GDAJA P? .GORENJSKI TISK« •UREJUJE UKLUN1SK.J ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BE2.MK ODGOVORNI URED ■B GREGOR KOCIJAN - TEL. ^EDMISTVO IN UPRAVA 21-90. GUVNI UREDNIK 24-75 • TE-*0CI RAČUN PRI NARODNI B^K1 V KRANJU 607-11-1-135 GfASlLO SO LETO KPAVT, PONEDELJEK, 15. OKTORHA 1962 ŠT 119 CIALISTICNE EGA LJUDSTVA ZA I7.FMT4 OH OKTOUPA 194*' K(XI FEDNIK UD I JAN f\tmov za Oorenjsko pa so na- Kako daleč smo z gradnjo nove •rte Ljubljana—Podkoren? Studije za novo cesto so že kon-Izdelane so že celo štiri po-ddboejše variante, kje naj bi po-tola cesta. Prav v teh dneh pa j* v zaključku že peta varianta, h »e predvsem nanaža na odsek fcklo-Cernilec in ki bo verjetno realizirana. Bržkone smo s Popravami tako daleč, da bi se Pnhodnje leto lahko lotili gradil* prav tega dela ceste, ki je O Promet postal že nemogoč, se-*«da če bodo za to zagotovljena Wi sredstva. i>los so gradbena dela za no-*• ljubeljsko cesto potekala nad-we zadovoljivo. Ali lahko tudi »rihodnje loto pričakujemo tako Mri> gradnjo? Za letošnjo gradnjo ljubeljske •rte je bilo zagotovljenih precej •*Wtev, zato tudi ni bilo večjih •rtojev pri delu. Precej odprto P* je vprašanje, kako bo z nadaljevanjem gradnje prihodnje leto. Vte kaže, da bodo sredstva za radnjo ljubeljske ceste v letu flU precej manjša, kot so bila Mej. In kako je z elektrifikacijo go-nafcfce železnice? Studija, podrobnejši načrti in Podobno je pripravljeno. Odprto P» je vprašanje, če bodo prihodnje leto že sredstva za elektrifikacijo gorenjske železnice. Inte-■■•Otov za električne železnice 'A v Jugoslaviji že precej. - B. F. Razprava o napredni pobudi gorenjskih kulturno - prosvetnih aktivistov _ Kulturniki so proti razcepljenosti Ali enotno vodstvo lahko odpravi sedanje težave in nepravilnosti Kranj, 13. oktobra — Včerajšnje skupno posvetovanje članov okrajnega sveta za šolstvo, kulturo in prosveto in članov okrajnega plenuma sveta Svobod in prosvetnih društev je bilo namenjeno razpravi o kulturno-pro svetni dejavnosti v našem okraju. Osnovna misel, ki 6e je prepletala zevali tudi posamezni govorniki v razpravi, v kateri pa je bilo razen tega največ govora o enotnem vodenju vse kulturno-pro-svetne politike v določeni komuni. Na osnovi dosedanjih izkušenj so že na sestanku v Poljčah ugotavljali, da je delo na kulturno- skozi vse obširno uvodno poroči- | prosvetnem področju močno ne- ge en prizor iz Kranja — ozkega prometnega grla na cesti I. reda Ljubljana—Jesenice. Obetajo pa se boljši časi In če bo prihodnje leto količkaj sreče, bomo že pričeli z gradnjo nove ceste, in sicer za začetek med Naklom in Crnilcem lo, je bila, da je kultura pri nas zelo zapostavljena in da so zanjo dana premajhna sredstva. Medtem ko se materialna osnova komun krepi, je denarja za kulturo in prosveto vsako leto manj. Brez materialne osnove pa ni mogoče ustvariti pogojev za delo in tako so tudi uspehi malenkostni. Ob tej ugotovitvi so se zadr- Iz razprave Milana Ogrlsa na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Nepopolna urbanistična dokumentacija Gradbeni okoliši ne zagotavljajo perspektive, ker so premajhni in preveč razdrobljeni Pretekli torek je zasedala Ljudska skupščina LR Slovenije, na kateri je v razpravi sodeloval tudi poslanec MILAN OGRIS Iz Tržiča, ki je podrobneje analiziral stanje glede urbanizma, stanovanjske graditve in komunalnega gospodarstva v našem okraju. Iz njegove razprave povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev. Urbanistična dokumentacija na področju okraja je po podatkih, s katerimi razpolagamo, nepopolna, zastarela in niti ni bila sprejeta po predpisanem postopku. Za večino naselij le-te sploh nI in se izvaja gradnja stihijsko, neplanske), če pa je v redu zasnovana, se v praksi ne upošteva in na željo različnih investitorjev — zlasti gospodarskih organizacij — spreminja, ker ne bazira na ustreznih ekonomskih utemeljitvah. — Naša načelna ugotovitev je, da se daje pri izdelavi urbanistične dokumentacije težišče arhitektonski plati, vse premalo pa so obdelani ekonomski, sociološki in prometni elementi. Vzrok temu moramo iflkati predvsem v deficitarnosti ustreznih kadrov, ki naj delajo na urbanističnih načrtih, po drugi strani pa ugotavljamo, da so tudi tisti, ki na tem področju delajo, odmaknjeni, zaprti v preozke okvire in nimajo povezave z organi, ki naj bi nakazovali smotrno smer gospodarskega razvoja v posameznih gospodarskih panogah še posebej. Kot negativno ocenjujemo v našem okraju zlasti to, da trenutno le niso obdelane realne razvojne možnosti posaimcznih krajev in naselij, zato se opravljajo tako gospodarske kot sega In števila okolišev ter števila prebivavstva v posameznih okoliših. Ce upoštevamo, da je določenih za 103.000 prebivavcev 141 gradbenih okolišev, pomeni to, da odpade na posamezna, okoliš povprečno 730 prebivavcev. Jasno je, da je taka perspektiva nemogoča, zlasti z vidika izgradnje večjih in gospodareko močnih industrijskih naselij. Mnanja smo, da vzdrževanje naselij s 50 do 500 prebivavci po vseh urbanističnih (nadaljevanje na 2. strani) usklajeno, da so sredstva razdrobljena in rezultati majhni. Tako sveti za šolstvo, kulturo in prosveto ter sveti Svobod in drugi organi zaradi omejenih področij in pristojnosti s svojim delom nikoli niso mogli v širino. Zato so že na omenjenem plenumu izdelali zaključek, da je potrebno najti novo organizacijsko obliko, ki bo povezovala prav vse, ki so poklicani, da skrbijo za kulturno--'-osvetno življenje v komuni. To pobu > so govorniki v razpravi poz-.1 -t Ijali in se tudj strinjali z za':!iučkom, da se priporoči organom v komuni, naj si poiščejo ustrezno novo obliko vodenja. Mnogi -so ugotavljali, da enoten organ delo organizacijsko sicer res lahko zelo trudi, vendar le. če bo imel za to primerno materialno <\«novo. To pa bo mogoče šele tcv'aj, ko bo kultura vključena v naš razvoj kot enakopravno področje in bodo zanjo zagotovljena potrebna sradstva, ne pa da bo njihova višin? odvisna le od dobre volje ustreznih občinskih organov. - M. S; Kmetijske zadruge so začele z odkunom kromnirja Brez odstopanja Komu se lahko maščuje nepotrebno zadrževanje krompirja? Kmetijski proizvajavci nočejo s krompirjem plačevati davkov — Zakaj je cena sedaj še tako visoka _ Stalno ugotavljamo, da je bila letošnja letina krompirja dobra, pa vendar še nikoli do sedaj ni bilo toliko težav z njegovim odkupom kot prav v letos. Večina pridelovavcev krompirja je namreč mnenja, da jc odkupna cena prenizka, čeprav je skoraj še enkrat večja kot lansko leto. Zato z oddajo krompirja zavlačujejo, po vsej verjetnosti trdno prepričani, da se bo po glavni odkupni sezoni cena močno dvignila in negospodarske j>0do tako mimogrede dosegli več- gradnje tudi na območjih, za katera še niso obdelani osnovni elementi, ki so potrebni za opredelitev gradbenih okolišev. Po podatkih, ki jih imamo, lahko razberemo, da 135.000 prebivavcev okraja prebiva v 446 naseljih. Pred časom so bili v vseh naših občinah sprejeti odloki o zazid-ljivosti zemljišč, ki pomenijo brez dvoma korak naprej v izgradnji naselij, vendar so bili roki za sestavo le-teh tako kratki, da so se vanje vrinile razne pomanjkljivosti, zlasti glede ob- ji izkupiček. Zadrževanje pridelka doma jim v veliki meri omogoča primemo vreme, ki dovoljuje shranjevanje krompirja tudi v manj primernih shrambah. Vendar pa so lastniki ogromnih kupov krompirja precej blizu temu, da naredijo račun brez krčmarja. Na 6eji sekcije za blagovni promet, gostinstvo in turizem pri okrajni gospodarski zbornici so že ugotavljali, da je povpraševanje po krompirju na Gorenjskem močno padlo, saj so 60 kupci z juga države letos lah- ko oskrbeli s potrebnimi količinami tudi v Hrvatski in v Srbiji. Ker pa imamo na Gorenjskem kar 1200 vagonov krompirja več kot ga potrebujemo, se prav lahko zgodi, da bodo takrat, ko. naj bi se po izkušnjah iz nekaterih preteklih let cene dvignile, v resnici precej padle. Odkupna cena 20 dinarjev je, namreč najvišja mogoča, nikjer pa ni rečeno, da je ne bi smeli še občutno znižati. Brez pomislekov lahko trdimo, da si kmetijski proizvajavci lahko privoščijo to zadrževanje pridelka, s katerim so med potrošniki povzročili pravcati preplah, zaradi tega, ker niso v stiski za denar. Zanimivo je, da so nekaterim kmetom zaradi neplačane tretje akontacije hoteli odvzeti ustrezno količino krompirja, vendar je večina takoj «-našla« denar. Ker trgovina razpolaga še z zgodnjim krompirjem, ki ni vezan na določbe o obveznih cenah, je njegova cena nekoliko višja. Prav tako krompir precej drago plačujejo zasebniki, ki se oskrbujejo neposredno pri proizvaja vcu. Ce jim je prav, da plačajo visoko ceno, jim tega pač nihče ne more preprečiti. Zadruge v Kranju, Cerkljah, v Naklem, v Šenčurju, v Voklem in v Skofji Loki so pred dnevi začele z odkupom po dogovorjenih cenah. Proko Agrarie bodo tako posredovale potrošnikom okoli 200 vagonov krompirja, kolikor zadostuje za ozimnico. Določeno je, naj bi se ta krompir prodajal po ceni od 26 do 30 dinarjev, kar bo odvisno predwem od prevoza. Tržna Inšpekcija zagotavlja, da bodo vsi poskusi zviševanja te cene zakonsko preganjani. Za tekočo potrošnjo krompirja bo sx» 15. novembru odkuplieno še 2C9 vagonov krompirja. Za ta krompir bodo cene le toliko višje, kolikor ustreza stroškom skladiščenja. V teh dneh prihajajo s Poljske v našo državo tudi prvi vagoni poljiskcjga krompirja. - 1*. S. Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi © Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi • Obrazi In pojavi o Obrazi in pojavi # Obrazi ^^^^^^^^ M Se dolgo tega, ko je Vodna skupnost Kranj dogradila kamenit ičltni nasip ob desnem bregu Save. Pred kratkim je začeta dela pri&lo nadaljevati podjetje Projekt. Gre za nadaljevanje tega nasipa ob Tiskanini, kajti prav tu je Izpodjedanje brega najmočnejše. S tem #>J«ktom si bo tovarna Tlskanina v celoti zaščitila svoje zemljišče. Gradnjo finansirata podjetji Vodna skupnost In Tlskanina Naj kar takoj povem, da vam stah vseh redov in kvalitet nadvse ne nameravam postreči s kakšno uspešno nabiral na stotine kilome- supersenzacijo, ki bi res sodila k trov. Prijatelji so ga uvrščali med temu naslovu, če bi ga hoteli vzeti dobre in zanesljive voznike, saj v dobesedno. Ker pa si take stvari treh letih vožnje ni pretrpel niti prisvaja urednik naše Panorame, se najmanjšega karambola. Človek z dvema glavama zadovoljimo s skromnejšo zgodbico, ki pa ima zato to odliko, da je resnična in da se je takole ali malce drugače zgodila celo večkrat. Pred štirimi leti se je Jaka uvrstil med srečne (besedo lahko razumete, kakor vas je volja) lastnike avtomobila. Potem si je po ce- Preteklo jesen pa je Jaka doživel prometno nesrečo. Uvrstili so jo med težjo, saj je bilo na vozilu za več kot pol milijona dinarjev škode, voznik (na srečo je bil sam) Pa je utrpel zlom roke in zlom lobanje — združen z močnim pretresom možganov. Po treh letih prijetnih skupnih voženj sta se Jaka in njegov avto ločila. Prvega so nezavestnega odpeljali v bolnico, drugega pa v mehanično delavnico. Njuno popravilo je trajalo skoraj enako dolgo — več kot pol leta; za enega na stroške socialnega zavarovanja, za drugega pa na stroške zavarovalnice. Ko je tehnična komisija pregledala avto, je ugotovila, da je spet sposoben za vožnjo. Jaka je zaprosil tudi za vrnitev vozniškega dovoljenja, češ da te spet čuti sposobnega za upravtianje z vozilom. Ker pa bi iz nesreče rad izt:ou*~ d •'• (tega tcveda ne bo sam | ročni sporazum o okrepljeni blagovni izmenjavi za prihodnjih pet let. Predvideno je tudi poglabljanje medsebojnega znanstvenega in tehniškega sodelovanja. OBISK IZ MALIJA V Jugoslaviji sc mudi na obisku minister za javna dela republike Mali Umafa Bab* Diara. — Med osemdnevnim obiskom bo obiskal več tovarn in gradbišč. TUDI ADENAUER V ZDA Na povabilo predsednika Kenne-d.vja bo kancler Adenauer prihodnji mesec obiskal ZDA. Tako kot obisk zunanjega ministra Schro-derja bo tudi osnovni namen kan-elerjevega obiska v Beli hiši — iz-vojevati močnejša zagotovila glede Berlina. PODPORA KENNEDYJEVEGA PREDLOGA Predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti ic podprl predlog predsednika ZDA o ustanovitvi »odprtega atlantskega partnerstva«, ki naj bi postalo temeli gosnodarskepa združevanja ZDA in EGS. V načrtu je močno znižanie carin, pri nekaterih proizvodih pa celo njihova .ukinitev; Predsednik Kcnncdv je izjavil, naj bi takšno gospodarsko združevanje začrtalo tudi gospodarske meje s »komunističnim svetom«. S?m je svoj program imenoval »nai-večji izziv voditeljem komunistič-■ "'a sve.ta«. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudi* in dorro^kl • i Iz Bonna so z nemško zadržanostjo objavili novo pot »trgovskega potnika«. Zunanji minister Schroeder bo v Washingtonu v Beli hiši v vlogi malega trgovskega potnika, ki se zanima samo za ponudbe in pogoje kupčije, ne sklepa pa nobenih kupčij in da jc ameriška polobla v Bonnu zanemarjena. Adenauer pošilja zdaj v VVashington človeka, ki najbolj nasprotuje njegovim načrtom vodenja evropske politike v dvoje z de Gaullom - brez zadnje besede in vodilnega pritrdila Zdru- rega kanclerja, ki- se mu nasled-stvene delnice nepretrgoma dvigajo, zunanji minister Gerhard Schroeder ni politik Adenauerje-vega kova, ki bi poznal samo enosmerne ceste in se teh držal kot pijanec plota. Njegov politični nauk sc v marsičem razlikuje od Trgovski potnik kupnih pogodb, skušal navezati stik z ameriško hišo, ki je bila iz bonnske perspektive precej časa potisnjena na periferna postajališča. Res je, da Je po alav-ju generala de Ganila na Nemškem prihajalo do občasnih obiskov, ki sta jih imela p od kancler Erhard in berlinski župan Willy Brano-, v Beli hiši, kljub temu pa je že lep čas prevladoval vtis, ženih držav, kot vojaško in industrijsko najbolj razvite države zahodnega sveta. Poti zahodno-nemškega zunanjega ministra Schrocderja »»čez lužo« si ne smemo razlagati z dvojnim obrazom. Znano je, da Adenauer s svojimi političnimi resnicami in slepim čaščenjem degaullizma zadeva na vedno hujši odpor v svojem bonnskem vladnem zboru. Najverjetnejši naslednik sta- Adenauerjeve vezanosti za Francijo in Evropo. Schroeder je privrženec tiste politične šole, ki si brez ameriškega pokroviteljstva in proti ameriškemu pokroviteljstvu ne more zamišljati obstoja zahodnega sveta. Nemčija ima po teh naziranjih ključe prihodnosti najbolj varno spravljene v Ameriki. V odmikanju Adenauerja in de Gaulla od Amerike pa smer v bonnski vladi vidi strah velikega tveganja. Schroederjeva pot v VVashington pa ni zamišljena kot študijsko popotovanje za razpravo o teoretičnih ozadjih osi Bonn-Ber-lin. To popotovanje ima bolj praktične naloge. Američani hočejo končno po tolikih odlašanjih zdaj zvedeti, kako si v Bonnu zamišljajo ureditev berlinskega vprašanja. Schroederjev predhodnik v Beli hiši berlinski župan Willy Brandt z ameriškim predsednikom Kennedyjem ni ves čas pre-mleval »prazne slame«. Skica nekega zahodnega načrta o ureditvi berlinskega vprašanja je že zasnovana. Ogrodje je napravljeno in zdaj si VVashington in Bonn vsak po svoje želita primerjati to, kar ena in druga vlada postavljata za osnovo pri urejanju berlinskega vprašanja. Tako naj bi ob Brandtovem obisku v Beli hiši nastale govorice o možnosti »tesnejše povezave med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo.« Berlinski župan naj bi pred vzletom izjavil d ? Kennedy pristal na referenc/ na katerem naj bi se BerlnJ/ izjasnili za priključitev k zTi»/ ni Nemčiji kot eni izmed ST' položajem in pristojnostmi SV ttanauo ostale nemške drfl4 Zvezni republiki. Na ta n«I * na Zahodu zamišljajo prehST/ bude- ki bi zdaj moral^V zahodne zaveznike. Vsekakor bo treba sa počakati, da se i jedro dolgih zahodnih pripravljanja zahodn-rJ*"1*?' $e nekaj V. razfcvy ureditvi berlinskegT^JlS^ Zahodnonemški zunanJ*!£y se je v Wa,hingtonnXann1W7 po.zvedovavec in mogoči. ./ gova pot -trgo^ketT ŽJj pripomogla. «i» Vsai JL »,P"™V VVashington. r**, \,J VVashington na er« ,„ „ S"V drugi žici, se ne J sporazumeti. Zato od !\ ' govskega potnika« v \? w* i/ nu ni pričakovati Velijo Zdravko t« * , , Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki Elektronika perspektiva za gospodarstvo Ljubljana, 14. okt. — Včeraj dopoldne je bil fu na Gospodarskem razstavišču v prisotnosti številnih uglednih gostov odprt IX. mednarodni sejem »Sodobna elektronika«. Otvoritveni ceremonial je začel predsednik ljubljanskega mestnega sveta ing.Marjan Trpina, ki je med drugim poudaril, da se v prihodnosti skoraj nobeno področje gospodarstva ne bo moglo uspešno razvijati btez uporabe mo- dernih naprav elektronike in avtomatizacije. Član ZIS Marin Ceti-nič pa je rekel, da se je ta sejem žc lepo uveljavil ne le doma, temveč tudi v svetu in da je takšna prireditev pomemben delež k afirmaciji naše države in naših proiz-vajavcev na tem področju dejavnosti. Tokratni sejem ima zlasti '•elik pomen na račun elektronike in avtomatizacije za promet. Da se ljubljanski sejem elektro- Prostovoljne (klovne akcije m pobudo SZDL MARLJIVI PREDDVCflCANI Po podatkih o prostovoljnih delih v zadnjih dveh letih v kranjski občini je 1.100 udeležencev oiv^'ilo več kot 8.0;\) prostovoljnih delovnih ur. Največ zabeleženih delovnih akcij imajo v Preddvoru. Tam je na raznih delih sodelovalo 410 vaščanov. Skupno vrednost njihovega dela orenili na 800.000 dinarjev. Sodelovali so pri gradnji zdravstvenega doma. pri kopanju jarkov za kanalizacijo, pri urejevanju elektrifikacije1 in podobno. Mnogo občanov se je udeleže- V KRANJU IN RADOVLJICI SE PRIPRAVLJAJO na počastitev 20-letnice smrti narodnega heroja Lojzeta Kebeia Prihodnjo nedeljo nameravajo na Jamniku odkriti spominsko obeležje narodnemu heroju Lojzetu Kebetu-Stefanu ob 20 - obletnici njegove 6mrti. Lojze Kebe je bil eden izmed najbolj vnetih organizatorjev osvobodil-nega boja po naših krajih. Se posebej mu je treba priznati izredno požrtvovalnost in tudi iniciativo pri ustanavljanju odporniškega gibanja •» zaledju. Zlasti po škofjeloškem .kranjsl"»m in kamniškem mirni območju je «b VREME V prihodnjih dneh bo zmerno oblačno s prehodnimi padavinami predvsem v severni Sloveniji. prvih začetkih vstaje adaslo vrsto odborov OV m tudi celic KPJ prav po Kebetovi zaslugi. Novembra 1941 le bil imenovan za politkomisarja v štab gorenjskih partizanskih enot. Vendar je kot član pokrajinskega komiteja z nezmanjšano vnemo deloval na terenu. Oktobra 1942 je bil obkoljen ip smrtno raftjen na Jelovici in je 20. oktobra umrL Ob letošnji obletnici tega dogodka pripravljajo organizacije botvev v kranjski in radovljiški občini širšo manifestacijo, v kateri bo sodelovala zlasti šolska mladina. Po vseh šolah in mladinskih organizacijah se že pripravljajo na to prireditev. V kulturnem sporedu bo sodeloval tudi pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. - K. M. valo p*ostoTa*tjnega dela ludi v 2abnici, ko sd grad,ili in urejevali športno igrišče, prav te vnste objekt eb s prostovoj?*m delom urejevali na Vieobem, v Trsteni-lui so popravljali cesto in kanalizacijo, v Strahinju pri Naklem so sodelovali pri kopanju jarkov za kanalizacijo, v Mlaki so gladili vodovod, v Goricah transformatorsko postajo itd. Vrednost ce-lohstegtk prostovoljnega dela^ na devetih ocenjeni* objektih cenijo .plesom v. domu TVD rta 2.114.50D oglarjev. |Stražišče. - D. L. nike iz leta v leto vse bolj uveljavlja, je najbolj zgovoren letošnji IX. mednarodni sejem, katerega se je udeležilo rekordno število 130 razstavljavcev iz 15 držav, od tega je 31 domačih razstavljavcev, med katerimi sta tudi kranjska iskra« in TIO iz Lesc. — F. Plesna sezona se je pričela V Kranju se r-«s ne moremo pohvaliti s tem, da bi imeli dobro poskrbljeno za zabavo mladine. -Na tem področju prednjačijo po-deželani. Ti imajo več smisla npr. za organizacijo mladinskih plesov. Veliko število kranjskih mladincev in mladink, ki jih srečujemo o*3 sobotah in nedeljah na mladinskih plesih v Tržiču, Krizah, pri Sv. Duhu in drugod, nam to dokazuje. Slišati je, da letošnjo jesen in Iz predosnutka ustave FSB J Delitev dehodka v delovni organizaciji Osnovni princip je, da se proizvod družbenega dela ustvarjen v delovni organizaciji enakopravno in po načelu delitve po delu deli med delovno organizacijo, delovne ljudi in družbeno skupnost. Predosnutek utrjuje splošne principe in merila za delitev po delu in določa, da delovnim ljudem pripada del, ki je odvisen od treh osnovnih elementov: 1. mora biti v sorazmerju s proizvodnostjo dela delovne organizacije in delovnih ljudi; 2. odvisen je od poslovnega uspeha; 3. mora zagotoviti samostojen razvoj delovne organizacije. Pomen načela, po katerem delovni organizaciji in delovnim ljudem pripada del, ki je v sorazmerju 6 proizvodnostjo njihovega dela ,je v tem, da se z ustavo zagotavljajo delovnim ljudem več- Predosnutek vošt^hn kriterij za 'določanj© 2* ki pripada delovni o ^eg* širjenje njene materi!?ni*ae* J Predvideva, da ?alae «*J v skladu s splošnih, ^ **! potrebami družben« i Tako je drulESL skupnostim omo*JZ" **«*^ osnovi zmerna in Vk °' * i splošnih investi« i , skupnosti v SoS«Jh po«! ah na področjih doS£4 merila. "10čajo zimo mladinskega plesa v dvo- | ja sredstva za njihov osebni stan-rani delavskega doma v Kranju | dard in to v tisti meri, v kateri ne bo, pač pa bo mladim plesav- raste njihova proizvodnost dela. cem in seveda tudi začetnikom 1 Ta princip se kot ustavni princip ustreženo e plesnimi vajami in Partizan ne sme kršiti niti z zakoni niti z družbenimi plani ali z drugimi instrumenti za delitev dohodka. Prizor z bohinjske »Kmečke ohcetl«? Kader za nov domači film? Niti prvo niti drugo, čeprav so podobni prizori pri nas že skoraj povsem odmrli. Pretekli teden pa je Imel naš fotoreporter nM»wuw srečo — na filmski trak je lahko ujel del prave »ohcetl« — v zadnjih nekaj deoetletjih že pozamjem ženitovanjskl običaj, »Kmečki fantje« so peljali nevestino balo Iz Sebenj v Naklo Predosnutek tvori osnovo za V,^T^eva, I proizvoda - petrih* *+4 ker je tržišče rneri faktorji, ki omoSfa!flvažatW družbene vrednoSf^0 delovne organi^ *** žišče ne more biti KeT J» i za to delitev, predrL^ J«, da je ena i^T^ek Poo* funkcij skupnosti pogojev dela in 1Hj*en*č«W hodka, kar Be Ur^*j«nje * močjo inves^iilT^e c f usmeritve na tržiš£ni PoUB* instrumenti. Prav + z nost pooblaščena h ° * razvoja z zakonom^, 1)0 na merila za porazH ,°l0** hodka na skledo ?jev*^ ^ dohodke, to je da čin določa proporci i2 8ploSni *' gačni odnos, ki ^ ij*1« ali e* ganizacije dolžno ^ovn« <* H, 2. odstavek JS°števiti *» Prispevek k cestnemu om , Na zadnji sejj ^ rež j U nosti v Preddvoru ievii< gim razpravljali t^JT* ^ občinske ceste od ^ ° ma v PreddvonTn^ ^ivi*«P * Pa je pokazala d« / 0za- P«* diti cesto, ki boi^treba** in ki jo bo treb« k* v«j » lokalni promet, «a,U,Spo«ob;ti -skrajšala pot do rL ^ na*v zemljišč so pred * J*- Lari^ Ka. ki bi Km nES* M# širitev ceste. 2«^^ a r»r fl.enila, da se z ZJ* akup^ kaj meritve so ž„ 'Lirične, v ze Ovijene C. Nepopolna urbanistična dokumentacija (Nadaljevanje e 1. strani) načelih nI vzdržno, zaradi česar bo nujno potrebno, da se večje število gradbenih okolišev revidira in tako postavi realno osnovo za gospodarski in družbeni razvoj okraja. S sedanjim stanjem v odnosu na prebi vavoe v gradbenih Okoliših smo lahko skrajno nezadovoljni, Saj imamo 14 gradbenih okolišev do 100 prebivavcev, 30 do 200, 24 do 300, 17 do 400, 15 do 500, 19 do 1000 in le 12 gradbenih okolišev z nad 1000 prebivavci. Vztrajati bomo morali na tem, da se predvideni rajvoj v prihodnje zasnuje oz. tjsmerja tako, da se pri Izdelavi urbanistične dokumentacije računa z gradbenimi okoliši s najmanj 7000 prebivavci, le v Izjemnih primerih, kjer je to posledica specifičnih gospodarskih ali drugih okolnosti, pa z gradbenimi okoliSi z najmanj 2000 prebivavci. Ce upoštevamo takšno orientacijo, bo potrebno na področju okraja obstoječe odloke revidirati tako, da se določeni gradbeni okoliši, ki nimajo druž-beno-ekononnicice utemeljitve, omejijo in da se nadaljnja gradnja usmeri na okoluše, ki Imajo v perspektivi vse pogoje za nadaljnji razvoj. To je za območje Gorenjske še posebej važno, ker je v svojem gospodarskem potencialu sorazmerno močna in prav zaradi tega nastajajo vzporedno z graditvijo mest in industrijskih središč pereči in neodložljivi problemi vzporednega razvoja komunalnega gospodarstva. To gospodarstvo in službe močno zaostajajo za razvojem na drugih področjih in se zaradi pomanjkljive skrbi pristojnih organov doslej niso v organizacijskem smislu razvijale skladno s splošnim razvojem, ker niso imele ustrezne in samostojne gospodarske osnove. Okrajni in občinski organi so v zadnjih mesecih izvedli na območju okraja pregled tako imenovanih -črnih« gradenj. Pri tem smo ugotorili, da je do teh gradenj prišlo predvsem zaradi večkrat zgrešenega stališča nepristojnih predstavniških organov, ki ne morejo odločati o teh zadevah. Organi gradbene inšpekcije izvajajo v zadnjem času dosledno politiko omejevanja takih gradenj in se pri tem poslužujejo možnih sankeijskih ukrepov; menimo pa, da bi bilo v primeru Izredno grobih kršitev obstoječih predpisov potrebno začeti tudi s fizičnim rušenjem objektov ►►črnih gradenj«. V zvezi s kaznimi bi kazalo upoštevati dejstvo, da so kazni, ki se izrekajo, prenizke oziroma daleč nižje od normalnih stroškov, ki jih ima interesent za pridobitev ustrezne tehnične dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Pri tem bi bilo potrebno poudariti še posebno vlogo šušmar-jev, ki običajno izvajajo taka gradbena dela in ki jih po obstoječih predpisih praktično ni mogoče odvrniti od njihove dejavnosti, saj so obdavčeni in 6e proti njim v primeru, če izpolnijo svoje davčne obveznosti, dejansko ne ukrepa. V zadnjem času je uspelo, da se tudi zasebniki v večji meri kot doslej angažirajo a svojimi sredstvi pri gradnji stanovanj, vendar pa pri tem še ni uspelo do kraja usmeriti interesov zasebnikov za gradnjo čimbolj cenenih stanovanj in se še vedno pojavljajo v pretežni meri interesi po individtialni — klasični stanovanjski izgradnji. V zvezi s politiko stanovanjske zgradnje je treba pripomniti, da so v zadnjem času zgrajena stanovanja funkcionalno boljša kot v prejšnjem razdobju, kar potrjujejo strokovnjaki kot stanovav-ci sami, potrebno pa bi bilo, da se dosledno izvedejo napori združenja stanovanjskih investitorjev v smeri tipizacijo projektov, elementov in opreme. Menimo, da bi bil razvoj na področju stanovanjske izgradnje daleko ugodnejši, če bi se ne podpirale v tolikšni meri cehovske in monopolistične tendence sedanjih projektantov in njihovih združenj. Ko smo analizirali stanje v zvezi s komunalnim prispevkom, smo ugotovili, da se le-ta predpisuje na območju okraja zelo neenotno in da imajo posamezni občinski ljudski odbori z njim precejšnje težave. Pristojni organi doslej še nimajo ustaljenih kriterijev, in sicer niti za predpisovanje tega prispevka niti za njegovo smotrno in namensko trošenje. Sedanji predpisi so nepopolni In se tudi neenotno tolmačijo. Mislim, da bi bilo nujno, da bi novi predpisi ekonomsko stimulirali gradnjo v zazidalnih okoliših, ne pa tako kot doslej, ko se komunalni prispevek lahko pobira le pri interesentih, ki gradijo v sklopu zazidalnih okolišev; če pa gradbeni interesent gre izven tega ožjega zazidalnega okoliša, 6« s tem avtomatično izogne plačilu komunalnega prispevka. V več primerih so zaradi tega na območju okraja nastali upravni spori. Menim, da bi bilo prav, da bi se z novimi predpisi predvidela možnost predpisovanja komunal- nega pnspevKa na podlagi bruto površin zgradbe z določenim zneskom za bruto m*. Ta znesek naj bi se po potrebi in ob upoštevanju spreminjanja indeksa cen tudi sam spreminjal. Za vsako gradnjo Izven zazidalnega okoliša pa naj bi se prispevek povečal v primerjavi s prispevkom za gradnje v zazidalnem okolišu za najmanj 30 do 50 odst. Glede stanovanjskih najemnin nastaja več problemov, ki terjajo ustrezno rešitev. Stanovanjska najemnina, ki se obračunava ▼ novejšem času po dejanski vrednosti stanovanja, je precej višja •* stanarine za stanovanja, ki bila grajena od 194B do 1959, in Id je določena na podlagi posebnega točkovalnega sistema. Po približnih ugotovitvah znaša stanarina teh stanovanj približno 25 do 30 odst. manj kot stanarina za enaka stanovanja novejšega izvora, pri čemer so stanovanja, ki so bila zgrajena od leta 1950 do leta 1960 v pretežni meri sanitarno in prostorninsko bolje urejena in popolnejša od novejših stanovanj. Vzdrževanje stanovanj je v hišah, ki so bile zgrajene pred letom 1920, po obstoječih predpisih zelo težavno, ker delitev stanarine ne zagotavlja potrebnih sredstev za normalno vzdrževanje. Tudi za stanovanja, ki so bila zgrajena od leta 1920 do leta 1946, je sedanja razdelitev neprimerna. Potrebno v 8t*wrSt se amortizacija zniža • lovico, na ta račurTr« *5M» K za vzdrževanje Drt *via* ,k>" ftanujejo v stanovanji bita zgrajena pred i ' h bodo morali zaradi reJ^Qm zevanja svojih star^v^8* vati k stanarini še v spevek, ker je sedani*T** * prenizka v primerjavi * enakih stanovanj, s6*,rL'v zgrajena v letu 1960 • 80 " „ lri kas* V zvezi s stanovanj • d jemninami oziroma gr?111 " dosedanjih stanarin bi*"*** našem mnenju umestno ^ amortizacija vplačevala U* gresivni lestvici. Po >-v Z amortizacijo naj bi ,« I stanovanjski sklad. r*o r*zP<*»i> tizacije naj bi se upoJt, dotacije starim nišan* iil izgubljenih sredstev za 5 r*"i srednja popravila. Bistvo^"*1 ' ga je v tem, da bi zgradbJ*^ nove, plačevale visoko cijo, v kasnejšem času p/ kovno ocenila in na podlagi t« ocenitve določila stanarina p« enakem kriteriju kot za nova kite. POVFTvt-t TT?v/i<'ntrrhnffA 1962 Kolone avtomobilov na Jelenovem klancu so vsak danji pojav. Kolone pa so značilne tudi za nekatere pomembnejše ceste na Gorenjskem. Bržkone takšen počasen In večkrat neprijeten promet nI vedno posledica slabih, ozkih ali nepreglednih cest, saj največkrat kolone povzročajo težka motorna vozila, M so skoraj v večini primerov že iztrošena in sploh ne bi smela biti na pomembnejših cestah Pred VIL okrajnim tekmovanjem traktoristov in kmetijskih strojnikov Letošnje okrajno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov - 7. po vrsti — bo 28. oktobra. Prvotno naj bi bilo v bližini Predoselj; ker pa tam nI primernega zemljišča, so se pred dnevi odločili za Zabnico oziroma Skof-jo Loko. Posebna komisija bo izbrala primerno zemljišče. Za taka tekmovanja mora biti zemlja primerno globoka, tako da vsi traktoristi tekmujejo pri enakih pogojih. Doslej je bilo v praksi,'da so na okrajnem tekmovanju tekmovali le člani in mladinci, letos pa bodo nastopili tudi pionirji. Kak- šna bo udeležba na tekmovanju, trenutno še ni znano. Vsekakor pa 6e na to srečanje ponekod marljivo pripravljajo. Prihodnje poletje bo namreč republiško in jeseni 1963. leta pa zvezno tekmovanje, zato si mnogi želijo, da bi se uvrstili vsaj na republiško tekmovanje, če že ne na zvezno. Vsi tekmovavci (pionirji v nekaj lažjih disciplinah) bodo tekmovali v strniščnem in globokem oranju, v spretnostni vožnji s prikolico, odgovarjati pa bodo morali tudi na vprašanja iz motoro-znanstva, agrotehnike in zaščite rastlin. — C. mali oglasi »mali oglasi Kranjski problemi prodam Prodam nov kotel za žganje kuho - 50-litnski in 25-lirrskega, rabljenega, s pečjo in hladilnikom - Kranj, Delavska 23 4173 ostalo BaznašaJdco (-ca) za dostavo ju tranjika »Delo« za teren Prlm •kovo — sprejmemo takoj. Zgladiti se v podružnici »Delo« Kranj 4129 Za dom na Krvavcu sprejmemo v službo kurjača za centralno kurjavo na mazut in ekonoma- — Pogoji: nekaznovana in •tara nad 30 let. - Planinsko društvo Kranj 4155 Preklicujem žaljive besede, ki •Pm jih izrekel o Francu Host-aiku. Zahvaljujem 6e za odstop od tožbe. — Zdravko Luznar 4174 Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Gabrijel Selan, Oriužbenec in Marija Maček, tkalka; Franc Grilc, gumarski delavec In Vida Prosen, delavka; Ibrahim Bešič, sprevodnik avtobusa in Milka Sašič, predilka;Pa-»el Markun, klepar in Angela fttefe, prešivalka; Marjan Berčič, Puškar in Justina Plcstenjak, uslužbenka; Janez Selan, delavec ta Pavla Balantič, delavka; Franc Pdenšek. kletar in Frančiška Po-fančik, kuhinj, pomočnica; Ivan Rupnik, zidar in Angela Rupar, delavka: Franc Kuhar, študent in Marija Rozman, nameščenka: Jakob Verbič. upokojenec in Francka Cebašek, tov. delavka; Jakob Gašperič, delovodja in Matija Bajželj, šivilja; Franc Sim-aovec .strojni ključavničar in Alojzija Huber, trg. pomočnica: franc Lebar, tov. delavec in Mafija Filipčič, trg. pomočnica; Anton Škafar, zidar in Ljudmila Ri-Javec, trgovska pomočnica; Franc 8enk, mizarski mojster in Miri-Ja Anžič, natakarica: Frane Per-6č, mesarski delavec in Marija Kos, delavka. Rodile so: Marija Zibert — de- čka; Marija Gruden — deklico; Julijana Mušič — dečka; Helena Mivšek — dečka; Angela Šolar — dečka; Marija Rozman — deklico; Marija Košir — deklico; Marija Frelih — deklico; Marija Jane — dečka; Minka Pešič — dečka; Justina Jerič — deklico; Ana Nedi-ževec - dečka; Pavla Cebraja — deklico. Umrla je: Frančiška Kodran, upokojenka — stara 75 let. tržni pregled V KRANJU Fižol 190 do 220 din, ajdova moka 140 din, ješprenj 120 din, kaša 150 din, krma za kokoš 55 do 60 din, koruza 60 din, oves 35 do 40 din, proso 80 do 90 din za liter; korenček 60 din, sir skuta 140 do 160 din, surovo maslo 800 dinarjev, čebula 100 do 120 din, krompir 35 do 40 din, špinača 200 do 320 din, sladko zelje 50 do 60 dinarjev, solata 90 do 100 din, pesa 50 do 80 din, zelena paprika 130 din, sladka repa 20 do 32 din, kisla rena 60 din, redkev 40 din, orehi 250 din. jabolka 60 do 100 dinarjev, hruške 50 do 120 din, fige 120 din, cvetača 120 do 200 dinarjev, med 700 din, grozdje 150 do 160 din. paradižniki 50 do 120 din, peteršilj 100 din, gobe 500 din za kg; por 10 do 15 din, kolerabe 20 din, zajci 400 do 450 dinarjev, piščanci 400 do 450 din, kokoš 600 do 800 din, jajca 25 do 40 din, smetana 20 din za merico, NESREČE Otrok skočil pred motor Na cesti III. reda Visoko—Cerklje se je dogodila v petek okrog 14. ure hujša prometna nesreča. Motorist Ivan Franter se je peljal proti Cerkljam, ko mu Je na Visokem pred hišno številko 50 skočila na cesto triletna Zora | Florjančič. Z desno stranjo motorja je motorist zadel deklico, zaradi česar ga je vrglo na sredo ceste: deklica pa je dobila huj-poškodbe in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na motorju je bila škoda skoraj neznatna. „Kje je cesta ...?" V Kranju se ni težko zgubiti — Do prihodnje turistične sezone načrt mesta na prospektih in velikih tablah ? Kranj zares ni veliko mesto, a lulici ali na tej ali oni cesti. To kljub temu traja lahko precej ča- seveda ne velja za Kranjčane, ki sa, da najdeš znanca v tei ali oni I vedo, po katerih cestah se kam Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju prirejaj DNE 18. OKTOBRA 1962 LUKEZEV SEJEM (prodaja plemenske živine) ob 9. uri dopoldne, Ui sicer na Ledlncah| Irri Bohinjski Bistrici. Vljudno vabimo kmetovavce k čim večji udeležbi! _ ■ ■) i ■! Spet nov prispevek radovljiške komunalne uprave k Izboljšanju cestnega omrežja v občini. Cesta od Zapuž do Radovljice bo asfaltirana. Omenili bi, da Je delavci ne bodo samo asfaltirali, temveč tudi odstranili grmičevje, da bo Imel voznik boljšo preglednost pride. Toliko večji reveži so tisti, ki kraja ne poznajo. Imeti morajo prav posebno srečo, da naletijo na koga, ki pozna ulico, ki Jo iščejo, posebno Še, če je ta manjša in 6krita kje na Primsko-vem ali v etražiških labirintih. Precej takih sem že srečala, ki so potem, ko so brezuspešno po v- . prašali nekaj mimoidočih in dva ali tri prometne miličnike, raje odnehali in 6e odrekli predvide- I nem u obisku. Ko sem povprašala o vzrokih za | to, da niti prometni miličniki ne znajo odgovarjati na vprašanja o mestnih ulicah in cestah, sem zvedela, da si ti zato ne morejo pomagati, ker so načrti mesta že zdavnaj pošli in si jih pač ne morejo nabaviti. Napotili so me do referenta za promet, češ da je to pravzaprav stvar ljudskega odbora. Ta je sicer dejal, da skrbijo za urejevanje prometa v občini, vendar je menil, da je izdaja ustneznega načrta mesta, ki bi bil dostopen vsem, ki ga potrebujejo, stvar turističnega društva. Ta odgovor me ni prepričal, ker ne vem, zakaj naj bi imelo vse ljudi ,ki pridejo v Kranj, na skrbi le turistično društvo, vendar sem kljub temi« potrkala še na tretja vrata. Tokrat je bil odgovor vreden večje pozornosti. Ob imenovanju ulic in cest pred približno 4 leti so bili izdani tudi ustrezni načrti mesta, vendar so hitro pošli. Čeprav jc imelo TD kmalu za tem namen izdati prospekt mesta z ustreznim načrtom, se je moralo temu odpovedati zaradi urejevanja svojega lokala. Sedaj pa lepo kaže, da bomo do prihodnje turistične sezone le dobili nov prospekt. V njem bo velik in pregleden načrt mesta ,v katerega bodo zaradi boljše preglednost! vneseni vsi važnejši objekti, na primer: spomenik revolucije, zdravstveni dom, gledališče itd. Obenem turistični delavci predvidevajo tudi namestitev nekaj večjih tabel z načrti mesta na nekaterih važnejših mestih, kot na primer pred avtobusno postajo, pred železniško postajo, na Maistrovem trgu in še kje drugje. — M. S. GLAS BRAVCEV »Čemu tolikšna malomarnost« Glede na sestavek, ki jc bil objavljen v Glasu 3. oktobra 1962 pod gornjim naslovom (napisala ga je tov. Marija Mlinar), dajemo bravcem in prizadetim naslednje pojasnilo: Krivda, da telegram ni bil vročen naslovniku. • nesporno na pošiljatelju tel ^rama. ki ni navedel točnog, i naslova. Gregorčičeva 25 ali 20 a je v naslovu bistvena razlika, še posebno zato, ker je to nova hiša in stanovavcem Gregorčičeve ulice ime in priimek ni bil znan. Sicer pa pošta v večini primerov pomanjkljivih naslovov telegram vroči naslovniku. Tudi v tem primeru je bilo storjeno vse, da se dobi telovnik - še posebej glede na važnost v5onine telegrama. V tem !u mesta imajo pismonoše *r- posebne težave zaradi preimenovanja ulic in hišnih številk, stalnega dotoka novih stanovavcev v ta predel (bloki in nove hiše v ' e^inl primerov nimajo označb ulic in hišnih številk) itd. V primeru Marije Mlinar tudi nI več Gregorčičeva 20 a. ampak Kebetova 6 od avgusta 1962 dalje (glej Uradni vestnik OLO 25/62). Se večje težave pa so takrat, ko je naslov na pošiljki označen samo z Imenom in priimkom in označbo novi blok ali nova hiša. Tega ni malo. Tudi v takih primerih ukrenemo vse, da naslovnika dobimo, vendar nam v vseh primerih ne uspe. V pri-1 meru Marije Mlinar jo pismonoša poskušal dostaviti na Gregorčičevi 25, kjer pa naslovnica ni dobil in niti strankam na tej številki naslovnik ni bil poznan. Poizve-t doval je še pri dveh drugih/ strankah v isti ulici, toda naslovnik ni bil nikomuji^no-znan. Telegrafistka Je 'ponovno klicala sprejemno pošto, je mogoče dobiti pošiljati i telegrama, da bi dal točen naslov. Pošiljatelj pa pri sprejemni pošti ni bil dosegljiv. Zato je bil telegram ob 14.30 zavrnjen z označbo »naslov pomnnikljiv - nevročen.« Pri slabem naslovu pisma je dosti lažje dobiti pravega prejemnika, ker pri iskanju sodeluje večje Število pismonoš oz. vsi. Pri slabem naslovu telegrama pa sodeluje le en pi.smonoša za dostavo telegrama za celotno območje mesta Kranja in od njega je nemogoče zahtevati, da bi poznal vse 6tranke v mestu Kranju. Iz prakse vemo, da se še sta-novavci enega bloka med sabo ne poznajo. Večja pozornost koristnikov poštnih uslug pri naslavljanju pošiljk bi v znatni meri pomagala, da so vse pošiljke, ki prispejo za vročitev tudi pravočasno dostavljene. Na drugi strani pa bi odstranili velikokrat neupravičeno razburjanje naslovnikov ali prejemnikov poštnih pošiljk. Vsekakor si pošta želi objektivnega sodelovanja kori6tnikov PTT uslug pri odstanjevanju raznih nepravilnosti, ki se še dogajajo. Pošta Kranj 1. f Grigorij BAKLANOV Seženj zemlje 41 Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki sa ko izdala v knjigi. Vznemirjeni smo. Po tolikih neprespanih nočeh, izmučeni in adJočni, potisnjeni k Dnjestru, z mračno zagrizenostjo pričakujemo poslednji boj. Nazaj ni poti. In nobenega upanja. Zdaj celo mislimo, da se utegnemo prebiti skozi ogenj. Koliko časa nam preostane do topniške priprave? Nihče ne ve. Morda se bo takoj začela Neuča- Riti ne morem ukazovati. Drugam sodi, zato pravim Babinu: •Rita ne pojde z nami. Bataljonski poveljnik, povej ji, naj Mane tukaj. Ranjenci so vendar tukaj.« .Kaj hočeš?- .Bataljonski poveljnik, povej kaj sploh a*lii?. Babin nagrbanči čelo in jo pogleda - pa molči. Vrag vaju nemi! Vstanem in odidem k četi Maklecova. Četa — pet i p št i rde.se t mož šteje - čaka, tesno zbita, pod pešče-tim pobočjem. Kasneje se pridruži še osmorica: ranjenci. Z okrvav-(Mod obvezami, brez bluz. Nekdo v raztrgani majici stiska obmano roko k tnebai h u in jo pozibava sem ter tja kot otroka, frtven nJega brska pešak po puškinem zapiraču in steguje dolge, M6ane noge. V bližini sedi Sajenko z brzostrelko na kolenih, vleče dhn za dimom iz čika in ga ogleduje, ko da se boji, ker ga ne bo utegnil pokaditi do konca. Le trije iz moje skupine so tukaj: Fancenko, Sajenko in radiotMegrafist. Kohanjuka so še prvi dan ♦*Wi na bregu. Obvezano roko je molel predse kot dovolilnico za iOpust. Tako je prišel v čoln. Toda tale dva - Sajenko in Pančenko «ta zaradi mene preplavala Dnjoster, ko sta izvedela, da*nihče »•ć ne more od tod. Nevarnost odbira ljudi bolj kot vse drugo. Tu H izkaže, kdo sL »Mirujte!« se razlega nad položaji. Možje poteptajo cigarete. Prižmemo se k pobočju, izprane bluze se zlijejo s peskom. Na desni in levi so se možje prenehali vkopavati in zdaj ležijo v pesku. Čakamo. Čakanje je najtežje. Kmalu se bo začelo. Začutim, kako suha usta imam. Focke-wulf neodločeno [kroži nad nami. V soncu se zaleskeče zdaj eno zdaj drugo krilo. Tedaj začutimo tresljaj, takoj zatem se v zraku zasliši tuljenje In sikanje, ki preglasi posamezne strele. Se poslcdnjič preletim s pogledom breg, kjer ležim in ki se mi v tem zadnjem trenutku zdj tako varen in domač... V naslednjem trenutku planemo pokonci. »Na — prej!« Razgreti obrazi, razprta usta Grmenje prvih eksplozij. Dim. Prah. Na levi bežno pogledam ovčarja. Obrne se in pogleda navzdol. Z brzostrelko krog vratu planem po bregu. Obešam se na korenine. Plezam, plezam in se oprijemam korenin. Popuščajo. Omahnem na hrbet. Spodaj, v dimu, brca Sajenko nekoga s škornji. Oni se stiska v pesek, noče vstati in skriva glavo med roke. Znova naskočim )*>odrsljivo pobočje. Pred menoj leze pešak v zavojcih. Vojaki skačejo drug za drugim čez rob in sklonjeni izginjajo za njim z brzostrelkami v rokah. Eksplozija. Zgoraj omahne pešak z zavojci. Pre-kobali se, skoraj bi me podrl. Puška z bajonetom se je zadrta v pesek in zdaj se lahkotno pozibava sem ter tja. Se en pešalk. Ze je zgoraj. Z bledo dlanjo grebe po zemlji, obraz upira v tla. Planem čez rob. Fi-i-juu! Vržem se na tla. Zadržim sapot Granato čutim na hrbtu* med rameni... Zdaj prihaja! Zakrijem glavo z rokami. Tresk. . * ^ Konec! Planem pokonci. »Naprej!« Eden od obeh pešakov vstane in opotekaje se steče. Na levi se prikažeta iz dima Rita in Babin. Ne tečeta, hodita, za njima se vleče pes in seje široko krvavo 6led. Kje je Sajenko? Nikogar ne vidim. Prodiramo v gozd. In tedaj: tatata... Postrani stojim za drevesom in se prižemam k deblu. Krogle pršijo po debli,h. Previdno se razgledujem. Povsod, za drevesi in grmi, ležijo pošaki. Prebiti rav V Sloveniji verjetno nI hon-i ka, ki ne bi poznal Jemca J, «? govih uspehov. Vsakdo si ga — T* stavlja kot vzorne3a športnik* i. bi moral biti vzor mladim Tal. nikom, žal pa nam tale dogodet ,emc ^ ukvar za nogometni klub Bled J*JLSt°Pa nedeljo je Bled na doma^?'0 šču moral obe točki pre • borbenejšim nogometašem I|Ust'ti leznikov. To Jemcu ni In ni » račun, zato se je po končanj ml na najbolj primitiven J« znesel nad enim izmed icr,, —ii—-----j ^ravcev h pa nriča, da ni tako Železnikov ;za sodnikovim h.)!, ga je fizično napadel in Ta , m Jesenice 39:45 Jesenice, 14. okt. — Na igrišču Pod Mežakljo je bila sinoči prvenstvena košarkarska tekma moške slovenske lige med moštvoma Jesenic in Ilirske Bistrice. Domači, ki so v uvodu igrali smiselno in tehnično lepo ter igro tudi vodili, so kmalu popustili. Prvi polčas so igrali neodločeno, v drugem pa niso mogli doseči in premagati gostov, ki so igrali tehnično boljše in upravičeno zmagali. Rezultat 39:45 (24:24) bi Ml lahko v korist domačih in ne "ostov, če bi igrali bolj preračunljivo. Tekmo je motil dež in zato ni bila lepa. — U. GORENJSKA LIGA Sk. Loka : Radovljica Madžarska: Jugoslavija 0:1 Budimpešta, 14. oktobra ■— Danes je jugoslovanska nogometna reprezentanca na Nep stadionu prekinila 31-letno tradicijo zmag Madžarske, ko jo je z golom Galica v 70. minuti presenetljivo premagala. Jugoslovanska reprezentanca je četrta, ki ji je uspel tak podvig. Doslej so bili Madžari na svojem igrišču premagani namreč le od Ceho-slovakov, Rusov in Avstrijcev. Še en napad na sodnika o sunil v obraz, da jelilt S Pest' krvaveti. Napadeni bi mu h***1 lahko vrnil, a mu ga n\ t, uđarec -o bolje kot* repr£*eJe Jemc zavedal, da tako JSS** pristoji prvemu športnikul w Športnik mora znati ŠDOrt„~ našati tako zmage kot tud? PPe" ze. Jemc se, kot kaže te*a P°r* -e zna držati. Ali bo 'tudi načela kalnih tekmah knockouMra/** Ska' ste, ki se bodo uvrstili pred** ^ Ce se spomnimo raznjn cev, Kovačev In ne nazart^f Urw ^cev. lahko le z Žalostih tudl vimo, da taki Izpadi teh i Ugoto" nih prenapetežev jemlje In P/>doi>' in športnikom dobro ime POrtu Mohorič ' Tone 74:70 (39:36) PRIJATELJSKO MEDNARODNO SREČANJE Jesenice, 14. okt. klub Javornik je gosteh KK ASKO iz Beljaka m odigral z njim prijateljsko tekmo. V tekmi, ki jo je motil dež, so dokaj ozko s 46:44 (22:20) zmagali gostje. V Preddvoru je bila minulo nedeljo nogometna tekma med moštvoma TVD Partizan Visoko in Preddvor. Slednja sta se uvrstila v finale iz prejšnjih tekmovanj (začela so se V sredo), ki so bila v počastitev krajevnega praznika. Izpadli sta moštvi Trboj in Predoselj, za prvaka in pokal krajevne organizacije ZB Preddvor pa sta se potegovala, kot že omenjeno, Visoko in domače moštvo. Tekmo, ki jo je sodu Drago Arh iz Kranja, je gledalo okoli 200 gledavcev. Do polčasa, ki se je končal z 2:1 za goste, se je tekma odvijala več ali manj borbeno in športno, le sem in tja je moral sodnik opozoriti na grobo igro igravcev obeh moštev. Prvi gol so dosegli domačini iz enajstmetrovke, gostje pa so kmalu zatem dosegli dva regularna gola. Očitno je bilo, da so gostje v premoči. To se je Se bolj pokazalo, v drugem polčasu. Ker so domači želeli zmagati in obdržati pokal doma, so pričeli z dokaj bor-- Košarkarski 1 beno, a ne fair igro. Sodnik jih imel včeraj v je opozarjal. Kakih 15 minut pred' koncem tekme je kapetan domačega moštva pristopil ^ sodniku in mu zagrozil, da ne bo tako lepo prišel z igrišča po končani tekmi. Skrčil je celo pesti(!). Sod- nik ga je opozoril na grobost in pozval moštvo naj igra športno. Ker to ni pomagalo, je sodnik kapetana domačega moštva izključil. Toda kmalu se je le-ta spet pojavil na igrišču. Ko je sodnik to opazil, je tekmo ustavil in zahteval, naj v dveh minutah zapusti igrišče, 6icer bo prekinil tekmo. Ker 6e kapetan moštva ni zmenil za sodnikovo opozorilo, je sodnik odpiskal konec tekme. Tedaj se je začelo. Domačini so sodnika obkolili pred garderobo in mu grozili. Dva mladinca pa sta ga pričela brcati. Sodnika so zaščitili gostje-tekmovavci in nekateri domači nogometaši. Pokal, ki bi ga morali prejeti gostje za zmago, ni bil podeljen, bila tekma ker je končana. Torej je Preddvoru*!). Sodnika vprašali, kaj meni « smo la«redu v so eni nePravilno ostal v Arha Preddvoru: ►Menii kot drugi igrali dokaj traK. ral sem jih opozarjati y • "»o-polfasu pa je grobost* «1 ^"S"11 prišla še bolj do tzj-a^ f,ntT igro so hoteli osvojitj "v^ fobo števal sem sodn'"\a -/ . * Upo-sem tekmo prekinil 13 zato koncem. Nekateri j?r.minut čega moštva in gledavcV^ dom*" našali vse prej kot gm* f° Se «b-izgredi kvarijo ugied° * ^ nogometu, temveč nas *** sanM sploh. Se bolj žalostno"111 Sportu je bila tekma v po^a dl jevnega praznika-* _ . tltev kr». sodnik Drago Arh. - J^ 2*kljucil Pristal sem na moledovanja. Da so avtomobilske vožnje izostale, to si lahko vsakdo sam misli. Nu, to me ni motilo in bolelo, pač pa sem bil vesel pozornosti, ki s:a jo deklini pokazali pri delu. »Ti prijatelj, glej, da bo vse v milepšem redu, vedve pa — po-sebno ti, Urša! — bodita poslušni in pazljivi, sicer bo rompom-pom! se je ob neki priliki izprsil znanec Krišpin ter zabelil svojo besedo: »Honorar je honorar, nagrada pa nagrada... In — nagrada bo sledila, ko bom v letnih izkazih bral oceni!« Priznati moram — znanec Krišpin mi ne bo zameril — da me je besedičenje najprej motilo, hkrati pa me je dana obljuba pod-'"ata: s še večjo vnemo sem dekletoma razvozljaval razna aritmetične in geometrijske uganke. Napočil je dan zmage. Dečvi sta iz predmeta prejeli prav zadovoljivi oceni. Znanca, mojega Krišpina, tedaj ni bilo doma, pač pa se je v dnevni sobi Krišpinove-ga doma zadovoljno vrtela mamica, ki se je zahvaljevala za moj trud, izplačala honorar in ob slovesu segla v mojo desnico in sladko zažgolela: »Z očkom — ne vem, kje danes kolovrati — se bosta že še pomenila, saj sc večkrat srečata na cesti« Naključje je res nekega dne prigaralo znanca Krišpina pred moje oči. Od sile neugodno mu jc bilo srečanje, v zadregi je za jecljal: »Kar povej, kdaj te smem pozdraviti v našem preurejenem domu!« »Če družinici ni neugodno — lobro veš, da nerad kratim do- ?čo vzdušje — bom svojo dolž,-nost opravil v torek ob šestnajsti uri,« sem nerodno odgovoril. »Obljubo jc treba izpolniti! Mudi se mi, delavci čakajo. Torej v torek!« je še zagodel znanec Krišpin in nato pohitel v bližnjo točilnico. »Le čemu se preoblačiš!« je godrnjala žena, ko sem si na dogo- •■:eni dan natikal nedeljsko obleko. »Razumno bitje si! V preurejen dom stopiti, prejel bom nagrado, to pomeni: človekova zunanjost nora ustrezati prazničnemu razpoloženju,« sem odgovoril ves prevzet, se poslovil od žene in šel na dom, kjer sem prodajal svojo učenost. Na vratih znanca Krišpina me je pozdravita gostiteljica: »Pravkar sem hotela iti do zdravnika. Na vratih sem pustila listek, kjer vas prosim, da me počakate pred hišo, dokler se vrnem. Očka je nekje v mestu. Urška se mudi pri babici, Špelca je na kopanju ... Nič naj vas to ne moti!« Gospodinjina beseda me je spravila v zadrego, še bolj pa preurejeni dom, ki je bil od dne, ko sem prenehat poučevati, pravljično urejen: ob steni, nasproti vhoda, pozdravijo gosta lončnice, ki so v etažah pritrjene na železnih drogovih, na posebni mizici počiva televizor, na drugi razkošen radijski sprejemnik, poleg njega ličen tranzistor — last Urše in Spele, v kuhinji, ki je od dnevne sobe ločena s prozornim zastorom, stojijo hladilnik, dva električna kuhalnika, nasproti te- ga razkošja bojler, pod njim visi pekač zares pravcati paradiž! — ? pred hišo —■ štirisedežni avtomobilu ... :!il:o truda in znoja je stala ta pravljica,« sem jecljajoč hvalil razkošnost in buljil v zapeljivost. »Dober je naš očka, moj možek! Takoj bo kavica. Ne hudujte se, ker bova morala kar sama popiti osvežujočo pijačo! že vrCi že vre — in sedaj uživajte!« je siadko drobila gospodinja besedo za besedo in vmes na vse pretege hvalita očka, ki sem ga imei priliko spoznati v različnih razpoloženjih ... »Zahvaljujem se, gospa, preblaga gospa, za dobroto! Ne \)om vas po nepotrebnem zadrževal... pozdravite mi očka!« sem zmedeno blebetal, zgrabil za kljuko, odprl vrata in zbežal iz paradiža v prostost ... »Da ne pozabim: očka mi je naročil, naj vas obvestim, da se bosta prav gotovo ob kaki ugodni priliki srečala v mestu!« je kriča- 1 Krišpinova zakonska družica za menoj. »No, in nagrada?« me je vpra. šala žena, ko sem zasopel in ves prevzet od doživetega 5 solzami v očeh stopil v ktihinj0 svojega skromnega doma in se zleknil utrujen na otomano. »Ne nadleguj me p0 nepotrebnem, draga Jagoda! pHsti me v miru, da se vse doživeto nemoteno poleže, da se usede... Da pa bo ukročena tvoja radovednost in da ne grešim zoper bonton, vedi, \da je bila — hruševa voda odlič-' na...« sem s poudarkom odgovoril in si Z očmi utrl solze ginje-nosfi in hvaležnosti. VACLAV DRŽAJ T. v.__j^jet-paa kluba »Simon Jenko« so si dali a~ ^«£Št%£ keglje, ki bi jim tudi v SLSt^ služilo za vadbo. Kot lahko vidimo na slikL se jim bo i.,,,^ izpolnila, saj bodo dobili dvostezno ke^išče, kjer bo ^ Množižnost in skrb za kadre Pretekli teden sta imela sekretariat in izvršni odbor občinske zveze za telesno kulturo Kranj redno sejo, na kateri so obravna-vali program dela za J^963' V prihodnjem letu bodo vso skrb posvetili obstoječim društvom, hkrati Pa bodo poakrbeh tudi za ustanavljanje novih kjer so za to dani pogoji. Ena izmed co z* i« ^ koordini- na važnejših naiog w rano delo na področju telesne vzgoje na šolah. Pa tudi na telesno vzgojo in rekreacijo v pod-e ?ih niso pozabili. Iz programa udi povzemamo, da so v občinskem merilu dali prednost smučanju, atletiki, orodni telovadbi, nogometu, rokometu, odboj k. m namiznem tenisu. Posebno skrb ^do posvetili tudi vzgoji kadrov^ predvsem nižje stopnje, medtem ko bi skrbeli za vzgojo višjih kadrov skupno s centrom za vzgojo kndrov pri okrajni zvezi za telesno kulturo. Skrb za kadre je poglavitna naloga, saj je znano, da bo zveza morala v Bližnji pri-hodnosti v glavnem prevzeti tudi oosie dosedanjega sveta za eles-vzgojo. Za Kranj bodo kadri nujno potrebni, zakaj * leto se obeta izgradnja c«f **rU'0 ga športnega stadiona ntTalnew ga kopališča, ki bosta im^"^0" dobne naprave. Take na terjajo za pravilno upoSo* "* in organizacijo tekmoval " drugih prireditev preeej k»2L * bo strokovno sposoben ww"i fc lesno kulturo v občini r^lti ni poti. - C. 100 »ačrta- Tesna zmaga Jeseničanov Jesenice, 14. okt. — Dar,es je bila na Jesenicah pn-enstvii, odbojkarska tekma med ekinam idbojkarskega kluba Jesenic«T n odbojkarskega kluba Žirovnica ki jc bila za Jeseničane odločilna ii dosega I. mesta v II. repUbl:. ški ligi. Jeseničani niso igrali 1» ivoljivo, marveč razburljivo in raztreseno in so zmagali šele po petem setu s 3:2. \ Rezultati: 15:5, 10:15, 10:15, Ji7, 15:10.