter družine diplomatov in ameriških državnih uslužbencev po vsem svetu, je sedaj v ZDA 49,812.178 katoličanov — poroča “The Official Catholic Directory 1980”, ki je pravkar izšel. Število katoličanov v ZDA se je od lanskega leta povišalo za 210.143.
Sedaj je v ZDA 32 nadškofij z 21,532.817 katoliških prebivalcev in 138 škofij z 28,279.-361 katoliškimi verniki. Chicago je še vedno naj večja nadškofija v ZDA z 2,406.728 katoliškimi prebivalci; druga največja nadškofija je Los Angeles z 2,069.682 katoličani. Samo v Los Angeles nadškofiji se je število katoliških vernikov povišalo od lanskega leta za 105.682.
Clevelandska škofija je ena od štirih škofij v ZDA, ki izkazujejo največji porast katoličanov od lanskega leta in sicer 28.300. Sedaj je v clevelandski škofiji 979.300 katoličanov.
Po sedanjem stanju je sedaj v ZDA od skupnega števila prebivalstva 22.46% katoličanov.
V	ZDA imamo 239 katoliških kolegijev in univerz — dve manj od lanskega leta. V teh akademskih učnih zavodih študira 505.955 študentov, 21.316 več kot lansko leto.
V	7.847 farnih osnovnih šolah je sedaj vpisanih 2,251.294 učencev, 61.816 manj kot lansko leto. V farnih višjih šolah (High Schools) pa sedaj študira 505.955 dijakov, 6.458 manj kot lansko leto.
V	ZDA imamo 720 katoliških bolnišnič, V katerih se je tekom leta zdravilo 34,728.822 bolnikov.
V	121 katoliških šolah za bolniške sestre je lansko leto študiralo in dokončalo študije 19.423 bolniških sester.
Vse te številke pač izpričujejo požrtvovalnost ameriških katoličanov za šolsko vzgojo in dobrodelnost.
-----o—-----
Varljiva uporaba gazolina
Več vladnih publikacij redno objavlja miljažo za vse vrste avtomobilov, ki so v pro^-daji na ameriškem trgu — to je koliko milj prevozi avto z enim galonom gazolina.
Toda vozniki kmalu ugotovijo razliko; rečeno je na primer 27.5 milj na galon, dejansko pa prevozijo samo 19 milj. Ta razlika med napovedano in dejansko miljažo se povečuje že od leta 1974, ko se je cena gazolina začela kar redno dvigati. Prodajalci predvsem poudarjajo pri reklami mnogo milj za malo gazolina. Razlika med napovedano in dejansko miljažo čestokrat znaša 21%. Težko pa je dokazati namerno goljufijo, ker imajo kompanije ,svoje metode za preizkušanje milja-že, ki pa so zelo različne od uporabe gazolina pri vožnji (na prometnih cestah.
-----o------
Ljubljanski nadškof v svoji rojslni župniji
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je na praznik Gospodovega Vnebohoda obiskal svojo rojstno župnijo Trebnje na Dolenjskem — prvič v svoji novi službi.
Evharistično bogoslužje, katero je opravil s 23 duhovniki ob udeležbi velike množice vernih rojakov, je bilo v znamenju pozdravov in zahval Bogu, ki vodi človeška pota.
Sv, oče Janez Pavel H, dopolnil 60 let
Dne 18. majnika 1980 je sv. oče Janez Pavel II. praznoval svoj 60. rojstni dan v dušno-pastirskem delu. Dopoldne j> maševal na Trgu sv. Petra v Rimu za mladince ognjiščar-skega gibanja, ki so se za to priložnost z vseh koncev sveta zbrali v Rimu. Ob navdušenem ploskanju nad 50 tisoč mladih je sv. oče govoril o moči mladih ter ponovil svojo že večkrat povedano misel da so mladi njegovo upanje pa tudi upanje sveta. Vse je prosil, naj si prizadevajo za boljši in pravičnejši svet. Dialog, je rekel, je orodje miru. Z njim je povezana tudi pripravljenost za spravo in odpuščanje. Po maši pa se je sv. oče z “džipom” popeljal po trgu in se dolgo rokoval in pogovarjal z mladimi. Ti pa so ga pozdravljali s ploskanjem in petjem.
Na predvečer godu sv. očeta so se zbrali mladi ognji-ščarji na rimskem stadionu Flaminio, kjer jim je govoril njihov vrhovni voditelj Chiare Lubich.
Za rojstni dan sta sv. očetu voščila tudi ljubljanski nad' škof dr. Alojzij Šuštar in pomožni škof dr. Stanislav Lenič. Sv. očetu sta poslala tole brzojavko:
“Vaša svetost! Ko praznujete 60-letnico življenja, prosimo za Vas obilje božjega blagoslova in kar se da že številnih let v službi Cerkve) obenem pa Vam žalimo kar naj večjo moč duha in telesa.
Vse najboljše Vam izrekata v imenu duhovnikov, redovnikov in redovnic in vernikov, kakor tudi v svojem imenu nadškof Alojzij Šuštar in pomožni škof Stanislav Lenič.”
DON'T MISS OUR
Vi PRICE SALE
ANZLOVAR’S DEPT, STORE
6214 ST. GLAIR AVE.
PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive
. OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
. SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
« SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO

_/
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne IS. junija 1980 Naročite telefonično: 431-9G28 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
$28 00 na leto $14.00 za po leta
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ...........
v