IIIIHIIHIJ!; i »s DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN JN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, APRIL 27, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Največji zračni napad na francosko obal bleski avijatičar ji so v 11 urah šestkrat napadli. Pri belem dnevu so razbijali nemške poštojan-ke na francoski obali. Siloviti spopadi med angleškimi in nemškimi letali. London, 26. aprila.—Bombni napad angleške zračne sile na ai,ciio, ki so ga izvajali angleški avijatičar ji'v soboto od jutra ,vfera, je ^n eden največjih v tej vojni. V enajstih urah so (j gleži udarili sovražnika v šestih zaporednih napadih. Nem-0 odgovorili s tem, da so poslali veliko število bombnikov na MNn0 angleško obal. ~ ^ j^eški bombniki so napad-iru urg' Havre, Calais in I točke na zahodni Franci-ioi) teh napadov je pri-s^ strahovitih spopadov ii angleško zrač- t _ ___________ bombnikov je pa bombardiral 21 Nemcem .v dveh za- >Škodove municijske tovarne v 'Upadih ha baltiško Plznu na Češkem. e,l% je razpisala 100,000 na glavo pobeglega francoskega generala Girauda ^f'j/^ncija, \\ j^enri Giraud, star 63 j te francoske 'generale in admi- -Francoski! njegov štab. Njega in vse uje- S p0veljeval francoski! rale so Nemci zaprli v trdnjavo A Jki ]e^madi, ki so jo Nemci I Koenigstein. Nemci pravijo, da |L.a je ušel iz nem-j je general Giraud užival nekaj ot'^ištva v Švico. Nem-;več svobode kot drugi radi nje-,?l8ali 100,000 mark na-jgovega rahlega zdravja. % n j G 8' ct v o prijetje. "H p*1'0 ^ naznanjal, da In ' Je pomagal generalu, Asovem begu, kazno- ,lto . *>il zajet v maju Toda prav ta general je pobegnil iz nemškega ujetništva že v prvi svetovni vojni. Preoblečen v preprostega kmeta je prišel peš v Belgijo in odtod v J4eves a Wand You Canf Deaf Tudi mi bomo storili največ, če bomo ta teden v polnem sodelovali v čistilnem tednu. V hiši, okrog hiše, v kleti, v podstrešju—vse mora biti ta teden počiščeno in pospravljeno. To je naša domača fronta in vsakdo je poklican pod orožje—z metlo! . Vabilo na važen sestanek of :% Je vozil v tanku, ka- Francijo. S seboj je bil prinesel ^ Nenici obkolili. Ž! načrte nemške obrambne linije enem je bil zajet ves'pri Saint Quentinu. -o- •n* tlel čete so zasedle ^ Otok v Pacifiku — Vojni oddelek Ja- da u\ so ameriške čete X aicoski otok Novo Ca->CleŽi 800 mil.i vzhodno igf CJ6> Otok je zdaj v popila y ne Francije, ki je države, naj po-% c 8tvo na ta važni otok. H>l>oredonija leži na stra' med San Franciscom al'Jo ter j^ zelo velikega °stane v rokah zave- VaDo l)ili otok pre-> za" W bi s tem zelo ogrozijo 0 med Ameriko in ' ' He ^ francoske vlade v "foJ^akuje novih izbruha. doma fcV. L°Uis Krainz, 19151 a AVe- se je vrnil iz >-6, »T, J \ ^h Potom se naj-Si^ljuje za obiske, Htt domovine \\ T*b0r, št. 139 SNPJ ^ $100 vojnih obvez-ast zavednemu dru- Japonci priznajo 114 ubitih pri napadu Ameri-kancev New York.—Radio iz Londona poroča, da so japonske oblasti priznale, da je bilo ubitih 114 oSeb predzadnjo soboto, ko so ameriški bombniki bombardirali štiri japonska mesta. -o- Seja JPO za Collinwood Redna mesečna seja Jugoslovanske pomožne akcije za Collinwood se vrši v torek 28. aprila. Prošeni so vsi zastopniki, da bodo gotovo navzoči, ker je to zadnja seja pred prireditvijo, ki se vrši 2. maja. Treba je ukreniti še razne važne stvari. V tem pa naj zastopniki prodajo vse vstopnice. Na cenjeno občinstvo pa se apelira, da se udeleži te prireditve, ki bo v korist našim v stari domovini. Tem potom se vljudno vabi može in žene 23. varde, na kratek sestanek, v švrho organiziranja potrebnega odbora, katerega naloga bo osnovati živo kampanjo pod naslovom "Obljuba za zmago." Seja se prične nocoj ob pol osmi uri v gl. uradu S. D. Zveze. Vabljen je na to sejo vsak moški in ženska, ki je pripravljen stopiti na delo in pridobivati podpise v svrho "Obljube" (Pledge) za nakup U. S. Saving Bonds and Stamps. Delo ni težavno, je patriotično, poleg tega pa je naša dolžnost, da vsi s t^m pomagamo do zmage. Vsa navodila in potrebne listine dobite v gl. uradu S. D. Zveze. V upanju, da se tudi za to potrebno delo odzovete in pridete na sestanek. Za odbor Treasury Department Defense Savings Staff Ohio. H. L. Emerson, William Gibbs, John Gornik. -o- Nadaljna številka Social Justice ustavljena Washington.—Generalni poštni mojster Frank Walker je naznanil, da tudi ta številka tednika Social Justice, ki naj izide 27. aprila, ne sme biti razposlana po pošti. Walker pravi, da je vsebina tednika zdaj nekoliko drugačna, vendar pa tudi ta številka vsebuje čtivo, ki se ga lahko smatra izdajalskim. Na 4. maja se bo vršilo zaslišanje, če naj se temu tedniku za vselej odvzame pravica pošiljanja po pošti. -o-- V kegljaški tekmi SŽZ je zmagal krožek št. 10 Včeraj popoldne se je vršila na Pozelnikovem kegljišču šesta kegljaška tekma podružnic Slovenske ženske zveze; 14 keg-1 jaških krožkov se je udeležilo ! tekme. Prvo nagrado je odnesel krožek od št. 10, v katerem so kegljale: Gertrude Bokal, Rose Bizily, Josephine Sustar-šič, Mayme Bokal in kapetanka Pauline Mausar. Drugo nagrado je odnesel krožek od št. 15, tretjo od št. 50. Za "singles" je zmagala Mary Novak od št. 15, ki je igrala dve igri nad 200 točk. ,Za "doubles" sta zmagali Justine in Mildred Skufca od št 14, ki sta kegljali 1136 točk. Prvenstvo pri vseh igrah pa je odnesla Justina Skufca od št. 14 z 1767 točkami. Zvečer se je pa vršil lep banT ket, in domača zabava v Slovenskem domu na Holmes Ave Gostiteljica je bila podružnica št. 10. Rekordna vročina V Clevelandu je kazal toplomer v soboto popoldne ob petih ^5 stopinj, kar je rekord od leta 1871, odkar vodijo zapiske o vremenu. Najbližji je bil 25. april leta 1921, ko je kazal toplomer 84 stopinj. Vojak poškodovan Iz taborišča Claiborne, Louisiana se poroča, da si je pri vež-bi zlomil obe nogi pvt. Frank Golob Jr., iz 1071 E. 68. St. Bil je operiran in zdravje se mu obrača na bolje. Vsem prijateljem in znancem kliče iskren "hello." Pozor, registriranci Vsi oni registriranci, ki so se registrirali zadnje tri dni, mora jo vedno nositi pri sebi registracijsko karto. Dasi ti registriranci ne bodo podvrženi vojaški službi in njih številke ne bodo žre bane, pa bo vsak dobil svojo se rijalno številko. Letno zborovanje zdravnikov V torek, sredo in četrtek se bo vršilo v Columbusu letno zborovanje ohijskih, zdravni kov. Med clevelandskimi delegati sta doktorja |M. F. Oman in Edward J. Stefanič. Predavanja se bo udeležil v četrtek 30. aprila tudi dr. F. J. Kern. K vojakom Jutri odide v ameriško armado Anton Arko, sin Mr. in Mrs. Frank Arko iz 1012 E. 77. St. želimo mu srečo in zdrav povra-tek. Draža Mihajlovič ujet? STOCKHOLM, 25. apri— la.—Časopis "Aftonbladet" poroča iz Berlina, da so Nemci ujeli Dražo Mihaj-loviča, poveljnika jugoslovanskih četnikov. Nemški radio o tem ni ničesar poročal. Jugoslovanska vlada v Londonu tudi ne ve o tem ničesar. novFgrobovi James Erjfivec Včeraj popoldne je nagloma umrl mlad rojak James Erjavec, star 27 let. Bil je rojen v Clevelandu in je stanoval na 22376 Ivan Ave. Tukaj zapušča soprogo Agnes roj. Korošec, sina Jimmya, očeta Franka, ki je doma iz Oselce na Dolenjskem in mater Jennie, l'oj. Skerl, iz Slemena pri Rakeku, tri brate: Franka, Josepha in Edwarda, sestri Josephine, po-roč. Humphrey in Olgo. Bil je član društva Slovenski dom, št. 6 SDZ. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Na mrtvaški oder bo položeno truplo v torek popoldne. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. Thomas Tekavec Danes zjutraj ob eni je umrl Thomas Tekavec, star 64 let. Stanoval je na 386 E. 165. St. Doma je bil iz Spodnjih.Dupelj pri Kranju, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano roj. Kuhar, štiri sinove: Thomas, Victor, William in Frank, pet hčera: Ana, poroč. Sustar-šič;. Jennie, Christine, poroč. Streeter; Bertha, poroč. Gabriel, in Marie, v stari domovini pa zapušča sestro Marijo Gra-dišar. Bil je član društva Združeni bratje, št. 26 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba bo naznanjen pozneje. -o- Vsa dežela nestrpno pričakuje predsednikove poslanice kongresu Washington. — Danes, v pon-deljek 27. aprila, bo predsednik Roosevelt poslal kongresu poslanico, o kateri se pričakuje, da bo najvažnejša, odkar je v predsedniškem uradu. O čem bo govoril, se sicer ne ve, toda pričakuje se, da bo govoril o ekonomiji, o davkih, o mejah za zaslužek in za cene. Kot se sliši iz Bele hiše, bo dal Roosevelt razumeti kongresu, da želi, da se obdrži v industriji 40 urni teden. Predvsem bo pa priporočal ekonomijo in davke, da se prepreči inflacija, ki bi bila v tem času zelo nevarna za deželo. Hitlerja skrbi domača fronta V vsej naglici je sklical zasedanje državnega zbora, ki mu je dal popolno oblast nad življenjem vsakega Nemca. Hitler je obljuboval nadaljevanje vojne. London, 26. aprila. — Adolf Hitler je sklical zasedanje državnega zbora, kateremu je govoril nad eno uro. Dobil je od drža-vne'ga zbora neomejeno oblast nad življenjem vsakega Nemca, to se pravi, da med nemškim narodom in gestapom ni nikogar razen Hitlerja in da ima Hitler v rokah življenje celo nemških sodnikov in armadnih častnikov. * Hitler je priznal, da bi bila njegova armada skoro doživela poraz na zamrznjenih stepah Rusije ter je namigaval o drugi zimi na ruski fronti. Naglašal je, da se bo vojna na vzhodni (ruski) fronti nadaljevala. "Boljševiški kolos bomo bili toliko časa, da ga bomo štrli." Glede najnovejše zračne vojne angleške zračne sile, ki napada po Nemčiji, je Hitler obljubil, da bo vrnil Angliji udarec za udarcem. Dalje je obljubil poslati na Atlantik še večje število podmornic, ki že danes daleč preka- šajo število v prvi svetovni vojni. Potem je feldmaršal Goering bral novo postavo, ki daje Hitlerju oblast, ne glede na kako drugo postavo, odkazati delo vsakemu častniku, vojaku, uradniku, sodniku ali katerikoli osebi. Ta postava daje Hitlerju pravico odstraniti vsako osebo z njegove službe ali pozicije, ne da bi imela pri tem sodnija kako besedo. To, da si je moral Hitler preskrbeti to oblast, vzbuja sumnjo, da v Nemčiji ni vse tako, kot pripovedujejo naciji. Nocoj o polnoči bo ustavljena prodaja sladkorja po vsej Ameriki do 4. maja Nocoj o polnoči pa do 4. maja j Trgovci iz sledečih vard se bo-bo ustavljena v Zed. državah vsa do registrirali v naslednjih višjih prodaja sladkorja na drobno in debelo. Kdor ga ne bo imel nocoj doma za vsakdanjo potrebo, ga ne bo mogel kupiti za noben' denar. Ta odredba velja za sladkor v vseh oblikah, tako v kosih kot za zmletega. Jutri in v sredo se morajo registrirati v višjih šolah vsi trgovci, na drpbno in na debelo in vsi oni, ki rabijo sladkor v trgovske namene, kot restavracije in gostilne. Pametno je storil, kdor si je preskrbel registracijske pole vnaprej in jih doma izpolnil pred registracijo. Za posamezne varde so določene gotove višje šole, kjer se bodo trgovci registrirali. Isto velja za predmestja. Kjer v predmestjih ni višje šole, je zanje določena gotova višja šola v mestu.' šolah: Varde 2, 5, 6, 7, 9 in 33 — John Marshall High, 3952 W. 140. St.; Lincoln High, 3001 3001 Scranton Rd; James Ford Rhodes High, 5100 Biddul'ph Ave. Varde 1, 3, 4, 8, 10, 11, 12 in 31 — West High, 6809 Franklin Blvd; Central High, 2225 E. 40. St; West Technical, 2201 W. 93. St; East Technical High, 2470 E. 55. St; v poslopju šolskega odbora 1380 E. 6. Št. Varde 13, 14, 15, 28 in 30 — South High, 3901 E. 74. St; John Adams High, 3817 E. 116. St. Varde 21, 23, 24, 25, 26, 27 in 32 — East High 1380 E. 82. St; Glenville High 810 Parkwood Drive; Collinwood High 15210 St. Clair Ave. Varde 16, 17, 18, 19, 20, 22 in 29 — John Hay High 2075 E. 107. St. V Lorainu so izgotovili veliko tovorno ladjo Lorain, O. — V soboto so spustili v vodo v tukajšnji ladjedelnici največji tovorni parnik, kar so jih še zgradili tukaj. Parnik je dolg 639 čevljev in v par tednih bodo izgotovili tukaj drugo podobno ladjo. Krstila jo je Mrs. Harry Lash iz Massillon, O. na ime "Benjamin F. Fair-less." Zvonarji so lepo uspeli Spomladanski koncert priljubljenega " zbora "Zvon" \ Newburghu je sinoči zelo lepo uspel. Pevovodja Ivan Zorman in zbor so lahko ponosni nad dovršenim proizvajanjem. Nad vse je pa užgala srca poslušalcev Zormanova nebeško lepa: "Nekje v Franciji," katero je pela odlična sopranistka Agnes 2agar. Po našem našem mnenju je s tem delom Ivan Zorman prekosil samega sebe. Čestitamo! Druga obletnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Suhadolnikom ob priliki 2. obletnice njegove smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni. Izdelovanje šivalnih strojev bo ustavljeno 15. junija White Sewing Machine Co. na 79. cesti v Clevelandu bo začela polagoma prestavljati svojih 900 delavcev v vojno industrijo. Tovarna mora zmanjšati produkcijo šivalnih strojev zdaj na 75% lanske izdelave, a 15. junija bo ustavljena vsaka nadaljna produkcija šivalnih strojev. Tudi plinskih peči se ne sme več prodajati K odredbi urada za vojno produkcijo, da se ne sme prodajati nobenih monterskih potrebščin za več kot $5 vrednosti, spadajo tudi plinske peči. Plinske kuhinjske peči spadajo v razred "mon-terske in grelne opreme, prikop-ljene k vodnemu in plinskemu sistemu." Vseslovanski kongres bo nastavil vohune Detroit, Mich. — Govorniki na vseslovanskem kongresu so pozivale delegate k skupnemu naporu v vojni produkciji. Kot del tega programa je kongres od-glasoval, da se organizira 1,000,-000 Slovanov, ki so zaposleni v težki industriji, in ki bi bili prostovoljni vladni agenti, da bi poročali tajni policiji vsako znamenje sabotaže ali druge podpbne aktivnosti. Lep shod v Barbertonu Ameriško-jugoslovansko udru-ženje je imelo včeraj popoldne lepo obiskan shod v dvorani društva Domovina v Barbertonu. Govorniki so bili: Marian Urbančič, Joško Penko, Rude Trošt, Arko, Ujčič in Bombač. Imenovan je bil lokalni izvršni odbor, ki bo nadaljeval k akcijo za odrešenje Primorske in Koroške. Zadnji dan registracije Danes je zadnji dan registracije za vse one mo«ke, državljane in nedržavljane, ki so v starosti med 45 in 65 letom. Kdor se ni registriral v soboto ali včeraj, se mora danes. Uradi za registracijo bodo odprti od 7 zjutraj do 9 zvečer. "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor r r «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: . Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošta, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c__ Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ beseda iz naroda »83 No. 98 Mo«., April 27, 1942 Milijoni umirajo za svobodo Vsak dan čitamo v časopisih, slišimo na radiju, na shodih in vendar še ni dovolj razlage: zakaj se borimo v tej vojni, ki je objela ves svet? Pravijo nam, da se borimo za svobodo in demokracijo, ta dva najvišja ideala človeka, ki je bil vzgojen v svobodi in demokraciji. Pa se ne borimo samo za svobodo in demokracijo, ampak se borimo za svoje lastno življenje, za svojo streho, za naše družine, za nase lastne osebne in fizične pravice do življenja in do poštenega obstanka. Za vse to se borimo in borimo se proti onim, ki nam hočejo te pravice vzeti zdaj, danes to minuto. Zmagati moramo, ali pa bomo uničeni za vedno, strti pod peto fanatičnih diktatorjev. Naši sovražniki, ki nas skušajo streti, nas in način našega življenje, so močni, so kruti, so brezobzirni. Ti naši sovražniki so v prvi vrsti naciji, v drugi Japonci in v tretji Italijani. Morda bi jih po krvoločnosti lahko uvrstili v drugačnem redu, toda po njih bojni moči jih imejmo v vrsti tako. Nam Amerikancem je morda vojna še vedno nekaka igra. Nas pač ni še dovolj globoko zajela, ne čutimo je še dovolj na svoji koži, ne zahteva se od nas še dovolj žrtev. Toliko bolj pa se zavedajo pomena vojne naši sovražniki, ker zagazili so vanjo do vratu in to z enim samim ciljem pred seboj: ubijati in okupirati. To ve vsak, ki bere dnevno časopisje, ki zasleduje poročila iz zasedenih dežel, ki so padle kot plen v roke Nemcem ali Japoncem, da ne jemljemo v poštev Janko N. Rogelj, za J PO, S S : Storimo svojo dolžnost! Dne 19. aprila je preteklo eno leto, odkar je bila izdana človekoljubna in plemenita izjava slovenskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki. Bolj humanitarne, čiste in nadstran-karske izjave še ni izdal naš slovenski narod v Ameriki. Bila je to topla in mehka beseda napram trpečemu bratu in sestri, kateremu je bila nalita v čašo življenja pelinova grenčica z barbarskim ukazom: Spij do dna! Na podlagi te vsestranske in čuteče izjave je bila ustanovljena slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora. Vsi glavni odbori naših centraliziranih bratskih organizacij so odobrili to svetlo izjavo in odbor; vsa naša glasila in drugi slovenski listi so pisali za pomožno akcijo, a ob letu, ko pregledujemo uspehe, nas je sram, neizmerno sram, ko sami sebi več ne zaupamo. Ko nas molče in v težke verige robstva uklenjena Slovenija prosi na grobovih nedolžnih in mnogoštevilnih žrtev, stojimo mi kot zakleti in okameneli, negibljivi in zaprašeni kipi v pozabljenem muzeju. Niso nas zbudila in ranila poročila, ki so prihajala preko morja; otopela in trda so postala naša srca; brezbrižna in neslana je naša govorica; še dolarja, ki gleda iz našega žepa, ne damo in ne damo za gladne, trpeče in človeškega smilijo, nimate sočutja ž njimi? Psa bi se človek usmilil na cesti, a človeka ne, ki je tvoj krvni brat. Ali bi se morda strinjali s pismom "Rodoljuba s pametjo," ki mi je lani pisal pismo sledeče vsebine: "Mr. Janko N. Rogelj: "Prav nič me ne mika vaš uredniški članek. Kar vi pišete ali boste pisali so po mojem mnenju krokodilove solze. "Ko je princ Pavle podpisal pogodbo z Nemčijo, sem se veselil, da bo Jugoslavija ostala brez prelivanja slovenske krvi, a vi hinavci pa niste bili zadovoljni s to naredbo. Hoteli ste, da se naši bratje vržejo pod Hitlerjeve 70-tonske tanke, da naj storijo samomor. "Vi 'swivel chair' junaki, tukaj, v varni Ameriki ste pribli-jali naš narod na križ, samo zaradi tega, da se dopadete tukajšnjim 'war monger jem.' "Vi Judeži Iškarjoti, pokrijte vaše obraze, da ne bo naš narod videl svojih krvnih izdajalcev. "Kadar bom jaz dal, ne bo šlo skozi vaše črne roke, to je sigurno. "Ne samo, da ste sprosili smrtni poljub od Roosevelta za naš narod, ampak hočete, da še mi in naša adoptirana mati krvavi za glorijo angleškega imperija, ki je do sedaj pomagal v grob vsakemu malemu narodi^." Pismo je bilo dano na pošto 30. julija 1941 ob pol osmi uri zvečer ter naslovljeno takole: Janko'N. Rogelj, direktor pub. J. P. O., 6117 St. Clair Ave. slabotne lutke Italije, ki igra žalostno vlogo cestnega pome tača. Glavna naša sovražnika, ki hočeta zagospodovati sve-j usmiljenja vredne krvne brate tu, sta Nemčija in Japonska. i in sestre onkraj morja. Kamor prideta ta dva, prineseta razdejanje in smrt. S; Ves svet je v grozičem in si- i spravljeno.) prstom na petelinu, v drugi roki vrv, to je njiju zmagoslavno i kajočem vojnem požaru, a sredi Ako ima naša ameriška Slo-orožje nad brezmočnimi narodi. In kamor prideta, začneta j tega uničujočega in peklenskega venija take rodoljube, potem ni ca prejela sedmi sv. zakrament. Mladi in srečni ženin je doma iz 54. ceste na zapadni strani mesta Clevelanda., Starši, kakor tudi ženin spadajo v faro sv. Bonifacija na W,. 54 St., kamor spada še več naših Slovencev, ki žive na zapadni strani. Ime mladega ženina je Arthur Gedeon. Mlademu paru želimo vso srečo in zdravja v novem zakonskem stanu. Kadar vaju doleti ta ali ona nezgoda, kajti zakonski stan tudi brez teh ni, ozrita se na Križanega, katerega podobo imej ta v svojem stanovanju na vidnem mestu in vse težave bosta z lahkoto premagala. Ce se vama pa ne bo dopadlo na zapadni strani, pa pridita k nam, na vzhodno stran, ker vaju bomo z veseljem sprejeli. Oče, Frank Barle, je doma iz vasi Selce, fara Dobrniče (Štepčkov) in je prišel v Ameriko leta 1899 kot mlad fant. Ves čas je pridno dela in si tako zaslužil in prihranil precej denarja. Leta 1906 pa mu je prišla pred oči lepa deklica saj je še sedaj, ko sta že skoro 35 let poročena vedno korajžna in vesela. Pa, saj vemo, da pred 35 leti mlada in korajžna dekle ni ostala dolgo sama. Ko jo je Frank zagledal, jo je takoj brez vseh ovinkov vprašal, če bi mu hotela postati družica in vodnica y težkem zakonske stanu. Jennie, tako je materi ime, je parkrat rekla ne, a v srcu pa si je vedno mislila, da tega ali pa nobenega. Tako je prišel dan 22. julija 1907, ko ju je v cerkvi sv. Lovrenca poročil tedanji g. župnik, Father Kerže, ki ju je tako dobro povezal, da tista vez še danes drži in upam, City, ter podpisano: "Rodoljub i da b° držala vsaJ toliko časa' pametjo." (Pismo je varno da bosta praznovala zlato poroko in še toliko časa, da jima poreče Stvarnik: Pridi zVesti vladati z vso brezobzirnostjo, z dobro preračunanim načr tom. Strah in trepet je treba ubiti ljudem najprej v glavo in pokorni bodo. To je geslo Nemcev in Japoncev. Smrt, strah in trepet za voditelje, lakota za slabotnejše in narod je pokoren. To se godi danes v Evropi, to se godi, kot imamo priče, tudi v naši rojstni domovini. Pa morda čitamo o tem in se ne zgražamo, ne pretrese nas. Morda ne premislimo, da so ti ljudje, ki danes toliko trpe, prav talio ljudje kot smo mi, da imajo prav tako srce in dušo kot jo imamo mi, da prav tako ljubijo pesem in glasbo kot mi, da so torej ljudje kot smo mi. Pa četudi ne bi bili naši bratje in sestre, že to, da so prav tako ljudje kot smo mi, bi nam moralo njih trpljenje segati v srce in nam krčiti pesti, ki bi nehote iskale puške in bombe, da bi jih šli reševat. Francozi, Poljaki, Holandci, Belgijci, Danci, Čehi in Jugoslovani, Grki in Rusi, vsi ti danes umirajo stoternih smrti pod peto osvajalca. In prav to in podobno bo doletelo nas, ki se danes čutimo varne za širokim morjem, če ne bo'mo zmagali v tej vojni. Nepobitno dejstvo je, da Nemec in Japonec ne sovražita ničesar bolj kot sovražita Amerikance. To je sicer posebne vrste sovraštvo, pa ni nič manj zločesto kot navadno sovraštvo in to je: nevošljivost. Nevošljiva sta nam radi našega bogastva, nevošljiva sta nam radi naše demokracije in svobode. ) Cilj Nemčije in Japonske je Amerika. Zato naj bo tudi naš edini cilj zdaj^ da storimo vse v svoji moči, da zmagamo. Zmagati moramo, ali pa bomo umrli v sužnosti. Za dosego zmage ni nobena žrtev prevelika. ^ ognja stoji tudi križ, na katere- nič čudnega, da je mrtva za vse gaje pribit tisti slovenski narod, I k'ice na pomoč. Ako smo v na-katerega srečni in syobodni si- j sem duhovnem življenju padli novi in hčere v Ameriki ne vidi-i tako globoko, potem se vse neha. jo njegove neizmerne bolečine,' Zato je prišel čas, da nai brezmejnega trpljenja in brez- i spregovori vsaj tisti del našega obrežnega zla. Da, je žalostna resnica, da smo do sedaj še nevredni potomci svojega zapuščenega in krvo- lo Jugoslavijo nazaj in to še povečalo. Tisti, ki so stavili nanje to vprašanje, baje pričakujejo od njih drugačne akcije, kakor jo dotični smejo in morejo vršiti. Tu je vsa stvar za katero se gre. Osebno se to lahko pove, pismeno ali v govorih javno na odrih se tega povedati ne more! Ko bi ljudje le malo bolj pomislili in več poslušali, kakor pa govore, pa bi bilo veliko bolje za dosego skupne Jugoslavije. $|r,rJ Za tisto vprašanje, kar dotični mislijo, se ljudje kot taki lahko zavzemajo javno na shodih, v resolucijah in v govorih, nikakor se pa ne morejo zavzemati zanje ministri, ker se ne smejo, dokler so smatrani kot ministri in zastopniki Jugoslavije. Ko bi ljudje hoteli to razumeti, bi ne bilo natolcevanja in takih opazk. Dokler bo med nami tako malo zaupanja, kaj naj pa potem pričakujemo od narodnosti, če že ni sporazuma in edinstva v eni mali narodni skupini, kako naj pričakujemo sporazuma 15 milijonov Jugoslovanov. Najbolj nizkotno pa je to, da se svoje ne vpošteva in celo take, ki so dokazali, da jim je na tem, da se pomaga domovini do osvobojen j a. Mi vemo in vidimo, da se trudijo in da delujejo. V dosego tega ne bo pomagalo samo vpitje na odrih nekaj skupin, treba bo zelo previdne in vešče diplomacije. 'Diplomacija se ne more na odrih reševati, tista se razvija na vse drugačne načine, največkrat se o njej zaupno govoriti ne more že | ne med nekaj očmi. Malo več j preudarnosti je potreba in, skupnega sodelovanja vsaj s i temi, katere osebno poznamo, da so zanesljivi in delavni ter hlapec, zvesta dekla, služila j zmožni zastopniki Jugoslavije, sta mi vse življenje na zemlji, ; Tem moramo vsestranko iti na pri meni v nebesih imata svoje J roke, mesto da jim stavimo ta-plačilo. j ka javna vprašanja.. Kako lah- Njiju zakon je Bog blagoslo- j ko je vzbuditi sum med ljudmi mogočega. Da je Dr. Ant«>c j ako nadarjen zdravnik blago srce — in najlepše sP za boln.ika. Prav toplo P priporočam vsem Slovencem blizu in daleč. Hvala Vam^' Antončič. Nadalje se zahvaljujem signorju Ponikvarju za Pf1^ zen obisk v bolnišnici^ na domu, za ambulančno strežbo Mr. Zakrajšku m vse® sorod- prijateljem, sosedom m nikom za krasne cvetlice, ve, pisma in drugo. Ves®1 ' da imam tako lepo število ^ stih prijateljev, ki so »e ^ za dnem obiskali ter »i« mnogo pripomogli do zdravja- npri- Zupani Ave. 15»! Za vašo prijateljsko lJu vam vsem skupaj izrekaffl srčno hvalo, Bog plačaj Mary 6708 Bonna Luč, ki gori že nad V Benetkah je bil ^ obsojen pek Pietro TaSC ršjt da delata vese" kot je rekel naš veliki slovenski Ue svojim staršem. Mati, Jen- pesnik Oton Zupančič v svoji nie Barle> je doma iz vasi Vl_ pesmi "Naše pismo": CGK fara Hinie Pri Zužember- pretepenih je ške postave so sinovi in hčere vaše rodne Slovenije, katerih otroci so raztepeni pi'eko meja slovenskega ozemlja. Pa se vam ne Narod vas bo izpljunil kot zavrelico. O, skaženo vino! O, vi počeni vrči! Strune brez našega glasu! Zvite, strune brez glasu! Prazni, počeni vrči! Vino zavrelica! Slovenci in Slovenke, kjer koli ste po širni Ameriki, udarite in odgovorite, v javnost pošljite vaša imena z darovi za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora. Vsaka slovenska naselbina naj odgovori krepko in jedrnato ha pismo "Rodoljuba iz pametjo." Organizirajte lokalne odbore, govorite na društvenih sejah, agitirajte vsepovsod, dajte in pomagajte, čas je prišel, da zbrišemo našo sramoto, saj naši obrazi so čisti, nam jih ni potreba pokrivati z rokami. Naše plemenito geslo naj bo: Kri ni voda! Daj, brat, daj; pomagaj sestra! --o- V počast dobri družini Newburgh, O. — Po oravkih sem se zglasil pri družini Mr. in Mrs. Frank Barle na 7701 Issler Ct. Oče je bil nekam žalosten, ker je šla od hiše ljubljena hčerka Mimika. Pa nikar ne mislite, da je šla kam v samostan, odkjer ni več vrnitve domov. Iz zapadne strani je prišel mlad in korajžen fant ter rekel očetu in materi: prišel sem v hišo vašo, da mi daste hčerko vašo. Skrbel bom ku in se je pisala Gregorčič. Vedno rada pomaga pri društvih in cerkvi, pač, kjer je potreba ženske pomoči. Dal Bog, da bi oba še zdrava in zadovoljna še mnogo let prebivala med na- mi. J. Resnik. Ne odobravam! Ne strinjam se s tem, kar so pričeli nekateri časopisi drug za drugim kopirati neke vrste, pa mojemu mnenju v kolikor sem jaz poučen, nepraktično vprašanje na "ministre" iz Jugoslavije, ki se nahajajo tukaj. Vprašanje se glasi: "Kaj delajo jugoslovanski ministri v Ameriki ?" Tako vprašanje je izraz neke nezaupnosti ali dolžitve, da ti ljudje: Ali nočejo, ali ne vedo kaj je njih dolžnost. Vsak bo vzel tak naslov za neko nezaupnico ali obdolžbo, tako se vidi meni. To razlagam iz stališča, kakor da bi hotel sam na katerega zaklicali: "Ej ti rojak, kaj pa si ti prišel sem? Zakaj nisi ostal doma?" itd. . . . kakor pozneje navaja-'jo tisti, ki so si izbrali to vprašanje, kaj da delajo ministri v Ameriki. Vsi ti, ki so dospeli sem in tako ušli gotovi usodi, ujetništvu gotovo če ne tudi smrti, so to storili z namenom svoje ali njihove dolžnosti, da bi tukaj, ker jim doma ne bi bilo mogoče, sodelovali za rešitev tega, kar se rešiti da. za njo, kot za svoje lastno oko. Ob njihovem prihodu so vsi Seveda sta pa tudi oče in ma- pojasnjevali o usodi in mi smo ti takoj sprevidela, da bo ta fant prav za njo. Pa naj bo tako. In 'tako sta 11. aprila ob enajsti uri v cerkvi sv. Lovren- bili veseli, da so sploh mogli še-živi oditi in dospeti med nas, kjer sedaj izvršujejo delo za v teh razburkanih časih! Kako lahko je pokvariti vsako akcijo, ki je bila do sedaj s trudom deloma že dosežena. Vojna furija je šele pričeta, kaj bo še vse sledilo in kako se bo razvijalo, kaj bo za nas odobrenega, vse to je še tako daleč od nas in mi hočemo nekaj, da bi nam ministri kar obljubili za gotovo, drugače pa naj gredo tja, kjer se general Dra-ža Mihajlovič bojuje. Tega se ministrom nikakor ne sme predbacivati. Vojna še bojuje prav tako in ravno isti čas diplomatskim korakom, kakor se bojujejo bojevniki na bojnih poljanah. V kolikor poznamo ministre, ki so naši Jugoslovani in vsi demokratskega naziranja, vsi zmožni in delavni, zaslužijo od nas, da jim gremo povsem na roke in da ohranimo do njih zaupanje in spoštovanje. Brez tega sploh noben delovati ne more in zgubi vso korajžo ali pogum. To se mi je zdelo potrebno napisati, tako čutim v srcu svojega prepričanja. Cleveland, Ohio, dne 22. aprila. Anton Grdhia. -o- Let Your Anst^i to Bombs Be We are fighting » ^ will stop at nothing- ^ £ homes, our very ^fgiv*'0-shall we stop short °I 6DefL dimes and dollars ft* Buy Defense Bonda & everyday, everywe^uf if your very life deP®* it. It doesI tor ili "1 leri ob s teop P trebi tilj "B fep Ugli ^ bo* »vil \k Jaza; '■bo "N Ka "P: listu ji d !C! "Si % Kai "Hi s V priznanje Ali veste, da Je „ Vm-, „ koncev moškega sP01 ' , f ko mi je oni dan po*^ / ki je dobro podkovan stvu. B Ker mu je odpo^ i» japri avtu, je vzel J .^p» čel motor navijati- ^^ vedel, da je bila U ritenskem položaju- jU precej močnem k/.Jp0cf' in avto je planil ^ ritensko. Lastnik P» * t Morda bi ga**1 uj in*0k avto zaletel v druž^ ^^ ko močjo, dajevrg' aVtoje^ ska kolesa naprej J" taK0 čil svojemu lastni JU naproti, da se m" l£ odpeU» umakniti. Moža je p» bolnišnico, avto ^jič* ustavil v stem i sose' d»e 1 Kako nanagloma me je huda bolezen potisnila na posteljo. Nič hudega sluteč se nisem hotela takoj ukloniti »zahtevi zdravnika, da se moram takoj podati v bolnišnico ter se podvreči operaciji na slepiču. Odlašala sem in odlašala toliko časa, da je bilo skoraj že zamujeno. Le za las je manjkalo, da me ni vzela bela žena s seboj. Hvaležna sem Bogu, ki me je na tako čudovit način rešil smrti in mi po zmožnosti Dr. An-tončiča vrnil zdravje. Dr. Antončič je s svojo znanostjo in spretnostjo se odlikoval na polju zdravniške znanosti. Iztrgal me je iz rok smrti, kar se J * < d*1' J Torej danes Je ž„iP j boste slišali tam V stokanje, potem v* ^ ljemo črnovojniki » tem bomo to vo.l^^ih roke in v dv'eh omlatili s Hitler^' borbo, da bi se zopet upostavi- je skoraj vsem zdelo nekaj ne- Ali veste, kako > p ceneje do dobr^ ^0 , pravite tako, kaUe ^V jatelj. Zajela S* ^ J ha in stopil je da se prevedn- ^ je / z lepim dežnikom. V voli velik za dvl1, J prijatelj zakli^- p* / fant, k'in.„*ti "Hej, dežnikom?" na tla in jO ^ je pf sle noge. Prij^V0 žnik in šel ž nJ^ "M M ii, SP] 'In "fci >v A h % S % \ C Vii 'Dol i bi M X on, b Si \ S k > 'še s s 'l 't $ Rji h K )> i i % it-ja-it JO- effl jd-roue, t satan in iskariot Po nemškem lirlrnlka K. Maji ločeni prelivati krvi. Iznesti jih moramo in toliko nas ora biti, da na odpor niti mi- ne bodo." "Misliš, da bo mogoče? Svet traven, goščave ni razen trdo ^udencu, ne moremo se mu 5e°Pažen0 bližatij In če bi tu-Pfišli neopaženo blizu, je le l"a. da slučajno pogleda sko-»movje kak Mogollon, pa 8 vidi — in Ves tabor bo sprana noge!" Dobro! Pa ne bomo prišli ?Wera, od koder bi nas mo-|!ti Pričakovali, ampak od a>kamor bo jezdil poglavar. Pridemo pol ure po odhodu glavarja od juga k studencu, , do mislili, da smo četa nji-ljudi, ki jih je poglavar ^kršnegakoli razloga poslal I ai- In ko nas bodo spozna-°že prepozno." • Tako bova naredila! Pa bo na Ploščadi?" ■ redvsem morava misliti na ^ke- Mnogo jih bo, petde-M je pri črni vodi in reci-, deset jih primemo pri stu-.C.u' Ne smemo jih vzeti na "leti "Seveda ne! Na bojišču so Kam napoti. Pa bomo z, njimi Počakajo pri studencu, Y dol>ro zastraženi." Jfš, da bodo varni?" ^odoi 0d Senčnatega stuff, ll0 ^oščadi so tri ure je-%■n Ure za nami so nam jo, \Ce Pustimo trideset Ni-^ njih za stražo, bo zado- '> ko. a?" Bjgf* bomo pustili za po- V ieryja. Skrbel bo, cla bo redu. Ujetniki bodo pod 111 Poveljstvom na var-"f^ da jih sami stražimo." Si k*'"v tem se strinjam s svodom. 's udeležil boja?" j (j °r bo kazalo. Ne ubijam ' * Nijore so naši prijatelji Pomagati jim mora-^ , so končno Mogolloni . \ naši sovražniki, ka-f ^ t Mihovi. Pomagali jim /S ...... v-" h ■v tor eJ. Prignali jim bomo 'ne v past in jo za njimi 'S>Ve bo potem zs°dil0> 1 V Hirale okoliščine. Najlji boji okoliščine. Najljub-11 bilo> če bi se Mogollo- "t, 1 bre //i A A & ces1 & l/ to5 V1 p "0 If"/ v F I V / noj it* i ide; Dil £ ez boja." . ne bodo storili!" 0&e Pa le, če uvidijo, da Pomenil gotovo smrt." *>do uvideli —." , c° Že, ko jim bodo mole-1 Puškine cevi od spre-zadaj in na levi in ko „„ '' na desni prepad ca-j >,' Po . ^aierem ne morejo prida se bo držal pogla- ^ ^ v»aj. Skrajno neumen. bi se ga ne držal. ^Ib..111' s°dim. čeprav sem ki smo mu bo zasedel Plo-načrtu?" leumt In R3TO o cePrav V, Sam0 enkrat videl." \Jub temu bi bilo dobro in J^l 'da poizvemo, ali se bo 1 navodil. Bi mu po- k^ Je]. ■X j)0 4 nI časa. Preden se ^jj01,)rePozno. Razen tega \ iijt|°Vo Mogolloni prestre-^Vo1 k°n