CELJSKI TEDNIK CELJE, 34. oktobra 1Ш — Ledo ХХИ — St. 40 — Cena вв рлг (dini GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Seminar ZK na Dobrni Mdnuli teden je komite Ob- jinske konference ZK Celje, 5rgani25iral za člane komiteja ü sekretarje organizacij Z5K ^minar. na katerem so obrav navali tekoča aktualna vpra- šanja. Prvi del seminarja je potekal v bistvu kot razšir- jena seja komiteja, obravna- vali pa so konkretne naloge icomunistov v zvezi s pripra- fo vseljudskega odpora, na- dalje priprave na volitve, ki bodo prihodnje leto in še priprave za VI. in VII. sejo občinske konference ZK Ce- lie Udeležencem seminarja je govoril tudi član IK CK ZKS Andrej Marine o idejno političnih izhodiščih za izde- lavo razvojnega koncepta Slo- venije, tov. Mitja Ribičič, član predsedstva OK ZKJ pa je podal zbranim udeležen- cem pregled stanja v med- narodnem delavskem gibanju po znanih dogodkih na Če- 1 akoslovaškem. Izvajanja tova- riša Ribiča so med prisot- itimi vzbudila veliko zanima- nje, kar je bilo moč ugoto- viti budi po številnih vpraša- nijih, na katera je moral to- rariš Ribičič odgovarjati. Ker so postavljena vprašanja pre- segla okvir tokratnega pre- davanja, je obljubil, da bo še prišel med celjske komu- aiste, ter jim govoril še o limgih pomembnih alctualnih vprašanjih. CELJANKI NA OLIM- PIJSKIH IGRAH: 12. kbej Ce katero sportalo tekmova- nje, potem so zlasti devetnaj- ste modeme olimpijske igre » Ciudad Mexicu ovrgle vsa- kršno slavo o prvakih in re- torde rj ih, o kandidatih za čedalje in podobno. Toliko Presenečenj kot so jih doži- veli znani favorita na tem tekmovanju, ni bilo doslej še nikjer in nikoli. Rekordi so Padali tudi po večkrat na "lan v isti disciplini, z njimi Pa so v glavnem rasla rio v_a imena. Značilno in Ivkra- 'i povsem razumljivo je nadmorska višina), da so izredni dosežki zabeleže- ''i v tekih na kratke proge, v »»etih in skokih. Z udeležbo obeh članic ^^eljskega atletskega kolektiva olimpijsikih igrah smo ^ko povsem zadovoljni. Obe ^kmovalki, taJoo Nataša Ur- "ančič kot Marjana Lubej, ^ upravičili svojo udeđežbo ^ letošnjem največjem wrtnem srečanju na svetu, ^^mo pravični in povej- "^, da sta dosegli več koit ^0 pričakovali. To še po- ?*bej velja za Natašo Urban- ^^&vo, četudi moramo tudi ■^J^öjevi iskreno čestitati za î^ltat v peteroboju, saj je . J^jim doseg'la svoj najbolj- ? dosežek, ki le za malen- zaostaja za državnim J^«ordom Drage Stamejčiče- (li ^aaaijevanje na 12. 9broslovnega sodelovanja, .skratka tesnejšega povezovanja v drugimi. Področij v življenju delovnega kolekti- va, ki bi mogla najti pomembno mesto v razpravah na občnem zboru sindikalne podružnice, je seveda zelo veliko. Naj omenimo samo nekatere: rekreacija in razdeljevanje določil samoupravnih aktov, zaščita pri delu, prehrana delavcev, otro- ško varstvo in podobno. Da bi mogli ta vprašanja dovolj avtoritativno postaviti pred odgovorne dejavnike in nato poskrbe- ti tudi za njihovo uresničevanje, bodo obč- ni zbori seveda morali posvetiti vso po- zornost tudi utrjevanju delovanja in orga- niziranosti sindikalne organizacije v kolek- tivu, kar je gotovo prav tolikšnega pome- na kot obsežne kadrovske priprave za vo- litve S. Kraigher v „Topru" Po končanem razgovoru s predstavniki gradbenih podje- tij in stanovanjskega gospodar- stva je predsednik Skupšči- ne SR Slovenije Sergej Krai- gher v spremstvu Olge Vrabič Zdravka Trogarja in Ivana Kramarja obiskal kolektiv to- varne »Toper«. Tehnični direktor Marko Je- zemik je goste popeljal sko- zi veliko proizvodno halo in tudi skozi druge obrate, kjer izdelujejo sanitetno perilo.in fine iadelke ženskega perila. V obratni jedilnici so se go- stom pridruižilU še predstav- niki mladine, predsednica de- lavskega sveta in predstavni- ki nekaterih služb. Razgovor je potekal v glav- nem o aktualnostih v poslo- vanju in delu kolektiva. Mar- ko Jezernik je predsednika Kraigherja seznanil z neka- terimi težavami okrog uvoz- nih dovoljenj za razilično bla- go in reprodukcijski mate- rial. Z i23dajo dovoljenj v Beogradu močno kasnijo, kar ima negativne posledice za ekspeditivno mednarodno tr- govino. »Toper« občuti to tem huje, ker izvaža v za- hodno evropske države več kot 70 odstotkov svoje pro- izvodnje. Letos so v večji me- ri začeli s prodajo srajc, iz- delanih iz domačega blaga, ki že v celoti ustrezajo med- narodnim kakov-ostnim zahte- vam. Podjetju manjka obrat- nih sredste\ za lastne naku- pe, kljub temu da razpola- gajo z 800 milijoni obratne- ga kapitala, razen tega pa še s 320 milijoni S din izvoz- nih kreditov. Večkrat si je treba za sezono oskrbeti matne količine blaga; trenut- no so si ustvarili 800.000 me- trov aalog blaga. Kljub 6 milijardam, koli kor zsnaša letna realizacija »Topra«, ustvarja zaradi niz- ke akumulaitivnosti le kakih 1-44 milijonov S din skladov, V »Topru« so se še pogo varjali o normah, delo^mera času, bolezenskih izostankih In večji aktivizaciji mladine v tovarni. F. KRIVEC Rodovitna jesen (Foto: J. Kr.) Oživiti blokovno gradnjo že dolgo ni bilo j^rajenih v Celju tako malo stanovanj v blokovni gradnji kot letos. Vzroki - za to so nedvomno bili v večji previdnosti pod- jetij pri naložbah in v dejst vu, da so šla sredstva v glav- nem za posojila za individu- alno gradnjo. Gradbeništ- vo kot panogo take občutne oscilacije prizadenejo in to tembolj, če upoštevamo, da se je pred leti v Celju zgra dilo tudi 400 in več družin- skih stanovanj letno. Sedaj so očitno delovne organiza- cije bolj usmerjene na ureja-* txje zadev proifzvodne sfere in na prespektive tega pod- ročja, manj pa jih skrbijo še neurejeni stanovanjski proble- mi zaposlenih. Tak odnos do stvari je očit tudi iz primera., ko je celjsko stanovanjsko podjetje poslalo 100 delovnim organizacijam pisma z vpra- šanjem o njihovi orientaciji v stanovanjski gradnji. Odgovo- ri so prišli samo od 8 kolek- tivov, ki sodijo, da je tudi stanovanjsko vprašanje zapo- slenih članov sestavni del perspektivne politike podjet- ja. Vendar tega podatka ne kaže dramatizirati, saj se zadnje tedne vendarle kaže razjasnitev, ki je očitna zla sti v povpraševaatju po že zgotovljenih stanovanjih. So budi znaki, da bo prihodnje le- to prišlo do oživitve blokov- ne gradnje. Celjska kreditna banka raz polaga s podatkom, da je doslej sklenjenih pogodb za stanovanjsko gradnjo v sikup- ni vrednosti 2.075 milijonov starih dinarjev oz. za 279 stanovanjskih enot, ki bodo vseljiva v letu 1969. V ome- njenih sredstvih je kaka četr- tina bančnih kreditov. Seve- da, če bi KB raspolagala z več sredstev bi tudi blokov- na gradnja zia tržiš-če bila in- tenzivnejša. Nedavno so v Celju kot o vBroku za pre- majhno zanimanje zasebnikOTi za etažno stanovanjsko last- nino spet omenjali neureje- ne predpise na tem področ- ju, ki odvračajo interesen- te, da se ne vključujejo v več- jem številu v sistem blokov- ne gradnje, ki je zanje in za družibo nedvomno cenejša od iTvdividualne zazidave. K. Rekonstrukcija „Metke" Te dni so domači monterji pod nadzorstvom italijanske- ga strokovnjaka v preureje- nih prostorih »Metke« mon- tigli prvega izmed petih ve- likih strojev bodoče plemeni- tilnice. Gre za smodikio-raz- škrobilni stroj. Konec mese- ca bo dobavljen iz uvoza be- lilni stroj, prve dni decem- bra pa še mercelizimi stroj. Montaža le-teh gre postopno, ker hkrati tudi pripravljajo ustrezne prostore- Ničesar ni- so v »Metki« zgradili na no- vo, pač pa kar se da smotr- no in fvmkcionalno prilagaja- jo staro novim potrebam. Dva stroja kompletne pleme- nilnice, ki bo omogočila bolj- še oplemenitenje tkanin in s tem tudi boljše prodaj- ne cene, bosta prišla iz uvo- za prve tedne 19Ö9. To sta kondenzimi stroj in sušilno raapen jalni. Konec prvega tromesečja prihodnjega leta bo nova plemenitilnica v ce- loti stekla in začela — pre- prosto povedano — plemeni- titi tudi doslej sicer skromen kapital te tekstilne tovanie. Naložba ob vsestranski po- moči občinske skupščine Ce- lje, KB Celje in Kreditne banice v Ljubljani bo torej začela dajati sadove, s tem pa se tudi odpira perspekti- va »Metke« kot specializira- nega proizvajalca modnih tkanin. »Metka« je bila doslej preveč zadaj v svoji tehno- logiji in se je prav čuditi, da je uspela, kljub hudi kon- kurenci zadržati svoje mesto na tržišču. Kolektiv je imel po ople- menitikiici v načrtu čez dve leti rekonstruirati proizvodne naprave tkalnice A. Toda, po- goji so iznenada dozoreli, da se lotijo slednjega koraka ta- (Dalje na 5. strani) SMEH IN SOLZE ob nagrabljenih milijonih Za koliko in koga je vse Manfred Janič-Fredi »osušil«? Zakaj je Fredi iz Jugoslavije kazal avstrijski policiji figo? šestdesetletni MANFRED JANIC-FREDI, rojen na Babnem pri Celju, je za- radi »vročih tal« iz Avstri- je pribežal v Jugoslavijo na »oddih« in drugo po- ročno i>oiovanje. Toda za življenje »na veliki nogi« v naših letoviščih ob ja- draosidi obali, pa tudi v Dobrni, je potreben denar, če gostiš še ženo in lju- bico. Danes je težko reči kdo, je bil bolj razočaran: ogo- ljufani upniki aiU žena. Verjetno vsak po svoje, razlika je le v tem, da ji" žena bila ogoljufana i>o- штш, todGrat loelo naj- bolj. Odprto ostaja vpra- šanje, kara je »darežljivi« Fredi zafrčkal prigoljufar ne milijone in kje je za- pravil ženin denar. Zakaj je Fredi bežal iz Avstrije, kjer je šele lani prišel po iiekaj \e'S\ iz za^iora... Voč Q tem na Џ. stxßtd V zaselkih več odziva âmarska Delavska univerza v novi sezoni Pretežni ded izobraževanja, fci ga na področju šanar- sike občine opravlja delavska univerza, je posvečen speci- fičnosti oikolja. Brogram je usmerjen predvsem v kmetij- sko in turistično izobraževanje, čeprav za slednje ni za- dostnega zanimanja, hkrati pa uveljavljajo tudi praktične oblike, kot so šole za življenje, v katerih ne gre saano za teoretična, vzgojna in zxiravstvenia predavanja, marveč tudi za praktične tečaje iz šivanja in krojenja; šole za starše in mlade zalconce itd. Delavska univerza sd je močno prizadevala, da bi od- prla oddelek večerne osem- letke, vendar ji to ni uspelo, ker je bilo premalo kandida- tov, pri tem pa je toliko bolj zaskrbljujoče, ker v ob- čini kar 50 odstotkov zapo- slenih nima popolne osnov- ne šole! Menijo, da je vzrok za takšne razmere v tem, da delovne organizacije limajo programov kadrovskih po treb. Prav tako sta se za ve- černo ekonomsko srednjo šo- lo prijavila le dva kandidata V priasadevanjih za kultur- no esitetsiko vzigojo delavska univerza ni mogla doseči kakšnih večjih rezultatov, 7 izjemo tistih, ki jih ima pri- rejaaije stalnih likovnih raz- stav v Rog. Sdabini. Isto ve- lja za izobraževanje, name- njeno turizmu, kajti v otoči- nl je še vedno taiko, da poj- ишјејо pod turizem le go stilništvo. Medtem ko je bi- lo področje družbeno eko- nomskega izoibraževaaja v zadnjih dveh letih bc^j kot ne zanemarjeno, pa j^iprav Ijajo zdaj sJkuflpâQ a družbe- no političnimi organizacijami dva oddelka politične šole za sindikalne fimkcionarjein tiste, ki delajo v samo- upravnih organih. Del izo- brstževanja bo dalje po- svečan obrambni vzgoji pre- bivalcev in nekaterim 'stro- kovnim temam, kot so var- nost pri delu i*d. Za svojo dejavnost, za ka- tero je značilno, da beleži mabno več zanimanja y Šmarju samem, dobiva de- lavska imiverza 2 milijona S din letno, medtem ko mo- ra vsa druga sosedstva ustm- riti sama. Nekaj denarja Ji namensOco dodeljuje tiudi te- meljna izobraževalna skup nost, vendar celotna vsota Se vedno ne zadošča za reailizar erijo kakšnega obsežnejše- ga programa. Kljub temu so v zadnji sezoni zabeležili raa- meroma dobre rezultate, sat! se je seminarjev in tečajev udeležilo več kot 700 obča- nov, na predavanjih jih je bi- lo blizu 2Ж), medtem ko si je likovne razstave ogledalo 15 tisoč obiskovalcev. Letoe pričaikiiijejo So večjo udelež- bo. dbr Soojetska propaganda je začela uporabljati nov izraz: »Sovjetski Commonwealth«. Očitno hoče s tem opozoriti na to, da vladajo v tej skup- nosti isti odnosi kakor v bri- tanskem œmmonwealthu — z nv-ienkostno razliko: vsaka članica commonioealtha fbri- tanskega) lahko izstopi iz nje- ga, kadar se ji zljubi. Naj po- skusi to storiti ČSSR (iz sov- jetskega) . .. Pred sodiščem ki je sodilo skupini ruskih intelektualcev, je stala gruča ljudi. Nekateri so imeli bra- de in dQlge lase. Približal se jim je delavec, ki je zadirč- no vprašal: »Zakaj si vi uma- zani paraziti ne obrijete bra- de in ostrižete las?« Odgovo- ril mu je študent s prepro- stim vprašanjem: »Ali je bil Marx plešast?« . . . Mulete, nekdanji sodelavec umorjene- ga Lumumbe, se je vrnil iz izgnanstva v Kongo, ker mu je predsednik Mobutu oblju- bil, da tudi zanj velja amne- stija. Ko se je vrnil, ga je dal Mobutu ustreliti, če je kak nauk v tem. se glasi: vsa- ka amnestija ima luknje .. . Večina jugoslovanskih šport- nih novinarjev je začela div- je napadati Vero Nikolić, ko je ta sredi teka v Mehiki od- stopila. O njej pišejo, da je bila prevzetna, nedisciplinira- na in nehvaležna. Kakor da prej niso tega vedeli. . . Bri- tanski premier Wilson se je vrnil s sestanka s šefom ro- dezijskega rasističnega reSi- ma Smithom v Gibraltarju. Tudi to pot se nista sporazu- mela, toda stališča so se pri- bližala. Wilson je spet popu- stil rasistcm v Rodeziji. »Vra- ta so ostala priprta«, je dejal Smith v Rodeziji. Wilson je zadovoljen. Rasisti so na skri- vaj zadovoljni- Britanski kon- servativci so javno zadovolj- ni. Pravzaprav so v^i zado- voljni, le Afričani se nekaj puntajo. Toda ti niso važ- ni Naše kmetijske in kmečke organizacije Organizacija ni cilj njenih članov, temveč je le sredstvo za uresničevanje programov ali želja, ko se organizirajo, torej za dosego cilja Mnenja ljudi v kmetijskih organizacijah in mnogih kme- Uyv o organiziranosti fcmetij- cev in njihove proizvodn-e se vziic mnogiih razprav v minuilih mesecáh še močno razlikujejo. Kmetje se popol- noma strinjajo s kolektivi v kmetijskih oganizacijah, da so odikiia mnogi sklepajo bolj re- alno kot tisti, ki jih prepri- čujejo, »da največje težave ne ležijo v organizTanOiSti niti v samoupravnih pravicah (menda kmetov), temveč v premajhnem odnosu do kme- tijstva (menda družbe) ter v pretiranem odlivu dohodka v druge dejavnosti«. V narekovaja so besede iz poročila z medobčinskega posvetovanja o kmetijstvu, ki je bilo v òmomlju. Poro- čilo je bilo objavljeno v 39. številki »Do.enjskega lista« pod naslovom »Bližji ukrepi bodo morali bolj krepiti po- ložaj proizvajalcev«. Kmetje pa trdijo, da so zar postavljeni oni in njóhova proizvodnja predvsem zaradi tega, ker imajo premalo za- stopnikov in premalo vpliva na odločanje v ramih skup- ščinah in kmetijskih organi- zacijah. Torej bi bilo treba najprej izboljšati in razširi- ti kmetijsike organizacije in njihovo organiziranost, ne pa tako, kot je zapisano še na- prej v omenjenem poročilu, da je najvažnejše krepiti go- spodarski položaj kmetijskih proizvajalcev in seile potem bo mogoče razvijati izobraže- vanje kmetov in kmetijeko pospeševalno službo. Kdo ima prav, se je med drugim pokazalo na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri gospodarski zbomáci v Ljub- ljani. Ugotavljali so, da pred- log kmetijcev o zvišanju ga- rantiranih cen za pitana go- veda in prašiče, ki so ga po- slali OTeznim organom že spomladi, verjetno ne bo ure- sničen. Torej ne bo moči najprej zagotoviti kmetijcem boljših gospodarskih razmer, da bi šele potem organizira- li boljšo proizvodnjo, temveč bo treba začeti tudi obratno. Z iizboljševanjsm proizvodnje, z večjo organiziranostjo bo tïre'ba krepiti svoj gospodar- ski položaj. Svet za kmetij- stvo pri zbornici je sicer predlagal tudi niujne ukrepe družbe. Ti so gotovo upravi- čeni, koristili pa bodo v glavnem kmetijskim organi- zacijam, ne pa tudi lanetom. Zgrešeno in morda celo zlonamerno bi bilo trditi, da nove ali spremenjene sedanje kmetijske organizacije lahko odpravijo vse težave v kme- tijstvu. Enako zgrešeno ali zlonamerno je trditi, da ustreznejša organiziranost v kmetijstvu ne more koristiti kmetom čisto nič. Razumeti pa je treba, da organiziranje kmetov ni cilj, temveč le sredstvo 2ia načrtnejšo, večjo in cenejšo proizvodnjo in njeno prodajo, za večje do- hodke in boljše življenje nji- hovih družin. Seveda jim vsega tega organizacija ne bo prinesila na krožniku — kot pravimo. V organizaciji bo potrebno trajno in napor- no delo. Nikakor pa ne gre postavljati vprašanja: ali no- ve kmečke oziroma spreme- njene kmetićeke organizacije ali večje primanje kmetijcem pri delitvi dohodka v našem gospodarstvu? Potrebno je oboje. Za neorganizirano kmečko proizvodnjo bo ved- no težko ali celo nemogoče zagotoviti trg in ustrezne cene. J. PETEK OTOK SKORPIOS, GRČIJA: Jacqueline Kennedy, vdova po umorjenem ameriškem predsedniku Johnu F. Kennedy ju se je v nedeljo poročila z 62-letnim grškim ladiji skim bogatašem Aristotelom Onasisom. Na sliki: Jacqueline zapušča kapelo Svet« Device na Skorpiosu po poročnem obredu. (Telefoto: UPI) TELEGRAMI MOSKVA — Sovjetsko armadno glasilo »Krasnaja zvezda« odkrito piše, da so sovjetski in drugi vo- jaki zasedli CSSR po nalogu »KP, sovjetske vlade in ljudstva«. Glasi- lo ponovno razlaga teorijo o »ome- jeni suverenosti« socialističnih dr- žav. CAPE KENNBÎDY — Trije vesolj- ci v »Apollu 7« so enajst dni drve- li v kabini okrog sveta. Med pole- tom so .se sicer drug od drugega nalezli prehlada, sicer pa je bilo vse v redu. Napovedujejo, da bo- do decembra Američani izstrelili ladjo s tremi možmi v tir okrog Meseca. Ladja še ne bo pristala na Mesečevi površini. tedenski zunanjepolitični pregled Vietnamsko svitanje Nad Vietnamom je bilo že toliko lažnih svitanj, da ni nič čudnega, če svetovna jav- nost s precešnjo mero neza- upanja pričakuje, kaj bo z najnovejšimi pobudami za zboljšanje položa.i^i v te.j azij- ski deželi. Predsednik John- son je baje poslal Hanoiu »sveženj« predlogov, če bi ga Hanoi sprejel, bi Američani popolnoma prenehali bombar- dirati Severni Vietnam. To bi bil tisti korak, ki bi naposled omogočil napredek na poga- janjih v Parizu. Lahko bi se začeli pogovarjati o nasled- njem koraku: o ustavitvi sov- ražnosti v Južnem Vietnamu. Kaže, da so se v Washing- tonu sprijaznili s tem, da bi na taka pogajanja povabili tudi predstavnike osvobodilne fronte Južnega Vietnama. To- da predsednik južnovietnam- Thieu je odločno dejal, da se s komunisti ne bo pogajal. Prav tako nasprotuje temu, da bi Američani prenehaU bombardirati Severni Viet- nam. Zdaj Američani »mehčajo« sajgonske generale in jim do- povedujejo, da začetek poga- janj še ne pomeni, da jih ZDA prepuščajo na milost in nemilost osvobodilni fronti. Ti generali namreč čutijo, da imajo zelo Šibko zaslombo celo pri nekomunističnem de- lu prebivalstva, celo pritistih politik in osebnostih, ki ne pomagajo osvobodilni arma- di, a bi vendarle radi že do- živeli dan, ko bi prenehalo grmenje topov v n.iihovi de- želi. Ti ljudje so realisti in vedo, da miru ne bo, dokler osvobodila fronta ne bo na pogajanjih rekla »da«. Svet zdaj pričakuje odgo- vor IZ Hanoia. Ali je John- son res predlagal nekaj nove- ga? Ce je to storil, ga je k temu prisilila tudi predvolil- na računica. Petega novembra letos bodo v ZDA volitve predsednika ZDA in nov ko- rak k miru v Vietnamu bi zelo koristil kandidatu demo- kratske stranke Hubertu Humphreyu. Pred.sednik Johnson pa ba lahko odšel iz Bele hiše z zavestjo, da je vendarle nekaj storil za mir v Vietnamu, od katerega do- slej Američani inso imeli ne politične ne vojaške, še manj gospodarske koristi. Celo za ZDA je 25 do 30 milijard do- larjev, kolikor letno izdajo za vojno v Vietnamu, zelo tež- ko breme, ki bi si ga radi olajšali, če se ga že ne mo- rejo takoj znebiti. Premier Wilson se je po sestanku s šefom »uporniške« rodezijske vlade lanom Smi- thom v Gibraltarju vrnil do- mov in poročal poslancem, ki so se sveži in nekateri med njimi zagoreli vrnili v mrač- no dvorano spodnjega iloma. Wilson je bil začuda kar do- bre volje, čeprav so se po vsem videzu sodeč pogajanja na bojni ladji »Fearless« raz- bila. Dejal je, da so vrata za nadaljnje stike in pogovore, še vedno priprta. Isto misel je izrazil tudi premier Smith v Salisburyju, glavnem mestu Rodezije. Wilson je povedal, zakaj so po njegovem mnenju vrata še vedno »priprta«. Pri po.i;aja- njih je precej popustil. Bri- tanija ne vztraja več pri tem, da bi moral začasno vlado pred priznanjem neodvi.snosti Rodezije voditi guverner. Ta vlada, Id jo je Wilson že zah- teval pred dvema letoma na poga,janjih s Smithom na kri- žarki »Tiger«, bi morala po- skrbeti za demokratične voli- tve, na katerih bi prišla do izraza volja vsega rode7.i,j,«ke- ga prebivalstva, torej tudi Afričanov. Takrat ni bilo govora, da bi bil predsednik vlade še naprej lan Smith. Zdaj pa bi London dovolil, da bi vla- do še naprej vodil upornik Smith, le da bi bila vlada po- stavljena na »širšo osnovo« in bi vključevala nekaj Afriča- nov. Ta zahteva je zelo meglena in dejansko pušča rasistom proste roke. Pač pa London še vedno vztraja pri svojih šestih načelih, posebno pri prvem in drugem: Afričanom je treba omogočiti postopno napredovanje in zagotoviti, da belci ne bi mogli naknadno spreminjati usta|ie v svojo korist. Očitno pa je, da se tudi London zdaj nagiba k temu, da bi bil napredek Afričanov sila počasen, tako počasen, da bi minila desetletja, pre- den bi lahko večina v Rode- ziji prevzela oblast po nače- lu: en človek — en glas. To pa je že zelo blizu stališču rodezijskih rasistov, ki ne bo- do dopustili, da bi afriška večina kdaj dobila oblast ' roke. Na naslednjem sestan- ku med Wiisonom in Smi- thm bo morda že prišlo do sporazuma in Britanija ix^ tako dokončno izdala korist» Afričanov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Po volji jim m samoupravljanje • TITO GOVORIL V LESKOV- CU — Predsednik republike Josip Broz Tito se je s soprogo Jovanko udeležil v nedeljo proslave ob 25- letnici ustanovitve južnomoravskih brigad. Na tem zborovanju, ki se ga je udeležilo kakih 150.000 ljudi, je predsednik Tito poudaril, da smo v 3 letih po reformi dosegli zelo lepe uspehe. Dinar smo stabilizi- rali, da ga v svetu cenijo. Industri- jo smo modernizirali že za kakih 55 "/0. Plačilno bilanco smo skoraj uravnovesili, znano pa je. da smo še pred 3 leti imeli kakih 250 mi- lijonov dolarjev primanjkljaja. Iz- voz smo povečali za 50 odst. Pše- nice in drugih kmetijskih pridel- kov nam ni treba več uvažati. Ima- mo pa težave s prodajo pridelkov in živine na inozemskih trgih, kjer je zelo huda konkurenca. Predsednik Tito je dejal, da ni- koli prej v 20 letih ni bilo v Jugo- slaviji tiakšne enotnosti kot letos. To se je zlasti pokazalo ob okupa- ciji češkoslovaške, ko smo zelo ja- sno izpričali našo odločnost, da ohranimo svoj nemoteni razvoj, svojo socialistično graditev, svojo neodvisnost, proti vsem poskusom vmešavanja v naše notranje zade- ve. To je zbudilo revolt pri nekate- rih naših prijateljih in sosedih v vzhodnih državah, ki so nas začeli napadati v tisku in govorih. Trdi- jo, da gremo v smeri kapitalizma. Toda to ni slučajen in malenkosten spor. Tu gre za to, da jim ni po volji naš samoupravni socialistič- ni sistem. Predsednik Tito je nato govoril o tem, da smo po vojni položili te- melje jprijateljskih odnosov med Ju- goslavijo in Bolgarijo. Zdaj pa ne- kateri bolgarski voditelji jKMiovno rušijo te temelje s tem, da pačijo zgodovino, da ne priznavajo ma- kedonske narodnosti. Te bolgarske voditelje je predsednik Tito zdaj ponovno pozval, naj bi skupaj na- daljevali pot, ' kajti sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo bi moral biti temelj stabilnosti in miru na Balkanu. • šE NAPREJ SEDANJA SMER — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špil jak je na skupni seji zveznega in gospodarskega zbora zvezne skupščine govoril o izpolnjevanju srednjeročnega plana in naši nadaljni gospodarski pK)li- tiki. Izjavil je, da so proučevanja pokazala, da je obveljalo stališče, po katerem je treba obdržati dose- danjo smer reforme ter ostati pri osnovni strategiji plana kot jkkJ- lagi ekonomske politike tudi za prihodnje obdobje, Špiljak je dejal, da je gospo- darstvo po reformi zelo pospešilo svojo rast in vzdržalo izredne na- pore. Hkrati je poudaril dve po- glavitni nalogi naše prihodnje go- spodai-ske politike. Prvič: hitreje odpirati nova delovna mesta, da bi lahko zaposlovali več ljudi. Dru- gič: celotni uspeh reforme je v dobršni meri odvisen od tega, ali bomo uspeli še nadalje povečati izvoz. • PRVIČ: UMETEN KOLK ~ Prejšnji teden so na ljubljanski ortopedski kliniki opravili dve ope- raciji kolka. Dvema pacientkama, ki bi sicer ostali invalidni za vse življenje, so nadomestili celoten kolčni sklep z novim. Prvo opera- cijo je izvedel avstralski zdravnik dr. Sorby-Adams, drugo pa prof. dr. Bogdan Brecelj. Obe operaciji, prvi te vrste pri nas, sta uspeli. • »LETALSKI NAPAD« NA KRANJ — V soboto je bila v Kra- nju obsežna vaja civilne zaščite ob »letalskem napadu« s klasičnim in atomskim orožjem. V akciji, ki je dobro uspela, je neposredno sode- lovalo kakih 1300 ljudi. Podobne vaje bodo po vseh občinah. • SETEV IZ LETALA — Lepo vreme v oktobru daje upanje, da. bodo v Vojvodini uspešno končali jesensko setev pšenice na vseh predvidenih 450.000 ha, kolikor so predvidevali. Zdaj pospešeno obi- rajo koruzo, da bi polja pravočas- no pripravili za setev. Pred dnevi so prvič v naši državi poskusno sejali pšenico iz letala (v Kuli in Crvenki). • VEČ DEVIZ OD TURIZMA — V prvih letošnjih osmih mese- cih smo v naši državi s turizmom iztržili 102 milijona dolarjev. Lani smo v enakem obdobju iztržili le 77 miUjonov dolarjev. • PODRAŽITEV BENCINA — Napovedano je, da se bo bencin podražil. Ni pa še znano, ali se bo podražil za 10 ali 20 Sdin. Tako zbrana sredstva naj bi uporabili za modernizacijo cest. •.NA MORJU ŠE KOPÄIXII — V Črnogorskem primorju so prejš- nji teden našteli še več kot 6000 gostov, ker sta bila voda in zrak kak dan celo toplejša kot v dežev- nem avgustu. • PREKINITEV DELA NA JE- SENICAH — Prejšnji torek so de- lavci v žicami, obratu jeseniške železarne, prekinili delo, ker so prejeli manjše osebne dohodke kot prejšnji mesec. V septembru je namreč železarna prodala manj iz- delkov kot v avgustu, zato je do- segla tudi manjši dohodek. DOLENJSKI UST * TEDNIK^ VESTNIK-vsâkëetrtek 60.000 izvodom/ 2 Predstavniki izvršnega sveta so na posebni konfe- fenci za tisk in RTV, ki jo je 11. oktobra vodil pod- predsednik IS dr. France Hočevar, obrazložili časnikar- jem glavna vprašanja, ki jih je obravnaval izvršni svet gRS 10. oktobra. — Podobne konference bodo poslej ¿estokrat, tako da bomo naše bralce lahko podrobne- je seznanjali z delom IS. Џ O OSNUTKU PROGRAMA DELA izvršnega sveta je lg najprej govoril podpredsednik Vinko Hafner, ki je ^,udaril, da vsebuje osnutek naloge, ki izvirajo za IS za upravne organe iz smernic predsedstva in IK CK 2jíJ ter komunikeja s seje IS CK ZKS od letošnjega maja, pvršni svet je čvrsto odločen program dela uresničiti do yaja, z njim pa bo tudi določeno, kdo je odgovoren za uresničevanje smernic m drugih nalog. ■ KAKO BO Z VIRI ENERGIJE do leta 1980, je napi- jano v osnutku programa razvoja energetike, o čemer je konlerenci poročal inž. Zupan. Proizvodnja premoga jg bo gibala na sedanji ravni (pribl. 6 milijonov ton na ¡gto), delež nafte in njenih derivatov pa se bo dvignil od jgdanjih 19 na 48 odst Glede uporabe zemeljskega plina S TISKOVNE KONFERENCE NA IS SRS J Za prožnejše oblikovanje lastnih dohodkov jtudija kaže, da bo njegova poraba močno porasla, zlasti pa bi z njegovo pomočjo pokrivali tudi konice v porabi električne energije. — Glede jedrske elektrarne, ki naj bi stala na Krškem polju, razgovori s SR Hrvatsko še teko. ■ VPRAŠANJE NEBONOSNIH ŽELEZNIŠKIH PROG naj bi bilo rešeno še ta mesec. Izvršni svet vztraja pri tem, da morajo prizadete občine sodelovati pri soudeležbi ja kritje izgube s tem, da prispeva polovico republika. Progo Murski. Sobota—Hodoš naj bi ukinili, vprašanje proge Metlika—Novo mesto pa je problem, ki zadeva so- udeležbo občin Novo mesto, Črnomelj in Metlika, kar ■ velja tudi za občino in delov, organizacije v Kočevju za Kritje oz. soudeležbo pri izgubi proge Kočevje—Grosuplje. Novembra bodo o vseh teh vprašanjih govorili tudi v skup-ščini. ■ FINANCIRANJE ŽELEZNIŠKIH PREHODOV je po- sebno kritično vprašanje: po predpisih odpada ta skrb na občine, za katere pa pomeni nov izdatek »čisto izgubo«. Žal je največ takih prehodov v manj razvitih občinah zlasti v Sevnici). IS se strinja z mnenjem, da bi bilo ireba te stroške točno razmejiti, občine pa bodo zaostanke norale poravnati. Sevniški občini bi plačevanje za nazaj imogočili s tem, da bi del zaostanka poravnala v letu 1969. ■ GOSTINSTVA NE KAŽE OMEJEVATI, saj je ta de- lavnost v Sloveniji slabše razvita kot pred vojno, zaostaja за tudi za razmerami v sosednji Avstriji in Italiji. Seveda ¡8 treba neopravičeno bogatenje v kali preprečevati in do- sledno uresničevati davčno politiko. Zato IS ne bo predla- ä:al ustreznega republiškega zakona, ki naj bi sledil spre- menjenemu zveznemu zakonu. ■ O JUGOSLOVANSKO-AIVIERIŠKEM PROJEKTU, pri čemer gre za obsežno sodelovanje naših in ameriških strokovnjakov pri prostorskem planiranju, je podpredsed- nik Vinko Hafner dejal, da ga kaže v polni meri podpreti (več o tem v kratkem posebej v naših pregledih). ■ DR, VLADIMIR BRAČIČ je na konferenci razložil še vprašanja s področja financiranja šolstva, o čemer bomo v kratkem tudi posebej obširneje pisali, dr. France Hoče- var pa je nato govoril o financiranju kulturnih dejavnosti. Omenil je tudi novo pismo IS, poslano zveznemu izvršne- mu svetu, v katerem slovenski izvršni svet predlaga, naj bi federacija do 15. decembra sprejela predpise, po ka- terih bi lahko republike samostojno vodile politiko pri- spevkov in davkov. Julija: prvič čez 1000 din! Zavod SRS za statistiko je pred kratkim sporočil, da so očni osebni dohodki v :ii,ii letos julija (ki pa ^'^ biii v glavnem izplačani v »vgustu) prvič presegli 1.000 N dinarjev. Ustalili so se pri 1036 N din; od tega so znaša- povprečni osebni dohodki ' gospodarstvu 1023, v nego- spodarskih dejavnostih pa, 1115 Ndin. — Kot celota je ■ödustrija pri tem dosegla 1023 Ndin, »vrstni red zma- govalcev« pa je takle: film- ska industrija 1628 N din, elektroindustrija 1320, grafič- ^ 1288, barvasta metalurgija ^^27 N din itd. Posamezne panoge so doseg- * v tem času takele povpreč- "»e OD: kmetijstvo 896, trgo- vina in gostinstvo 1075 ( pri pa poslovna združenja 1''02, trgovinske storitve 1451, '^^пanja trgovina 13T2 N din), ^"^n 981 N din itd. Negospodarske dejavnosti ^ zabeležile kot celota pov- prečje 1115 N din; šolstvo f doseglo 1059 Ndin, znanost *2б8, zdravstvo 1091, umet- "^^t in zabava 1213, socialno ''^Pstvo 932 N din itd. družbene in državne sluz- jo so imele povprečje 1222 ^ din. Najbolj odskakujejo povprečij osebLii dohodki v zbornicah — kar z 2165 N din; sledijo jim državni or- gani v mestih — 1617 N din, drž. organi na republiški ravni — 1531 N din, zavaro- valna služba 1405, pravosod- je 1384 N din itd. SLOVENSKO JAVNO MNENJE 1968 SLOVENCI O SEBI IN DRUGIH Center za raziskovanje javnega mnenja pri Visoki šoli za politične vede v Ljubljani je mlada ustanova, pa vendar že žanje pod vod- stvom Nika Tosa lepe uspehe. Najobsežnejša raziskava, kî jo je center izvedel, je vsekakor anketa, ki so ji dali tale delovni naslov: SLO- VENSKO JAVNO MNENJE 1968. Po vseh pravilih znanstvene metodologije so izbrali vzorec ki po številnih značilnostih predstav- lja vse Slovence. Z drugimi besedami poveda- no: to pomeni, da je mogoče rezultate ankete, čeprav predstavlja le en odstotek Slovencev, posplošiti na vse prebivalstvo naše republike. Poleg sreče, zdravja in miru si Slovenci žele pred- vsem boljše življenjske pogoje (52,04 odst.). ■ Več kot polovica Slo- vencev meni, da smo v gospodarstvu v celoti (6,58 odst.) aili deloma (45,25 odst.) uresničili re- formo. Posledice reforme so: večji interes ljudi za izobrazbo (63,39 odst), boljši odnos delavcev do modernizacije (59,23 odst.), večja produktivnost — (53,13 odst.) itd. Toda zdaj je tudi manjši občutek osebne varnosti (31,27 %). Reforma je dobro ocenjena Samo 28,44 odst. Sloven- ce misli, da so v slabšem položaju kot pred refor- mo. Večina meni, da je v enakem položaju, slabi šestini Slovencev pa se po lastnem priznanju celo bo- lje godi kot pred refor- mo. ■ Največ nezadovoljst- va med ljudmi povzročajo tile pojavi: na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ixstreznimi kvalifikacijami, medtem ko hkrati sposob- nejši ne dobe ustreznih delovnih mest (33,33 "/o); čedalje večji razločki v življenjskem standardu de- lovnih ljudi (32,56 odst.); slabo gospodarjenje — (30,34 odst.) itd. ■ če hočemo bolje go- spodariti in hitreje raz- vijati naše gospodarstvo, moramo positaviti dobre strokovnjake na odgovor- na mesta in povečati nji- hovo odgovornost (68,24 odst.), hitreje uvajati naj- modernejše stroje in teh- nologijo (45,53 odst), kli- cati na odgovornost poli- tične in gospodarske vo- ditelje zaradi napak (45,01 odst.) itd. Ako hočemo, da bo Slo- venija hitreje napredova- la, moramo bolje in na- črtneje gospodariti, sami v večji meri razpolagati z ustvarjenim dohodkom, razviti in modernizirati industrijo ter vanjo uve- sti novo tehnologijo, mo- dernizirati kmetijstvo itd. Po mnenju 23,75 odst. Slo- vencev se njihova repub- lika v zadnjih letui ni razvijala tako, kot bi se morala. Dve tretjini Slo- vencev menita, da se je Slovenija delno ali povsem ustrezno razvijala. ■ Dobra polovica Slo- vencev je zadovoljna s svojo povezanostjo z ro- jaki v zamejstvu (Italija, Avstrija). Uspehe na tem področju pripisuje bodisi skrbi in aktivnosti obla- sti in organizacij, bodisi odprtosti naših meja. Razpišimo posojilo, da bi hitreje zgradili шоДег- no cesto Nova Gorica — Ljubljana — Maribor, ta- ko kot grade ceste v Bo- sni in Hercegovini! Tako sodi 66,50 odst. Slovencev. Sami si pomagajmo do modernih cest! ■ Sedanjega sistema zdravstvenega varstva m potrebno spreminjati. Zdravstvo v Sloveniji naj prebrodi sedanje težave tako, da bo bolje gospo- darno z denarjem, ki ga dobiva (56,64 odst.). ■ Odhajanje naših lju- di na delo v tujino ško- duje ugledu Jugoslavije v svetu (50,58). Ljudje od- hajajo na tuje predvsem zato, da bi si izboljšali življenjski standard — (66,38 odst), da bi si z zaslužkom ustvarili osnov- ne pogoje za življenje (59,63 odst.), ker se doma ne morejo zaposliti (53,13 odst.) itd. Skoraj vsak tretji Slo- V tujini ima dobrega znan- ca predvsem v zahodnih državah, pa z njim vzdr- žuje stike. ■ Le 9,65 odst. Sloven- cev meni, da politika, za katero se zavzema Zveza komunistov, ná skladna z interesi večine ljudi. Več kot polovica Slovencev meni, da je politika pov- sem (18,7 odst.) ali delo- ma (35,51 odst.) skladna z interesi večine ljudi. Več kot polovica Slovencev meni, da je politika pov- sem (18,7 odst.), аИ delo- ma (35,5 odst.) skladna z interest večine ljudi. Ena tretjina Slovencev premalo pozna politiko Zveze komunistov, da bi jo lahko ocenjevala, oziro- ma nič ne ve o njej. Za mir, za obrambno moč domovine, za sočloveka ... ■ Za svetovni mir in za enakopravne odnose med narodi so največ storili tile državniki: Tito (82,62 odst.), John Kenne- dy (43,14 odst), papež Pa- vel VI. (25,84 odst.), U Thant (16,72 odst.) itd. In najmanj: Mao Ce Tung (0,28 odst.), Johnson (0,52 odst.), Kosigin (1,61 odst.) iW. ■ K večji notranji trd- nosti in obrambni sposob- nosti naše države lahko največ prispevajo boljši odnosi med narodi (48,19 odst.), boljše gospodarje- nje (31,18 odst.), manj so- cialnih razlik med ljudmi (27,30) itd. Ш Skoraj polovica Slo- vencev bi darovala kri, ki rešuje življenja. K temu je treba prišteti še 28,88 odst. Slovencev, ki so že darovali kri in jo še bodo. Le 8,08 odst. Slovencev je kategorično izjavilo, da ne bi darovali kri. ■ Osem desetin Sloven- cev bi pristalo, da bd jim po smrti vzeli srce in ga presadili drugemu člove- ku, če bd mu s tem rešili življenje. FR. MIHALOVCAN SKOKI v IZVOZU Iz Slovenije smo avgusta izvozili po vrednosti za 25 odstotkov več blaga kot v ju- liju. V primerjavi z lanskim avgustom smo letos izvozUi iz naše republike kar za 49 od- stotka več blaga. S tem smo letos prvič presegli lanski iz- voz za 8 mesecev za 3 od- stotka. Jugoslovanska povprečja: po starem ... Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko so povprečni dohodki Jugoslo- vana, ki je zaposlen v druž- benem sektorju, znašali letos julija 907 dinarjev (v prvem polletju pa 830 dinarjev). Medtem ko so zaslužili v go- spodarstvu zaposleni Jugoslo- vani v I. polletju povprečno po 800 dinarjev, so »skočili« julija na 886 dinarjev. Njiho- vi kolegi v negospodarsküi dejavnostih še vedno vodijo: v I. polletju so imeli letos povprečno IX) 985 din, v ju- liju pa 1013 dinarjev. ZLATA KOŠUTA za ALMIRO iz Radovljice Prejšnji teden so v Beogra- du zaprli sejem »Moda v sve- tu 68«, ki je vzbudil mnogo presenečenj in pokazal vrsto novitet. Na njem je letos so- delovala tudi Alpska modna industrija — ALMIRA iz Ra- dovljice. Na sejmu so poka- zala svoj napredek številna znana jugoslovanska podjetja, ki izdelujejo konfekcijo, obu- tev in trikotažo. ALMIRA iz Radovljice je stalen gost različnih sejmov in razstav, vendar je prav na letošnjem gospodarskem sej- mu dosegla zelo lep in po- memben uspeh. Za vrhnjo trikotažo ji je žirija beograj- skega sejma podelila na.jvišje priznanje: ZLATO KOŠUTO. Tako je prizadevni radov- ljiški kolektiv, znan s svoji- mi izdelki po vsej Jugoslavi- ji, dodal k dosedanjim pri- znanjem še svoj doslej največ- ji uspeh. ALMIRA pa ne slo- vi samo doma, marveč so se njem izdelki uveljavili tudi v nujini. Zato se uspešno poslo- vanje kolektiva i? leta v leto ugodneje kaže tudi na fi- nančnem področju, med dru- gim tudi v ugodnem deviz- nem prilivu. Vse to odpira ALMIRI še lepšo poslovno bodočnost. Velika škoda zaradi gamšje slepote Iz Tolmina poročajo o ve- liki škodi zaradi slepote gam- sov, teh plemenitih živali na- šega visokega gorstva. V Gor- njem Posočju je kakih 1700 gamsov, ki so največja priv- lačnost lovstva na tem pod- ročju, saj prav zaradi njih prihajajo sem zelo radi tudi tuji lovci. Povzročitelja gam- sje slepote doslej še niso mog- li odkriti, domnevajo pa, da gre za nalezljivo virusno obolenje. Ker gamsi izgubijo zaradi te bolezni vid, so se- veda obsojeni na pogubo. Lovci so jih že precej našli pobitih pod skalami, nekaj obolelih živali pa so tudi od- strelili. Na območju Bavščice se je nevarna bolezen pojavl- I la i'tmiia letos. — V podjetju so precej razpravljali o moji odpustitvi... (Karikatura iz JEŽA) Kmetijski nasveti Preprečiti je bolje kot zdraviti ■ Sonce je najboljši zdravnik. Njegova svetloba ubija bolezenske drobnoživke, med njimi tudi tiste, ki prednjačijo hipermangan, vodikov prekLs, špirit in jod. Gradmo zračne, svetle in prostorne hleve, kjer se ži- vali dobro počutijo. Razen sonca pa je tudi visoka toplota eno od naravnih razkužil. Pasterizacija mleka ni mč dru- gega kot segret j e mleka do določene temperature za dolo- čen čas. ■ Kemična razkužila so povečini nevarna za človeka in žival, zato je potrebno z njimi zelo skrbno ravnati. Najbolj nedolžno in poceni razkužilo je apno, s katerim pobelimo hleve, svinjake in kurnice. Močnejše, podobno razkužilo, je kiomo apno in kaporit, dobro razkužilo pa je tudi formalin. Kreolin, pantakan m pepein ter še nekatera druga no- vejša sredstva uporabljamo za boj proti ušem, bolham, pr- šicam in drugim zajedalcem, garjeve živali pa zaplinjamo z žveplom v posebnih prostorih. Proti garjam je učinkovit tudi natrijev hiposulfat. Za raakuže\'anje in izpiranje ran prednjačijo hipermangan, vodikov prekis, špirit in jod. ■ Natrijeva lužina je zelo zanesljivo sredstvo za de- sinfekcijo pri svinjski in kokošji kugi, slinavki in parkljev- ki ter pri še nekaterih bol92aiih. Zasilno razkužilo je tudi lesnd pepel, iz katerega naredimo lug ter z njim pobriz- gamo stene in pod. Okuženo gnojnico razkužimo s kloro- vim apnom. Prostore razkužimo tako, da pripravljeno razkužuo brizgamo z vinogradniško ali kako drugo škropilnico. De- lo mora biti skrbno opravljeno, da kje še ne ostane kako leglo okužbe. Lep slovenski pregovor pravi, da je čistoča polovico zdravja, to pa velja za živali tako kot za človeka. Marsikateri rejec se žal tega ne zaveda in zaman pričakuje dobre rejske usi>ehe iz umazanih in zanemarjenih hlevov Ü1 svinjakov. Inž. M. L. 3 ^^Bil je praznik za nas vse!'^ ...TITO JE NAŠ! hrastnm, 1A. okt, predsednik tito s« jt dopoLdn* v spremstvu soprog« jovanke, sergeja Kraigherja, Lidije sent jure, mlhe marinka, vLadimlra popovica in staneta doLanca pripeljat na železniško po- stajo hrastnik, kjer so ga sprejeli predsednik hrastniske občine milan babic in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Hra&tniik je bil ves kot pre- rojen, ljudje pa pramično raiapoloženi. Kaj ne bi bili, saij so gositiùi v svoji sredini predsednika republike tovari- ša TITA, človeka, s katerim je združeno vse, kar se je zgodilo pri nas v zadnjih de- setíletó^ilí. Ob sivojem zadnjem obis.ku v revirjih je obljubil, da bo prišel tudi v Hrastnik, in kot vedno, je tudi tokrat i2?pK>lnil oblijubo. Tisoči prebivalcev Hrastni- ka in njegove okolico so se zbrali ta dan na ulicah tega rudarskega kraja z eno samo edino željo: da bi čim bliže videli dragega gosta, da bi slišali njegovo besedo, da bi mu krepko" stisnili desnico. Bili je praznik, največji pr^- nik za rudarski Hrastnik, dan, ki ga Hrastničani ne bo- do nikoli poizabili. Mladi in stari, delavci in kmetje, vsi so z navdušenjem pozdravlja- li predsedniika, mu z vzklika- njem in s ploskanjem kazali svojo hvaležnost, svojo ljube- zen do človeka, ki je \''se svo- je življenje delal- za srečo vseh deloA^nih lijudi Kamorkoli je prišel, pov- sod navdušeno poizdravljanje, Siproščeno veselje in tudi sol- ze v očeh. Mnogim se je iz- polnila želja, ki so jo že le- ra gojili v srcih: želja po srečanju, da ga poizdravijo v svoji sredini, mu pokažejo svoje uspehe, da mu p>ovedo svoje misli — kako čutijo z njim, kako podpirajo njegove napore, da bi svet ohranil mir. Kako se strinjajo z nje- govimi nekompromi snimi sta- lišči, da mu izkažejo svojo veliko hvaležnost in mu za- žele vse najlepše. Skrbno so poslušali njegove besede, ki so jim vlile novih moči za vsakodnevno iBOolnjevanje de- lovnih dolžnosti, i>ogjobile s« jim vero v pravilnost naše razvojne poti in čvrsto zau- рацје v socializem. Da, bil je velik dan, ka- kršnih ná mogoče poizabiti, ki bo ostal zapisan v srcih vseJti, ki so ga doživeli. Bil je dan, o katerem bodo ljudje še dolgo govorili ter obujali spo- mine na prvo srečanje s Ti- tom. Povsod govore o srečanju s predsednikom, ponosni in veseli pripovedujejo kako je bilo. kaj si je ogledal, kaj po- vedal, kako se je počutil. Obisikald smo nekatere med njimi, da nam povedo, kaj so HAFNER ALOJZ, rudar: »imel sem srečo, da sem bil med tistimi, ki smo mu izročili rudarsko sve- tilko v spomin. SvetUka je prejšnji dan obšla vsa delovišča v rudniku, na vseh celili je bUa, vsakdo jo je hotel prijeti. Občutil sem, da je v meni vse na- peto, ko smo stopili pred njega in mu izročili spo- minsko darilo. Nikoli ne bom pozabU, kako je bil razpoložen in kako dobro poje. Srečanje z njim je doživetje, ki se ga ne da opisati, človeka navdaja s ponosom ...« občutili ob srečanju s tova- rišem Titom, kako so doéive- Li tolikokrat željeno snidenje. Obiskali smo juh, da povedo drugim vse tisto, kar so žele- H povedati saimá tovarišu predsedniku. Prehitro je minil dan, pre- hitro je prišel čas slovesa tisoči so ob odhodu želeli predvsem eno: da bi bil zdrav, da bi še dolga leta vo- dil naše narode pri graditvi socializma, da bi uresničili vse naše in njegove cilje. »Mi smo Titovi, Tito je naš!« DRAGO PILIH, delavec v Kemični tovarni: »Nisem imel sreče, da bi se lahko srečal z njim, kajti bil sem na delu. Vsi, ki smo tega dne stali za stroji, smo biU v mislih z njim. Srečal sem ga pred leti, ko sem bil brigadir na progi Brčko—Banovići. Če bi imel možnost, bi mu rad povedal, kako zelo so se uresničile besede, ki nam jih je izrekel takrat. Povedal bi mu rad, kako mi je dobro, kako je dob- ro tudi drugim in kako ponosni smo nanj. Pove- dal bi mu tudi to, da ima- mo polno vero in zaupa- nje v naš nadaljnji raz- voj. Srečni smo, da ima- mo takšnega voditelja.« KORDON ANTONIJA, ma- ti padlega, bivša interni- ranka v Auschwitzu: »Ve- ste, .jaz mu pravim kar ,naš ata', saj nam je vsem še mnogo več kot oče. Ko sem ga gledala, sem joka- la, ker se mi .je smilil: kaj vse je moral prestati, da imamo danes to, kar smo ustvarili pod njegovim vodstvom! škoda, ker ni- sem imela možnosti, da bi .govorila z njim, toliko stvari, ki bi mu jih rada povedala. Povedala bi mu, kaj čutijo naši ljudje do njega, kako se o n,jem po- govarjajo, kako ga spo- štujejo in kako se zanj boje. No, ttidi to bi mu povedala, da se še doga- ја,)0 krivice, pa .sem pre- pričana, da jih bomo kmalu odpravili. 2elim, da bi bil zdrav in da bi nas še dolgo vodil tako uspeš- no kot doslej. Zdi se mi, da bom zdaj kar lažje ži- vela, ko se mi je uresni- čila želja, da sem videla tovariša Tita,« Zapis pripravil: BERNE STRMCNIK Predsednik občinske skupščine Hrastnik, tov. Milan Babic, bere zbranim občanom dokument, ki so ga izročili tovarišu TITU ob imenovanju za prvega čast- nega občana občine Hrastnik. Tito se je zahvalil za izkazano čast ter z govorniškega odra spregovoril zbrani množici o nekaterih aktualnih vprašanjih d*, našnjih dni. Posebej se je obrnil do mladih ter jim naročil, da naj se pridno uče, da bodo. ko dorastejo, čimbolje izpolnjevali naloge, ki bodo pred njimi. JERIČ JOŽE-MIHA, član ZKJ od 1939, nosilec spo- menice 1941: »Za sleher- nega starega komunista in partizana pomeni sreča- nje s Titom doživetje, ob katerem se človek spomni dni, ko smo s puško v ro- kah in pod njegovim vod- stvom doživljali zmago za zmago. Imel sem solzne oči, bile so solze sreče. Vsak bi mu rad stisnil roko, toda preveč nas je bilo, to ni bilo mogoče. Ponosen sem, da sem lah- ko tudi jaz dodal skro- men delež k borbi za na- šo lepšo prihodnost; po- nosen sem, da sem član ZKJ, ki jo vodi takšna osebnost kot je naš TITO!« MAJDIČ POLDE, delavec, predsednik pevskega zbo- ra Svoboda.' »Zvedeli smo v nedeljo, da bomo peli za Tita. Na vaji smo se zbra- li vsi, nekateri so celo prekinili svoj dopust. Naj- večje doživetje za sleher- nega izmed pevcev pa je bilo, ko je tovariš Tito po kosilu prisedel med nas ter skupaj z nami prepe- val. Zapeli smo najmanj deset pesmi in dobro nam je poma.gal! Tako kot so naši fantje peli tokrat, jih nikoli nisem slišal peti, si- cer pa tudi ni čudno ...« IRCA ULAGA, učenka 6. razreda: »Vedno, kadar sem doslej nastopala, пц je bilo strah; tokrat |№ ko sem izročala tovariš| Titu cvetje, nisem obč* tila običajnega strahu; Ц la sem zelo vesela, di sem imela ravno jaz ^ možnost. Mlada sem, Џ enako kot vsi moji vrst niki dobro vem, kaj naBi on pomeni, kaj pomeri Tito jugoslovanskim narc^ dom. Nam mladim jij vzor, kako se je trebi boriti za pravično stvari kako se je treba odrekaj marsičemu za boljše lepše drugih. Zelo, zele ga imam rada in še si i*; lim srečanja z njim!« Med svečanim kosilom so pevci združenih pevskih zborov zapeli tri pesmi. Po kosUu se .ie pevcem pridružil tudi tovariš TITO ter skupaj z njimi prepeval. Iz- redno razpoložen in dobre volje je venomer predlagal nove pesmi, »Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas...« pa je celo sam intoniral. Ko je predlagal, da Ђ1 zapeli to pesem, je tovarišica Jovanka veselo pripomnila: »Je pa Ljubljanca že kar precej veliko in lepo mesto!« Ob prepevanju domačih pesmi je bila družba zelo razpoložena in ni manjkalo duhovitih pripomb. Pesem »Pleničke je prala ob mrzlem' studene« je bila maršalu tako všeč, da je predlagal, da jo zapojo še enkrat. Pa je zopet povzela besedo tovarišica Jovanka ter dejala: »Meni se zdi, da smo pleničke že enkrat oprali...« No, kljub temu so jo pevci ubrali še enkrat, tovariš TITO pa jim je veselo pomagal... Kar prehitro je minil čas, ki je bil odmerjen za krajši odmor po kosilu. Pevci bi še in še prepevali, pa tudi tovariš TITO bi, kot .je kazalo, zelo rad ostal med njimi... RAZDEVŠEK JANKO, de- lavec v steklarni: »Lepše nagrade ob nedavnem sprejemu v Zvezo komu- nistov si nisem mogel že- leti! Vsak mladinec, ki da- nes vstopa v vrste ZK, stopa vanjo vsled tega, da bi tudi mi prispevali večji delež k skupnemu napred- ku. Vesel sem, da sem po- stal član ZK, ki jo vodi takšen človek kot je naš Tito. Vsi komunisti bi morali imeti take lastno- sti kot jih ima on. Zelo sem srečen, da je bil to- variš predsednik republike med nami.« DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60:000 izvodov! 4 Kje je sfcnpni imenovalec Ali bo prišlo do združitve obeh celjskih opekarn? Namesto mnenj in sta- lišč, ki bi jih naj posre- 'dovali še drugi predstav- niki družbeno poUtičnih 01 sai'iizacij oziroma občin- ske skupščine, skratka ti- sti, ki so sodelovali v do- sedanjih razgovorih o mo- žriostih fizične združitve obeh opekarn, smo v da- na.šnji tretji zapis o tej problematiki uvrstili le kratko vest, ki pa tudi ne- kaj pove. Po zaključku redakcije za to številko našega li- sta je prišlo do srečanja in razgovora predstavni- kov celjske opekarne ter opekarne Ljubečna—Bu- feovžlak pa tudi zastopni- kov občinske skupščine in občinskih družbeno poli- tičnih organizacij, četudi zdaj ne moremo govoriti o zaključku tega pogovo- ra, se zdi, da bo vendarle prevladovalo konstruktiv- no stališče in da bodo, če drugo ne, zainteresirani naročili ekonomsko poro- čilo o prednosti takšne in- tegracije. če pa povzamemo bese- de nekaterih gospodarskih strokovnjakov, ki poznajo to vprašanje, potem so prednosti za združitev o- beh kolektivov na dlani. Spričo tega smo prepriča- ni, da med kolektivom ne bo prišlo samo do dogo- vora in spoštovanja delit- ve proizvodnega progra- ma, večje specializacije in podobno, marveč v resnici do skupnega dela. In še bo — združitev mora biti ekonomäko utemeljena in v njej morata oba kolek- tiva videti svojo lepšo in boljšo pespöktivo, ne pa nazadovanje. Združitev naj pomeni veUk korak na- prej, v nobenem primeru pa niti ped nazaj! Ker smo to problemati- ko načeli zlasti na pobudo tretje seje zbora delovnih skupnosti celjske občin- ske skupščine, jo bomo spremljali do konca! —^m Kako zagotoviti pitno vodo o treh predlogih bo razpravljala posebna komisija Ôlani sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in sta- novanjske zadeve pri skup- ščini občine Celje so imenova- li posebno komisijo strokov- njakov iz Ljubljane, Celja in 2alca, ki naj prouči tri pred- loge za raziskavo vodnih vi- rov in za preskrbo mesta Ce- lja s pitno vodo. Po mnenju sveta je ta iz- redno pereči problem celjske- ga mesta mogoče rešiti na tri načine. Po prvem naj bi za- jeli vodne vire v Zadrečki dolini, blizu Bočne, in od Jam napçiljali cevovod dp Ce- lja. To je izredno draga in- vesticija, ki glede na drugo varianto, na drug predlog, bržkone ne bo prišla v po- stov. Slednji se namreč zav- zema za koriščenje talne vo- de z dodatkom filtrirane po- vršinske vode. Kot vse kaže, je ta predlog najbolj spre- jemljiv, saj je dosti cenejši od prvega, razen tega pa ga je moči izpeljati etapno. Po mnenju vodnogospodarskih strokovnjakov bi lahko na ta način dobili od 500 do 600 litrov vode na sekundo, če pa bi k temu dodali še ne- katere druge vire — o njih govori tretji predlog — ure- dili nove vodnjake in drugo, bi dobili zadostne količine vode. Razen tega bo treba v okviru trejega predloga pro- učiti še vprašanje čistilnih naprav v Vitanju. Če sodimo po teh in neka- terih drugih zaključkih ozi- roma ukrepih, ki jih je storila občinska skupščina v Celju, potem je skrb za zago- tovitev zadostne količine pit- ne vode v mestu tako veli- ka, da lahko pričakujemo tu- di sikorajšnjo rešitev. M. B. „Trgovina" znanja in zabave Ob programu poljudno-znanstvenega centra DU z jesensko sezono tudi De- lavska univerza v Celju priče- nja s svojim ustaljenim, ve- likokrat pa tudi izpopolnje- nim programom. Velikega po- mena so predvsem priredit- ve, seminarji, razgovori in tribune ter zabarae priredit- ve, ki jih prireja poljudno- ananstveni center, katerega vOf' di Drago Bradač. Poleg stalnih tedenskih tri- bun bodo pripravili za delov- ne organizacije več zanimi- vih seminarjev. Tako bo po sprejetju republiškega zakona o obveznem sprejemanju pri- pravnikov v delovne organi- zacije vsekakor zelo pomem- ben seminar za mentorje, ki bodo usposabljali nove člane v delovnih organizacijah. Glav- na tema seminarja bo delo pripravnika in mentorja ter konkreten primer izdelave programa za usposabljanje, spremljanje in ocenjeva- nje pripravnika. 2al pa je ^odziv posameznih delovnih or- ganizacij zelo slab, saj se je organizatorju do zaključ- ka prijav prijavilo samo de- set zainteresiranih organiza- cij oziroma njihovih pred- liko zanimanje. Vedno bolj postaja aktual- no vprašanje problema ho- nororanega dela in dela upo- kojencev, o čemer je že bila razprava. Nove odloke je po- jasnjeval pomočnik direktor- ja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje A. Hra- šovec. Razgovor je med celj- skimi delovnimi organizacija- mi in nekaterimi Občinskimi sindikalnimi sveti vizbudl ve- Iko zanimanje. Komercialistom, razisko- valcem tržišča ter družbe- 'lim delavcem je namenjen razgovor o ekonomskih in PoUtičnih vidikih sodelovanja našega gospodarstva z drža- vami, ki so članice SEV. Okvirna vsebina: naše sode- lovanje v SEV. sedanje sta- 'ïje naših odn».vsov in še zla- sti po krizi na češikosilova- škem ter perspektive in so- delovanje v bodoče. že več let poljudno-znanst- veni center skrbi tudi za kuitumo-zabavne prireditve, katere je v zadnjem času obogatil z miniaturnimi mod- nimi revijami in s predstav- ljanjem posameznih gosipodar- skih organizacij ter njihovih proizvodov. Zadnja takš- na uspela gospodarsko-mod- na-zabavna prireditev je bi- la CELJSKA JESEN 68, ki bo postala vsakoletna stakia prireditev v Celju. Zanimivo je, da so na tej prireditлгi sodelovala s svojimi izdelki samo podjetja iz Ljubljane, medtem ko celjskih ni bilo. Morda jih je preveč utru- dil I. sejem obrti! Ves mesec bodo soorgani- zatorji samostojnih koncer- tov znanega ansambla iz Sikopja Magnifico, ki bo go- stoval v Celju, Velenju, Žalcu, Rogaški Slatini, Slovenski Bi- strici Ln Hrastniku. Medtem, ko bo v zadnjem kraju pri- reditev organizirali Občinski komite ZMS pa bodo v vseh ostalih krajih celjski Delav- ski univerzi pri organizaci- ji pomagale krajevne DU. V začetku prihodnjega meseca pa bo v Celju priredil dva samostojna koncerta veliki za- bavni orkester Doma JLA iz Ljubljane, katerega vodi Bo- jan Adamič. Z orkestrom bo- do nastopili tudi vokalni so- listi Deržajeva, Rupnik, Dimi- trij evie in Vene. T. VRABL Prevelike kapacitete Osnovna ugotovitev nedavnega razgovora predstavnikov gradbenih podjetij in stanovanjskega gospodarstva v C&- lju, katerega se je udeltóil tudi predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, je bila, da je gradbeništvo na širšem celjskem območju preveč razdrobljeno, da si med seboj v bort)i za vsakdanji kruh celo nesolidno konkuri- ra ter da med podjetji te stroke ni pravih pobud za in- tegracije. Na širšem območju deia 6 večjih gradbenih podjetij, razen teh pa še številna manjša, ki so se razvila iz običaj- nih remotmh skupin, poklicanih predvsem za opravijanje vadrževahiih del na zgradbah. Na različnih licitacijah se pojavljajo sposobm m nesposobni in nemalokrat ti slednji zaradi lokalističnih interesov dobijo delo. Pozneje korigi- rajo ponudbe in celo kličejo na pomoč strokovno in teh- nično močnejša podjetja. Na cexjskem gradbenem tržišču je pritisk podjetij od zunaj izredno močan. Mimo podje- tij pa so tu še zasebni gradbemki, ki so družbenemu sek- torju trn v peti predvsem zaradi neurejenih odnosov do zaposlenih. Osebni dohodki zaposlenih v gradbeništvu so na celj- skem območju kar za 17.000 Sdin nižji kot znaša povpreč- je v panogi. V nižje dohodke silijo kalkulacije, razen te- ga se podjetja lotevajo vsakršna poslov. Podjetje, ki je npr. specializirano za velike gradnje, prevzema dela na fasadah, a za to usposobljeno podjetje spet dela, za katera niti ni povsem dorasiO. Gradbeništvo je zadnje čase priza- deto zaradi zmanjšane investicijske dejavnosti in zaradi minimalne blokovne gradnje. Tu se sicer sedaj čuti oži- vitev vendar je vprašanje, ali bo prihodnje leto za vse do- volj dela. Težko je realno planirati v gradbeništvu, saj je le-to večidel odvisno od tremitne politike investiranja. Občuti se tudi, da banka ne daje dovolj sredstev za kre- ditirauije stanovanjske izgradnje. Od že sklenjenih pogodb za stanovanja, vsei.jiva julija 1969. leta, v skupni vrednosti 2.070 milijonov Sdm, daje KB v obliki posojila komaj če- trtino. Več Ш sposobna oddvojiti v te namene, ker jo pri- tiskajo potrebe drugih vej gospodarstva. Nasploh bi se morali o financiranju in plasmanu sredstev za stanovanj- sko in komunalno izgradnjo nekoliko širše pogovoriti. Za komunalno urejanje zemljišč bi moralo biti na voljo več obratnih sredstev. Po mnenju predsednika Kraigherja bi morali biti skiopi upravnih odborov bank o plasmanu sred- stev bolj podvrženi vplivu javnosti. Predstavniki banke so na posvetu zatrjevali, da bi v primeru plasmana večjih sredstev za gradbeno dejavnost odtegovali sredstva iz drugih področij. Med drugim so gradbeniki povdariU potrebo po izde- lavi regionalnega plana izkoriščanja gradbenih kapacitet. Le-teh je na splošno preveč in zategadelj si podjetja išče- jo dela v drugih repubxikah in posamično tudi v tujini. Ti nastopi pa ne dajejo kakih solidnih poslovnih rezultatov. F. KRIVEC Rekonstrukcija ;,Metke" (Nadaljevanje s 1. strani) fcoj. Pred dnevi je delavski svet potrdil prizadevanje stro- kovnega vodstva iKKijetja za takojšnjo avtomatizacijo A tkalnice. Podpisana je že po- godba z zagrebškim podjetjem »Tekstilstroj« o dobavi 82 av- tomatskih tkalnih strojev več- jih širin že v januarju in fe- bruarju prihodnjega leta. Iz A tkalnice bodo izločUi 78 za- starelih strojev, vtem ko bo- do nekatere druge premesti- li v tkalnico B. Investicija znaša 301 milijon S din. Na- kup novih strojev bo »Met- ki« omogočil proi2ívodnjo kva- litetnih, predvsem širših tka- nin, torej odgovarjajočih ple- menit ilnim S'posobnostim nove plemenitilnice. Razmerje ka- pacitet za proizvodnjo tkanin, torej odgovarjajočih plemeni- tilnim sposobnostim nove ple- memtilnioe. Razmerje kapaci- tete za proizvodnjo tkanin se bo po rekonstrukciji spreme- nilo v korist širšim tkani- nam, kjer so proizvodni stroš- ki na kvadratni meter precej nižji. Zmogljivost sama bo več- ja za 240.000 kvadratmh me- trov, tako da bo »Metka« za prihodnje leto lahko izdelala in oplemenitila 5,720.000 kva- dratnih metrov tkanin. Re- konstrukcija sama jim bo tu- di omogočila prehod s 46-ur- nega na 42-urni delovni teden in realizacijo, s kakršno bo- do ustvarili naslednje leto že 447 milijonov S din skladov. To so po njihovem zelo real- ne ocene, ki imajo precejšnjo osnovo tudi v izredno dobrih dosežkih zadnjih mesecev. F. Krivec. NA KRATKO Nove ulice V zadnjih dveh letih je na- stade pod Golovcem novo sta- novanjsko naselje, nova uili- ca pa med Oblakovo in Jen- kovo, v tako imenovanem bolniškem kompleksu. Po sklepu članov sveta za urba- nizem, gradibene, komunalne in stanovanjske zadeve so nove ulice pod Golovcem do- bile naslednja imena: Trav- niška cesta, Prisojna ulica. Rožna ulica in Strma pot. Nova ulica v bolniškem ob- močju pa je Tavčarjeva uli- ca. Osnutek novega odloka Te dni pride v javno raz- pravo osnutek odloka o vzdr- ževanju javne snage m vide- zu naselij v občini Celje. O predlogu tega odloka bodo najprej razpravljali v krajev- nih skupnostih, pri olepševal- nem in turističnem društvu, T komunalnih delovnih orga- nizacijah, v krajevnih or- ganizacijah SZDL in drugod. Šele potem bo pred zakliiič- no sejo obeh zborov razprav- ljal tudi sver za urbanizoxn. Očistite pokopališče Glede na to, da se bliža dan mrtvih, je opozorilo, da lastniki poskrbijo za čiščenje in ureditev grobov, več kot umestno. Iz sklada za komu- nalna dela pa so namenili del sredstev tudi za najnuij- nejšo ureditev pokopališča na Golovcu. * , POKOPALIŠČE NA GOLOVCU k 10 let Na željo mnogih ljudi, ki imajo svojce pokopane na pokopališču na Golovou je svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini • občine Celje podaljšal pietetno dobo tega pokopališča za deset let. Po sklepu, ki ga je skupšči- na sprejela 1922. leta, bi mo- rali to pokopališče ukiniti 1972. leta. V tem času so spre- jeli tudi načrt o ureditvi ce- lotnega Golovca in s tem tu- di pokopališča v park. Po najnovejšem sklepu bo pietetna doba podaljšana do 1982. leta. To pa hkrati po- meni, da bo pogrebni zavod terjal plačilo ustreznega zne- ska za grobove. V kolikor pa lastniki grobov na Golovcu teh pristojbin ne bodo pla- čali — rok bo bržkone do konca letošnjega leta — bo- do grobove preuredili v smi- slu sprejetega načrta v par- kovni del. Ta sklep pa tudi pomeni^ da bo pogrebni zavod zago- tovil ustrezino vzdrževanje po- kopališča. Da bi dela na pokopališču in sploh na Golovcu potaka- la v skladu z načrtom o ure- ditvi tega predela v park, je svet imenoval posebno komi- sijo, ki bo odločala, kak j da- leč naj gre ■ vzdrževanje po- kOipališča. Na vsak način na pokopališču ne bodo dovoli-^ vali novih del, marveč vía sredstva namenvli le za vzcr- ževanje in zlasti še za postop- no vključitev v park Gjc- vec. \T B VINKO JORDAN Nemara bolj kot gradbeni tehnik je znan kot vnet zibi- ralec starin, saj ima na svo- jem domu v Gotovi j ah prav- cati muzej izrednih dragoce- nosti. Zbirati, kot pravi, je pričel že v svojih mladih le- tih, ko je tako rekoč ob svo- jem poklicu začutil, da je v njem poleg nagnjenja do gradbeništva še nekaj druge- ga. »Ko sem imel svoje gradibeno podjetje, smo ved- no našli kako reč m tako sem pričel zbirati starine. Poleg sekire, ki sega v ka- meno dobo, knam zbirko de- narja, ki sega 500 let nazaj. Pri kopanju v Žalcu sem na- letel na skelet, ki je imel ob lobanji lep staroslcva.nski lon- ček . . .« Se bi laihfco našteval, saj je do svojega devetinšestdesete- ga leta, kolikor jih šteje, zbral toliko pričevanj Lz dav- ne preteklosti, da niti sam pravzaprav ne ve, koliko, ve- lika zbirateljska vnema pa gia še vedno ni zapustila. Sicer pa je Viniko Jordan marsikje drugje. Velik del kljub letom prizadeven tudi svojega življenja je îxxsvetil gasilstvu in je še danes zla- sti aktiven kot predsednik občiinsike gasilske aveze. »še vedno je treba delati,« ,je re- kel, »kajti na področju obči- ne imamo 35 prostovoljnih in 8 industrijskih gasilskih društev.« In ne samo tu; udejstvuje se kot član mi- mizmatičnega društva v Za- grebu in Ljubljani, kamor redno hodi na sestanke, pa v društvu zgodovinarjev in etnografskem društvu Slove- nije, kjer sodeluje tudi v njegovem glasilu. Жако ste postali član zgo- dovinskega društva?« »Ko sem pričel kopati rim- ske izikopanine, je prof. dr. Klemene predlagal, da bi me sprejeli v društvo in tako sem postal njegov član.« »Kaj vam je recimo iz mla- dih let najbolj ostalo v spo- minu?« »Ne vem, kaj bi rekel,« je za trenutek pomislil, potem pa dodal: »Ko smo v Loki pri TaJbom izkopali rimsko seki- ro, pa je na zraku popolnoma razpadla.« Beseda je nanesla seveda tudi na tisti čas, ko je bü vojak 26. regimenta v prvi svetovni vojni na Tirolskem. Letos sta s tovarišem obi^lMr la vse kraje in bila sta ne- malo začudena, ko so ju po petdesetih letih ljudje še prepoznali. Ko sta obiskala v timalskem prelazu tudi spomenik, ki so ga Italijani poe'avili svo.j.im padlim voja- kom, sta med njihovimi ime- ni naletela na imena avstrij- skih vojakov. Neki Italijan ju je vprašal, od kod sta m ko sta mu oo'vedala, da iz Jugoslavije, da sta se v prvi svetovni vojni borila nedaleč stran, na hribu Monte Celi, se je začudil: »Potem smo pa med vojno streljali drug na drugega?!« Vinko Jordan je vsf^cak^r marsikaj doživel in px-^Vve!, vendar so njegova največja doživetja uklenjena v pred- mete, ki jih je zbral. »Ob priložnosti, ko boete imeli več časa, se le zglasi- te,« je rekel ob koncu, »bova v miru pregledala mojo zibir- feo« Takšnega vaibila gotovo ne каие zametovaiti. dhr OBRAZI 24. oktobra 1968 MALA AiNKETA KAJ PA JE TO? Zanimive se nam zdijo pobude, če v kakšni občini prično izdajata svoj časopis, saj vidimo v njih tudi dokaz, da je za informiranje občanov vendarle dovolj denarja. To je seveda zelo razveseljivo. Ožji lokalizem daje verjet- no pač širše možnosti temeljitega obveščanja. Do tega spoznanja so prišli bržkone tudi v laški občini, kjer že drugo leto izdajajo »Naše delo«, glasilo skupščine občine. Ker se nam zdi logično, da ta mesečnik zelo malega for- mata ni namenjen le medsebojnemu obveščanju uslužben- cev uprave, saj bi se lahko informirali znatno ceneje, smo skušali v malli anketi ugotoviti, v kolikšni meri ga po- znajo tudi občani in kaj sodijo o njem? LADISLAV MAROLT, po star: »V Laškem ne izhaja noben laški časopis. »Naše de- lo«, pravite? Aha, to je časo- pis občinske skupščine! Dobi- vajo ga v gla\Tiem obrtniki in podjetja. Osebno ga ne poznam, ker ga tudi ne be- rem. Pravzaprav sploh ne be- rem časopisov, ker imam pre- več drugega dela.« VENCESLAV JELOVŠEK, tajnik RK: »Zdi se mi po- ceni, saj stane komaj 100 sta- rih dinarjev številka. Je kar dober, čeprav včasih tudi pre- cej prazen in v njem ni kaj brati. »Naše delo« bi bilo morda koristno, če ne bi bilo samo glasilo skupščine in če bi res prišlo med ljudi. Te- ga namena pa, kolikor mi je znano, še ni doseglo.« LEOPOLD VODI SEK, elek tricar: »Laško nima svojega časopisa, vsaj jae ne vem zanj. A, ja, to je tisti Občan? »Naše delo?« Včasih ga pre- berem. Zdi se mi pametneje, če bi o teh stvareh pisali v Celjskem tedniku ali kje drugje in bolj pametno bi bi- lo, če bi ta denar izkoristili za kakšne pK>trebnejše zade- ve.« IVAN BABIC, upokojeni tek- stilni mojster: »V Laškem da izhaja časopis? Ga ne po- znam in o njem ničesar ne vem. če ga že izdajajo, bi bi- lo bolj pametno, da bi ta de- nar vložili recimo v rešitev čistoče v našem mestu. Naj zaposlijo nekoga, ki bo skr- bel za to, bomo imeli precej več koristi.« _ ING. PAVEL GREŠAK: »La ški časopis? Kaj pa je to? Morda mislite tisto, kar izda- ja akademski klub? »Našega dela« nisem videl in ga žal ne poznam, zato o njem ne morem ničesar povedati.« Pet odgovorov je sácer premalo, da bi mogli delati kakšne tehtne zaključke; žal ankete tudi nismo mogli do- polniti z odgovori uslužbencev občinske uprave, ki so bili ta dan (v soboto) na sindikalnem izletu na Pokljuki. Ne- kaj pa najbrž drži: časopis je zelo drag in bolj ilegalen kakor za javnost, zaradi česar se zdijo upravičeni pomi- sleki, da bi bilo pametneje naložiti denar катогкоИ drugam, kjer bi bile koristá večje. dhr — js Delni uspeh v vsfliodni conski nogomet- ni 'lági tetkmmjejo tudi šitevil- ne ekipe s celjskega pod- ročja. Zadnjo nedeljo so do- segle le deilne uspehe, saj je Steklar (Rog. Slatina) izgubil proti Bakovcem (4:2), Šmar- tno pa doma proti Žalcu z 2:0. Velentjčani so gostili Se- ver in po vehikili težavah zmagali (2:1). Trenutno je .po sedmem kolu najbolje uvrščena ekipa Velenja, ki je na tretjem me- stu (9 točk), Steklar je četr- ti (7 točk), Šmartno deveto (5 točk) in Žalec zadnji (4 točke). T. V. KOMPOLE: „DOM" PROPADA s kakšno zavzetostjo in vesel- jem so se bili lotili pred leti pre- bivalci Kompol gradnje novega kulturnega doma; saj so udarniško izkopali temelje, pozidali zunanje in vmesne zido\e ter jih zaščitili z betonskim vencem, lako so opra- vili preko 7500 prostovoljnih ur. Po mnenju Komiwlcanov naj bi bilo zemljišče s postavljenimi zido- vi vredno približno 90.000 N din. Kompole imajo bogato kulturno tradicijo. Prosvetno društvo že obstaja nad 35 let in je zelo delav- no. Tudi mladinska organizacija se aktivno vključuje v družbcno-poli- tično življenje tega kraja. V Kom- polah prin-jajo igre na prostem — pred gostilno ali pa med zidovi, a nima odra, kjer naj bi učenci na- stopali. Kulturni dom v âtorah pa je preoddaljen, da bi hodili Kom- polčani v štore na sestanke, na vaje in da bi tu uprizarjali kul- turne prireditve. O tem, kako pos- pešiti gradnjo kulturnega doma, je pred dnevi razpravljalo prosvetno društio Kompole. Xa sejo je po- vabilo tudi predstavnike družbeno- političnih organizacij, kra^evne .skupnosti, osrednje osnovne šole in ZSPD. Predstavnik ZSPD je že obljubil finančno pomoč. ZSPD bo predla- gaj svetu za znanost in kulturo pri ObS t.elje, da razpravlja o tem problemu. V.sekakor pa je potreb- no, da občinska skupščina Celje postavi gradnjo tega doma v ob- činski družbeni plan in proračun. KMALU NARED Pripadniki armade, ki gra- de cesto šmarjeta pri Rim, skih toplicah — Dol pri Hra. stniku, imajo polne roke de- la, ko hite, da bi čimprej končali z zadnjimi terenski- mi deli, pri gradnji te po; membne ceste, ki bo pred- vsem Hrastničanom približa- la Celje, kamor bo odslej moč priti v manj kot pol ure zmerne vožnje. Na grad- bišču, dolgem nekaj kilome- trov je toliko mehanizacije, kot jo vidimo le redkokje. Medtem, ko so nekateri od- seki že asfaltirani, pa na dru- gih opravljajo še zadnja te- renska dela. Prav zanimivo je gledati mlade fante, zagorelih obra- zov, kako vešče rokujejo s težkimi stroji. Nova cesta bo zopet nov doprinos naše ar- made, ki je v zadnjih letih zgradila že toliko pomembnih objektov, še dolgo se bodo ljudje spominjali, da so jim cesto zgradili pripadniki ar- made in hvaležni jim bodo. RAZVOJNI NACRT OBNOVE ŠOLSTVA V CELJSKI OBČINI Kaj pričakujemo v prihodnje? Celjska izobraževalna skupnost je na zadnji seji svoje skupščine pvotrdila tudi razvojni program osno\Tiega šol- stva v občini. Ta predvideva dve varianti: po prvi bi do 1972. leta na vseh šolah uvedM 1,5, po drugi pe do 1990. le- ta 1 izmenski pouk. Za uresničitev programa bi potrebo- vali 2 milijardi Sdin, ki bi jih lahko, kot menijo, zbrali le s samoprispevkom. Čeprav je celjska občina, kot je bilo rečeno na seji, doslej idealno reševala vpra- šanje osnovnega šolstva, saj smo po osvoboditvi zgradili vrsto novih šolskih poslopij in obnovili stare šole, pro- blemi še niso in še ne bodo tako kmalu rešeni. Zlasti me- stne šole so prenatrpane in imajo vse dvoizmenski, po- pulska pa 2,8 izmenski pouk, sicer pa grozi celo tretja iz- mena, če bi hoteli doseči 1,5 izmenski pouk, bi morali zgraditi predvsem peto osno- vno, hkrati pa tudi novo po- sebno šolo. Pri tem je še ve- dno odprto vprašanje II osr novne šole, ki ne bo imela pogojev za manj kot dve iz- meni vse dotlej, dokler bo v njenih prostorih gimnazija pedagoške smeri. Prvenstvo ima posebna šola Po predvidenem načrtu bo imela prioriteto nova poseb- na šola, ki jo bodo postavili na prostoru za Glazijo, ve- ljala pa bo blizu 500 milijo- nov S din. Postavitev narekuje več razlogov: zavod že od ustanovitve gostuje v prosto- rih I. osnovne šole, svoje od- delke pa ima tudi v šmart- nem v Rožni dolini, štorah. Vojniku, Dobrni in 2alcu; šte- vilo mentalno prizadetih ot- rok nenehno narašča in jih je samo iz celjske občine v zadnjem šolskem letu 320, kar pomeni več kot 3 odstotke od celotne populiicije oziro- ma to, da smo za več kot 0,5 odstotkov nad evropskim poprečjem! Šola bo imela 20 manjših učilnic z vsemi potrebnimi prostori, v njej bo 300 učen- cev in 1,5 izmenski pouk. V drugi fazi bodo morali do- graditi še 6 učilnic za potre- be poklicne šole, ki jo bo obiskovalo 60 učencev. Za- vod bodo zgradili le za po- trebe celjske občine, ker s finančno soudeležbo drugih občin za zdaj ni mogoče ra- čunati. Na drugem mestu peta osnovna šola šola bo imela 17 učilnic oziroma 25 oddelkov ter vse druge prostore vključno te- lovadnico, obiskovalo pa jo bo 760 učencev. S tem bodo razbremenili druge mestne šole. Lokacija je po urba- nističnem načrtu predvidena ob Ljubljanski cesti na Oto- ku III, pri čemer, kot me- nijo, bo treba zgraditi pod to nevarno prometno cesto tudi pohod. Gradnja pete os- novne šole naj bi veljala 800 milijonov S din. Prizidek polulske šole čeprav so stroški najmanj- ši, je rešitev osnovne šole v Polulah z dograditvijo prizid- ka predvidena šele za obema novogradnjama, šola ima na- mreč zdaj skoraj enkrat to- liko učencev (360), za kolikor je bila grajena (200). Zato so že pred leti poskrbeli za na- črt za prizidek, s katerim bi povečali število oddelkov na 10 in ustvarili pogoje za 1,5 izmenski pouk. Stroški za iz- gradnjo prizidka so predvi- deni v višini 100 milijonov S din. Osnovna šola v Vojniku šola ima 12 učilnic oziro- ma 22 oddelkov v dveh po- slopjih in 708 učencev, poleg tega pa tudi oddelek poseb- ne šole. Zaradi novogradenj je prirastek učencev precej- šen. Tako je prostorska stis- ka narekovala, da so morali v letošnjem šol. letu preure- dili delavnico v zasilno učil- nico, šola pa je še vedno brez učilnic za glasbeni in li- kovni pouk, primanjkujejo ji kabineti, zbornica itd. Za 1,5 izmenski pouk bi potrebova- la 6 novih učilnic, kar pome- ni investicijo v višini 100 mi- lijonov S din. Tudi telesna vzgoja Srednjeročni načrt razvo- ja telesne kulture v občini daje posebno mesto tudi šol- ski telesni vzgoji. V tem času naj bi ustvarili pogoje za iz- vajanje rednega programa te vzgoje v skladu z učnimi na- črti. Ker je bila ta plat šol- skega dela doslej v finanč- nem smislu močno zapostav- ljena, so prizadeti tudi učno vzgojni smotri. dhr POHIŠTVO # ZA V8AKU STANOVANJE # ZA VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS #NA KREDIT Ф BREZ POLOÍÍA IN BREZ POROKOV 9 BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOIM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBANJE NAGRAD V DRUGEM POLLETJU 1%8 O človeških (ne)malenkostih Stopil je v njeno delovno sobo in ji povedal: »Tovarišica! Od prihodnjega tedna dalje boste delali na drugem oddelku. Gre za raci- onalizacijo delovnih mest v našem podjetju.« Preden si je tovarišica za pisalnim strojem opomogla, je odgovorni tovariš že izgi- nil skozi edina vrata pisarne. Torej premestitev. Zaradi racionalizacije delovnih mest. Samo zaradi tega ali še za- radi česa drugega? Odgovor- nemu tovarišu se ni zdelo pomembno podrobno seznani- ti tovarišico s tem nenavad- nim in hitrim odlokom. Zato je odšla za njim. »Tovarišica, to morate ra- ztmieti. Stvar je resna in nuj- na. Gre za priključitev vašega prejšnjega oddelka k drugim. Za vas smo že predhodno poskrbeli novo, primerno za- poslitev,« je hotel biti dober odgovorni tovariš. »In mesečni dohodki?« wNo ja, nekaj manjši že bojo. Takole recimo za 20 sta- rih tisočakov. Sicer ste pa tako sami...« Tovarišica, ki je tudi čla- nica ZB, se je obrnila in odšla. Ni zdržala »pridigar- skega« pripovedovanja odgo- vornega tovariša. Prihodnji teden je brez be- sed odšla na novo delovno mesto. In post festum: čudno, da se vse racionalizacije in po- dobne—zacije začnejo in kon- čajo vedno pri malem člove- ku. Vedno imamo največje veselje »premikati« njega, ki je tih in ubogljiv in nobe- nemu škodljiv. Ljudi z vi- sokimi mesečnimi dohodki, stanovanjskimi hišami, viken- di, avtomobili in ostalimi ba- je nujnimi socialističnimi »pritiklinami« (vse to lahko mirno pomnožimo z dve, saj večinoma oba drižinska čla- na premoreta takšno potreb- no »bogastvo«!) pa si nihče ne dovoli ali ne upa preme- ščati v »znamenju raciona- lizacije« na druga delovna mesta. Morda pa zaradi last- nega varstva? ^ V našem primeru, ko gre za vsakodnevne človeške ne- malenkosti, pač o »pticah z jahtami« res nima smisla in časa govoriti. Dragi sosed in drage so- sede, vidim, da je raciona- haacija odvisna samo od ma- lega človeka in mali človek od racionalizacije. 24, aktobra 1968 MOZIRJE: Kulturno zatišje Kot v drugih obrobnih občinah tudi v mozirski kulturno prosvetna dejavnost ni preveč razgibana, živijo in delajo praktično le knjižnice pri enajstih prosvetnih društvih^ sicer pa je poglavitna dejavnost skoncentrirana na vsakoletno občinsko pevsko re- vijo mladinskih zborov. Kot pomembno pridobitev pa vendarle štejejo dejstvo, da so v zadnjem času dobili svojo godbo na pihala, sicer pa se lahko pohvalijo še z moškim pevskim zborom. Največjo stagnacijo oziroma celo nazadovanje je čutita v dramskih sekcijah, ki so z izjemo v Gor- njem gradu, Rečici m Solčavi skoraj povsem za- mrle. Medobčinska dramska revija, ki so jo prire- dili še pred dvema leti m M je veliko obetala, je tako rekoč splahnela, kajti poleg pomanjkanja igral- cev in sposobnih režiserjev tudi občinstvo za dra- matiko ne kaže več zadostnega zanimanja. V Mo- zirju pripravijo vsako leto štiri gostovanja celjske- ga gledališča, ki veljajo občino 500 tisoč Sdin, prav toliko pa prispeva republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. V zadnjem času je vznikla pobuda, da bi za prebivalce mozirske občine odku- pili nekiaj abonmajev v SLG, kar bi bilo sicer spri- čo ugodnih komumkacijskih zvez možno, vendar tudi za to ni bilo zanimanja in zamisel je padla tako rekoč v vodo. Kar zadeva predstave gledali- šča v Mozirju, menijo, da bi pritegnile znatno več občinstva, če bi bile prilagojene zahtevam podežel- skega človeka. Sredstva, ki jih dobivajo društva mozirske ob- čine so zelo skromna in komaj presegajo star mi- lijon din. Skoraj v celoti jih občinski svet ZKPO razdeljuje knjižnicam, medtem ko mora za stimu- lacijo pevskih zborov in pevovodij zbirati dodatna sredstva. Morda je tudi v pomanjkanju sredstev za kulturno prosvetno dejavnost razlog, da ta ne more prav zaživeti, saj imajo sicer v občini skoraj vsa večji kraji primerne dvorane za prireditve, klubskih prostorov pa kljub temu ni in zato se tudi tu tako imenovano klubsko življenje ni moglo uveljaviti. V Mozirju pa so v zadnjem času dobili svojo godbo na pihala, kar je vsekakor pridobitev, saj je ta ob različnih priložnostih prihajala od drugod, vendar bodo za njeno uspešno delovanje morali rešiti gmotni problem m najti stimulacijo vsaj 2» ka- pelnika, ki se vozi iz Šoštanja. dhr i FERALIT SE UVELJAVLJA V letošnjem letu je žalski Ferralit dosegel zelo ugodne gospodarske rezultate. Tako se je celotni dohodek povečal za 16, produktiv- nost pa za 15 odstotkov, medtem ko je raz- merje med osebnimi dohodki in skladi 71:29 in gotovo med najboljšimi v žalski občini. Uspehi so predvsem rezultat usmeritve v spe- cializacijo proizvodnje, ki v jugoslovanski in- dustriji nima konkurence. Letos bodo vložili v modernizacijo strojne opreme 230 milijonov Sdin, razširili pa tudi že doslej izredno uspe- šno sodelovanje z ljubljanskim Litostrojem. Ferralit je edini proizvaja- lec orodja oziroma kalupov za steklarsko industrijo. Let- no proizvede 500 ton odlit- kov, potrebe na domačem in tudi tujem trgu pa so še več- je. Tako bi lahko proizvod- njo znatno povečali in zapo- slili kakih 400 novih delav- cev, seveda pa za zdaj za ure- sničitev te možnosti nimajo dovolj obratnih sredstev. V kratkem bo pričel obratovati sodoben stroj za odlivanje si- ve litine z zmogljivostjo dveh ton odlitkov na uro, njegove prednosti pa so v tem, da bodo odlitki 100 odstotno ho- mogeni in škarta praktično sploh ne bo. Poleg tega je podjetje v ko- operacijskih odnosih z Lito- strojem, za katerega proiz- vaja črpalke v letni vredno- sti nad pol milijarde S din. V prespektivi nameravajo to sodelovanje razširiti na proizvodnjo zahtevnejših čr- palk. Pomemben delež v proiz- vodnji imajo vodne armatu- re oziroma naprave za nama- kanje. Ferralit se je z nji- mi uveljavil ■po vsej državi in še posebej v Makedoniji, kjer je že postavu namakalni si- stem v Negotinu, v štirih letih bodo z njim namakali v Štipu na Ovčjem polju 27.000 ha površin, še enkrat to- likšen sistem v vrednosti nad 200 milijonov S din pa bo postavil tudi ▼ Kavadar- cih. Posebnost teh naprav je v tem, da so kot zaščiteno novost uvedli brezvijačne spojke, kar je namakalne na- prave znatno pocenuo. V Ferrali tu so prav tako osvojili proizvodnjo hidranta z dvojnim ventilom, ki ga je poleg brezvijačne spojke pa- tentiral direktor podjetja Dra- go Antloga. Hidrant je eno- stavnejši in za 40 tisoč S din cenejši od klasičnega. Medtem ko bodo še letos opremili livarno z najsodob- nejšimi švedskimi stroji in bo proizvodnja za 100 odstot- kov večja, bodo v prihodnji fazi modernizirali predvsem obrat mehanične delavnice, da bi tako čim več litine obde- lali sami in s tem povečali dohodek podjetja. Hkrati bo- do reševali kadrovske proble- me, izučUi dva vajenca za ci- zeliranje, sicer pa štipendira- jo 4 dijake TSŠ, dva študen- ta strojne fakultete in eko- nomista. Menijo, da bodo morali, če bodo hoteli doseči še večje uspehe, ustrezno re- šiti tudi sistem nagrajevanja, tako da bo vsakdo dobil toli- ko, kolikor si zasluži s svo- jim delom. Pri tem bo zlasti važno rešiti ustrezno nagraje- vanje strokovnjakov. dhr Omejene možnosti v Žalcu bi imela krajevna skupnost veliko dela, če ... Poleg tega, da ima za uspeš- no delo in uveljavljanje ne- koliko premalo sredstev, je poglavitni problem, s kate- rim se ukvarja krajevna skup- nost v Žalcu, predvsem v tem, da z denarjem povsem ne razpolaga, oziroma da njena vloga ni jasno opredeljena. Pri praznovanju občinskih praznikov vsakokrat v dru- gem kraju bi morali, kot me- nijo, upoštevati tudi dejstvo, da so največje potrebe prav v Žalcu, ki je star kraj in hkrati mlado mesto. Krajevna skupnost dobiva letno kakih ©milijonov Sdin dotacije, kar je znatno pre- malo, če bi hoteli urediti sa- mo problem kanalizacije. Sa- mo za te namene bi potrebo- vali 10 milijonov. Iz teh sred- stev mora vzdrževati tudi jav- no razsvetljavo, čeprav je ja- sno, da javna razsvetljava ne more biti stvar кгајетое skupnosti, marveč bi jo mo- rali financirati posebej iz ob- činskih virov, će upošteva- mo, da porabijo za razsvet- ljavo 3 milijone S din, osta- ne prav toliko za vrsto dru- gih komunalnih objektov. Prizaderai 27 članski odbor krajevne skupnosti se sicer trudi, da bi mnoge probleme reševal v sodelovanju z delov- nimi organizacijami, vendar brez uspeha, saj prispevajo te po drugi poti svoja sred- stva za reševanje širših po- treb. Tako ni čudno, če se vsako leto na zborih obča- nov pojavljajo isti problemi, kot recimo ureditev ulice na Pušo. Občani so bili priprav- ljeni sodelovati z milijonom S din prispevka za asfaltira- nje, toda občina ni mogla zagotoviti dodatnih dveh mi- lijonov. Tako je bila praktič- no zamujena izredno ugod- na priložnost. Sploh so Žal- čani pokazali veliko razume- vanje za delo krajevne skup- nosti, ob kateri čutijo, da je Ле1 njih samih, saj so za ure- janje nekaterih ulic prirejali zbore kar na kraju samem, kjer so prispevali znatne vso- te. To iniciativo seveda ne bi smeli spustiti iz rok, pač pa bi jo morali še spodbu- jati. žalska krajevna skupnost si prizadeva, da njeno delo ne bi bilo kampanjsko, marveč bi vsako leto uredila najpo- membnejše zadeve v skladu s programom, pri tem pa si vodstvo želi, da bi bila za svo- je delo odgovO'ma neposredno občanom. Menijo, da j e krajev- na skupnost tista organizaci- ja, ki jo mora zanimati vse, kar se v njenem kraju doga- ja, da pa bi to dosegli, bi morali med občinsko skupšči- no in KS razmejiti pristoj- nosti. Samo točno opredelje- na vloga in konkretne naloge bodo lahko obrodile ustrezne sadove. dhr Imeniten kulturni do^odeii Razstava bratov Peternelov v saboto zvečer so v Jakijevi ga- leriji v Nazarjih odprli razstavo slikarskih del Jožeta in Konrada 1'etemela, čevljarjev iz Žirov. Ob tej priložnosti je slovenski pesnik Ciril Zlobec govoril o umetnosti v sodobni družbi in jwsebej tudi o obeh slikarjih — samoukih, znani zagrebški j^ledališki igralec Ser- ment pa je številne goste navdušil z recitacijo nekaj balad Petñce Kerempuha. Priređitej Joža Horvat Jaki je že na vabilu lakonično in pomenljivo označil izjemnost te prireditve, ko je zapisal: »Da sem postavil raz- stavo Jožeta in Konrada Péteme- la v NazaKJih prej, kot je to stori- la poklicana institucija v Ljublja- ni, je možno dvoje: poslovna indo- lenca galerij, ali pa namerno ne- giran.je tistega v slovenski likovni tvorbi, kar je kvalitetno. Možno je tudi nepoznavanje materi.je ti- stih, ki polnijo stolj)ce naših časn nikov ter v slikarstvu iščejo raz- notere izme, sami pa ostajajo brez njih. Slikarstvo Jožeta in Konrada Pétemela me navdaja. Prvi poet gorenjskega pt»;s3ža, drugi močno socialni. Oba tenkočutna opazoval- ca življenja, kroničarja pej.sažev in interijerja. Ne vem od kod afi- nitete do te umetnosti, morda me- dij hrvaških naivce v, morda Srba Maksimoviča, ali pa stari kontakt z Nikiforom?« Kljub geografski odmaknjenosti Jakijeve galerije od našega kultur- nega središča, ostaja dejstvo, da ,je ta ustanova vendarle v središču naše kulture. To mi.sel potrjuje tu- di razstava slikarskih del bratov Peternel, ki se je spričo umietniško izpovedanega in likovno tehničnega izraza ne bi bilo treba sramovati nobeni galerJji. To ni samo ime- niten kulturni dogodek za priredi- telja in za Nazar.ie, ampak za na- šo slovensko provinco sploh. Razstava v Jakijevi galeriji bo dprta do 30. novembra, vse slike pa so že razprodane. dhr Da bo javnost vsaj malo informirana vsaj ob 50. ob- letnici raznih velikih in po- membnih zgodovinskih dogod- kov, mislimo, da je potreb- no, da opišemo vsaj po spo- minu razloge, zakaj največja avstrijska ofenziva proti Ita- liji v mesecu juniju 1918, ki Je bila vsestransko in naj- bolj pripravljena, ni uspela. Avstro-Ogrska se je priprav- ljala za to ofenzivo celo zi- mo. Ofenziva se naj bi zače- la koncem maja, da pa bi bilo vse dobro pripravljeno, je bila odložena do junija. A-O. je vršila ogromne na- pore ne samo materialno, tem- več tudi moralno, za uspeh prodora v globino Italije. Ofenziva v letu 1916 je bi- la igračka proti ofenzivi v ok- tobru 1917 pri Kobaridu, Ta pri Kobaridu pa je samo mi- niatura vsega, kar se je pri- pravljalo v mesecu juniju 1918. Ogromna masa 60 avstrij- skih divizij je imela nalogo, da pregazi žice in rove ter tudi vse italijanske rezerve v ozadju. Parola je bila: »ni- česar nas ne bo zadržalo«. General Borójevié je pripra- vil pionirje in mostove. Voj- ska se je pripravljala dan in noč. Piava bo prekoračena na 20 do 30 krajih. Avstrijci so bili prepričani v slabost in ne- sposobnost Italije Avstrijske divizije so proučene in ima- jo posebne čete, ki bodo zbi- rale samo hrano. Ničesar se naj ne uničuje. Ko bodo vo- jaki po zmagi dobili dopust, bo vsak vojak lahko nosil do- mov veliko in raznolikih do- brin. Obljubljena je v ozad- ju hrana, obleka, dopusti itd. Vsi so po Brest-Litovskem miru z Rusijo računali tako- le: Avstrija bo iz ruskega potegnila toliko in toliko di- vizij na italijansko fronto, Nemci bodo ravno tako iz ruske fronte vrgli na fran- cosko fronto toliko in toliko divizij in pri Verdenu posta- vili toliko in toliko topov. »Debela Berta« že strelja na Pariz. Vsi ti računi in agi- tacija z ustrezno propagando naj dvigne moralo avstrijskih vojakov. Na azijaški planoti naj pa- de končna odločitev. Če tu- kaj uspe prodor »Konrado- vih« armad in če Avstrijci prodro v nižino, potem, je ja- sno, da je fronta na Piavi neizdržljiva. Zatem pade ce- la fronta in nastane razsulo. Glavne pozicije v Italijo so držali Francozi in Angleži, ka- teri so mirno čakali začetek ofenzive. Ti so bili v detajle informirani, in to pravočas- no o vsem, kar se pripravlja, pa so se tudi oni dobro po- pravljali, posebno tehnično, da vsaj v začetku paralizira- jo ta močen naskok Avstrij- cev in tako zaustavijo pro- dor na najvažnejših sektor- jih fronte, to .je, na ključni poziciji-Azijaškf planoti (Set- te komune — sedem občin). Feidmaršal Konrad ,ie iz is- tih pozicij v maju 1916 oblju- bljal vojakom v ravnini Ita- lije vina in lepe ženske, a y juniju 1918 je izdal povelje: »Vojaki. . . toliko in toliko me- secev ste se mučili v snegu in ledu, zmrzovali, dokazali ste vašo hrabrost na vseh boj. nih poljih, pa se ne nadejam, da boste tudi tukaj zrušili kot borja vse italijanske in zavez- niške zapreke itd.« V istem času pi.še dr. Trum- bič pismo generalu Borojevi- ču in med ostalim v pismu navaja: »Kam vi vodite te do- bre ljudi poštene? Za čigavo korist govorite, da umira naš narod... jugoslovanski narod, ki se hoče, noče, uklenjen mo- ra boriti za žolto avstro-ogr- sko monarhijo? Končajte bor- be, ker ste vi lahko znača- jen preokret v celoti tega ne- smiselnega plana.« Borojević pa istočasno da povelje: »Vo- jaki! Pred vami so sovraž- ni položaji, tam vas čaka čast. slava, lepo življenje, bogat vojni plen in na kra.iu vsega mir.« Polkovnik Mittereger, koñían dant III. polka, je pa izdal 14. julija (vojna pošta 293) vojakom poziv, da se mora udariti in zmagovati. Zmaga nam bo prinesla v našo zem- ljo obilo hrane in vsega. Dr. Vekerle, predsednik ma- džarskega parlamenta je dne 28.5.1918 v parlamentu izjavil, da avstro-ogrska vojska še ni- koli ni bila tako dobro oprem- ljena z artilerijo in munici- jo ter tehniko, kot sedaj. Vse navedeno in še polno drugih vsestranskih psiholoških pri- prav je bilo v avstro-ogrski vojski že nekaj mesecev v in- tenzivni aktivnosti. Na vse te priprave avstro- ogrske vojske pa se je mo- ral pripraviti italijanski na- rod, posebno pa vojska, na veliki udar, ki se predvide- va. Glavni vojni dopisnik li- sta »Coriere della sera« Ar- naldo Fraccareli in Ugo Ojet- ti, znani italijanski pisatelj in javni delavec, ki je bil ta- krat šef propagande pri ita- lijanski vrhovni komandi, sta bila dnevno v informacijskem uradu te komande, kjer sta dobivala potrebne informa- cije. Stalno so delali telefoni, aparati za prisluškovanje, le- tali kurirji, vršili so se pre- padi na fronti, da se dobijo novi ujetniki in se od njih izvedo novice o pripravlah. Na najvažnejših sektorjih te fronte so bili infiltrirani Ju- goslovani in čehoslovaki kot izvidnica in kot propagandne patrole. Generalštabni major Finci, šef obveščevalne službe pri vrhovni komandi Italijan- ske vojske, je stalno vpre- žen v akcijo. Zveza: fronta- informacijski urad-vrhovna komanda je delala neprekinje- no in brez odmora. Avstrijska ofenziva mo- rala začeti 15.6.1918 ob 3. uri in 5 minut. Točno opolnoči dne 14.6 pa je skoncentrirana italijan- ska francoska in angleška ar- tilerija iznenada napadla z uraganskim ognjem na vsa mesta koncentracije v rovih in v ozadju, kjer so se av- strijski bataljoni v nervozi pripravljali za napad. Artile- rija strelja cca. 20 minut. Pre- senečenje, ki igra večkrat v vojski tako veliko vlogo, .je bilo za avstro-ogrsko vojsko čudovito in porazno. Že s sa. mim tem napadom .so Av- strijci izgubili iniciativo. Se pol ure pred napovedano avstrijsko ofenzivo ponovno napada vsa zavezniška artile- rija T dolžini cele fronte na planinskem in nižinskem de- lu od Astika do morja in je vse v plamenu. V akcijo so pritegnjena vsa modema vo,}na sredstva z ene in dru- ge strani, Artilerija strelja vse do 7. ure tudi z ene in druge strani. Avstrijska pešadi.ja napada in doseže le neznatne uspehe. (Nadaljevan,je prihodnjič) 24. oktobra 1968 Pomoč borcem kmetom Občinski odbor ZZB NOV v Šmarju ima kakih 500 članov borcev kmetov, od katerih še mnogi ne živijo v povsem ure- jenih stanovanjskih in social- nih razmerah. Občinska skup- ščina je lani v skladu s svo- jimi možnostmi dodelila za rešitev teh problemov blizu 45 milijonov S din; 169 članov dobiva stalno družbeno po- moč v višini 10 tisoč Sdin, s pomočjo republiškega odbora ZZB NOV pa je lani študira- lo 14 otrok borcev. Največji problem, s kate- rim se ukvarja občinski od- bor, so potemtakem stano- vanjske razmere borcev kme- tov, kajti druge člane rešuje- jo v delovnih organizacijah, kjer so zaposleni, in to z ve- likim razumevanjem. Vsota, ki jo daje občinska skupšči- na, je za nerazvito področje precejšnja seveda pa še ved- no preskromna, da bi lahko z njo hitreje reševali ta pro- blem. Zato je morala stano- vanjska komisija pri občinski skupščini na predlog občin- skega odbora ZZB NOV do- deliti prosilcem manjše kre- dite. Ti so se gibali v višini od 300 tisoč do 1 milijona S' din. Občinska skupščina je mnogim olajšala razmere tu- di s tem, da jim je znižala davek — po stopnji, ki se na- naša na udeležbo v NOB. So pa seveda tudi primeri, ko so borci kmeti bolni in zemlje ne morejo obdelovati, kar pomeni, da praktično nimajo nikakršnega dohodka. Drugi problem so zahtevki za dvojno štetje. Teh je 150, vendar je po mnenju ustrezne komisije med njimi večina ta- kih, ki niso upravičeni do dvojne pokojninske dobe. Si- cer pa se občinski odbor za- vzema, da bi člani, ki jim pripada, uveljavili pravico do zdravstvenega zavarovanja, prav tako pa tudi pravice do" povečanega invalidskega do- datka v skladu z novim za- konom. V okviru svojega načrta bo občinski odbor posvetil aktiv- no vlogo v obrambni vzgoji občanov, pri čemer bodo čla- ni ZB na terenu sodelovali kot predavatelji, svojo dejav- nost pa bo posvetil tudi raz- vijanju tradicij NOB. Komi- sija občinskega odbora se namreč zavzema, da bi vseh šest občin, ki so podelile do- micil Kozjanskemu odredu, skupaj izdale zgodovino o tem odredu, pri tem pa bi vsaka občina prispevala svoj delež gradiva. Tisti del, ki se na- naša na šmarsko občino, je V glaTOem že napisan, v tej zve- zi ne zanemarjajo pri posre- do\'anju tradicij NOB mladini tudi priložnosti ob različnih praznikih, dihr Kot gobe po dežju rastejo v Slov. Konjicah nove stanovanjske hiše, (Foto: J. Kr.) SADOVI TRILETNEGA DELA Na Šmarskem se krajevne skupnosti dobro uveljavljajo V treh letih, kar obstajajo, je 22 krajevnih skupnosti v šmarski občimi prebrodilo težave in se uveljavilo kot nepogrešljivi del celotnega družbenega življenja. V njenih svetih je 221 prizadevnih občanov. V tem času so občani prispevali za različne akcije bodtJsi s prispevki ali prosto- voljnim delom blizu 97 milijonov Sdin. Za dejavnost krajevnih skupnosti je bilo predvsem mačilno, da so imele skrbno sestavljene programe, ki se jih marsikje celo presegle. Pri realizaciji je izdatno sode- loval O'bčinski komimalni sklad, ki je v akcije samo la- ni vložil blizu 23 milijonov S din. Kljub temu, da so bila ta sredstva skronma, ni bila volja občanov nič manjša. Novi vodovodi Beli potok — Pijovci, Beli potok — Lem- berg, v Gorjanah, Osredku, Drenskem rebrn, Sonovem pri Kozju; vrsta cest in osta- lih komunalnih objektov — vse to je plod izrednega pri- zadevanja prebivalcev šmar- ske občine, da bi s skupnimi napori hitreje razvijali pro- stor, na katerem živijo. V letošnjem letu krajevne skupnosti predvsem nadalju- jejo z gradnjo cest in vodovo- dov v Pristavi, Vinskem vrhu, Šentvidu pri Grobelnem, Kri- stan vrhu in Rogatcu ter z rekonstrukcijo vodovoda v Kozjem, vtem ko hočejo do- končati tudi vodovod v Pod- četrtku. Predračunska vred- nost znaša 158 milijonov Sdin, vendar bodo občani skupaj z delovnimi organizacijami pri- spevali dve tretjini stroškov! čeprav so rezultati dejav- nosti krajevnih skupnosti iz- redni, pa se bodo morale, kot menijo, v bodoče posvetiti tu- di reševanju šolskih, social- nih, zdravstvenih, kulturno prosvetnih in drugih vprašanj. O programu dela bodo po- trebne razprave v okviru naj- širšega organa, to je zbora občanov, da bo tako še bolj prišla do izraza iniciativa in volja vsakega posameznika. Prav tako bi kazalo razmisliti, ali ne bi člane svetov volili in jih razreševali dolžnosti voliv-, ci na sejah v zaselkih in ne, kot doslej, na skupnem zbo- ru volivcev. Medtem ko je bi- la posrednik sodelovanja med krajevnimi skupnostmi ob- činska skupščina, s tem, da je občasno sklicevala predsed- nike, bi morali poiskati stal- nejšo obliko širšega sodelo- vanja, da bi laže usklajevali akcije na območju občine. dhr RAZSTAVI M. PRESIĆKA V prostorih nove pivnice v Rogaški Slatini je šmarska delavska univerza pripravila razstavo slikarskih del Mar- jana Presička, rojaka iz Koz- jega. Avtor je bil sprva »slikar -in pozlatar«, po vojni je delal kot tehnični risar, kasneje pa je postal oblikovalec v ste- klarstvu. Svoje znanje je iz- polnjeval na pedagoški aka- demiji v Mariboru in je sedaj zaposlen kot učitelj risanja v steklarskem šolskem centru. Na razstavi v Rog. Slatini, ki bo odprta do 10. novem- bra, je prikazano 30 akvare- lov, temper in gvašev. NOVI ZNAKI IN ŠE KAJ v Rogaški Slatini so se li-ineljl- Ut lotili prometnih znakov. Stare in obtolčene znake zamenjujejo, na- mesto nestabilnih lesenih stebrov pa jim postavljajo močne železne potlstavke. Aerjelno bosta izginila tudi tista dva znaka na severnem delu kraja, ki omeju,jeta hitrost na 15 km, nikjer pa nimata odgovar- •.a.jočega znaka za konec omejitve, v bližini hotela Sorge pa bodo verjetno postavili znak Pozor, sme- tišče, da bi se tako vozniki ne pre- stra-šili preveč ob grozljivem po- gledu na ogromen iiup raznovist- nili odpadkov. Ne ve se še pa, ati bo v Ratanski vasi stal znak Po- zor, zavarovan železniški prehod ali nezavarovan prehod. Ca.sovno je namreč vsakega pol, ker so zapor- nice polomljene povprečno лт»ај tìvakrat tedenídto. j. L. KOSTROJEVE REDNE LETNE DILEME: Bo ali ne bo? Razgovor z direktorjem Franjom Adamljetonj. Ф ijeto se bliža h kraju. Kako ste letos go.spodarili? Priti bi morali čez nekaj dni, ko bo izračun za tretje četrtletje do potankosti znan. Zaenkrat le toliko, da plan- ske naloge norinalno izpol- njujemo. Produktivnejši je boljša le toliko, da planske naloge normalno izpolnjuje- mo- Produktivnost je boljša od lanske, zato tudi osebni dohodki in skladi. Uspeh je toliko večji ob dejstvu, da so v usnjarski industriji letos razmere poslabšane, kar se nam, ki proizvajamo dober del proizvodnje za do- mačo industrijo, močno po- Ћпа. S pomočjo celjske kre- ditne banke in z lastnimi sredstvi smo sposobni zdaj za dlje kreditirati kupce, kot je bilo to pred časom. Ф Kakšni so načrti kolek- tiva? Kaj pričakujete od pri- hajajočega leta? To je težko reči. Smo ko- lektiv, ki proizvaja izrazito investicijsko opremo, če in- vesticije padejo, smo takoj na udaru. Dober del naše proizvodnje je usmerjen na naročila iz tujine. To postaja toliko bolj aktualno ob'.'dej- stvu, da se usnjarska indu- strija seli v območja suro- vinske baze, to pa je Afrika, Azija (poleg že znane Južne Amerike). Naša proizvodnja vsako leto zavisi od zuna- njih naročil. Pri teh pa ne odloča samo kvaliteta naših izdelkov, marveč tudi cela vrsta drugih dejavnikov, med katerimi politični ni najmanjši. Ф Imate v rezervi, da ta- ko rečem, kakšen proizvod, ki bi ga začeli izdelovati, če vam naročila ne bi zasedla proizvodnih kapacitet? Dosti razmišitjamo o te«i. Imamo razvojni oddelek, v katerem štirje inženirji mar- sikaj zmorejo. Kaj imamo zdaj v načrtu, bi zaenkrat še ne povedal . . . Lahko se nam reč zgodi, da nam kakšno ve- liko naročilo že jutri preobr- ne načrte. Torej drugič . . . Ф Ker stroji za u.snjarsi<„ industrijo niso lonci s tek čega traku, morate imeti oh i specialnili proizvodnih str^. ' jih tudi dober kader? Imamo ga. 15 odst. vsei^ zaposlenih ima izobrazbo končane srednje šole navzgoj- Med ostalimi 85 odst. je vg^ kot tri četrt kvalificiranih ^ lavcev. Imamo lastno vajejj, sko šolo, ki izobražuje dino tudi za druge koieky. ve v Slovenskih Konjicah Naš kolektiv je poleg tega mlad. V povprečju je starc^t 29 let, do 25 let starosti pa je pri nas polovica vseh za, poslenih. Migracije, razen prirodne, pri nas skoraj j¿ Ф Lahko naštejete .še kak. šen uspeh v bližnji preteklo, sti? Da. To, da smo zmanjšaj število zaposlenih v režiji za 20 odst., kar v odnosu na ves kolektiv predstavlja lo odiSt. od zaposlenih. Nadalje je naš uspeh, da smo z п(> j vim tarifnim pravilnikom ' usipeli dejansko nagraditi do- bro delo, saj za »škart<> eie loma trpi izgubo delavec sam. To bi bilo treba bolj podrobno razložiti . . . Ф Prav! Toda kdaj drugič in samo o tem. .T. K, DOBER ZAČETEK TABORNIKOV Rogaški taborniki so v èe-| trtek priredili taborni ogenj, i ob katerem se je zbralo večf kot 40 članov. Po kratkem I U več zabavnih točk, na komfl kulturnem prograinu ^^'^fl ou pa se dogovorili za шШ na Donačko goro. Nekaj se jih je odpeljalo do vznožja s kolesi, medtem ko so drugi šli peš. Njihove akcije odslej ne bodo osamljene saj bo- do pridobili za tabomišlvo nove člane v Rogatcu. Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo, da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile ■)tam gor pn svetem Rok' še gaurce sim pa taj« 2 dobro žlahtno trtico šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarle koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, noično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. V£ VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! hodili ljudje tudi iskat, če ga med drugim ni bilo doma. — Gospoda dohtarja iščem!, je priso- pihal tisto popoldne pismonoša v gostilno. — Kaj pa bo, se je oglasil odvetnik Rupnik in stegnil roko. — Telegram! Odvetnik se je podpisal v poštarjev zvezek in malomarno vtaknil brzojavko v žep ... Bercerjevi pa le ni dalo miru. Nekaj^ časa se je zadrževala, potem pa le povze- la: — Ne boste pogledali, gospod doktor? — I. zakaj bi? Je že kakšna uradna reč. Sem trenutno čisto privatna oseba ... — Kaj pa če je kaj nujnega, kakšna smrt? — je poskusila Bevcerjeva. — Ih, potlej bo pokojnika tako in ta- ko počakal. — Vendar bi pogledali, kaj če je kdo bolan? — Nisem dohitar medicine. Pa ti pog- lej, če te tako zanima! ZGODBO PRIPOVEDUJE DR. LORGER: ŠMARSKI MILIJONAR Na šmarskem in v Šmarju so od nek- daj živeli sposobni ljudje. Mnogi so si nabrali lepo imetje, ni pa mogoče trditi, da bi se milijonarji zaletavali drug v dru- gega po trgu. Postati milijonar vendar ni bila šala, kot to ni šala danes, seveda če je milijon v novih dinarjih. Zlasti pa ni šala, če kdo postane milijonar čez noč in če dotični ni stiskač, če je radodarnih rok, zlasti kar zadeva tekočo hr^o ... Tista leta, ko je zaradi svetovne krize večinoma v vseh denarnicah vladala su- šica, je advokat dr. Rupnik svoje dohod- ke nalagaUmed drugim tudi v blagajno oštirke Bevcerjeve. Tam je presedel mar- sikatero uro, in tja, če je bilo treba, so ga PotegnU je brzojavko iz žepa in ji jo dal. Hlastno jo je odprla. P^bledela je, potem jo je oblila rdečica, oči so ji sveti- le in krik se ji je izvil iz grla: — Gospod dohtar, mUijon ste zadeli! — Milijon? Kako, kdaj? S čim neki? — Tule natanko piše: Saopštavamo vam, da ste sretni dobitnik lutrijske ter- ne u visinu milijona dinara, čestitke. Banka Rein Zagreb. Odvetnik je presenečen gledal brzo- javko, zmajeval z glavo in mrmral: — Kdaj neki sem kupil srečko? Se«i tu pri tebi od koga kupil srečko, Bevcer- ka? Sem bil močno pijan? (Konec prihodnjič) 24. »ktobra 1968 LaŠI reporteru odkrili MEDNARODNEGA GOLJUFA: ^meh in solze ob nagrablj enih mili jonih ŽALOSTNA KREATURA ČLOVEKA, KI V CELEM SVOJEM ZÍVL.ÍENJU NI ZNAL NAJTI ZA- SE POŠTENEGA DELA IN ŽIVLJENJA, DA BI LAHKO VSAJ NA STAROST POŠTENO IN V MIRU ŽIVEL. (I¡í,¡it'red Janič-Fredi. Kdo je bil žrtev njegovih (oljufij? |op!a, v Indijo Koromandijo življenjska pot Manfreda laniča — Fredija, je za mar- jikaterega navadnega zemlja- na tistega, ki si celo življe- nje s poštenim delom služi tuh — nedojemljiva. Man- fred se je rodil na Babnem pri Celju. Do danes nam ni ^ilo mogoče ugotoviti, kdaj se je odločili, da bo živel na račun nevednosti in naiv- nosti ljudi. Dejstvo pa je, to nam je sam pripovedoval, da se je pred vojno poizkušal kot ob- veščevalec avstrijske arma- de. 1944. leta bi naj pnšel v Dachau, toda ne kot zapor- nik. Rekel je, da je bil v tem zloglasnem taborišču kot de- lavec v sestavu tehničnega osebja za vzdrževanje naprav. 1952. leta se je v Avstriji poročil s štiri leta miajšo Hermino. Njen oče živi v Lindau, Z. Nemčija. Ker se »Fredi«, kot umetnik, izdajal se je za slikarja in restavra- torja ni nikjer stalno zapo- slil, njuno življenje ni bilo preveč rožnato. Kmalu potem je Fredi ugo- tovil, da mu razna postran- ska dejavnost da več zasluž- ka kot njegove slike, zato se je začei ukvarjati z v.sem, kar je kazalo in dišalo po denarju. Ker je na hitrico pe- čeno meščanstvo želelo zaža- reti z vsem svojim sijajem, je začela na veliko oveteti trgovina s starinami, z umet- niškimi deli, ki jih na trgu težko dobiš. Fredi, kot poznavalec umet- nosti in slikar, je tako raz- nim ljudem poskušal poma- gati — s falsifiikati. Za dobre denarce je naredil kopijo vredne siike in jo tako sfri- ziral, da je laiku predstav- ljala vrednost. Trgovina je začela oveteti, dokler pri nekem hitro peče- nem industrijalcu v Nemčiji ni poznavalec odkril prevare. Eno k drugemu in slikar Fre- di je moral za pet let v za- por. Sam pravi, da je bil obsojen tako hudo zato, ker ni Avstrijec. V zaporu je Fredi med dru- gim zopet slikar. Tokrat za paznike in sodnike. Toda medtem je sklepal tudi razna poznanstva. Ko nam je o tem pripovedoval, smo izlu- ščili samo eno ime in to ne- kega dr. Hausbergerja, s ka- terim sta skupno načrtovala, kako bi »delala«, ko bosta prišla na svobodo. Zaradi sramu in drugih okoliščin, je Fredija pred za- konom zapustila žena Hermi- na. Toda, ko je Fredi prišel na svobodo je odšel zopet k- njej. Življenje sta nadaljeva- la v »divjem zakonu«. Kot ka- že je Fredi vedel zakaj. Her- mina mu je namreč z darež- ljivo roko dajala denar svo- jega očeta, da bi Fredi laJhko začel s poštenim življenjem. Še več, v prostem času mu je celo pomagala pri njego- vem »slikarskem« delu, da je on lahko hitreje in več siikal. Po nekaj mesecih takega dela, je začel uresničevati ide- je in načrte, ki sta jih pri- pravila z dr. Hausbergerjem. Seveda je šlo zopet za zaslu- žek na lahek način. Za pre- prodajo starih knjig, za na- meček pa je Fredi tokrat kot restavrator dvignil še nekaj kipov, da bi jih restavriral. Omenja galerijo Moser in župnišče Rotisch. V župnišču bi naj dvignil dvoje kipov, katerih pa ni vrnil. Enega je ponujal v prodajo pri nas. Medtem je z raznimi trgov- skimi transakcijami in naiož- bami po njegovi izpovedi in po izpovedi Ernesta Anabi- sha iz Hergenswila oguljufal razne sodelavce za okrog 60.000 avstrijskih šilingov. Ker so mu začeli pretiti s policijo in pa zaradi ostalih stvari, je Fredi pobral denar, ki ga je imel, zložil stvari v kovček in hitro odvetril na »oddih« v Jugosiavijo. Prve žrtve pri nas so bili /iianci Fredi ni prišel v Jugosla- vijo samo na »oddih«. S svo- jimi »poslovnimi« prijatelji bi naj posnel naša znana le- tovišča za turistične prospek- te, ki jih po njegovi izjavi potrebujejo avstrijske poto- valne agencije!!! Kmalu za tem, ko je prišel v Jugoslavijo je s telefon- skim razgovorom zvabil sem tudi Gerto Anabish, 25 letno ločenko, mater štirih otrok, žena Hermina, je namreč bo- lana, zato jo je prepričal, da rabi strežnico. Živeli so v Splitu in Trogiru, obiskovali pa razne letoviščarske kraje in kulturne znamenitosti v dalmatinskih mestih. Zaradi življenja na »veliki nogi« mu je začelo primanj- kovati denarja. Prišel je v ceije, kijer žive sorodniki in znanci njegove družine ter tu poskušal priti do denar- ja. To mu je zaradi naivno- sti in želja naših ljudi tudi uspelo. Pod pretvezo, da bo priskrbel T. B. avtomobil, mu je ta baje posodil 3 mi- lijone starih dinarjev. Računo- vodju E. B. pa bi naj za 1,250.000 starih dinarjev pri- skrbel deviz za nakup avto- mobila. Celjskega taksista F. T. je prepričal, da bosta potovala več kot 3.000 km po Jugosiaviji, že prej ga je prevažal v Maribor, Dobrno in Zagreb, zato si je izposo- dil skoraj pol milijona tudi pri njem. Ker je F. Janiču predla trda zaradi neporavna- nih hotelskih računov je na vse možne načine poskušal priti do denarja od kogar- koli. Tako je poskušal ogulju- fati tjudi avtobusnega spre- vodnika v Dobrni, da bi mu »priskrbel« devize. v Celju in okolici je poskušal prodati kipa iz cerkve v Rotishu, vendar so se kupčije razdrle, ker ni mogel zagotoviti, da kipi niso ukradeni... Od maja pa do srede okto- bra je M. Janič skupaj z že- no in služkinjo, ki je bila v resnici priležnica, zapravil pri nas okrog 6 milijonov starih dinarjev. Glede na to, da je njegova žena prinesla v Jugoslavijo le poldrugi mili- jon, on in priležnica pa okrog pol milijona , ostaja vprašanje kje je dobil še pre- ostali denar. Prav tako pa tudi to, kako ga je zapravil, saj v Dobrni, kjer so bili vsi trije že bd avgusta, zsd.- nji mesec ni mogel poravna- ti stroškov. M. Janič je kot poznavalec obiskoval vrsto cerkva m cerkvenih funkcionarjev. Tu- di na Slovenskem je šaril. Ker je na našem področju že izginilo mnogo umetnin, tu- di cerkvenih, on pa omenja razne zbiratelje in preproda- jalce tovrstnega blaga, ki so še vedno prepričani, da je Jugoslavija Meka zá to obrt, je možno, da je ob vsem tem Fredi eden izmed členov med- narodne verige za preprodajo umetnin. To dajejo slutiti tu- di nekatefe njegove poti in obiski ljudi, ki so bili že ne- koč kaznovani ali zapleteni v tovrstne kupčije. Sicer pa bo to odkril in razvozlal M. Bla- gotinšek, preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Celju, ki vodi preiskavo o vsem v zve- zi z Janičem. M. Janič nam je v začetku zanikal, da bi on karkoli jkjv- zročil, kar ne bi bilo v skla- du z našo zakonodajo. Vse kar je priznal je bilo le na podlagi dokazov. Pri odkrit- ju in razkrinkanju M. Janiča ni šio zato, da bi novmarji zaigrali detektive, temveč za pomoč tistim, ki so bili ogu- Ijufani. Ker smo po nekaj dneh že ugotovili, da gre tu za spretnega goljufa, smo o vsem obvestili upravo javne varnosti v Celju, ki je pri- mer vzela v svoje roke. Z nji- hovo pomočjo smo izvedeli za ostale konce te sramotne afere. Za M. Janiča je javni toži- lec odredil preiskovalni za- por. Njegova razvezana žena pa je ostaia brez slehernega dinarja v Dobrni. Da je iro- nija še večja je ostal na njej tudi ves dolg za bivanje. Po Gerto Anabish je prišel iz Švice njen razvezan mož in plačal njen račun. Kot ,^ javil, bo poskusil Gerti dopo- vedati, da je^ bolje biti dobra mati svojim otrokom, kot pa priležnica goljufu. Hermina Janič zdaj poskuša dobiti toliko denarja, da bi plačala hoteiski račun in dolg taksi- stu. O ostalem, o tem pa raz- mišlja Fredi v preiskovalnem zaporu. Res je, da ni sam, kajti vsi, ki so mu posodili razmišljajo prav tako, ven- dar o tem, kako bi dobili na- zaj dinarje, ne devize . . . J. SEVER Pri vsej zgodbici sta bila dva najbolj začudena. Ernst Anabish, ki je šele v Dobrni ugotovil, da nje- .gova nekdanja žena ni na smrtni postelji (oba na posnetku) in pa Hermina Ja.nič, ki je znova spoznala, da je ogoljufana za ljubezen in za denar. lA LJUBITELJE NARAVE KAKŠNO DREVJE V VAŠ VRT? Vprašamo se, ali spada tudi sadno «■evje v vrt aH ne? Mnenja so različna, ^rjetno je to odvisno od človeka, ki ta !^ izkorišča. Sácer je res, da sadno ,^vje razveseljuje vrtičkarja s svojim ."oilnim cvetjem spomladi, zelenjem po- in sočnimi plodovi v jeseni, vendar ^^eva sadno drevje obilo nege, ki jo nudi le strokovno izobražen vrtič- časi, ko je drevo samo raslo in ro- "'o, so miniU! ^ Kdor namerava negovati sadno drevje j, ^rtu, bo moral opraviti vse tasto, kar j^'^ös sodobno sadjarstvo zahteva, in to .. obilno gnojenje, oskrba tal, obrezova- in zaščita. . katere sadne vrste se bomo v odločili? Izbira je velika: jablane, .^ške, kutina, višnje, češnje, češplje, 'У in rdeči ribez ter jagode. Za bre- jj.^.^ in marelice bomo izbrali nekoliko (,^•1^ in južne lege. V Celju m bližnji H^^lici Celja takšnih ugodnih leg v glav- ^ ni in na.4 ti rive sflrini vrsti običaino razočarata. Ker so danes zaradi omejene velikosti zemljišč vrtovi običajno majh- ni, si moramo izbrati šibkorastoče sorte z nizkim deblom in s takšno obliko kroš- nje, ki zavzema najmanj prostora. Jablane so najbolj zahtevne za zaščito, saj moramo opraviti letno tudi do 15 škropljenj. V vrtu se bomo odločili za naslednje sorte: jonatan, zlati delišes, zlata pramena in james grive. Prevlado- vali bosta sorti, jonatan in zlati delišes, ki sta najbolj trpežni. Hruške bomo posadili tako, da bomo imeli plodove za uživanje od julija na- prej: zelena magdalenka, klapovka, vi- Ijamovka, vienka, boskovka, kleržo, con- ference, pastorjevka. Zadnje tri sorte so primerne tudi za vskladiščenje. Rad bi opozoril na kutino, ki izredno lepo cveti in rodi lepe, rumene plodove. Je zelo skromna za zaščito in skoraj ni- koli ne pozebe,. ker zelo pozno cveti. Plodovi so uporabni za odlično marme- lado in kompote. Tudi višnja je zelo skromna rastlina, izredno lepa, p>a tudi plodovi so vse- stransko uporabni. Izbrali bomo sorti lotovka in hortenzija (križanec češnje in višnje). češnja spada le v večji vrt, ker obli- kuje po naravi večjo krošnjo. Na razpo- lago je več odličnih sort, ki zorijo v raz- ličnem času: rana iz Marke, napoleonov- ka, germesdorfska, hedelfinška itd. Tudi češplje spadajo v nekoliko večji vrt. Najprimernejše sorte so: bilska ra- na, vagenhajmova in domača češplja. Pri črnem m rdečem ribezu se mo- ramo odločiti za sorte, ki imajo dolge grozde in debele jagode (rosental, silver- gieters, goliat itd.) Od jagod je naprimernejša senga sen- gana, če pa želimo, da niso vse jagode naenkrat zrele, dodamo še kakšno drugo sorto. Kvalitetne sadike vseh omenjenih sad- mh sort in vrst lahko nabavite v prizna- mh drevesnicah: v Sevnici, pri Jelen Antonu v Šentilju pri Velenju in Miro- sanu pri Petrovčah. K. V. Trbovlje: TUDI LETOS ABONMA Ф Za 6 abonmajskih pred- stav bo treba plačati le .30 no- vih àï.r — prav toliko kot lani. Ф Tudi letos je občinski svet Zveze kulturno prosvet- nih organizacij Trbovlje raz- pisal vpis abonmaja za sezo- no 1968-69. 0 V novi sezoni bo v Tr-' bovljah gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz С^е1,ја s tremi deli, Mestno gledali- šče ljubljansko, in Drama SNG iz Ljubljane, nasiopil- pa bodo še operni solisti in ba- let oz. Slovenski oktet. Celjsko Slovensko ljudsko gledališče se bo s prvim de- lom predstavilo Trboveljča- nom že v novembru. Na tr boveljskem odru bodo Kref- tovi »Celjski grofje« gotovo nepozabno doživetje. Zraven te drame pa bodo Trbovelj- cani videli še dvoje pred- stav, izbrali pa jih bodo med Lebovičevimi »Srebrnimi vez- mi«, Roksandičevimi »Ptiči brez jate«, Brechtovo »Bera- ško opero«, Shakespearovimi »Veselimi Windsorkami« in Gorkega »Malomeščani«. Organizatorji abonmaja bo- do pri izbiri del upoštevali predvsem želje občinstva. Že zdaj pa so tudi zaprosili upravo delavskega doma v Trbovljah, da bo dvorana vselej dobro zakurjena, kar zadnja leta ni bilo vselej, da bir se obiskovalci predstav kar najbolj počutili. Ugodno je, ker* je ostala cena abonmaja nespremenje- na. Za 6 abonmajskih pred- stav bo treba plačati le 30 N din. Del stroškov pa bodo krili občinska skupščina Tr- bovlje in republiški sklad za pospeševanje kulturnih de- javnosti, (š) ODBOJKA Brasiovfe - (îaberje 3:1 Domači derbi v slovenski odbojkarski ligi za moške se je končal z zmago domačinov, članov braslovškega Parižana 3:1. Tako se je v predzadnjem kolu izoblikoval tudi rep le- stvice, v katerem so Brasilov- čani prehiteli Gabrčane. Tako so Braslovče sedme, Gaberje pa osmo; obe eikipi pa imata po šest točk. V zadnjem kolu bo Braslov- če igralo v Kamniku, Gabrča- ni pa doma s Kanalom. V ženski skupini slovenske lige se je tekmovanje končalo za Maribor in Celje. Navzäic zmagi 3:0 nad Brest-anico so Cel Janke zadržale drugo me- sto na lestvici z enakim števi- lom točk (10) kot jih imajo Mariborčanke, vendar s slab- šim količnikom med dammi in prejetimi nizi. oktobra 1968 NA KRAT KO 800 mark za zdravniški aparat Centralni delavski svet ste- klarne je na minulem zaseda- nju privolil v predlog trbo- veljske bolnišnice oziroma njenega ginekološkega oddel- ka, da bi podjetje sodelovalo pri nakupu posebnega apara- ta za pr^lede žensk. Aparat bodo uvozili, ker jih doma ne izdelujemo, člani samo- upravnega organa so soglasno sklenili prispevati 800 zahod- nonemških mark za nakup posebne zdravniške priprave za ginekološke preglede žensk. 80 steklarjev na preventivnem zdravljenju Letos pomladi so se v Ste- klarni odločili, da bodo omo- gočili nekaterim članom ko- lektiva preventivno zdravlje- nje. Tedaj so ustanovili po- sebno komisijo pri tovarni- škem odboru sindikalne or- ganizacije. Ugotovili so da doslej še nobeno leto niso poslali tolikšnega števila na preventivno zdravljenje, kot v minulih petui mesecih. V celoti so namreč na predlog zdravnika poslali v nekatera zdravilišča in klimatska okre- vališča kar 88 steklarjev. Skupni stroški za to zdrav- ljenje so znašali skoraj 30.000 DIN. O volitvah V skupščino socialnega zavarovanja Na nedavni seji občinske volivne komisije so govorili o pripravah na volitve novih članov v komunalno skupnost socialnega zavarovanja. Ob tej priliki so posebej naglasili pomen temeljitih kadrovskih priprav na volitve. Obenem so udeleženci seje sodili, da bo treba v najbližnji prihod- nosti sklicati sejo občinskega zbora -zavarovancev, na kateri bi spregovorili o delu social- nega zavarovanja m njenih organih samoupravljanja. -a- Seja občinske skupščine Te dni bo seja skupščine Zagorje. Na njej bodo odbor- niki, med drugim govorili o poročilu sveta za vzgojo, iz- obraževanje in kulturo ter delovanju sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo- Na dnevnem redu je še nekaj drugih aktualnih zadev s pod- ročja stanovanjskega gospo- darjenja in drugih vprašanj. Živahnost na igrah TVD Partizan Odkar so igrišče TVD Par- tizan pokrili z betonsko pre- vleko, je na tem prostoru iz- redno živahno. Razen tekmo- vanj v košarki, odbojki in malem rokometu, imajo red- ne vaje tudi nekatere druge telesnovzgojne sekcije, na svoj račun pa pridejo tudi kotalkarji. Slednjih je v Za- gorju vse več, zato na upravi TVD Partizan razmišljajo, da bi v zimskih mesecih uredili igrišče tudi za drsanje. S tem bi nedvomno ustregli števil- nim ljubiteljem tega športa. PRIPRAVE NA SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZKS v kratkem se bo sešla seja občinske konference ZKS. Na njej bodo člani spregovorili o nekaterih aktualnih vpraša- njih uveljavljanja smernic vodstev CK ZKJ, razpravljali o osnutku predloga poročila za VI. kongres ZKS in izvolili delegate za VI. oziroma IX. kongres ZKS in ZKJ. Obrav- navali bodo tudi predloge za organe ZKS in ZKJ. V občini Hrastnik je zaposlenih nad 1300 žensk in mladink, ki se uspešno uveljav- ljajo v vseh poklicih. Največ žensk dela v steklarni, kjer se usposabljajo tudi za nekatera zahtevna dela OB JUBILEJU KZ DOL PRI HRASTNIKU 50 PLODNIH LET Pred kratkim je kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku praznovala 58-obletnico delo- vanja. Ob tej priložnosti se je sešel zadružni svet na slavnostno sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki ob- činske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih or- ganizacij in nekateri gostje iz sosednjih kmetijskih de- lovnih organizacij. Razen te- ga so v^ enem prostoru zadru- žnega doma odprli manjšo razstavo sadja, ki ga pridelu- jejo na svojih strnjenih nasa- dih. Razstavili so kar 12 vrst izbranih jabolk in tri vrste hrušk. Letos je kmetijska za- druga pridelala 10 ton jabolk, leta 1971 pa bo pridelek do- segel okrog 200 ton jabolk in hrušk. Sedanjo kmetijsko organiza- cijo Dol pri Hrastniku so usta- novili junija leta 1918 na po- budo nekaterih naprenih kme- tovalcev Dola. Kasneje so se k zadrugi priključili še kmet- je sosednjih vasi. Leta 1927 je tedanji upravni odbor za- druge sklenil sezidati svoj. dom, v katerem je zadruga še dandana:šnji. Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku je imela vidno vlogo pri razšir- janju naprednega kmetovanja v vsej neposredni okolici ta- ko pred, kot po vojni, če- prav tarejo zadrugo zadnje mesece precejšnje težave za- voljo ustavitve izvoza živine in pomanjkanja obratnih in drugih sredstev, bo vodstvo delovne organizacije skušalo vse ovire obvladati. Na slav- nostni seji zadružnega sveta so, med drugim, ugotovili, da se bodo v prihodnje morali lotiti izpopolnjevanja lastne proizvodnje, raizširiti obseg kooperacije s kmetovalci ta- ko glede števila, kot glede ka- kovosti in dati pospeševalni službi dejansko mesto v go- spodarjenju in sploh kmeto- vanju. Sadjarstvo bo naslednja le- ta poglavitna panoga, ki bo dajalo hkrati največji doho- dek. Spričo tega bodo mo- rali vložiti še precej denar- ja za oskrbovanje nasadov vse dotlej, dokler vrednost proizvodnje ne bo pokrila vseh stroškov in dala tudi dohodek. -a- 1 uristicna bera v Zagorju Letos slabše kot so pričakovali če ima poletje kar okrog 50 deževnih dni, pqi^ more biti drugače, kot da to vpliva na turistično ' V Zagorju ob Savi so to občutili vsepovsod tam, ukvarjajo s turizmom, predvsem p>a na Izlakîâi s obeh planinskih postojankah. V celoti vzeto pa prišlo v revirje znatno manj turistov in gostov, kakor i'' čeprav še ni moč v celoti razgrniti obračuna, je videti, da bo letošnji turistični izku- piček v zagorski občini znat- no slabši, kot lani. O neu- godnem vremenu poleti niso tožili samo v Medijskih topli- cab na Izlakah, ampak tudi oskrbniki zagorskih planin- skih postojank. Tako so imeli letos na Cemšeniški planini skoraj za polovico manj obi- skovalcev, nič dosti bolje ni bilo na Zasavski gori. cemše- niški kmetovalci, ki so si pred leti uredili večje število turističnih sob pa letos poleti skorajda niso imeli nobenih gostov, še obiralci malin, ki so prejšnja leta prihajali iz širšega kamniškega in celj- skega področja in prebili v Čoparjevi koči na cemšeni- ški planini celo sedem dni, so letos skorajda izostali. V Medijskih toplicah na Izlakah sta prva julijska tedna bila dejansko vse, kar je moč všteti v dejansko turistično bero. V kopališču so imeli tiste dni vselej po najmanj pet sto in več kopalcev, že avgusta, torej najugodnejši turistični mesec pa se je sta- nje iz dneva v dan slab^- Vreme je letos povsem ^ jilo, saj celo najstarejši ^ je ne ponmijo toliko deze-iî m oblačnih dni, kot let^ leti kar okrog 50 dni če že do kraja deževnih, pa oblačnih, brez pravega so> in toplote. '''' Zanimivo pa je, da so jf:^ zlasti v oktobru na obeh'¿ gorskih planinskih postoja, kah več gostov, kot avgust Videti je, da sta dve iç oktobrski nedelji privabi]-; planine vse tiste ljudi ш ;í bitelje zasavskih vrhov, fc', bili poleti zaradi slabih ^-^ menskih prUik, prikrajša za ta užitek. Seveda pa j čoparjevo kočo na čemšen ški planini dejansko že zapi li, saj je oskrbovana aii praktično samo ob sobota popoldan in ob nedeljaj Omenimo naj še, da so ц Zasavski gori začeli ureja okolico planinskega doma ; nakupili nekaj opreme, b bo zagotovo izboljšalo je turistov in gostovä AkciJA ZBIRANJA OBLAČIL in OBUTVE V ZAGORJU: RK računa na vse Kot v številnih občinah na Slovenskem, so tudi v Zagorju ob Savi te dni začeli širšo akcijo zbira- nja starih oblačil m obutve. Nosilec in pobudnik akcije občinski odbor RK je pred začetkom zbira- nja oblačil razposlal občanom posebno ciklosti- rano pismo. V njem je vodstvo občinskega odbora RK razložilo cilj in pomen te akcije. Gre za to, pravi pismo RK občine Zagorje, da bi v stiski in nesreči bili pripravljeni pomagati ljudem, ki ne smejo ostati brez družbene podpore in pomoči. Akcija zbiranja starih oblačil in obutve se je za- čela v ponedeljek, 21. oktobra m bo predvideno traja do konca tedna. Občinski odbor RK računa na vsestransko podporo m sodelovanje vseh zagorskih občanov. Zagotovo imajo ljudje odvečna oblačila ali obutev, ki bo v primeru potrebe prišla prav tem ali onim občanom v stiski. Občinski odbor RK je pripravil tudi prostor, kjer bodo zbrana oblačila in obutev vskladili oziroma uredili. — n — V HRASTNIŠKI STEKLARNI POSPEŠEN IZVOZ Dobri obeti tudi v 1969 Od začetka januarja do kon- ca septembra so v hrastni- ski steklarni izvozili na po- dročja s konvertibilnimi valu- tami za okroglih 1 milijon 450.000 dolarjev izdelkov. Se pravi, da je ta zasavski ko- lektiv doslej prodal v tuji- no nekaj manj kot 30 odstot- kov celotne proizvodnje ste- kla. To je nedvonmo precej- šen uspeh, ki med drugim pove, da v steklarni posveča- jo nadaljnjemu vključevanju v mednarodno delitev dela vso možno skrb in pozornost. Tu- di letos je na vrhu izvozne liste Zvezna republika Nem- čija. Na omenjena tržišča so letos prodali za dobrih 780. tisoč dolarjev stekla. Videti je, da bodo v preostalih mese- cih iztržili na tèh tržiščih že blizu 1 milijon dolarjev. Si- cer pa so pred kratkim z naj- večjim zahodnonemškim uvoz- nikom steklenih izdelkov skle- niili nadaljno pogodbo v vred- nosti 250.000 dolarjev. Zvezni republiki Nemčiji sledijo ZDA. Uvoznikom te velike države so doslej prodali za približ- no 280.000 dolarjev, predvsem razsvetljavnega stekla. Zaradi vse večjega povpraševanja so v steklarni sklenili pospešiti proizvodnjo vseh tistih vrst blaga, kf je na tržiščih ZDA iskano in ga je možno ìtsvsl- žati še v večjih količinah. Pomembno je tudi italijansko tržišče. V to sosednjo deželo so letos prodali za nad 140 tisoč dolarjev steklenic med- tem ko so kupci v Vel. Bri- taniji uvozili iz steklarne Hra- stnik za okroglih 60 tisoč do- larjev blaga. Vodstvo brastniške steklar- ne ugotavlja pospešen izvoz tudi v nekatere druge zahod- noevropske dežele, zato sodi- jo, da se jim ponujajo dobre možnosti izvoza tudi v letu 1969. Kljub temu pa jih skr- bijo povečani prevozni stro- ški bodisi po naših železnicah bodisi po morski poti. Naše linijske družbe namreč stra- 'šijo z občutno dražjimi uslugami za prevoz blaga po morju, kar utegne povzročiti hrastniški steklarni velike te- žave za nadaljnjo prodajo iz- delkov na tržišče ZDA. Na trgih, kjer vlada neizprosna in ostra konkurenca, je vsa- ka podražitev prevozov po morski poti velik minus za katero koli naše podjetje, to- rej tudi za hrastniško Stek- larno, čigar blago zahteva za- radi obsežnosti dosti ladijske- ga prostora. Podobno je s podražitvijo goriva za proizvodnjo stekla. V steklarni uporabljajo za go- rivo mazuit. Če bo prišlo do nadaljnje podražitve, bodo spet porasli proizvodni stro- ški, kar utegne najbolj vpli- vati na prihodnjo izvozno usmeritev podjetja. -n- Dopisujte v vaš Tednik „SIJAJ" LEPO SIJE Naš obisk v podjetju »Sijaj« in razgovor z direktor- jem Vojkom Rogličem je potrdil sodbe nekaterih hrast- niskih občinskih mož, da bo ta delovna organizacija tudi letos dosegla zelo dobre delovne in poslovne uspehe. Do konca septembra so v podjetju iztržili za proizvedeno blago okroglih 10 milijonov dm, do konca leta pa bo zna- šala realizacija najmanj 15 milijonov dm. To pomeni, da bodo v tem podjetju še pred koncem oktobra izpolnili svoj letoš- nji proizvodni in poslovni načrt v vrednosti 11 milijo- nov din. Ni kaj: kolektiv je letos izredno dobro zastavil, se že neposredno ob začetku januarja zavzel za nadaljnji porast proizvodnje in poslo- vanja in vse mesece doslej držal besedo. Za Sijajevce pa je bil letos najuspešiiejši prejšnji mesec. Septembra so namreč izdelali in prodali za 1,500.000 din razsvetl javnega stekla, to pa je vrednost, ki_^ jo v vsem času, odkar obsto- ji ta delovna organizacija, ša niso dosegli. Direktor, Vojko Roglič je omenil tudi izvoz- na prizadevanja. Doslej so prodali v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo in na Ci- per za okrog 50.000 dolarjev blaga, zato pričakujejo, da bodo tudi letni plan izvoza v višini 72.000 dolarjev v celoti dosegli. Pred kratkim so imeli v podjetju goste iz Sovjetske zveze. Predstavniki velikega moskovskega uvozno-izvoznega podjetja »Razno-eksport« so se prišli pogovorit o možno- stih uvoza razsvetljavnih te- les. Njihov obisk je bil na- daljevanje razgovorov, ki so jih imeli ob prUiki letošnje razstave v Leningradu, k,jer so sodelovali tudi hrastniški Sijajevci. Sovjetski kupci bi radi kupili velike količine te- ga blaga. Ker ga za zdaj v »Sijaju« še ne zmorejo toli- ko izdelati, so sklenili, da bi v primeru realizacije izvoza v Sovjetsko zvezo nastopili skupno s tremi drugimi sorodnimi jugoslovanskimi proizvajalci tega blaga. Sicer pa se nameravajo v kolekti- vu prvenstveno usmeriti v mednarodno menjavo na Zaho- du. Po vsej priliki bodo že prihodnje leto izvozili na Za- hod za približno 120.000 do- larjev izdelkov. Razen tega se bodo poskusili uveljaviti tudi na afriškem trgu. Do konca decembra letos Dodo v podjetju dogradili no- ve proizvodne m skl; prostore na površin: 1000 kvadratnih met. njih bodo uredili tu potrebne sanitarije. Ir ja bo stala l,200.0t»< Okrog 500.000 din so P-Í spodarili sami, nekaj P spevali poslovni partnßi preostali denar pa so ni krediti. Dograditev ao prostorov je velikega P*" na za nadaljnji razvo; ^ jetja. S tem se dejan- lektiv tega podjetja p ' od obrtniške, bolje maloserijske proizvod: začenja množično pi' njo svetlobnih teles. Z pravzaprav delovna oi cija uvršča med najpo nejša podjetja za izdelavo r svetlavnih teles pri nas, ji utira pot na vsa ju§ j vanska tržišča. Sijajevci s*'' pred petimi leti skoraj ^ nehali z delom. Ni bilo K vega programa, tega in '"j^ V tem času so prestali sikatero preizkušnjo; vost je bila v tem času^^^ no potrebna, kot bo P'^^g^ poslej. Vendar »Sijaj« za"-- ^ lepše, prijetnejše, sija'^^-^ pa je v korist talco l^*^'®*'^^^!! kot hrastniške občinske nosti. 24. oktobra 1^^^ Strokovnjaki OZN pridejo ^oiočjo Programa za razvoj bo izdelanih več Џ in študij o razvojnih možnostih revirskih delovnih organizacij y zasavskih rudarskih revirjih so začeli ob koncu .jiega leta z akcijo za izdelavo programa regionalnega rtoji' območja ter regionalnega prostorskega plana. Џi¿\\ program je za revirje izredno pomemben, posebej Џ to, ker želijo v revirskih delovnih organizacijah po- biti izdelavo razvojnih programov, samo organiziranje uaj bi ob tem postalo sestavni del samoupravne prak- wjno pomembno ob tem ^ da bo iz sredstev Pro- |¿ za razvoj pri OZN fi- brana v razdobju 1968 ,0 izdelava dela progra- ■j^ionalnega razvoja Re- ^ Ici zadeva premogovni- ^pa tem področju ter nje- j perspektivo in pa nada-, razvoj industrije, ki je jla ob premogovnikih, pomočjo Programa za Ц pri Organizaciji zdru- j' narodov bodo izdelali ^je za naslednja vpraša- Organizacijski razvoj to- ( eksplozijsko varnih po naprav TEVE — VAR- [T Zagorje ob Savi, Mo- a regionalno planiranje isavskih Revirjih, Orga- [ija kovinsko predeloval- dustrije, posebej še Stroj- ovarne Trbovlje, Eksploa- ^ debelih slojev premoga gudniku Trbovlje, Nova laizacija v energetiki za ie premogoviiike in mar- ekspertiza za Strojno roo Trbovlje. Preučevanje idenih nalog oz. izdelavo študij so predlagane delovne organizacije. Preko Zavoda SR Sloveni- je za mednarodno tehnično sodelovanje so poslali pred ne- davnim ponudbe za strokov- njake, ki naj bi preučevali po- samezna vprašanja. Računa- jo, da bodo prišli prvi stro- kovnjaki v Revirje že mar- ca prihodnjega leta, v letu 1970 pa naj bi bile analize oz. študije že v izdelavi. Omeni- ti pa je pri tem treba, da ra- čunajo v Revirjih na i>omoč strokovnjakov, predvsem še pri organizaciji del pri plani- ranju, pri izdelavi analiz tr- žišča itd. Predvsem pa želijo izvedeti, kako naj bi kar naj- bolj učinkovito pristopili k programiranju nadaljnega razvoja tega območja, pri če- mer bi v največji možni me- ri upoštevali posebnosti Re- virjev. Izkušnje, ki jih bodo tako pridobili« v Revirjih, pa bo- do seveda lahko s pridom uporabljali tudi drugje. -nk- Razglednica iz Trbovelj: preurejena zgradba, v kateri sta poslovalnica »Delavski dom« trgovskega podjetja »Prvi junij« in obrtna delavnica »Foto Trbovlje«. (Foto: nk) Pomoč gospodinjstvom Velika prizadevanja zasavskih premogovnikov Znano je, da skušajo Zasavski premogovniki v zad- njem času s številnimi novimi komercialnimi prijemi še povečati zanimanje za porabo rjavega premoga oz. za njegovo prodajo. Ti ukrepi pa obetajo precejšnjo pomoč gospodinjstvom, saj bo v prihodnje odpadlo precej težav- nega in umazanega dela pri spravilu premoga oz. pri kur- jenju. Zasavski premogovniki so že pred časom uvozili prve trajno žarne peči za široko potrošnjo; v njih pokurijo na dan le 8 kg rjavega pre- moga, se pravi, da je izkori- stek peči izredno velik. Traj- no žarne peči so zdaj začeli izdelovati tudi nekateri do- mači proizvajalci, vendar jih izdelujejo po tujih licencah. Cevomontaža iz Žalca pa bo prva začela izdelovati doma konstruirano trajno žarno peč na rjavi premog »TEMAX-6«; pri proizvodnji teh peči pa bosta sodelovala tudi Gorenje iz Velenja in železarna Štore. v kratkem bodo Zasavski premogovniki uvozili prve fctroje za pakiranje premoga. Tako bodo v prihodnje proda- jali v trgovinah premog v za- vitkih po 8 kilogramov; en tak zavitek pa bo zadostoval za enodnevno kurjenje traj- no žarne peči. Hramba za- vitkov bo sila enostavna. Skupaj z Rudarskim insti- tutom IZ Beograda in z Ijub- Ij-anstko Tehniško fakulteto sofinancirajo Zasavski premo- govniki raziskavo in izdela- vo polavtomatskih kotlov za centralno kurjavo. Posebne naprave naj bi transportira- le premog do kurišča, prav tako pa tudi pepel do za to pripravljene posode. Tudi s tem želijo rudarji iz zasav- skih revirjev povečati zani- manje za večjo porabo pre- moga tudi pri kurjenju v pe- čeh centralne kurjave. Sicer pa računajo, da bodo Zasavski premogovniki že pri- hodnje leto uspeli, da bi bi- li tovornjaki trgovskih pod- jetij, ki prodajajo premog, op- remljeni z napravami, s ka- terimi bi bilo mogoče spra- vilo premoga s tovornjakov naravnost v klet. Se pravi, da Di odpadlo težavno in zamud- no spravilo premoga v klet! Opisani in še nekateri dru- gi komercialni prijemi, ki se jih lotevajo v okviru Zasav- skih premogovnikov, v zad- njem času kažejo, da so na- posled tudi rudarji spoznali nujnost — v čimvečji meri zadovoljiti кигрсе. -M- fOSVETOVAN.JE O IZDELAVI PREDLOGA lOGRAMA RAZVOJA TURIZMA V ZASAVJU iredo, 16. oktobra, je bi- Investicijskih birojih v Ijah posvetovanje, ki so 1 udeležili predstavniki ob- Iküi skupščin iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije. Obravnavali so ne- katera vprašanja v zvezi z iz-, delavo predloga programa raz- voja turizma v Zasavju. Posvetovanja so se udeleži- li tudi predstavniki iz Trži- ča, ki so govorili o izkušnjah pri programiranju razvoja tu- rizma na njihovem področju ter pri izvajanju sprejetih na- log, pri čemer so še posebej opozorili na nujno vsklajenost pri programiranju turizma in urbanističnem načrtovanju. V razpravi so predstavniki občinskih skupščin iz Zasav- ja poudarili, da je treba čim- prej' izoblikovati program raz- voja' turizma za to območje, saj bodo urejene ceste pogo- jile znatno povečanje tu- rističnega prometa, vendar pa na to povečanje v Zasav- ju še niso pripravljeni. — Več o posvetovanju bomo pi- sali v prihodnji številki CT. (šl A.|LFPSR DARILO A SVOlCR INOZKM- пли \\\ SEKTORSKO POSVETOVANJE PREDSTAVNIKOV OBČINSKIH KONFERENC SZDL: SZDL BO IZDELALA VOLILNE PROGRAME % Priprave na skupščinske volitve spomladi 1969 so bi- le zadnjo sredo v središču po- zoraosti na sektorskem po- svetu predstavnikov občin- skih konferenc SZDL Domža- le, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik v Trbov- ljah. % Skupaj s članico izvrš- nega odbora republiške kon- ference SZDL Živo Beltramo- vo i»a so udeleženci trbo- veljskega sektorske.ga posveto- vanja obravnavali še proble- matiko pokojninskega zavaro- vanja ter pripravo programov občinskih organizacij SZDL za čas do bližnjih skupščm- sldh volitev. Nä posvetovanju v Trbov- Ijah je bila ponovno poudar- jena potreba po čimprejšnji izdelavi ocen dela odborni- kov in poslancev, ob tem pa tudi ocen dela skupščin, od občin do zveze; na tej osnovi bi lahko kar najbolj objek- tivno izoblikovali kriterije za izbiro novih odbornikov in po- slancev. Kadrovati pa bi mo- rali zlasti še tiste občane, oz. podpirati njihovo kandidatu- ro, ki so pripravljeni sode- lovati pri razreševanju najbolj perečih problemov sedanjega razdobja. Te probleme, pravzaprav naloge, pa bi zapisali v volil- ne programe Socialistične zve- ze. Volilni programi naj bi nakazah občanom gospodar- ska in družbena gibanja v na- slednjih štirih letih, s čimer bi preprečili parcialno reše- vanje posameznih problemov. Ob tem pa so udeleženci sek- torskega posvetovanja Socia- listične zveze v Trbovljah po- udarili, da neustrezna mate- rialna osnova občin in znatne obremenitve gospodarstva one mogočajo realnejša planira- nja za daljše razdobje. Predstavniki občinskih orga- nizacij SZDL so na posvetu v Trbovljah med drugim tu- di poudarili, da mora repub- liška komisija ponovno pre- gledati območja volunih enot za volitve poslancev v repub- liške zbore delovnih skupno- sti. Nesprejemljivo je, na primer, da volijo v Trbovljah in Hrastniku sikupa.j' le po ene- ga poslanca za gospodarski, organizacij sko-politični, kul- turno-prosvetni in socialno- zdravstveni aber. Udeležence razgovora v Tr- bovljab pa je tudi zanimalo, kakšna so stališča republiške konference SZDL Slovenije do vrste konkretnih pobud in predlogov, ki so bili izne- seni ob obravnavi predlogov za spremembo Ustave SFRJ, načinu volitev zveznih poslan- cev in osnutka volilnega pra- vilnika Socialistične zveze Slovenije. Predstavniki občinskih kon- ferenc SZDL Trbovlje, Hrast- nik, Zagorje, Litija in Dom- žale so podprili prizadevanja republiške konference SZDL, da izoblikuje stališča v zve- zi s problematiko pokojnin- skega zavarovanja. V tej zve- zi je bilo poudarjeno, da je osnovni problem vskladitev pokojnin, to pa ne bo mogo- če doseči, če bomo skrajšali delovno dobo. O predlogu sta- lišč republiške konference SZDL Slovenije o problema- tiki pokojninskega zavarova- nja bodo razpravljali v okvi- ru sekcij SZDL, vodstev dru- štev upokojencev, svetov za- varovancev in v okviru sin- dikalnih organizacij. Za čim- prejšnje izoblikovanje stališč so se še posebej zavzemali predstavniki občinskih organi- zacij SZDL iz Revirjev, saj je ta problematika prav na nji- hovem območju izredno pe- reča. (N) Slavčki gostovali V Avstriji v soboto je odpotoval mešani pevski zbor Slavček, sekci.ja delav- sko prosvetnega društva Svoboda — Center Trbovlje, na dvodnevno gostovanje po avstrijskem Koroš- kem. Kot gost zbora Koroških Slovencev, Jakob Petelin Gallus iz Celovca, je nastopil s celovečmim koncertom v soboto zvečer v Lo- čah pri Biiškem jezííru, v nedeljo popoldan pa v Pliberku. V nedeljo so se sešli trboveljski Slavčki tudi s člani zbora Jakob Petelin Gallus, ki bodo vrnili Tr- boveljčanom ohisk aprila prihod- njega leta. O delu poslancev Občinska konferenca Socialistič- ne zveze delovnih ljudi Trbovlje je sklicala pred dnevi razgovor s preslavniki družbeno političnih or- ganizacij in občinske skupščine, na katerem so razpravljali o doseda- njem delu zvcAiiih in republiških poslancev ter se dosovorili za izde- lavo ocene njihovega dela. Obisk Prejšnji teden se je mudil v Tri bovljah predsednik komisije za družbeno-ekonomska vprašanja pri CK ZM Slovenije Zivko Pregelj. Najprej je obiskal aktiv ZM.S na Gimnaziji Trbovlje, nalo pa se je pogovarjal s trboveljskim mladin- skim aktivom o nalogah komisij pri občinskih vodstvih ZM.S ter o predvidenem programu izobraževa- nja mladinskih aktivistov, ki ga je pripravilo predsedstvo CK ZMS. Nova številka informacij Pred dnevi je iz.šla nova številka »Informacij«, informativnega bilte- na komiteja Revirske konference ZKS za člane komiteja, predsedni. ke komisij in .sekretarje organiza- cij ZK. V četrti številki »Informa- cij« je objavl.jen referat Marijana Orožna na VI. seji revirske konfe- r'ence ZKS, pismo CK ZKJ, raz- prave Janeza Vipotnika na zadnji seji revirske konference ZK.S 1er nekatera stališča o nalogah ZK v pripravah na skupščinske volitve. prilogi »Informacij« so objavlje- ni tudi prvi rezultati ankete »Jav- no mnenje Revirje^- 1968«. Modna revija Prejšnjo nedeljo je pripravilo tr-~ govsko podjetje »PrVi Junij« Tr- bovlje v delavskem domu modno revijo. Na popoldanski in večerni predstavi so bili manekeni dijaki in dijakinje trboveljske Gimnazije, za boljše počutje pa so poskrbeli Marjana Deržaj Pero Dimitrijevič in »Bele vrane«. Slavnostna seja DS STT v soboto, 38. oktobra, ko bodo v Strojni tovarni Trbovlje sklenili .slavje ob 20-Ielnîci obstoja te de- Io\-ne organizacije, bo ludi slav- nostna seja delavskega sveta, in si- cer s pričetkom ob 10. uii. Priprave na občinsko konferenco ZKS v Trbovljah začenjajo te dni z rednimi letnimi konferencami ak- tivov Zveze mladine. Prva je izved- la letno konferenco mladina na Gimnaziji. Novi montažni trgovini Trbovel,isko trgovsko podjetje »Prvi junij« je začilo širiti mrežo poslovalnic. Dve montažni trgovini, v katerih bodo prodajali špecerij- sko blago, bodo postavili v rudar- skih naseljih Nasipi in .Suštarjeva kolonija. Na ta način želijo še bolj zadovoljiti potrošnike. Tudi letos planinska predavanja Planinsko druitvo Trbovlje bo tudi letos v sodelovanju z doma- čo delavsko univerzo nadaljevalo z organizacijo predavanj o planin- stvu. I»redavanja bodo. kot je že v navadi, vsak drugi torek v pre- davalnici trboveljskega delavskega doma, prvo pa je bilo na vi^ti 15. oktobra. Tedaj .je obiskal Trbovlje prof. Mirko Kambič. Tovariški večer Samoupravni organi, družbeno- politične organizacije in vodstvo Zasavskih premogovnikov je pri- pravilo te dni tovariški večer za 84 rudsijev, ki so šli v zadnjih mesecih v zaslužen pokoj. Rudar- jem so ob tej priliki izročili pis- mena priznanja in manjše denarne nagrade, zahvalili pa so se jim tu- di za dolgoletno izredno požtrvo- valno delo v rudniku. Razprava o položaju delavskega doma Pred d.^evl se se sešli predstav- niki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij, občinskega sveta ZKl»OS Trbovlje in delavske- ga doma. Govorili so o položaju delavskega doma, o statutai(nih spremembah v delavskem domu ter o reelekciji direktorja delavskega ^oma. ^•ttobra 1968 CELJANKI NA OLIMPIJSKIH IGRAH: C. URBANCICEVA, 12. LUBEJEVA (Nadaljevanje s 1. strani) Urbanćićeva je v metu kop- ja zasedla odličsno šesto me- sto! V seriji šestih poskusov v finalu (predtekmovanja ni bilo) je uspela že s prvim metom — 53.80 m. S tem re- zultatom je bila po prvi se- riji na osmem mestu. Zače- tek je bil torej dober, vseka- kor pa več kot spodbu- den za nadaljevanje tekmo- vanja. Svoj najboljši met je imela v tretji seriji, ko se ji je kopje zapičilo pri razda- lji 55.42 metra! Ta rezultat je vse do šeste serije veljal za peti najboljši rezu/ltal. V zadnjem poskusu pa je zdrk- nila na šesto mesto. Urban- čičeva tdrej šesta v metu kopja na olimpijiskih iigrah! Lubejeva je bila moćno za poslena. Razen v peteiobo- ju je startala še v tekih na 100, 200 in 80 m čez ovire. Svoj največji uspeh je do- segla v peteroboju. Tu se je z rezultatom 4.764 točk uvr- stila na odlično dvanajsto mesto! S tem seštev- kom točk je dosegla svoj osebni rekord, ki za držav- nim Drage Stamejčičeve (dosegla ga je na Olimpia- di v Tokiu) zaostaja le za 26 točk. če pa bi bolje uspe- la le v eni disciplini, bi ji tokrat zanesljivo pripisali še naslov državne rekorderke. Ne glede na to, gre tudi v tem primeru za izreden dosežek, alasti še, ker je po tre di- sciplimah bila šele na 19. me- stii, pa se je nazadnje po skoku v daljino in teku na 200 metrov pomaknila za se- dem mest navzgor. V posameznih disuip^.- nah je dosegla naslednje re- zultate: tek na 80 m čez ovi- re 10.9, met krogle 10.34, skok v višino 159om (oseb- ni rekord), skok v daljmo 601 cm in tek na 200 m 23.9 sekund. Zanimivo je, da je bila Lu- bejeva po treh disciplinan slabša od druge rugosiovan- ske predstavnice v tej disci- plini, Fočičeve. Nazadnje pa je Zagrebčanka po pošk vdbi v teku na 200 metrov zasedla šele 28. mesto. Svojo udeležbo v teku na 100 rnebrov je Lubejeva kon- čala v četrtfinalu. Medtem ko je bila na teku na 200 m s časom 23.9 sekund četrta v skupini, je bila v teku na 80 m čez ovire s časom 11.0 sekund šele peta. In še enkrat -— z uspehom obeh (Deljanik na letošnji Olimpiadi smo lahko zado- voljni. Kaj pomeni biti šesti oziroma dvanajsti na takš- ni športni reviji, lahko po- vedo tisti svetovni in nacio- nalni rekorderji, ki se tokrat niso uspeli uvrstiti niti v za- ključni del tekmovanja. Za- to obema tekmovalkama, čla- nicama AD Kladivarja, naše iskrene čestitke, hkrati s tem pa tudi čestitke tistim, ki so s strokovnim delom pri-' spevali k takšnemu športne- mu uispehti. M. BOŽIČ PO KONČANI ATLETSKI SEZONI: RLAĐ1VARJEV NAJVEČJI USPEH • edini z vsemi ekipami v finalnih tekmovanjih SFRJ • edini klub v Jugoslaviji, ki je dal dve udeleženki olimpijskih iger • deset državnih reprezentantov in rekorderjev • celjski atleti so se udeležili v letošnjem letu 85 tekmovanj • j pomočjo šolsildh telumovani d^ Letošnja atletska sezona se je za celjski kolektiv konča- la nsd pričakovanji. S po- močjo šolskih »olimpiad«, I. olimpiade mladih in števil- nih krosov so uspeli atletski delavci tako okrepiti mladin- ske vrste, da so le-te v sko- raj vseh kategorijah v Slove- nija in Jugoslaviji bile med najboljšimi. Temelj itejši povratak v šo- le je tako že v slabem letu dal lepe rezultat«. Večina mladih atletov, ki nastopajo šele po nekatj let. istočasno nastopajo tudi v članskih eki- pab. S tem pridobivajo po- trebno tekmovalno rutino, ki jim bo v naislednjih letih po- magala poleg vestnega tre- ninga pri doseganju še bolj- ših rezultatov. V letošnjem le*u so se celj- ski atleti udeležili 85. tekmo- vanj. Poleg nastopov na vseh pomembnih tekmovanjih do- ma, je bil Kladivar zastopan tudi na tekmovanjih v Sao Paolu, Milanu, Leipzigu, Ca- rigradu, Trinecu, Madridu, Budimpešti . . Tekmovalci so nastopili kot posamezniki ali člani državne reprezentan- ce. V Mehiki na letošnjih olimpijskih igrah sta nastopi- li Urbančičeva in Lubejeva. Kladivar je edini atletski klub v Jugoslaviji, ki je dal dve olimpijki! Ob vsem tem pa ne sme- mo pozabiti uspehov ekip, ki so prav v letošnjem letu dosegle kot celota svoj naj- večji uspeh. Kladivar je po- novno edini atletski kolektiv v Jugoslaviji, ki je uspel z vsemi štirimi ekipami v fi- nalu SFRJ (člani so bili če- trti, članice tretje, mladinci drugi in mladinke prve!). Kot ekipa so zmagali na kri- teriju slovenskih mest v No- vi Gorici, premagali madžar- sko ekipo Vasas in v tekmo- vanju aa atletski pokal Slo- venije osvojili kar pet prvih mest od šestih! Na začetku sezione pa so prvič uspeli 2!ma.gati kot ekipa na držav- nem prvenstvu v krosu. Celje .ye tudi v letošnjem letu bilo organizator številnih pomembnih tekmovanj. Poleg rednih tekmovanj za republi- ško in državno prvex\sfcvo je Atletsko društvo organiziralo tudi I. olimpiado mladih (po- stala bo tradicionalna!), dr- žavno prvenstvo v krosu in držaivno prvenstvo za posa- meznike, Skokov memorial, dvoboj z Vasasom itd. To je samo kratek prerez letošnjih uspehov društva, ki je že vrsto let najboljši ait- letski kolektiv v Sloveniji in med najboljšimi ter najkom- pletnejšimi ekipami v Jugo- slaviji. Vendar vse to niso samo uspehi tekmovalcev, ampak vseh tistih, ki vsako soboto in nedeljo žrtvujejo, da bo tekmovanje dobro or- ganizirano, ekipe zbrane m da bodo tekmovalci trenirali. To je usp>eh celotnega kolek- tiva, ki se po lanskem del- nem neuspehu ponovno vzpe- nja- Mladi tekmovalci, kate- rih je v društvu dovolj, so porok, da bo celjska atletika še v nadalje med najboljši- mi v Jugoslaviji. Ob prihodu zime se bodo tekmovalci preselili v novo dvorano pod tribuno. Prvič bodo tudi zimski pogoji tak- šm. da se bodo atleti lahko dobro pripravili za prihodnjo sezono in za še večje uspehe Kladivarja ter celotnega me- sta Celja. T. VRABL Nič novega v nogometu šesto kolo prvenstvenega tekmovanja v obeh skupinah celjske podzvezne nogometne lige ni prineslo kakšnih več- jih sprememb, niti presene- čenj. V vseh tekmaii so zma- gali favoriti. Majhno prese- nečenje je le zmaga Polzele nad Olimpom in pa deset go- lov, ki so jih dosegli Vojni- čani v srečanju s Šoštanjem, nekdanjim članom conske li- ge- Rezultati so bili naslednji: Polzela — Olimp 3:2, Boč — Senovo 1:3, Papirnica — Ljubno 2:0, Vojnik — Šoštanj 10:0 in Štore — Brežice 6:2. Po tem kolu je lestvica na- slenja: Papirničar 6 5 0 1 16:8 10 Vojnik 6 4 1 1 28:8 9 Štore 6 4 0 2 16:7 8 Senovo 6 4 0 2 38:17 8 Brežice 6 3 1 2 18:20 7 Ohmp 6 2 O 4 17:15 4 Ljubno 6 2 0 4 14:20 4 Polzeia 6 2 0 4 10:24 4 Šoštanj 6 2 0 4 9:31 4 Boč 6 1 0 5 9:22 3 V drugi skupini je Dravi- nja po tesni zmagi nad Laš- kim zadržala prednost. Rezul- tati so bili: Laško — Dravi- nja 0:1, Šmarje — Vransko 5:0 in Rogatec — Opekar 8:1. LESTVICA Dravinja 5 5 0 0 25:3 10 Rogatec 5 4 0 1 20:5 8 Laško 5 2 0 3 14:11 4 Šmarje 5 2 0 3 9:17 4 Opekar 4 10 3 6:21 2 Vransko 4 0 0 4 4:21 O Po dosedanjem razpletu pr- venstvenega boja je očitno, da je v prvi skupini vsaj pet moštev, ki se lahko borijo za sam vrh lestvice, vtem ko sta v drugi skupini Dra- vinja in Rogatec razred za- se. Medtem ko se je tekmova- nje v drugi skupini končalo v nedeljo, so v prvi še tek- me, , ki znajo do konca je- senskega dela prvenstva mar- sikaj spremeniti. Žal, je v mladinski in pio- nirski skupmi čedalje več odloženih srečanj. Tri tekme mladinskega .tekmovanja so se končale takole: Steklar — Velenje 2:4, Dravinja — Olimp 2:0 in Žalec — Šoš- tanj 1:1. Pionirji pa so igrali: Osan- karica B — zreče 1:4, Boč A — Dravinja B 7:0, Boč B — Dravinja A 2:6 m' Vojnik — Štore 0:0. M. B. Kegljimje: In druge Kot smo poročali je na re- publiškem prven-stvu v keg- ljanju za ženske zmagada članica celjskega Aera, Janja Teržan s 837 keglji. Druge tekmovalke Lz Celja in štor so zasedle naslednja mesta: 8. Magda Urb (Aero) 780, 11. Eva Ludvik 775, 13. Truda Kumperger 769, 30- Dragica Krajne 725. 31. Sonja Oovirk 725, 39. Hilda Veber 706, 41. Milica Šuster 702 in 46. Mili- ca Perper (vse štore) 677. Nastopilo je 57 teikmovalk. J. L. Šah: y Zalee - " Leoben 5:5 Povratni šahovski dvobog na desetih deskab med eki- pama iz Leobna in Žalca se ¿•3 v av.strijskem mestu kon- čal z neodločenim izidom 5:5. J. G. Streljanje: Z vojaško puško Meddružiasko tekmovanje v stre- ljanju z voja.ško puško, ki ga je pripravila strelska družina v Re- čici pri La.škem, je opozorilo, da je za to panogo veliko zanimanje. V ocenjevanju ekip je zmagala prva iTsta družine Dušana Poženc- la iz Rečice s 488 krogi, druga je bila družina Stane Rozman iz Laš- kega 403 in tretja druga ekipa strelcev iz Rečice s 382 krogi. Najboljši posamezniki so se zvr- stili takole: 1. Vinko Lavrinc (Re- čica) 172, 2. Jurij Maček (Rečica) 157, 3. Jože Omahne (Laško) 140 in 4. Alojz Pušnik (Rečica) Ш ZRTVi PROMETA Opotekel se je Voznik osebnega avtomobi- la 34-letni MILAN LAH iz Celja je vozil proti Šmarju, ko mu je v bližini Šentvida prišel nasproti po levi stra- ni ceste 46-letni MARTIN LI- POVŠEK iz Završ. Trk pred srečanjem se je Lipovšek opo- tekel proti sredini vozišča. Voznik je zavijal v levo in zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Zadel ga je. Pešec je dobil hude telesne poškodbe. Na avtomobilu je škode za 3.000 dinarjev. Avtobus zbil pešca 474ebni FRANC OBLAK iiz Celja je vozil Metnikov avtobus iz Celja proti što- ram in na Teharju tako te- sno prehiteval pešca 48-letne- ga AVGUSTA KORENA, da ga je z desno stranjo vozila zadel in abil s cestišča. Pe- šec je dobil pretres možga- nov in zlom reber. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« Celje Padel je Voznik vprežnega voza IVAN ŠMON je vodil voz po cesti IV. reda Plešivec -— Ve- lenje, ko je za njim pripe- ljal mopedist 25-letni MARTIN ŠMON in ga prehi- teval. Pri tem je padel in se ppoškodoval. Odpeljali so ga v bohiišnico. Smrt pešca lz Cedja je vozil proti Ma- riboru s tovornim avtomobi- lom in prikolico 27-letni DA- NIMIR ŠTEMPPBLJ iz Slo- venskih Koanijic. S prednjim, delom vozila je zadel 72-let- nega ŠTEFANA BBZENŠKA, ki je vlekel voziček m zavil preveč proti sredini ceste. Zaradi močnega sunika je pe- šec takoj podlegel. ги( podietje cenjene' stranke OBVEŠČAMO, DA SMO V BIVŠI POSLOVALNICI »SOLČAVA« UREDILI NOV MODERNI ODDELEK Z VELIKO IZBIRO NAJ- NOVEJŠIH VZORCEV ZA OBLEKE, POSTELJNEGA PERILA, ZAVES, PRE- GRINJAL IN PREPROG. Priporočamo se za cenjeni obisk KOLEKTIV POSLOVALNICE celje Nevarno prečkanj Iz Celja je proti v- peljala z osebnim avtf'*'" lom VERA ŠPES ''''i vel j v koloni vozil, ^'i ma je hotel prečkati ^'^^ pred njenim vozilom 30-letni TODOR hojkj':^'^^ Celja. Pešca je vrglo 5 stišču, da je dobil L' ' možganov in več odrgrii^^*" Obležal nezavesten Iz Zidanega mostu proti Radečam peljal г ' gistriranim mopedom iv'' MILAN VRAN iz Qb-? Ker ni bil vešč vožnje t"'' podvozom zadel v obe-'-. ograjo, od katere pa odbilo po cesti, da je"^. žal nezavesten. Odpeijj^- ^ ga v celjsko bolnišnico. Trčil V steber Proti Zidanemu mostu je peljal 34-letni ANTON « HADOLČAN iz Hrastniicà Obrežju je z motornim lesom zapeljal na levo ceste, trčil v steber ogr; in obležal na cesti. Dobli laižje telesne ix>škodbe. POIZVEDBI Dne 1.4. oktobra je bila v ц najdena glulionema ženska, ki sebi ni mogla dati nobenih pudi kov. Izročena je bila .skrb>iki mu organu, da bo za njo икм skrbel. Osebni vpis: visoka 146 cm. s ra od 20 do 25 let, močne posu okroglega obraza, temne polti i nih gladkili kratko pri^trižriiih ii rjavih majhnih oči, oblečena jr r spalno srajco svetlo zelene har s tiskanimi manjšimi rožami t mene, in roza barve, po vrhu inu jutranjo haljo rjave barve s li-k nimi večjimi rožami, rumeno ne barve. Obuta je v črne suIvdj ne copate z gumi podplati. Prosimo vsakogar, ki bi o «>' lahko dal kakršnekoli podstkf j jo pozna, da to sporoči najbl" postaji milice ali Vpimi fl^ rarnosti v Celju. Dne 2. oktobra 1968 so J šli na železniški postaji v škem gluhonemega nioš!^^ ki o sebi ni mogel dati^^ benih osebnih podatkov. čen je bil skrbstvenem'^ ^ ganu, da bo za njega ¡'^ no skrbel. I Osebni opis: star 20 let, visok 160 cm, podolg'^ tega obraza, svetlih la*' ^ lečen v sive hlače, rjaiv'O co in črno delovno häl'^ inicialkami na levem ^ »KM«. Prosimo vsakogar, ^ osebi lahko dad podatke ali jo poczjna, j sporoči najbližji postaji ^ ce ali Upravi javne v^r" v Celju. \a glinast^ golobe Pred kratkim so lovci * jj^vii^ pri Velenju organizirali te« ,^ti' v streljanju na glina-ste *• ^tt Ekipno je zmagala В'?'?*п^ domačini, med posamexn«»"j -Matek iz Rečice pred Ivano^ cem in Zvonetom yidice'» f ^ ^oran bozovič; TURISTIČNA TaKSA fíeKega povsem običajnega vročega avgustovskega ve- sta dva neznanca zvlek- ^ iz postelje šjor spira, ki ' je krčevito držal za vzmet- Prvi neznanec je priz- mi luč m rekel: ¡cMidva iz turističnega druš- ^ imava zanesljive podatke, jj v našem mestu trenutno ^je 5000 turistov, od kate- Ф komaj vsak deseti plaču- И tur**ti^"o takso.« gjor Spiro je medtem po- j kozarec hladne bevande p še bolj hladno odgovoril: ;)poslušajta vidva, turistič- ^ delavca, to je neznanska jgsramnost. S kakšno pravico j¿irata ponoči v hišo, ki ji je ,jena avtonomija zagotovlje- jg z zakoni?« »Dovolite nama, da poje- piva .. .« ,)Ne, ne dovolim! To je pro- üustavno! Pritožil se bom na ^¡av^no sodišče.« lOprostite, toda saj imava pooblastilo. To je eddni na-, čin • ■ •« \ »To ni način, to je svinja- pja!... Pokažite mi dovolje-j jje za takšno nasilje!« j »Prosim, tu ga imate! S tem pooblastilom lahko ob vsa- kem času obiskujeva zasebne hiše in pobirava turistično ta- kso . . « »Toda ne ob tej uri!« se je znova uprl šjor Spiro, ko se je prepričal o verodostoj- nosti papirja. »Verjemite mi, tudi mi- dva bi bila zdajle raje v po- stelji,« je rekel prvi neznanec, »toda kaj moreva, če so tu- risti iKKinevi na plaži.« »Kaj me briga! Na cesti mi- liònik prime vsakogar, ki ka- U nočni red in mir, vidva pa imata dovoljenje za nočne vpade v hiše poštenih mešča- nov.« »Oprostite,« se je vmešal drugi turisfični delavec, »to- da imava zanesljive podatke, da že deseti dan oddajate so- bo neki osebi, pa vas prosi- va, da zanjo plačate turistič- no takso.« »Kakšna oseba! I*ri meni ni nobene osebe!« je jezno rekel šjor spiro. »Kdo pa je ta oseba v va- ši postelji?« »To je moja žena!« »Njeno osebno izikaznico!« »Kaj?« »Pokažite nama njeno oseb- no izkaznico.« »Nima osebne izkaznice. Pred nekaj dnevi jo je iska- la, pa je nikakor ni mogla najti.« »Potem morate plačati za- njo.« »Za svojo lastno ženo?« »Nisva pooblaščena verjeti vam na besedo, če nimate do- kumentov. Plačajte turistično takso in kazen, ker prenoču- jete neprija-vljene turiste.« »Ne bom plačal,« je jezno rekel šjor Spiro. »V tem primeru bova se- stavila zapisnik, da sva vas zalotila z osebo, za katero ni- ste mogli dokazati, da vam je žena, in vas predala sodi- šču.« šjor spiro se je bolestno skremžil in trudno, sedel na stol. »Prav, plačal bom, toda ve- dita, pritožil se bom na naj- višjo instanco. Dovolj mi je birokracije! Boste že videli hudiča.« šjor špiiro je hotel še ne- kaj reči, pa si je premislil, odmahnil z roko in se ugriz- nil v gornjo ustnico. Zakaj vedel je, da se ne bo pritožil. Ne, da bi ga bilo strah birokracije, marveč zato, ker je njegova žena že pred desetimi dnevi odpotovala k svoji materi... — Kaj Imaš raje za večerjo, ljubček: da greva v restavracijo ali pa nič? : ite, miši, kjer so ma- ke v hiši. Iz nič ni nič. Ako kupuješ, kar ne po- trebuješ, boš prodajal, kar potrebuješ. Hodi okoli dela kot тџс- ta okoli vrele kaše. Bogastvo jé, kadar ha- le; sirota, kadar ima. Izkušnja ' je pregovore Kdila. potrdila in ohranila. Bolja je i suha skorja to/cor prazen lonec. Iz lesnike je lahko še prau dobro drevo in do- ter sod.« Jabolko je zjutraj zlato, vpoldne srebrno, zvečer foinčeno. i Ako ne pomaga desnica, io li pomagala levica? Hudega psa se ni treba, kti. \ Ako se čuk spomladi več- Ш glasi, bo dobra le- ha. AKCIJA RDEČA GOS S tem je bil zame uničen dan, kaj-, ti nenehno sem se trapil z ugiban-i jem, kdo je neznanec, ki me je pre-' poznal. Kje sva se srečala? V kakš-| nih okoliščinah? Je bil sovražnik ali" prijatelj? — Bil sem pred leti itali-i janski karabinjer. Uradni tolmač nai karabinjerski komandi v Ljubljani.' Tolmač in hkrati partizanski obve- ščevalec. Nič koliko Slovencev sem v tistem času srečal. V dobrem, ka- dar sem jim kot tolmač podprl pro- šnjo, in v slabem, kadar sem preva- jal na zasliševanjih in pri mučenjih v zaporih. Me je torej prepoznal kdo od tistih, ki so hodili na italijansko komando izdajat, prijavljat, prosit? Ali kdo tistih, ki so jih kvesturini, policisti in oficirji mučili in zasliše- vali? Ko me je italijanska protiobvešče- valna s pomočjo ljubljanske izposta- ve gestapa odkrila, sem odšel v par- tizane. Nadaljeval sem v partizanski obveščevalni službi. Najprej -izrazito v vojaški obveščevalni, nato sem kot strokovnjak prevzel tudi protivohun- stvo. Nič koliko partizanov sem sre- čal v času, ko sem bil partizan. V slabem in dobrem. Me je spoznal kdo od njih? Ne bi bilo dobro zame, ko bi taboriščni gestapo odkril, da sem jaz, sedaj Emilio Capeccio, nekdanji uradni tolmač na karabinjerski ko- mandi v Ljubljani Bartolomeo, še slabše zame bi bilo, ko bi taboriščni gestapo odkril, da sem nekdanji par- tizanski obveščevalec Neje, ki je na Gorenjskem storil toliko hudega še- fu gestapa Walter j u Schmitu. Zle misli o preteklosti, ki me je bremenila, so mi uničevale življenj- ske moči, da sem bil zvečer, ko smo se z dela vrnili v taborišče, truden in zdelan kot cunja. In tedaj, ko sem se pred spanjem umival, mi je nekdo rahlo položil roko na ramena. »Nejc! Saj si ti?« me je ogovoril v slovenščini. Otrpnil sem od groze in nagonsko pregledal okolico, kdo vse posliiša in prisostvuje prizoru. Neje- voljen sem se obrnil in se grobo s svo- je rame otresel neznančeve roke. »Che fatto!« — Pred menoj je bil isti neznanec, ki me je ogovoril zjutraj med vrati. Gledala sva se in verjetno sva se oba mučila. On, če sem pravi, jaz s tem, če je sovražnik ali prijatelj. Neznanec je bil močnejši in vztraj- ne j ši. »Ni več dvoma. Ti si, Nejc. Kako si zašel v to kašo? So te ujeli?« Stopil je korak nazaj in si me ogledal od glave do peta. Presenečen je vprašal. »Hudiča, italijanski trikotnik nosiš?. Si se skril pod tuje ime in tuje držav- ljanstvo? Sila imenitpo in dobro si to storil. Daj, daj, govori!« še sem razmišljal, ali bi se raz- krinkal ali ne. Pa me je neznancev prijateljski ton ohrabril in ves njegov nastop, ki me je prepričal, da imam opravka s poštenim človekom, še en- krat sem se razgledal po prostoru, nato sem tvegal. »Da, Nejc sem. Od kod se poznava?« — Neznancu se je prisrčne in srečen nasmeh razlezel po obrazu. »Kot partizanski kurir sem te spre- mljal od Roga čez Savo na Kozjansko, štirinajst dni sva potovala skupaj. Si me mogel pozabiti?« Skozi meglo spominov se mi je začel risati fant, ki je tokrat nosil titovko vedno postrani, oblečen je bil v temno zeleno bluzo z rjavimi obšitki nemškega žandarja in v lovske pum- parice, ki so jih bile ena sama krpa. »Da, sedaj sete spomiruam. če se ne motim, si nosil partizansko ime Tiger?« »Tako je.« — Tiger, velik in koščen kmečki fant, nekaj let starejši od me- ne, mi je segel v roke in mi jih stisniL Nato me je zaupljivo, s potišanim gla- som vprašal. »Kako pa si prišel sem? Je bilo hudo?« — Zagledal sem se v njegov obraz. »Kako si prišel ti?« — Tiger je brez zadrege takoj odgovoril. »Ujeli so me, ko sem gazil Savo. Veza je bila izdana. Prijeli so me kot mokrega mačka, ko sem ravno stopal na breg. še sreča, da sem bil sam in brez vsake pošte. Izgovoril sem se, da sem hotel dezertirati. Pustili so mi življenje in me poslali semkaj. Pa ti?« »Mene so ujeli v Ljubljani pod tu- jim imenom. Ne vedo, kdo sem. To je dobro, če pa me odkrijejo, je konec z menoj.« Tiger se je neverno zagledal v moj obraz. Videl sem, kako je nekaj temnega spreletelo njegove oči. »Kako in zakaj pa si prišel v Ljub- ljano? Saj si bil vendar partizan!« — Pomiril sem ga, kolikor sem smel. »Prišel sem v Ljubljano s posebno nalogo in bil izdan. Več ti povedati ne smem.« Nato sem ga prosil, naj me v ta- borišču ne išče več, pa tudi ogovarjati da me ne sme, ker nihče ne sme vedeti, da sem Slovenec. Tisto noč in še nekaj dni sem bil miren. Tigru sem popolnoma zaupal. Vedel sem, da sem ga prepričal in da mi je verjel. V partizanih ni bil na slepo izbran za spremljevalca. Toda vedno bolj na živce mi je šel Plevnik. Kadarkoli sva se srečala, me je ogovarjal v slovenščini ш bil z mano domač, kot da sva sošolca. Ni in ni hotel verjeti, da sem Italijan. Nenehno in vztrajno me je lovil. Ker sem se ga moral držati in mu slediti pri vseh njegovih stikih in zvezah, se ga niti izogibati nisem mogel. Vlogo italijanskega vojaka, ki ga je slovenska ljubica naučila popačene slovenščine, sem moral kljub silnemu notranjemu odporu igrati še naprej. Pa čeprav bi Plevniku najraje razbil gobec. i po dolgih, trudapolnih letih zaslužnega služ- j^anja je tovariš paradižnik prestopil poslednjo .чпјсо: ves čil in še krepak je odšel v zaslu- l^^"^" pokoj. - bilo je kebrovo leto in nenavadno ¿0 poietje. v sončnem jutru je paradižnik na- ^'^il stare hlače, zgrabil žago, oblic, kladivo in se odločno napotil po peščeni stezi v kot vrta, h kurniku ob ograji. kurnik je bil prazen. putke in petelinček so pretekli teden končali v obari! - da. veliki načrt je bil že v teku! od dne, ko so putke odšle iz kurnika. ta kurnik namreč je bil namenjen višjim ciljem. še danes bo iz njega nastala lična garaža! - paradižnik je poslednjič potegnil iz pipe, nato je zavihal rokave in orodje je zapelo v njegovih veščih rokah. vsaka oeseda v malem j oglasu stane 0.50 Ndin (za] naročnike) ш U.öO Ndin j (za vse druge) üb posre-' dovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še do- datnUb l.UU Ndin: la ogla se pod šifro pa po 2M Ndin Male oglaüt sprejema ш0 načelno v upravi lista vsak teden do lU ure v soboto Izjemoma spreje- mamo naročila га male oglase 12 liddaljenib kra- jev, bolnišnic zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. rEUNlR OGLASNI ODDELEK IN SPREJElVl RADIJSKIH OBJAV TER _ ČESTITK Celje. Gregor j Sičeva s. pritličje desno; telefon :il-05 prodam MOPED prodam. Svetelšek, Celje, Gospósvetska 8 (biv- ša nova vas) ŠTEDILNIK — desni, poceni prodam. Tumšek, Kersniko- va 36/1. ŠEST mesecev starega nem- škega ovčjaka prodam. Na- slov v upravi lista. HIŠO z vrtom v okolici Celja prodam. Naslov v upravi li- sta. SREDNJE veliko posestvo v Savinjski dolini prodam. — Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO hišo z ne ♦ kaj zemlje prodam. Naslov v upravi lista. MLIN za mletje vseh vrst ži- ta prodam. Drago Velenšek, Celje, Ostrožno 110. NAGROBNO svetilko prodam. Zorko, Ljubljanska cesta 6. DOBRO ohranjen pralni stroj MARIS RONDO m štedil- nik TOBI prodam. Pavšar, Celje, Kersnikova 43. FLAT 600 prodam. Jože Lipič- nik, Celje, Ostrožno 97. DVE kozi prodam. Dobrova 90. OTROŠKI kombiniran itali- janski voziček in košarico prodam. Naslov v upravi lista. DVOVRSTNI pletihii stroj — REGINA PRINCESS pro- dam. Naslov v upravi li- sta. ROČNI voziček in lončeno sobno peč prodam. Naslov v upravi lista. DVOINPOLSOBNO stanova nje ugodno prodam. Pisme- ne ponudbe pod »KERSNI- KOVA«. kupim 20 KUB. METROV dobre vrt- ne zemlje kupim. Vaukner, Celje, Adamičeva 5. stanovanje STA.\:,.iVANJE iščem zaradi ženitve, po možnosti blizu centra. Plačam leto vna- prej. Naslov v upravi lista. SOBO oddam ženski. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo, prostorno enosobno koniforto stano- vanje z odločbo v lepem kraju Celja, za manjše ali sobo proti doplačilu 20.000 ND. Mihael Plevnik, Zagata 2/II, Celje. OPREMLJENO — ogrevano sobo z garažo oddam. Na- slov v upravi lista. SOSTANOVALKO in otroka v varstvo sprejmem. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALCA sprejmem. Lebič, Mariborska cesta 61. NEOPREMLJENO SOBO nuj no iščem zaradi ženitve. — Ponudbe pošljite na oglas- ni oddelek pod »858«. MLADA zakonca iščeta sobo in kuhinjo ali vsaj večjo so- bo v Celju ali okolici (do 3km), s posebnim vhodom, lahko tudi pri starejši žen- ski-upokoJenki, ki ima rada otroke. Vprašati MARCIUS, Celje ALPINA, Prešernova 12. NUJNO iščem zamenjavo sta- nova: ja v Celju! Dvosobno komfortno stanovanje s cen- tralnim ogrevanjem in tele- fonom na Otoku v tretjem nadstropju, zamenjam za enakovredno ali večje eno- sobno stanovanje brez cen- tralnega ogrevanja v pritlič- ju ali prvem nadstropju. — Informacije v upravi Usta. SOBO v bližini j>ošte iščem. Pišite na poštni predal 102 — Celje. razno ČEDNEGA fanta (36) intelek- tualca v večjem mestu Slo- venije želim spoznati s pri- mernim dekletom. — Ž-^ni- tev ni izključena. Tajnost zajamčena. Dopisi na upra- vo lista pod »BODOČ- NOST«. PREVAJAM italijanščano in nemščino, tudi strokovne izraze. Ludvik Verk, Deč- kova cesta 52, blok B. GRADBENO OBRTNO PODJETJE иЖЕ Polzela razpisuje prodajo tovornega avto- mobila OPEL BLITZ, let- nik 1943. Interesenti si vozilo lahko ogledajo vsak dan med 7. in 9. uro. Licitacija bo 8. novembra 1968 ob 8. uri na upravi podjetja. Nakup je mogoč tudi po posameznih dehh. OPOZARJAM, da nisem plač nica dolgov mojega moža CIRILA PUNGARTNIICA.— Marija Pungartnik, Celje, Cesta v Laško 9. MILOŠ KLINAR — KLJU ČAVNIČARSTVO — Celje, Vrunčeva 14, telefon 30-51, izdeluje aluminijaste kami- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi m razne profile, ter opravlja vsa stavbena klju- čavničarska dela solidno in poceni! zaposlitev v BIFEJU nudim honorarno, občasno zaposlitev upokoje- ni natakarici. Ponvidbe po- slati na naslov: POŽENEL, Celje, Celestmova 2. ZAHVALA Ob smrti dragega moža Konrada Simončiča se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijate- ljem, kolektivoma Zavoda za zaposlovanje invalidov in trgovskega podjetja CENTER Ceije, za soču- stvovanje, pomoč, daro- vane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zad- nji poti. Žalujoči: žena Sonja, sin Igor in drugo sorodstvo Koga smo izpustili? Komisija za pripraxo spo- minske plošče na gimnaziji v Celju sporoča, da namera, va v avli gimnazije odkriti ploščo v spomin nekdanjim dijakom te šole, ki so v dru- gi svetovni vojni padli kot borci NOB ali pa postali žr- tve okupatorjevega паз;1ја. Odbor za namestitev plošče je do sedaj zbral 108 imen padlih borcev in žrtev nasi- lja. Ker pa vemo, da v tom številu niso zajeti vsi naši bivši dijaki, ki so dali živ- ljenje za našo osv>boditâv, prosimo svojce in znance ti- stih, ki v tem seznamu niso navedeni in bi morali priti na seznam, da javijo njihova ime- na s kratkim življenjepisom ravnateljstvu gimnazije v Ce- lju do konca novembra 1968. Komisija za namestitev plo- šče ne bi rada prezrla no- benega, ki bi po svoji zaslu- gi za osvoboditev domovine moral priti med padle ali med žrtve okupatorjevega nasilja. Imena do sedaj zbranih borcev so sledeča: Basa Borut iz Celja, Bav- dek Stojan iz Celja, Bizjak An- drej iz Polzele, cepin Vinko iz Zagorja, Destovnik Karel- Kajuh iz Šoštanja, Ferlez Aleksander iz Celja, Finžgar Dušan iz Celja, Golob Drago iz Trnovega pri Laškem, Go- ! lob Leon iz Trnovega pri La- škem, Gologranc Stanko iz Calja, Gorišek Stanko iz Tr- novega hriba pri Laškem. Gradišnik Franc iz Javornika pri Svetini, Dr. Hodžar Rado iz Celja, Horjak Franc iz La- škega, Horjak Olga-Nada roj. v Ljubljani, Нозпег Vladimir roj. v Vrbi pri Žalcu, Jago- dic Boris iz Celja, Jerič Vere- na iz Celja, Jerše Jože — roj. v Kapelah pri Brežicah, Kle- mene Marjan iz Laškega, Koncilija Slavko roj. v Bo- rovljah, Kramer Ivan iz Ce- lja, Kranjc Justin iz Loke pri Zidanem mostu, Krempuš Stanko iz Zidanega mosta, Krokiik Milena iz Šmarja, Krušič Bogomil iz Celja, Kurnik Boris-Branko iz Šo- štanja, Dr. Mravljak Dušan- Mrož iz Šoštanja, Natek Franta iz Celja, Ocvirk Ra- fael iz Zagrada pri Celju, Ograj enšek Slavko iz Vele- nja, Ostrožnik Franc iz Ce- lja, Pelicon Stanislav iz Ce- lja, Petelinšek Ludvik-Črt iz Frankolovega, Peternel Emil iz Lahovnega pri Laškem, Pir- tošek Branko iz Šoštanja, Poglajen Bojan iz Rečice pri Laškem, Posavec Vladimir iz Celja, Prekoršek Ivan ia Prekorja, Prodnik Mirko iz Velenja, Pukl Ljubomir ia Ložnice, Rakuša Ciril iz C!e- Ija, Rock Blaž-Biba iz Šo- štanja, Rupnik Franc iz Koš- nice, Skok Izdibor iz Idrije ob Baci, Stante Jože-Žitko i2 Celja, slander Vera iz Kap- lje vasi pri Preboldu, Tre- bove Martin iz Goričice pri Šentjurju, Vavpotič Zdravko iz Laškega, Vinter Boris iz Reč, Vrabič Janko iz; Vele- nja, Vrečko Zvonimir iz Pa- meč, Zabukovšek Milutin ia Celja in Zdolšek Dušan Ì7 Celja. Žrtve v taboriščih, padli kot talci ali kako drugače podlegli vojnemu nasilju so sedaj znani sledeči bivši celj- ski gimanzijci: Bervar Danilo iz Celja Confidenti Jurij iz Celja, Drolc Dušan iz Trbovelj, Ferdič Ignac iz Celja, čak Danilo iz Laškega Zlatko roj. v Pulju,' grane Konrad iz Celja, grane Stanko iz Blág^-^'^ Gračner Stanislav iz ул' nad Laškim, Hribernik jC? iz Ljubečne, Hykel Alfre^ ?• Celja, Jagodic Marjan iz loa, Jan Vladimir iz škai j rič Alojzija-Zlata iz Cgj.* Kodrič Ivan iz Studenic, јјЗ* Emil iz Radeč, Kač Prajic Polzele, Knez Alojz iz ^ei^ va pri Sedražu„ Knez Dra» i iz Belova pri Sedražu, Lojze iz Braslovč, Lušin do iz Braslovč, Melavo ii¿j tin iz Zgornje Savinjske dy". ne, Modic Miroslav iz Celja Nemec Marjan iz Radeč, vak Ciril iz Šmarja, Òq^,,,^ Gregor iz Kompolja nad što. rami, Perbil Alojz iz Velen^ Pirš Marija z Rifnika, p¿ Ljubo iz Rogaške Slatine" Podgomik Amalija iz Voni^ ve, Pečar Stanko iz Prebolda, Posavec Andro iz Celja, Pq. točnik Anton iz Podsrede, Pust Srečko z Ostrega vrh^ Ravbar Rudolf iz Črešnjic, Ravbar Stanko iz črešnjic' Salmič Rafko iz Celja, Saliiiič Sava iz Celja, Sakelšek Mar. jan iz Sevnice^ Sgerm Riharđ iz Laškega, Stelcar Dora ij Jesenic, sopar Franc z Vrha nad Laškim, špindler Metod iz Celja, Tacar Franc iz Šent- jurja, Tomšič Stanko iz sjio. pega pri Sežani, Topliš^i Martin iz žusma, TovamiM Jože iz Trbovelj, Trebovc Ц gust iz Šentjurja, uranja Ivanka iz Megojnic pri Ča žab. Vesel Sonja iz Celja, vj čanšek Ivan iz Brežic, Vrep ko Bogomil iz Celja, Vršn^c Avgust z Raduhe pri Ltičdl in Zdolšek Herman iz Cel|^ Vlošt^ rezanci in gostoljubje Ф UDEČEfiA ALI BELEGA? KATEREGAKOLI, NOBEDEN NI NA MOJEM SRCU ZRASEL, DOZOREL PA NA DLANEH. 0 JAKOPIČEVA GOKltlA V IMENSKI GORICI NI PODOBNA KOT J\ICE JA.ICU OSTALIM, ČEPRAV VISI NA ISTEM OBRONKU KOT OSTALE. TUDI JAKOPIN NE. Ф ZAKAJ JURE, KI JE NOSIL SPREOBRNJENEGA KOMUNISTA, NI BIL ŠE NIKOLI V »ČASOPISU«, TOLOVAJI PA? Imenska gorica je v resni- ci cel venec goric, ki se ne- kje za onim obronkom pre- točijo v Virštanjiske gorice. Te pa v Bučke in ^ko naprej. Tisti, ki je že kdaj stopil na enega izmed vrhov, to je v bistvu vseeno na katerega, kajti teh je mnogo, razseja- ni pa so v nedogled med Rudnico, Bohorjem in Sotlo, bo rekel: prečudovit svet! Res je, zato je že tudi ta predel zajela vikendomani- ja«. Nekatere ne, ker so do- bili gorico, tako kot na pri- mer Jure, v času agrarne re- forme. Jakopin, ta, ki je previhral kraje od Odese do Istanbu- la, od Sevastopola do Mar- seilla, da je nato spoznal ko- liko zavetja nudi Rudnlca. Ta tu nad Marijo na Pesku, ti bo v delavski uniformi, kot da bi žrebal Maocetungo- ve pesmi, izpovedal že z obra- zom, kako se živi od zem- lje. Njegov vinograd, ki je eden izmed »remek del« nek- danje šmarske zadrug^?, se razlikuje od ostalih. On, Ja- kopin pa ne mnogo. Ljudje tu gori so ostali takšni kot so bili, čeprav o njih ne be- remo v romanih. Preprosti in darežljivi, hudomušni in potrpežljivi, prevejani, če- prav jim to v iskrivih cičeh ne piše. Pri Jakopinu je bilo pred nami že mnogo boljših un vplivnejših ljudi od nas. Vieh se spominja, vse pozna, vsak je dobrodošel, vsakemu po- streže. »Vzemite grozdje. Dajte, zobajte. Ni mi na srcu zra- slo!« To je njegova svetopisem- ska molitev, ki mu visi na ustnici. Znosi ti na mizo toliko, da se ti zdi, kot Ja bi tam zorelo. Njegova razpoka- na dlan, verjemite mi, da je v njej izrezljano vse življe- nje teh ljudi, ti bo ponujala tako, kot ponuja — sebi. Naša pesem, tistih iz me- sta, ki se je ugasila, čeprav ji je veter pritrkaval, ni ogre- la onega z brento, ko je le- zel navkreber do preše. Ogre la ni niti onih, ki so s pre- mrlimi rokami trgali jago- do, za jagodo s trsa. Je že tako, da nekdo ne nosi poezi- je v dlaneh, pa čeprav se v njih obeša sonce. Jakopin, nisem ti povedal, da smo potem, ko smo z ve- trom v hrbtu odrinili od te- be, vrgli nekateri sidro pri Juretu, tistem, ki ti je na oni strani kolovoza sosed. Njegova žena Vera, tista, ki je največ Obsoteljčanov po- tolkla po ritki, ko jih je spravljala na svet, nam je na- rezljala klobas, da bi se Ru- dnica prevesila na ono stran. Praviš, da je Galemus usta- novil apoteko v Olimju. Ne vem, vem pa, da je ta Jur nosil tistega spreobrnjenega komunista od par, ker je ga- silec. To tega Jura moti. To je ta Jure, ki je za trinajst tisoč dinarjev, kupil tisto podrtijo, da sta z Vero sko- pala nove temelje. Ta Jur se je tolkel nekje po Dolenj- skem, da se je znova umiril v Podčetrtku. Gorco pa ima tu, skoraj poleg tvoje. To je tistih 25 arov, ki -jih takrr pri razdeljevanju ob agra reformi ni nihče hotel, pa ... je vzel on. če je letina di> bra, ga stisne tako ok6li de- set polovnjakov. To je л gov pridelek, njegov za- žek. Vera ima penzion. , Vidiš, pa mi je dejal t»l Jur, ■ da je užaljen. Zars: nas. Zaradi naših peres, : šega črnila. Razlivamo praskamo o vsem, tudi o lovajih, o tem našem člo.- ku pa ne. Razburjajo gä zgodbe onega, ki v Ljublja'- skem objavlja svoje spor ne, ko je raubal in kraci tega je za cele strani, onem, ki pa gara od zore do mraka, ki ne ve,kako bi pr^" hranil ducat otrok z eno kravo, o tem pa ne. Prizoiaj. da ima Jur prav. Tega nismo zapisali zato, da bd Jur končno le »?^-' šel« v časopis, temveč »ato ker nam je on to povedal. Ko je preša počasi poka. v košu so se sesedale troi ne, smo mi otepavali sta- no, ki jo ima Jur pripr*''' Ijeno za poroko ženine sesti*; Mošta je bilo toliko, daj' lahko z bosimi nogami ho*' li po njem, kot po pern:* Tudi k njemu prihaja nuj^ go ljudi. Pol pridelka ima ko kot ti, za tiste, ki prìàoP in za one, ki kupijo. Pravi. kljub temu ,^stane dovolj ^ oboje. Ponudi pa enako. ko kot ti in marsikdo tu Ž ri, obema enako, z enako o broto. Vidiš, to pa je tis"*'j kar je drugod izumrlo. Ob koncu bi verjetno ^ ral zapisati, da je tudi tu ri že legel mrak, ko smo hajali. Spodaj, v Podčetr> pa so turistični delavci stih neke cirkusante, ^'^ \, naj dvignili turizem v oo'. telju. Kaže, da Jur ni ^at^jl^, nosil spreobrnjenega ^'^. ^ nista, pa čeprav sam ^ partiji. Komisija za delovne odnose trgovskega omrežja kombinata JIGOPIASTIKA Split razpisuje prosto delovno mesto F0S10V0D.JE za poslovalmco »Jugoplastika« Celje, Stanetova ulica 2. POGOJI: VKV ali KV delavec trgovske stroke. Ob- vezna poskusna doba. Lastnoročno napisane prošnje z obširnimi podatki o dosedanjih zaposhtvah in strokovna izobrazbi pošljite na naslov: KADROVSKA SLUŽBA TRGO- VAČKE MREŽE KOMBINATA »JUGOPLASTIKA« Split, Pot brodarice 6. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh p>o zaključ- nem razpisu. .........,..____ ROMPASOVl IZLETI - IZREDNA PRILOŽNOST! Za praznike 1. in 29. novembra 1968 vam . KOMPAS Celje nudi izlete po reklamnih ce- nah Izleti za 1. in 29. november 1968: GRAZ — enodnevni izlet 38 Ndin TRST — enodnevni izlet 45 Ndm TRBIŽ — enodnevni izlet 45 Ndin CELOVEC — enodnevm izlet 42 Ndin TRST — BENETKE — dvodnevni izlet — odhod 30. 11. 1968 — 140 Ndin GARDSKO JEZERO — trodnevni izlet z ogledom Verone — odhod 29. 11. 1968 — 220 Ndin SALZBURG —- trodnevni izlet za ljubitelje glasbe — odhod 30. 11. 1968 — 390 Ndin Izkoristite nadvse ugodno priložnost, ki vam jo nudi KOMPAS v času vaših prostih dm! Vse podrobnejše informacije dobjj;e v naši posloval- nici na Tomšičevem trgu 1, telefon 23-50. 24. oktobra l^^^ RADIO LJUBLJANA ..tí DAN: poročila ob 5.15, P^OO, 8.00, 10.00. 12.00, 15.00, j; ¿9.30 in 22 00. Pisan glasbe- l^gred od 4.30 do 8.00. ,pETEK, 25. OKTOBRA: 8.08 ILna matineja, 9.25 Naši an- k7í in vokalni solisti zabavne C 10.15 Pri vas doma. 11.00 K^n — Turistični napotki za ""^íoste. 12.30 Kmetijski nasve- ^inž. Marjan Gliha: Odbira ''да pleme. 12.40 čez polja in Kg, 13.30 Priporočajo vam _ . . J Naši poslušalci čestitajo ' in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Kon- cert po željah poslušalcev. 18.40 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko stok. 20.00 Poje ameriški zbor Roger Wagner. 21 15 Oddaja o morju In pomorščakih. ■ SOBOTA, 26. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Čez trav- nike zelene. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksej Rainer: Skrite rezerve zni- žanja stroškov pridelovanja polj- ščin. 12.40 Pet srbskih »Gradskih« pesmi Djodja Karakljajiča. 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbe- na pravljica. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.40 Naš podlistek — R. M. Rilke: Zapiski M. L. Briggeja — II. IG.OO Vsak dan za vas. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjiž- nega trga. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 2000 Spoznavaj- mo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Od- daja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 27. OKTOBRA: 6.00 — 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli to- bogan. 9.05 Dober dan vam želi Jure Souček — Dopoldanska sre- čanja v studiu 14. 10.05 Se pom- nite, tovariši . . . Karel Taufer- Sarli: Hajka in ranjenec. 10,30 Pesmi borbe in dela. ILOO Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslu- šalci. 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 13.40 Nedeljska repor- taža. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega te- dna — Branimir Somen: Tri hu- moreske. 17.30 Radijska igra — Max Gundermann; Rokovnik. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zve- čer«. 22.15 Serenadni večer. K P0NEDI:L.IEK, 28. OKTO. BRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.13 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični na- potki za tuje goste. 12.30 Kmetij- ski nasveti — inž, Aleksander Hr- žič: Pomen nematod za rastlinske bolezni. 12.40 Majhen koncert pi- halnih orkestrov. 13.30 Priporoča- jo vam . . . 14..35 N;iši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladin.ska oddaja »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Lidijo Kodrič 20.00 Skupni program JRT — studio Za- greb. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 29. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja, 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Mati- slavova zadruga. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — dr. Tatjana Stu- pica: Izsledki desetletnih medna- rodnih, gnojilnih poskusov pri nas. 12.40 Sloven.ske narodne pes- mi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Gla.sbeno udejstvovanje mla- dih — III. oddaja. 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogo- vori. 16.00'Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 V torek na svide- nje! 18.45 Svet tehnike — Dr. Jo- že Slivnik: Kemija žlahtnih plinov. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Tatjano Gros. 20.00 Radi.iska igra — Augustin Cuzza- ni: Srednji napadalec je umrl ob zori 21.15 Deset melodij — deset pevcev. m SREDA. 30. OKTOBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz albuma skladb za mladino. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti — Veterina. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporoča- jo vam . . . 14 35 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Naš podlistek — Karel Michal: Dama iz mavca 17.05 Mladina se- bi in vam. 18.40 NaS razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera« — 3. oddaja. 22.15 S fe- stivalov jazza. B ČETRTEK, 31. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz Sim- fonične in operne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekono- mika. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporoča- jo vam . . 14.05 »Mladina poje«. 14.40 Enajsta šola. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični kon- cert. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi in' na- pevov. 21.00 Literarni večer — Do- govor s smrtjo 22.15 Komorno- glasbeni večer' pri skladateljih Franciji! šturmu in Antonu Lavri- ZAHÍEVAJIl JO V VAŠI IRlidVINI £ V VAŠEM ELOVNEM OLEKTiVU NI OVERJENÍKA REŠERNOVE RUŽBE, OSTANITE O VI. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA Ш SVOJCE V TUJINI! Imate v tujini sorodnike^ prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim. ZSaJENSKI KOLEDAR leto 1969! Spominjal jih bo domačega sve- ^ in jim prinesel v besedi in sliki košček 'ojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro 'obrano dariloi 'koledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z "ai'očiii, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bila tako ^9odaj razprodana, da naknadnim naročnikom H'stTio mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati f'^'ledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo ^^\a\\ z letalom, če ga bodo naročili do 30. "övembra. '^ai'očila sprejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 TELEVIZIJSKI SPORE& NEDELJ.*, 27. X. 1Ш 9.10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd) 9.;«) Dobro nedeljo voščimo z an- samblom Borisa Franka — (Ljubljana) 10 00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10;45 Katja in krokodil — filmska matineja (Ljubljana) 13.00 Saga o Forsytih — ponovitev (Ljubljana) 14.20 Poročila (Beograd) 14.25 Plavanje — posnetek z olim- piade v Mehiki (Boegrad) 15.30 Športna reportaža (Zagreb) 16.20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana ) 16.30 Olimpijski filmski pregled (Skopje) 18.30 TV kažipot (Ljubljana) 18.50 Cikcak (Ljubljana) 19.05 »Bajaniha« — filipinski fol- klorni ansambel (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Oddaja za pomorščake (Za- greb) 21..50 športni pregled (JRT) 22.20 Šahovski komentar B. Ra- barja (Zagreb) 22.35 TV dnevnik (Beograd) PONEDELJEK, 28. X. 1968 9,35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 15,00 Konec olimpijskih tekmo- vanj — po.snetek iz Mehike (Ljubljana) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro- ke (Zagreb) 17..30 S poti po Mehiki — serijski film (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.25 Otrok -— ogledalo staršev (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Vokalno-instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 19.40 (Gospodarstvo in gospodarje- nje (Ljubljana) 19.55 Cik-cak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Kubo — češkoslovaaka TV drama (Ljubljana) Glasbena oddaja (Ljubljana) TOREK, 29. X. 1968 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Za- greb) 15.45 Angleščina — ponovitev (Za- greb) 16 10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd) 16.40 Francoščina (Beograd) 17.40 Risanke (Ljubljana) 17.35 Znanost in mi (Ljuüíjana) 18.25 Torkov večer z ljudskimi godci (Ljubljana) 18.55 Reportaža o akciji civilne za- ščite v Kranju (Ljubljana) 19.15 Svet na zaslonu (Ljubljana) 19.55 (Лксак (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Rajska lagima — angleški ce- lovečerni film (Ljubljana) Jazz festival (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SRED.\, 30. X. 1968 9.35 TV v šoU (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Oddaja za otroke (Skopje) 17.45 Risanke (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 Oddaja za otroke (Beograd) 19.05 Zabavno glasbena oddaja — (Skopje) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20 30 Vijavaja (Ljubljana) 20^35 Rezerviran čas (Zgr ali Lj) 21.35 Inšpektor Maigret — II. del (Ljubljana) 22.25 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 31. X 1968 9.35 TV v šoli — ponovitev ob 14.45 (Zagreb) 10.30 Nemščina — ponovitev ob 15.40 (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Akataj (Ljubljana) 17.30 Daljnogled (Beograd) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.20 Ženski zbor iz Gornje Rad- gone in mešani zbor iz Mur- ske Sobote (Ljubljana) 18.45 Kaleidoskop (Ljubljana) 19.05 Dekleta in fantje — serijska zabavno gl. odd. (Beograd) 19 45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih (Ljubljana) 21.25 Kulturne diagonale (Ljublja- na) 22.25 Poročila (Ljubljana) PETEK, 1. XI. 1968 9.35 TV v .šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Za- greb) 17.50 Film s Festivala šport in turizem (Ljubljana) 18.20 Glasbeni zaslon (Beograd) 19.05 Ples v črnem — slovenske žalostinke (Ljubljana) 19.35 Nazim Hikmet: Pisma za Taranta-Babu, oddaja iz ci- kla Niso samo rože rdeče (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik — z dodatkom (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Balada o Trobenti in oblaku — slov. film (Ljubljana) Poročala (Ljubljana) Simfonični koncert (Ljublja- na) SOBOTA, 2. XI. 1968 ' 9.35 TV v šoli (Zagreb) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18,20 Robin Hood — II. del mla- dinske igre (Zagreb) 19.20 Nogomet v preteklosti — od- daja Sprehod skozi čas (Lju- bljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Maksim naših dni — humo- ristična oddaja (Beograd) 21.35 Malo za res, malo za šalo (Ljubljana) 22.00 Serijski film (Ljubljana) 22.50 TV kažipot (Ljubljana) 23.10 Poročila (Ljubljana) VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Hermina Črep, Paški Kozjak; Angela Oz- volčič, Žetale; Marija Krušič, Čermožiše; Marija Vodnik, Sp. Boč; Malka Prezelj, Kožice; Ivanka Petrovič, Podvinci; Anica Kolenc, Kavče; Anica Vranjek, Ložnica, Marija Freguš, Podvinci; Matilda Hladin, Podkraj; Janez Bedenik, Žetaie; Marija Možič, Zg. Selnica; Ana Čeh, Podvinci. KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG prejmejo: Marija Nemec, Kočice; Ivan Kranjc, Maribor; Cilka Vivóla, Žetale; Lojzka Drevenšek, Podvinci; Marija Šte- bih, Pacinje; Ljudmila Nedelko, Maribor; Hedvika Kolenc, Kavr SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ GORENJE PS-603 pa je prejela ELIZABETA HORVAT, Murska Sobota, Alojza Kardoša 6. Kupon sem res odkrila jaz, toda »kriv« za to je mož! je v šali začela 24-letna nar grajenka. »In če ne bi najprej zavil v bife blagovnice, menda ne bi zadel!« je nadaljeval nagrajenkin mož "Vlado. »Prav ko sem v družbi do- mačih nogometašev srebal ekspresno, so mi drugi kup- ci utrli pot do zaklada v skladovnici zavitkov Oskar totala. Bolj malo jih je še bilo na polici, ko sem jih pobral štiri ali pet in pohitel domov.« »Dva ali tri zavitke totala sem izpraznila takoj po pri- hodu moža. Vendar sreča se pii je nasmehnila šele pri naslednjem pranju. Nagradni kupon se mi je skorajda izmuznil v polavtomatski pralni stroj, ki pa bo visoki starosti nakljub moral še služiti svojemu namenu. V hiši namreč ni vodovoda in superavtomat bo do preselitve v novo stanovanje žal miroval.« Nagrajenka Elizabeta bo torej dalje prala s totalom — in mož bo spotoma še večkrat zavil v bife osrednje blagovnice podjetja Potrošnik na najcenejšo ekspresno kavo v Murski Soboti. VELIKAN MED DETERGENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO POGLEJ- TE V ZAVITKE, MORDA JE PRAV V VAŠEM NA- GRADNI KUPON! DOLENJSKI LIST* TEDNIK* VESTNIK'vsakietrtek 60.000 izvodov! Besedo ima: ToRí Hercfeler Birale i Tednika očitno potrebujejo za preniiislek in odgovor na zastavljeno vprašanje vsaj nettoaj dni (aa pismen odgovor nam- leč), kajti do minule so- bote, ko sem se spravil k pisanju pričujoč^a za- pisa, še nisem prejel no- benega odgovora na vpra- šanje kakšno ozimnioo si naj kupim иа 5-člansko dmjižino Zia ositanek 1213 Sddn čistega v mesecu. Op'la, priznati möiram, da me je v zvezi s tem nek- do anonimno poklical po telefonu in mi aabrusil v desno uho, češ, da sem navaden osel, ker take re- oí vprašujem prek časni- ka in da naj raje v prri- iKxinje, će me bo še kaj podobnega skrbelo, pov- prašam kar sosede. Sioer pa mi je na konec še za- kašijal, da se sploh čudi, kaiko sem pretolkel lan- sko zimo in ostal živ. Ja, prejšnji teden sem dobdl glede drugega od- stavka, ki govori o otro- škem varstvu, še tri tele- fonske pozive iz treh raz- ličnih občin. Vsi so nam- reč misUli, da merim na razmere v njihovi občini. Pa sem jih enostavno po- tolažil: Prvemu, ki je po- klical in začel nekako ta- ikole: »... hm, poslušajte vi tam, v naši ofcJiná smo z ozirom na objektivne potirebe, ki so i>ogojene s specifičnimi,..« Prekinil sem ga s prošnjo, naj se vendar ne razburja, ker tisto ni bilo mišljeno za njegovo občino, pač pa za sosednjo, kjer za te stva- ri nimajo pravega гаш- mevanja. Ko je polklioal diTi^, sem mu ponovil e- nako m sipet enako tret- jemu. Hec, kaj ...?! Pozneje sem na televizi- ji gledal in poslušal pred- sednico temeljno izobraže- valne skupnosti Ljubljana, ki je med drugim govori- la tudi o otroškem vanstvu pri nas. Veste, kaj je po- vedala o urejenosti otro- škega varstva pri nas? ... da smo glede tega na zadnjem mestu med soci- alističnima in kapitalistič- nimi državami. Ne vem za zagotovo aU je pri tej primerjavi upoštevala tu- di Albanijo. Moram reči, da јаи ne razpolagam s tega področja s kakžnimi oprijemljive j šimi podatki. VAŠE STANOVANJE = = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi; • požara • vlomne tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICI »SAVI« CELJE TEKMOVANJE UČENCEV TUDI NA ŠMARSKEM Aškerčeva bralna značka Prejšnji teden so se v Šmarju sestali slavisti osnov- nih šol in razpravljali o bral- ni mački, pri čemer so ugo- tovili, da seo v občini v ve- likem časovnem zaostanku, saj imajo bralne značke že skoraj v vseh občinah Slove- nije. Bralna značka je veli- kega pomena, saj spodbuja mladino, da bi čim več bra la in prebrana dela tudi čim bolje raziunela. Ob tej priložnosti so se slavisti odiočili, da bi uvedli Aškerčevo bralno zaiačko, to pa predvsem zato, ker je. pe- snik nekoč služboval v Pod- sredi pri Šmarju. Poleg te so uvedli tudi cicibanovo znač- ko. Medtem ko je prva na- menjena učencem osnovnih šol od tretjega razreda dalje se bodo za drugo potegovali prvo in drugošolci. Sistem tekmovanja bo tak, da bodo bronasto značko prejeli učen- ci 3. in 4. razreda, srebrno učenci 5. in 6., zlato pa učen- ci 7. in 8. razreda. Vsak uče- nec bo moral prebrati 5 knjig, cicibani pa, po 3 prav- ljice. Značke bodo podeljeva- li vsako leto 10. junija ob prisotnosti kakšnega sloven- skega pisatelja. J. L. Komentar nedeljskih športnih dogodkov v senci velikih mednarod- nih dogodkov, kot so lim- piijske igre in ostala po- membna športna tekmova- nja, so tudi celjske športne ekipe zadnjo nedeljo doseg- le nekaj lepih uspehov. Odbojkarji iz Gaberij so sd ž zmago zagotovili še na- dalj^nje sodelovanje v sloven- ski ligi. Dobro igrajo tudi hokejisti na travi, ki so do- ma ponovno zmagali in ta- ko sebi v dobro upisali dve dragocena točki. Skromni športniki so že vrsto let med najboljišimi v Sloveniji in v Jugoslaviji. Nogometaši nadaljujejo tek- movanju v slovenski ligi, kjer pa nimajo takšnih uspe- hov, kot so to od njih na za- četku tekmovanja ljubitelji nogometa pričakovali. Sicer so zadnjo tekmo pred do- mačim občinstvom zmagali, vendar še vedno njihova igra ni takšna, da bi obetala bolj- šo uvrstitev. Slovenska no- gometna liga je letos kvali- tetno veliko šibkejša in zato uvrstitev »Kladivar-Celje« še toliko slabša. Košarkarji so uspyesno kon- čala svoj prvi nastop v repub- liški ligi. Uvrstitev na šesto mesto z ekipo, ki jo sestav- ljajo sami mladi tekmovalci pod vodstvom trenerja Ce- pina, je velik uspeh. Vse to potrjuje, da bo v prihodnjem letu z vestnim treningom možno doseči še boljšo uvr- stitev. Upajmo, da bomo čez leto dni lahko v Celju ponov- no gledali kvalitetne košar- karske tekme. Atleti so v gla-vnem konča- li z letošnjimi nastopi. Do konca leta so ostala samo še nekatera manjša društvena tekmovanja in krosi. Z nijl- hovimi letošnjimi nastopi smo lahko popolnoma zado- voljni, sao so Piod vestn^ dela z mladino. Rokometaši (o njihovem zadnjem nastopu poročamo na drugem mestu) so doma izgubili prvo tekmo. Z nji- hovimi dosedanjimi nastopi smo le delno zadovoljni. Ve- liki porazi, ki jih zaporedo- ma doživljajo na tujih igri- ščih so lahko za končno uvr- stitev usodm. Zato bo po- trebno največ pozornosti po- svetiti prav igram na tujem, saj je znano, da Celjani igra- jo vse premehko proti ostrim ekipam. T. V. Hokej na travi: - Celje- Gaber je : Akademik 2:1 V zvezni ligi nastopajo tu- di celjski hokejisti na trav: V nedeljo so doma premaga- li ekipo Akademika z 2:1 Gola sta dala Zupane in Jost. Atletika: Društveni miting Na manjšem društvenem mitingu niso bili doseženi posebno dobri rezultati 800 m: 1. štajner 1:56,8; 60 m: 1. m-oržak 7,4; 200 m: 1. Dvoržak 23,6; Članice: 90 m: .1. Kolenc 8,1;:200 m: 1. Pavšer 26,5. T. V Rokomet Celje : Zagreb 19:20 (11:13) Gostovanje prve močne,* rokometne ekipe v Celj^j novi tekmovalni sezoni ' zbudilo med ljubitelji rok'' meta veliko zanimanje. začetku pa so si rutinira^' gostje nabrali dovolj ^j*^ nosti, ki je Celjani niso ^ gli več nadoknaditi. Nezan* Ijiva Igra v obrambi ^ 5^ točnost pri streljanju ца ¡¡^ — vse to je bilo dovolj, ^ tudi tokrat zmaga ni doma. V drugem poičasu so (U macini uredili svoje vrsteT po zaslugi razpoložertth igj^ cev Krelja, Teliča, Korena « N, Markoviča rezultat cel, izenačili. Toda gostje se цј so dali ugnati in takoj so p^, novno vodili z enim ali t^vj. naa goloma razlike. Ob k'jo. cu je s precejšnjimi napaka mi sodnik oškodoval doma- čine, ki pa so si v mxirr^.y čem sami krivi, da so tekino izgubili. Najboljši v ekipi Celja se biU Telič (7), N. Mark.vj (4), Krelj (3), Koren (2i i.» Orač (3). Trenutno so Cf j. ni na desetem mestu z ositiv mi točkami, v soboto pa ¿.> stUijejo v Zavidovičih pr.ji Krivaji. T. VRABS Nogomet: Kladivar : Kovinar 2:1 v prvenstveni tekmi slo- venske nogometne lige so domačini premagali Kovina- ja iz Maribora z 2:1 (2:0) Zmaga Celjanov bi lahko W la še večja, če bi pri strelja nju na gol bili točnejši. Girfi sta dala Hribernik in Hi^ nitk. Odbojka: Gaberje : Kanal 3:2 s to pomembno amago nad močnim nasprotnikoe so sá celjski odlbojkarji * gotovih sodelovanje v sl» vensikii ligi tudi v naslednji tekmovalni sezoni. V dran* tieni tekmi je dobro igrej vsa ekipa, najiboljši pa .ie * Zilnik. Spominske svečanosti Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Celje obvešča vse občane, predvsem pa prebivalce mesta Celje, da bodo v Ce- lju komemoracije ob Dnevu mrtvih v če- trtek, dne 31. 10. 1968 in to: — na šlandrovem trgu pri grobnici herojev ob 11. uri. — v občinskih zaporih »Stari pisker« ob 12. uri in — na Golovcu pri grobnici padlih bor. cm- NOV ob 16, uri. Počastimo spomin mrtvih z našo ude- ležbo! NesreŽa nikoli ne počiva. V soboto okoli dvanajste ure se je takoj po izvozu s iM>staje Polzela prevrnila motorka, ki sc je iztirila zaradi nepravilno postav- Ijpene kretnice. Po nekaj metrih drsenja po pragovih ie podrla levo ograjo pri železniškem nadvozu, nakar se je prevrnila po nasipu. V tej nesreči je izgubil živlienje asistent motorovodje FRANČEK KOVAČ, M je padel skozi razbitine kabine in se je nanj pre- vrnila motorka v vsej svoji teži. šest potnikov je bilo težje, oziroma lažje ranjenih. Med potniki je bilo tudi šest otrok do drugega leta starosti, ven- dar se nikomur ni zgodilo prav ničesar. Motorovodja TONE GABRŠČEK (na naši sliki levo) je povedal, da je sicer močno zavrl, toda strokovnjaki so ugo- tovili tudi njegov delež krivde pri tej hudi nesreči. V Slovenskih Konjicah so prejšnji teden organizi^^ razstavo malih živali, ki si jo je ogledalo P^^^^K-.^ število ljudi, med njimi predvsem šolska n^**]gfi Razstavo so pripravili marljivi člani društva /^-^„o maUh živali iz Oplotnice. Čeprav delajo organize".¡ij v okviru svojega društva šele dve leti, so zabf' že nekaj lepih uspehov — konjiška razstava 3^ dvomno eden pomembnih uspehov. TEDNIK — Uredništvo ID uprava Ce)Je, Gregorčičeva 6, poStnl predal 131. Orejuje urednlSia odbor. Glavni urednic TONE SKOK. odgovona urednlK BERNARD S'VßMCi* Časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje, Izhajal Je kot »Nova poU, »Na delo«, »NaSe delot (1945) kot »Celjski tednike (1948—1950) nato kot »Savinjski vestnlK« 1954) lu od 1955 ponovno kot »Celjski tednike. S 1 januarjem 1966 so ga ustanovile oMlne Cfelje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Sentjui prt Olju. ômarje prt JeiSah '"j^iiin TEDNIK Izhaja ob öetrtklb Izdaja: CP »DELO« — delovna enota »Informacije - propaganda» ПсМе Tisk In kllSejI: CP »DELO« Rokopisov ne vračamo Cena posamezne »^ijtto 80 nar (ßo staru) din). letna naročnina 30 novih Í3000 starih) din, polletna 15 novih tlSOO startb) din. tujina SO (6000) TekočI račun 507-M280 - rKr.EFf)NI P»"^ 23 69 mail oglasi In пагоЛЈпр SI-OS ekonomslia propaganda Radio Celje 20-08